OU „Goce Del~ev” Sveti Nikole
Doma{na pismena rabota na tema:
PSIHOLOGIJA NA EFIKASNATA NASTAVA I NEJZINITE KOMPONENTI (interakcija,nastavnik-u~enik,socijalna i emocionalna atmosfera vo paralelkata,atmosfera na natprevar i sorabotka)
Mentor:
Pripravnik:
Aneta Jovan~eva
Katerina Stoj~evska
Septemvri,2009 Sv.Nikole
SODR@INA 1.VOVED(EFIKASNATA NASTAVA).................................... 3 2.INTERAKCIJA........................................................................ 4 3.INTERAKCIJA-NASTAVNIK-U^ENIK........................ ..5 4.SOCIJALNA ATMOSFERA VO PARALELKATA.............8 5.EMOCIONALNA ATMOSFERA VO PARALELKATA... 10 6.KLIMA NA NATPREVAR I SORABOTKA........................11 7.ZAKLU^OK............................................................................. 13 8.KORISTENA LITERATURA............................................... 14
2
1.VOVED
Efikasnata nastava zna~i vospostavuvawe i odr`uvawe na disciplinata na ~asot i uspe{no organizirawe i realizirawe na aktivnostite na ~asot. Postojat nastavnici koi{to imaat atmosfera na ~asot vo koja se o~ekuva u~enicite ne{to da nau~at i tamu na tie ~asovi u~enicite sekoga{ o~ekuvaat da im bidat postaveni zada~i na koi{to tie se trudat da odgovorat uspe{no i aktivnosti od koi{to ne{to }e nau~at. Pokraj vakvite postojat i ~asovi kade{to nema atmosfera na rabota i tamu u~enicite ne pravat ni{to povrzano so nastavata pominuvaj}i go vremeto vo sosema nepovrzani aktivnosti so nastavata ili vo golemo is~ekuvawe da zavr{i ~asot.Na ovie ~asovi nedostasuvaat i motivacijata na u~enicite i atmosferata za u~ewe taka{to duri i onie u~enici koi{to sakaat da nau~at ne{to se hendikepirani na vakvite ~asovi. Efikasnata nastava vklu~uva uspe{na realizacija na ~asot so prethodno-zacrtani celi.Ova podrazbira deka pokraj dispciplina treba da ima i rabotna atmosfera vo koj{to nastavnicite se vo vode~ka uloga no na ova zna~itelno vlijaat i nivnite interakcii so u~enicite. Aktivnostite vo efektivnata nastava se menuvaat neprimetlivo i brzo so minimizirawe na aktivnostite koi{to se nepovrzani so nastavnata materija.Od ova proizleguva rutina koja{to u~enicite mo`at lesno da ja sledat.Nastavnicite davaat narebi i obezbeduvaat precizni i jasni objasnenija koi{to u~enicite mo`at lesno da gi sledat.Sekoga{ e namalen brojot na prekinuvawata koi{to ne se vo domen na nastavata, od strana na u~enicite.^asot sekoga{ zavr{uva na vreme i so pozitivna atmosfera. Efikasnata nastava e sostavena od slednive komponenti: Interakcija,interakcija(nastavnik-u~enik),socijalna atmosfera,emocionalna atmosfera i atmosfera na natprevar i sorabotka. Socijalnata atmosfera ja so~inuvaat odnosite pome|u nastavnikot i u~enicite,odnosite pome|u samite u~enici,interakcijata ja sozdava nastavnikot so odreduvawe na oblikot na komunikacijata i stepenot na u~estvo na site ~lenovi vo oddeleneto i atmosferata na natprevar i sorabotka ja so~inuvaat natprevarot i sorabotkata koi{to pretstavuvaat dva osnovni procesa vo grupata i ovozmo`uva brzo zapoznavawe i povrzuvawe na u~enicite vo integrirana celina. Ovie komponeneti ne se me|usebno nezavisni tuku se isprepleteni i povrzani.
3
2.INTERAKCIJA Ova obele`je vo efikasnata nastava ozna~uva dinami~en proces na me|usebni odnosi na dve ili pove}e li~nosti ~ie do`ivuvawe i povedenie zaemno se uloveni i zavisni.Toa zna~i deka vo tekot na nastavniot proces se sozdavaat situacii vo koi u~enikot kako poedinec stapuva vo neposredni kontakti i soodnosi,gi percepira aktivnostite na svoite sou~enici i na nastavnikot i reagira na niv. Vo tekot na ovie procesi doaga do izraz me|uzavisnosta koja se identifikuva kako reakcija na poedinecot i na akciite na drugite,pri {to doa|a do pozitivni promeni,odnosno doa|a do pozitivna me|uzavisnost i me|usebna podr{ka na subjektivnite faktori vo nastavata. Bidej}i ovie odnosi se odvivaat vo procesite na u~ewe i vo strogo definiran socijalen prostor(grupa,oddelenie)se govori za interakciska dimenzija na u~eweto odnosno interakcisko u~ewe. Vo efikasnata nastava se iniciraat dinami~ni odnosi na akcija (nastavnik)reakcija(u~enik)-akcija(u~enik)-reakcija-(nastavnik),{to zna~i deka tekot na procesite na u~ewe go sledi kontinuiran fidbek.Na sekoja akcija(aktivnost)na nastavnikot u~enikot reagira na na~in koj e usloven od pove}e faktori:negovite predznaewa,motiviranost,interes i sl. Istovremeno,reakcijata na u~enikot vo vid na zaveduvawe na posredni aktivnosti, kaj nastavnikot predizvikuva novi reakcii koi se identifikuvaat kako podr{ka,hrabrewe i pottiknuvawe ili vo vid na korekcii,prenaso~uvawe ili direkna instrukcija. Vakviot soodnos ja potvrduva me|usebnata zavisnost na odnosite me|u u~enikot i nastavnikot. Interaktivnosta podrazbira polivalentno vodewe na nastavniot proces koj e usloven od voobi~aenite situacii(reakcii) na u~enicite-od brzo napreduvawe do soznaen }orsokak,od dodatni do dopolnitelni aktivnosti,od prodlabo~uvawe na problemot i originalni re{enija do dirigirano re{avawe na problemot(direkno instruirawe). Toa istovremeno podrazbira egzistirawe na metodi~ki varijanti vo planiraweto na nastavnikot koi sodr`at o~ekuvani reakcii {to se odnesuvaat na pogolem del na u~enicite so pobrzo i so pobavno napreduvawe vo re{avaweto na zada~ite.Vo takvi uslovi nastavnikot mora da ima najmalku tri opcii vo dizajniraweto na nastavniot proces:o~ekuvano,zabrzano i usporeno tempo na napreduvawe. Efektivnata nastava aktuelizira i drug vid interakcija koja se odviva vo po{irok socijalen prostor i se odnesuva na relaciite: u~enik-roditel,u~enik-stru~na slu`ba vo u~ili{teto,nastavnik-roditel,roditel-u~ili{te,u~ili{te-u~ili{te,u~ili{teop{testvena sredina i prirodna okolina i sl.
4
3.INTERAKCIJA-NASTAVNIK-U^ENIK Celiot vospitno-obrazoven proces vo u~ili{tata razgleduvan vo svojot najop{t vid pretstavuva voglavno interakciski odnos me|u nastavnikot i u~enikot.Najgolemiot del od interakcijata se realizira so komunikacija.No isto taka e opravdano komunikacijata da se poistovetuva so interakcijata,vo ~ija su{tina e primaweto i emituvaweto na znakovi me|u lu|eto,bilo da e komunikacijata ednosmerna ili dvosmerna.Poimot interakcija(vo po{iroka smisla),zna~i neposreden odnos me|u dve ili pove}e lica,pri {to ednata vlijae na odnesuvaweto na drugata i obratno. Osnova na vospitno-obrazovnata komunikacija vo u~ili{tata e razgovorot,i toa me| u nastavnikot i u~enikot,me|u nastavnicite me|usebno i me|u u~enicite me| usebno.Na~inot i stilot na razgovor koj se koristi vo u~ili{tata pretstavuva osnova i pottik za sozdavawe na soodvetna klima vo oddelenieto. Me|utoa,treba da se naglasi deka odnosite me|u nastavnikot i u~enikot ne mo`at da se razgleduvaat nezavisno od nastavnite sodr`ini,koi pretstavuvaat glavni posrednici vo ramkite na toj odnos. Preku sodr`inite na nastavata,sistematski se prenesuva odreden pogled na svetot i op{testvoto,pa na toj na~in u~ili{teto deluva na formiraweto na li~nosta na u~enikot,anga`iraj}i se svesno i direktno vo procesot na vospituvaweto na li~nosta.Funkcijata na naso~uvawe i usoglasuvawe na tie vlijanija,so cel ostvaruvawe na vospitno-obrazovnite zada~i vo najgolem del pripa|a na nastavnikot. No,polo`bata i ulogata na nastavnikot ne mo`at da se odvojat od polo`bata i funkcijata na u~enikot.Braj{a(1994) zboruva za ofanzivnodefanzivna,ugrozuva~ka-izbegnuva~ka,napa|a~ko-odbranbena komunikacija me|u nastavnikot i u~enikot vo u~ili{tata.Prvite napa|aat vtorite se branat,prvite zagrozuvaat a vtorite gi odbegnuvaat,prvite se ofanzivni a vtorite se defanzivni.Nastavnicite se aktivni dodeka u~enicite se pasivni.Nastavnicite kotroliraat,nareduvaat,opomenuvaat,se zakanuvaat,moraliziraat,sovetuvaat,dr`at predavawa,ocenuvaat,kritiziraat dodeka pak u~enicite klimaat so glava , davaat pasiven otpor,se ~ustvuvaat zagrozeni,odbivaat da slu{aat ona {to im go zboruva nastavnikot,brborat,~itaat roman~iwa i crtaat karikaturi na nastavnikot.Takvoto u~ili{te spored P.Braj{a e sli~no na zakopan front vo vojna.Nastavnicite ili u~enicite se vo rovovite od koi napa|aat ili se branat.Ponatamu toj tie u~ili{ta gi sporeduva so u~ili{tata vo koi komunikacijata me|u u~enicite i nastavnikot e otvorena i sorabotni~ka.Ovde preodvladuva me|usebna doverba i slu{awe,nastavnikot ima vistinski avtoritet za u~enicite a ne poziciski.U~enikot go prifa}a nastavnikot zatoa {to go ceni a ne zatoa {to mora.Nastavnicite i u~enicite ne se izbegnuvaat,tie se sakaat.toa e osnova za otvoren dijalog no i kreativna sorabotka.
5
Gib(spored Braj{a) razlikuva dva vida na komunikaciski klimi spored kvalitetot na odnosite.Prvata e defanzivno-zakanuva~ka a vtorata podr`uva~ko-otvorenosorabotni~ka.Vo defanzivno-zakanuva~kata komunikaciska klima ~lenovite vo edna organizacija me|usebno se ocenuvaat, kontroliraat postoi strate{ko rakovodewe,se odnesuvaat bez empatija(neutralno),superiorno se nametnuvaat,planiraweto e to~no i racionalno i izvesno,postoi natprevar me|u niv i me|usebna nedoverba.Dodeka podr`uva~ko-otvorena-sorabotni~ka komunikaciska klima e onaa vo koja ~lenovite na edna organizacija spontano e odnesuvaat,gi opi{uvaat problemite se so`ivuvaat so sogovornikot,ramnopravno se odnesuvaat postoi sorabotka i me|usebna doverba.Prirodata na odnosite me|u nastavnikot i u~enikot gi odbele`uvaat dve karakteristiki:impersonalnost i interpersonalnost.Elementot impersonalnost gi opfa}a pravata i obvrskite eden za drug i toj e nametnat od nadvor.Elementite na interpersonalnost gi opfa}aat naklonetost,simpatija,prijatelstvo.empatija,ne se normativno regulirani no se po`elni zatoa {to zna~ajno vlijaat na uspe{nosta na nastavniot proces. Postojat slednite vidovi na komunikacija:komunikacija vo par,nastavnik so u~enik i komunikacija vo grupa(nastavnikot so oddelenieto kako grupa i u~enicite me| usebno kako grupa). Komunikacijata zavisi od pove}e faktori kako na pr:goleminata na oddelenieto,dokolku vo oddelenieto ima pomal broj na u~enici postojat pove}e uslovi za „lice vo lice” komunikacija i za dobivawe na povratna informacija pa spored toa pogolema e mo`nosta za uspe{na komunikacija. Vo tradicionalnata nastava govorot na nastavnikot go so~inuvaat od 65-70% od govornata interakcija na ~asot spored toa u~enikot ima pasivana uloga. Mnogu istra`uvawa se obiduvale da otkrijat dali indirektnite ili direktnite oblici na prou~uvawa postignuvaat podobri rezultati. Se poka`alo deka vo nastavata so direktni vlijanija u~enicite usvojuvale pove}e znaewe otkolku vo individualnite programi ili vo nastavata so otkritie.Spored toa govorot na nastavnikot e va`en del od pou~uvaweto i od povtoruvaweto. Pokraj verbalnata komunikacija koja{to se odviva na ~asot treba da se obrne vnimanie na niza neverbalni formi na interakcija. Va`nosta na neverbalnata komunikacija e dotolku pogolema bidej}i se odviva na nesvesno nivo.dodeka verbalnata komunikacija e pove}e pod kontrola na svesta.Na neverbalen na~in se izrazuvat emocii i drugi aspekti na interpersonalnata interakcija. Neil(1994)zboruva za najmalku dva faktora koi upatuvaat na va`nosta na neverbalnite znakovi vo nastavata.Prviot e povrzan so slo`enosta na oddelenskata situacija,posebno na onie koi imaat rabota so 25-30 u~enici.Osven so svojot glas nastavnikot komunicira i so neverbalni znaci.Neverbalnite znaci kako dopolnitelni komunikaciski kanali mo`at da gi promenat ili da gi potenciraat nastavnikovite zborovi.
6
Vtoriot pokazatel na va`nosta na neverbalniot govor e negovata dvosmislenost,odnosno mo`nost za razli~ni tolkuvawa.Vo oddelenieto ~esto treba da se vlijae so fleksibilnost i prilagodlivost za da se izbegnuva krutosta posebno koga stanuva zbor za nekoj konflikt.Taka na primer otvorenata pofalba postarite u~enici ja do`ivuvaat kako dodvoruvawe.Me|utoa ako uspehot go prifatime so voodoo{evuvawe,so odobruva~ki izraz na liceto ili glasot ,so nasmevka na iznenaduvawe i zadovolstvo so zborovite:-„-Tokmu taka"-postarite deca pofalbata ke ja smetaat za iskrena. Nastavnicite imaat {irok raspon na znakovi(signali),zaradi komunicirawe i kontrola na oddelenieto.Ulogata na u~enicite osobeno na pomalite vo osnovnite u~ili{ta e ograni~ena pa i brojot na znakovi so koi{to se slu`at e ograni~en.Pogornite oddelenija vo osnovnite u~ili{ta samostojno rabotat pove}e nastavni aktivnsoti a nastavnikovata raboata e da proceni {to se slu~uva vo oddelenieto preku neverbalni znaci.[to se odnesuva na neverbalnata komunikacija vo raznite formi na nastavata } e zboruvame za frontalnata rabota kako najdelotvorna koga treba da se objasnat slo`eni poimi.Takviot pristap ima nedostatoci zato {to gi ograni~uva mo`nostite na u~enikot da gi proveri svoeto nerazbirawe na materijata {to ja u~i.Mnogute prekini bi ja onevozmo`ile dobrata organizacija na ~asot,{to e neophodna za razbirawe.Koga decata se naviknat na frontalna rabota na ~asot,tie ne go prekinuvaat nastavnikot i koga ne razbiraat.poradi toa nastavnikot pri proceakata za uspa{nosta na svoeto izlagawe voglavno mora da se potpre na izrazot na liceto na u~enikot. Interakcijata ima vlijanie i vrz intelektualniot,emocionalniot i socijalniot razvoj na u~enicite.Imeno,nastavnikot kako model na identifikacija ima zna~ajna uloga vo psihosocijalniot razvoj na deteto.U~enikot imitirajki go nastavnikot usvojuva nekoi interakciski i komunikaciski na~ini na odnesuvawe.Toa odnesuvawe mora da bide emocionalno privle~no za da se nametne na u~enikot kako primer.Takviot na~in na odnesuvawe vo literaturata e poznat kako socijalna reverzibilnost,odnosno socijalnoreverzibilni se onie izjavi,govor i ona odnesuvawe na nastavnikot so koe ne gi kr{i pravilata na pristojnost,takti~nost i po~ituvawe koi se voobi~aeni vo obra}aweto na nastavnikot. Sprotivno na toa e socijalnata irevervibilnost.Inaku ireverzibilnite izjavi preovladuvaat vo odnos na raverzibilnite a pri~inata za toe e nadredenata polo`ba na nastavnikot. Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka zboruvavme za razli~ni vidovi na komunikacija a vsu{nost zboruvavme za ednosmerna i recipro~na ili vzaemna komunikacija. Uspe{nata komunikacija e process koj go so~inuvaat,niza vzaemni soop{tuvawa i reagirawa na niv,pri {to sekoj od u~esnicite svoeto soop{tuvawe go formira preku reakcija na drugiot u~esnik na nego.
7
4.SOCIJALNA ATMOSFERA VO PARALELKATA Socijalnata atmosfera vo paralelkata e edna od va`nite komponenti na efikasnata nastava.Nea ja so~inuvaat me|usebnite odnosi na u~enicite kako i odnosite pome|u nastavnikot i u~enicite.Socijalnite interakcii pretstavuvaat osnova na socijalnoto odnesuvawe i su{tina na interpersonalnite odnosi,pa sopred toa postavuvaat i osnova i na procesot na vospitanie i obrazovanie. ^uvstvoto na povrzanost ima golemo zna~ewe za razvojot na li~nosta na u~enikot. Naporedno so razvivaweto na svojata individualnost u~enikot ja razviva sveta za svojot socijalen identitet i socijalnata vrzanost.Vo predu~ili{nata vozrast intearakcijata prete`no slu`i za zadovoluvawe na li~nite potrebi na decata i zatoa pred se ima emocionalna priroda.So poa|aweto na u~ili{te deteto postepeno razviva nov na~in na gledawe na interpersonalnite odnosi na grupata vo celina i na svojata polo`ba vo nea.Vo u~ili{teto deteto doa|a vo kontakt so pove}e vrsnici koi vlijaat na formiraweto na mnogubrojni li~ni a posebno socijalni stavovi. Zatoa prijatnata socijalna atmosfera ima zna~ajna uloga vo vklu~uvaweto na deteto vo oddelenskiot kolektiv i prijatelskoto vrzuvawe so vrsnicite koe pak pretstavuva va`en moment vo procesot na socijalizacija. Fakt e deka oddelenijata ne se formiraat po `elba na nivnite ~lenovi, pa taka tie pretstavuvaat formalni grupi.Privlekuvaweto i odbivaweto me|u u~enicite vo formalnite grupi e usloveno od pove}e faktori a toa se:pol.inteligencija,nadvore{en izg;ed,zdrastvena sostojba,socio-ekonomski status na semejstvoto,stepen na prilagodensot i sl.Fizi~kata blizina pridonesuva za emocionalna i interakciska vrzanost od mnogu drugi obele`ja bilo li~ni bilo situacioni.Tradicionalniot prostoren element(na~inot na sedewe i rabota vo u~ilnicata )najnepovolno vlijae na decata na pomala u~ili{na vozrast ~ii komunikativni sposobnosti se slabo razvienii zatoa se mnogu zavisni od fizi~kata blizina.Sekoe oddelenie go so~inuvaat:vodi~i,popularni,izolirani i otfrleni.Polo`bata ne sekoj u~enik mo`e da varira zavisno od situacijata odnosno od primenetite kriteriumi na sociometriskiot izbor. Socijalnata atmosfera vo paralelkata ja so~inuva i stilot na rakovodewe na nastavnikot.Sporeduvani se tri stila na rakovodewe:avtokratski,demokratski i sloboden stil.Avtokratskiot stil e karakteristi~en po toa {to site odluki za aktivnostite i postapkite vo oddelenieto gi nosi nastavnikot bez objasnuvawe,obrazlo`uvawe i bez odreduvawe na planot na akcija. Demokratskiot stil se odlikuva so toa {to site doneseni odluki se zaedni~ki na osnova na diskusija so pomo{ na stimulacija na vozrasniot rakovoditel.Toj,postavuva objektiven i na fakti osnovan kriterium.Toj e ~len na grupata vo polna smisla na zborot.Negoviot na~in na odnesuvawe se sostoi vo davawe na informacii,sugestii,stimulirawe na samoinicijativnost i sli~no. Stilot na potpolna sloboda se karakterizira so toa {to nastavnikot ima pasivna uloga i ostava potpolna sloboda na u~enicite.Ne prevzema nikakva inicijativa,ne procenuva i ne gi kritikuva ~lenovite na grupata,tuku dava upatstva za postapkite.
8
Ovie tri tipa na odnesuvawe predizvikuvaat ~etiri vida na socijalna atmosfera.Agresivna avtokratija(agresivno reagirawe na avtokratniot stil na nastavnikot),apati~na avtokratija(apati~no reagirawe na avtokratskiot stil)demokratska atmosfera i atmosfera na potpolna sloboda.Ovie ~etiri atmosferi zna~ajno se razlikuvaat vo me|usebniote odnosi na decata i nivnite emocionalni sostojbi,no i rabotniot u~inok i orientacija kon zada~ata.Taka vo avtokratskata klima vladee prisilna poslu{nost koja e delotvorna samo vo prisustvo na rakovoditelot,demokratskata i slobodnata grupa rabotat ednakvo ili podobro od avtokratskata grupa koja skoro pretstanuva da raboti.Me|utoa eksperimentite ne sekoga{ poka`uvaat deka demokratskata atmosfera vo oddelenieto dava podobri rezultati.Kaj predu~ili{nite deca se poka`alo deka nema razlika me|u demokratskata i avtokratskata atmosfera vo odr`uvawe na nivnoto vnimanie na zada~ata.Negativni posledici imale samo vo atmosfera na potpolna sloboda,{to poka`alo deka za mali deca e potrebno naso~uvawe od bilo koj tip.Drugi istra`uvawa poka`uvaat deka avtokratskata-struktuirana nastava vo koja nastavnikot nastavnikot ima celosna kontrola nad disciplinata i upravuva so site aktivnosti ima pogolema rabotna anga`iranost od demokratskata nestrukuirana vo koja nastavnikot slabo ja kontrolira disciplinata a decata imaat potpolna sloboda i inicijativa vo rabotata no mnogu pomal raboten anga`man so mnogu podobri emocionalni odnosi me|u decata vo grupata.Vo demokratskata atmosfera podobro funkcioniraat pozreli i postari deca koi naviknale na pozrel tretman,odreden stepen na samostalnost i inicijativa.Vo demokratskata atmosfera decata rabotat pod vlijanie na vnatre{na motivacija i bez nadvore{na prisila no pogre{no e da se sproveduva takva atmosfera ako decata naviknalae da rabotat pod prisila.Istra`uvawata poka`uvaat deka u~enicite pove}e gi cenat osobinite i doblestite na svojot nastavnik otkolku negovata didakti~ka ume{nost.Ova osobeno se odnesuva na u~enicite od pomala vozrast na koi im e pova`na ˘ubeznosta na nastavnikot,negovata podgotvenost da im pomogne na u~enicite,negovata epati~nost kako i vpe~atocite {to gi ostava kako prijatelska i stabilna li~nost.Ramnodu{nite i nestabilni nastavnici posebno nevroti~nite postignuvat najmalku profesionalen uspeh.Nastavnikot treba pred se da bide inteligenten,zatoa {to na toj na~in ke i se sprotistavi na u~eni~kata somni~avost i nivnite inovacii i mora da bide osetliv na vnatre{nite do`ivuvawa na u~enicite.U~enicite ~ii nastavnici poka`uvale zainteresiranost za nivnite emocionalni potrebi i problemi poka`uvaat napredok vo u~eweto,podobruvawe na socijalnite odnosi,podobruvawe na rabotnite naviki,namaleno devijantno odnesuvawe i otsustvuvawe od u~ili{teto.
9
5.Emocionalna klima vo oddelenieto Emocionalnata atmosfera vo oddelenieto ja otslikuva naklonetosta, privrzanosta i ˘ubovta na u~enikot {to ja do`ivuva pri anga`iraweto vo najrazli~ni aktivnosti,no isto taka i negativnite emocii vo nastavata kako strav,nezadovolstvo,dosada,ramnodu{nost itn.Merkite koi se odnesuvaat na afektivnite reagirawa na u~enicite vo nastavata se pokazateli za merkite na interes za nastavata.Zna~i interesiraweto e usloveno od dva faktori:svesta za zna~eweto na soznanieto i negovata emocionalna privle~nost.Dominantnata uloga vo sozdavaweto na emocionalnata atmosfera vo oddelenieto ima nastavnikot.Isto taka emocionalnata atmosfera vo oddelenieto proizleguva i od vidot i koli~inata na interakcijata me|u u~enikot i nastavnikot,stepenot na demokratiziranite odnosi vo oddelenieto,dominantnite formi na motivirawe(natprevar,nagrada ili kazna),emocionalnite karakteristiki na nastavnikot itn.Toa doprineuva za emocionalnata sigurnost,zadovolstvo i mentalno zdravje na u~enikot zaradi toa posredno vlijae na razultatite za u~ewe.Nastavnikot koj e orientiran na zada~a,siguren,relaksiran vospostavuva topli odnosi so u~enicitei me|usebno po~ituvawe i postignuva najkvalitetni rezultati so najmala emocionalna cena,za razlika od nastavnik koj e nadmo}en,gi omalova`uva u~enicite gi kaznuva sozdava atmosfera koja e ladna,so naru{eni emocionalni odnosi me|u u~enicite i slabi rezultati vo u~eweto.Nepo`elni emocionalni oblici na oddelenska klima za razlika od zdrava,knostruktivna i produktivna klima se:atmosfera na strav,atmosfera na dosada i pasivnost,atmosfera na pasiven otor i netrpelivost. Atmosferata na strav ja predizvikuva isklu~itelnata orientiranost kon kognitivnite aspekti na nastavata,uspehot vo u~eweto,primenta na silni motivira~ki metodi i kaznuvawe vo oblik na gubitok na ugled i sozdavawe na negativna slika za sebe. Atmosferata na dosada i pasivnost se javuva kako reakcija i odbrana od postojana promena na avtokratskite metodi na ~asot,upotreba na isklu~itelno nadvore{ni potiknuva~i za u~ewe,bez prodlabo~uvawe na interesot za predmetot {to se u~i i postojano soo~uvawe so prete{ka ili prelesna materija za u~ewe. Atmosferata na pasiven otpor i netrpelivost vo su{tina e kontrakultura {to e sozdadena vo oddelenieto od grupa u~enici koja nametnuva drugi vrednosti od onie na u~ili{teto,kako reakcija na atmosferata na dosada i strav.Toa mo`e da bide namalen trud vo rabotata poradi toa {to raboata se smeta za glupava a onie {to rabotat se bubalici.Nastavnicite se smetaat za neprijateli, glupavi koi treba so trikovi da se navedat za dobra ocenka. Faktorot za motivacija vo emocionalnata klima na nastavata e najpogoden koga nasokata na komunikacija te~e od u~enik kon u~enik a najnepogodna koga dominira nasokata na komunikacija nastavnik-oddelenie so frontalna nastava.Zna~i emocionalnata klima zavisi od na~inot na anga`irawe na u~enicite a ne samo od odnosot nastavnik-u~enik. Poto~no emocionalnata klima zavisi od tri elementa na nastavata:u~enikot,nastavnikot i gradivoto {to go u~i.Taka na primer ako u~enikot ima averzija kon nekoi nastavni sodr`ini,ako takva sodr`ina se pojavi vo gradivoto avtomatski u~enikot }e ima nepovolen emocionalen stav kon toa gradivo.Ako takvi u~enici ima pove}e sigurno deka toa }e ja diktira emocionalanata atmosfera na ~asot.
10
Vo u~ili{nata praksa gi gledame site primarni emocii:radost,prifa}awe,iznenaduvawe,strav,taga,gadewe,o~ekuvawe i lutewe.Luteweto,radosta,stravot i tagata se ~esto prisutni emocii vo na{ite u~ili{ta na pr:Nastavnikot dava test koj e zna~aen za zavr{nata ocenka ili ispra{uva posebno a vo oddelenieto e mrtva ti{ina kako rezultat na stravot i napnatosta koj ja prati ova sostojba.Stravot reazultira so povlekuvawe,izbegnuvawe i na krajot agresija so stravot se demotivirat u~enicite.Situaciite vo koi se iska`uvat emocite se razli~ni no se prosledeni so srodni ~uvstva, na pr:stravot go prati tagata,a radosta odi so prifa}aweto.Od vidot na emociite {to preovladuvaat na nastavniot ~as zavisi dali }e se ispolnat ili upotrebat kreativnite sposobnosti na u~enicite.Duri i specijalnite programi za nadareni nema da bidat od korist ako ne se sprovedat koreniti promeni vo nastavnata klima,odnosno vo u~ili{nata atmosfera,potoa vo na~inot na misleweto na u~ili{tata i na~inot na pou~uvaweto.U~ili{nata atmosfera treba da bide takva {to nastavnikot i u~enicite treba da imat nau~en i istra`uva~ki stav kon nastavata. Klausmaer i Gudvin analizirale tri tipa na emocionalna atmosfera vo odnos na odnesuvweto na u~enicite:sentimentalna,topla i ladna.Dokolku nastavnikot ne gi poznava u~enicite ili ne saka da im gi uva`uva nivnite individualni svojstva mo`e da nastanat promeni koi doveduvaat do nepovolna emocionalna klima.
6.KLIMA NA NATPREVAR I SORABOTKA Povolnata osnova za emocionalen i socijalen razvoj kaj u~enicite i uspeh vo u~eweto pretstavuva oddelenieto vo koe vladee klima vo koja intenzivno se razvivaat odnosite na sorabotka i zdrav natprevar,koi istovremeno ovozmo`uvaat brzo zapoznavawe i povrzuvawe na site u~enici vo edna integrirana sredina.Sorabotkata i natprevarot pretstavuvaat dva osnovni procesa vo grupata.Me| utoa,postojanoto istaknuvawe na natprevaruva~kiot odnos gi stava u~enicite vo postojana emocionalna napnatost i sistematski gi naso~uva vo drugiot da gledaat razli~ni vidovi na opasnosti po sopstveniot uspeh.Andrilovi} i ^udina zboruvaat za tri oblici na odnosi vo oddelenieto-grupata:1)Kooperativna situacija na u~eweto kade celite na u~enicite poedine~no se vo me|usebna pozitivna korelacija.Toa zna~i deka koga eden u~enik }e postigne cel,celite na site ostanati }e bidat potpomognati ili postignati; 2)Kompetitivna situacija na u~ewe kade celite na u~nicite poedinci se vo negativna korelacija.Ako eden u~enik postigne cel postignuvaweto na celi za site ostanati e ote`nato ili onevozmo`eno 3)Individualisti~ka situacija na u~ewe kade celta na eden poedinec e sosema nezavisna od celta na site ostanati. Pregolemoto naglasuvawe na razlikite vo uspehot i nagraduvawe na pobednikot vo natprevarot,mo`e vo oddelenieto da sozdade postojana atmosfera na natprevar.
11
Klimata "natprevar do istrebuvawe” se javuva koga `elbata za postignuvawe na uspeh kaj poedinci se ostvaruva pod uslov na tu|iot slab uspeh.Mnogu istra`uvawa poka`ale deka vo oddelenijata vo koi preovladuva sorabotni~ki a ne kompetitivni odnosi,grupnite zada~i gi ostvaruvaat poefikasno a vzaemnite odnosi se popozitivni.Vo grupite kade{to sostavot na u~enicite e so razli~ni sposobnosti i vozrasti poefikasna e grupna natprevaruva~ka atmosfera otkolku individualna. So sporedba na sorabotni~kite i kompetitivnite grupi na studenti vo situacii na u~ewe do{ol do slednive zaklu~oci: 1)Odnosite vo kooperativnite grupi se poprijatlski,so pove}e ohrabruvawe na ~lenovite na grupata,dodeka vo kompetitivnite grupi do{lo do pojava na agresivnost i otsustvo na spremnost i soglasuvawe so drugite 2)^lenovite na kooperativnite grupi pove}e ja cenele grupata,nejziniot u~inok ~ustvuvale obvrska kon drugite ~lenovi i sakale da go steknat nivnoto po~ituvawe. 3)Kooperativnite grupi bile pojasno i postabilno struktuirani so izrazen steepen na kohezivnost. 4)Vo sorabotkata duri i konfliktot ima konstruktivni posledici zatoa {to ovozmo`uva da se nadminat blokiranite sostojbi so obostrana dobivka;dodeka kaj natprevaruva~kata klima,posledicite na konfliktot se destruktivni posebno koga se raboti za nedovolno socijalizirani lica. Atmosferata na natprevar e dobra i stimulira~ka za decata koi{to imaat izgradeno pozitivna slika za sebe si,dodeka pak za decata koi{to imat igradeno negativna slika za sebe zna~i zagrozenost na samopo~ituvaweto i toa rezultira so otsustvo od nastavata,napu{tawe na u~ili{teto {to pretstavuva odbrana od postojanoto do`ivuvawe na zagrozenost. Idealnata klima ja odlikuvaat umereno natprevaruva~ki i pove}e sorabotni~ki odnosi. Kooperativnoto u~ewe kako metoda na poduka vo koja preovladuvaat sorabotni~kite odnosi vo oddelenieto,prakti~no zna~i rabota vo grupi.Mnogu istra`uvawa poka`ale deka ovaa metoda proizveduva povolen uspeh ne samo vo odnos na u~eweto tuku i vo vospostavuvaweto na posrde~ni i popozitivni kontakti kon drugite ~lenovi vo grupata bez predrasudi sprema lu|eto od druga rasa ili nacionalnost. Vo kooperativnoto u~ewe u~enicite rabotat vo mali grupi na zaedni~ka zada~a. ^lenovite na grupata sedat dovolno blizu za da razgovaraat edni so drugi a da ne ja naru{uvaat rabotata na drugite grupi.pri toa najva`na e izvedbata na grupata i taa se vrednuva,no sekoj ~len treba da gi izlo`i rezultati {to ja potencira individualnata odgovornost na u~enikot. Kooperativnoto u~ewe ovozmo`uva nadminuvawe na problemite vo vrska so slabata kohezivnost na grupata odnosno u~enicite koi se izolirani i osameni,nastavnikot gi vmetnuva vo grupa so pozitivni i prijatelsko nakloneti u~enici.Isto taka mo`e da se zemat vo obzir u~enici so razli`ni interesi,taka {to vo grupata mo`e da ima barem eden u~enik koj }e bide izbran od u~enikot a ostanatite gi bira nastavnikot.Treba da se naglasi
12
deka koooperativnoto u~ewe e samo eden na~in na rabota so koj mo`e da se poslu`i nastavnikot za da ja zgolemi sorabotkata vo oddelenieto. Za `al, dene{nite iskustva poka`uvat deka vo u~ili{tata postoi se pove}e atmosfera na natprevar a sorabotka skoro i ne postoi.No pri~inata za toa le`i vo vrednosnite orientacii koi se se poprisutni vo na{ata op{testvena sredina i na~in na `iveewe.
7.ZAKLU^OK Za da se vospostavi efikasna nastava sekoj nastavnik treba da znae deka u~eweto ne e isto {to i zabavuvaweto.Vo minatoto u~eweto bilo obemno i zdodevno sega se pove}e nastavnici nastojuvat u~eweto da go napravat edna sekvenca od igri i zabava.Efikasnata nastava zna~i intelektualno,emocionalno i razvivawe na socijalniot identitet na u~enicite i postignuvawe na odredeni obrazovni celi.Razvojot na u~enicite e razli~en kaj razli~ni u~enici i na sekoj u~enik mu e potrebna razli~na pomo{ i zatoa nastavnicite treba da bidat fleksibilni vo baraweto na na~ini da im pomognat na u~enicite i uporni za da se uverat deka nivnite napori davaat plod. Celta na efikasnata nastava e razvojot na u~enikot.Pokraj intelektualniot razvoj nastavnicite posvetuvaat se pove}e vnimanie i na li~niot i op{testveniot razvoj na u~enikot.Toa se postignuva so pomagaweto na sekoj u~enik da razvie ~uvstvo na li~na vrednost,uspeh i vklopuvawe vo op{testvaenata strukura na paralelkata.Ako nastavnikot mo`e da im pomogne na u~enicite na vakov na~in toga{ toj uspeal vo efikasnata nastava da gi spoi site psiholo{ki komponenti (emocionalen i op{testven razvoj) plus intelektualen razvoj na u~enikot.Komponenti na efikasnata nastava ne se oddelni tuku se isprepletuvaat eden so drug i zavisat edni od drugi taka na pr:ako nema pozitivna emocionalna atmosfera nemo`e da ima pozitivna socijalna atmosfera,ako interakcijata nastavnik-u~enik e nezadovolitelna toga{ e onevozmo`ena pozitivnata socijalna i emocionalna atmosfera,ako pak klimata na natprevar i sorabotka e pove}e naso~ena kon natprevarot otkolku kon sorabotkata toga{ se ru{at ne samo socioemocionalnata klima tuku i interakcijata me|u u~enicite, i me|u u~enicite i nastavnikot.Zatoa e mnogu va`no nastavnikot spored sostavot i goleminata na paralelkata da gi izbalansira site ovie komponenti na na~in koj{to }e ovozmo`i pravilen emocionalen,socijalen i intelektualen razvoj na u~enicite.
13
KORISTENA LITERATURA: - Didaktika,m-r Lenka Gogoska,1995 -An introduction to educational psychology,Ausubel.D.P and Robinson F.G, New York,1969 -Affective variables in Second language teaching,Language Learning,Brown,H.D,1973
14
15
