Regionalna geografija sveta

dr. Jurij Senegačnik 

REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA Študijsko gradivo a interno ra!o

"

KAZALO A SEVERNA A#ERI$A & LATINS$A A#ERI$A ( SEVERNA AFRI$A IN J)GO*A+O,NA A*IJA / 0O,SA+ARS$A AFRI$A , J)3NA A*IJA E V*+O,NA A*IJA F J)GOV*+O,NA A*IJA G 0OLARNA O&#O/JA Literatura

% "' - 12 % '4 5"2% "2

4

 Karta podnebnih tipov po svetu

A SEVERNA SEVERNA A#ERI$A A#ERI$A 1. Opredelitev kulturne celine Severne Amerike   



*aje6a dve teritoria7no e7o ve7iki dr8avi. *anjo je nači7na e7o ve7ika naravna rano7ikost. *aje6a dve gos9odarsko e7o raviti dr8avi: ki i6ata na vo7jo skoraj neo6ejene naravne vire. O!e i6ata 9odo!en ivor 9re!iva7stva: katerega sestava se je aradi  9rise7jevanja s9re6eni7a s9re6eni7a v sedanji etnični etnični 6oaik.

%





O!e dr8avi sta 6ed naj!o7j ur!aniirani6i na svetu; sto79niči= so eden naj!o7j 9re9onavni= si6!o7ov S A6erike. ,r8avi sta v gos9odarske6 9og7edu e7o odvisni druga od druge; dve tretjini kanadskega ivoa in 9o7ovia de8e7a de8e7a ivoa: g7ede uvoa 9a je na 4. 6estu @a $itajsko.

2. Reliefne enote B ra9oreditev od V 9roti *: v g7avne6 v 9o7dnevni>ki s6eri. $anadski >čit B i 9redka6!rija. A9a7ači B =erke Severnoa6eri>ke $ordi7jere B a79idska 67adonagu!ana gorstva a Sierra Nevada: $askadsko g.: O!a7no gorovje @Ti=oo
  

 Prerez  Prerez Severne Amerike

3. Rečno omrežje     

#isisi9i #isuri Reka sv. Lovren
-

Satelitska slika Severne Amerike

4. odne!je " #plo$ne %n&čilno#ti *asto9ani so skoraj vsi to97otni 9asovi in 9odne!ni ti9i. *nači7na je 9ose!na ra9oreditev te69eratur in 9adavin aradi re7ieCni= enot v  9o7dnevni>ki s6eri; s6eri; a Enako6erno u9adanje te69eratur od J 9roti S.  ! Nenadni vdori =7adni= =7adni= a7i =7adni= račni= račni= 6as 9rek Osrednjega Osrednjega ni8avja: ni8avja: ker ni re7ieCni= ovir. ovir. < *6anj>evanje ko7ičine 9adavin od V 9roti * @6rtva črta o. dead 7ine o! "22.  9o7dnevniku B u9ad u9ad 9od D22 66? največ 9adavin 9adavin je na JV in v oke6 ti=oo


D

 Padavinska karta Severne Amerike

Območja tornadov

1

'. odne!ni tipi in #kupine r&#tlin#tv& ol&rni p&#( 0odne!je večnega snega in 7edu 

Su!pol&rni p&#( Tundrsko Tundrsko 9odne!je B tundrsko rast7instvo 

Zmerno topli p&#( *6erno =7adno @su!arktično 9odne!je B ig7asti god @aradi =7adnega La!radorskega toka sega na V ani godovi: 9rerija @J in * od Ve7iki= jeer $ontinenta7no 9o7su=o 9odne!je B nikotravna ste9a @a=odno od dead 7ine O


 

Su!trop#ki p&#( Sredoe6sko 9odne!je B 6editeransko rast7instvo @na J* B $a7iCornija Su!tro9sko 9o7su=o in su=o B 9u>čavsko rast7instvo @v a7edju Goratega a=oda Su!tro9sko v7a8no 9odne!je B v7a8ni su!tro9ski godovi @na JV Gorsko 9odne!je B gorsko rast7instvo @Gorati a=od  

 

). Okolj#ki pro!lemi A6eričani so 9rvi na svetu g7ede i%pu#tov toplo*redni+ plinov  na 9re!iva7a= in ne v !7oki=? 9os7ediki ogrevanja? < a6eri>ka industrija in k6etijstvo nad9ov9rečno u9ora!7jata Cosi7na goriva? *,A si g7ede nji=ove ra!e ne u9ajo de7ati o6ejitev: o6ejitev: $anada 9a je g7ede ra!e Cosi7ni= goriv 8e s9reje7a do7očene o6ejitve.  Naj!o7j onesna8en onesna8en rak in 9os7edično 9os7edično največ kis7ega kis7ega de8ja je na stare6 industrijske6 SV na o!e= strane= a6eri>kokanadske 6eje. Oe večji 9ro!7e6: 9ro!7e6: tako 9a 9os7ediki strani: saj je ta6 reka 9ote6 skoraj !re vode. Reke so 6očno onesna8ene 9redvse6 v O#rednjem niž&vju: največ aradi k6etijstva @gnoji7. *aradi onesna8enja #i<=iganskega jeera s ko6una7ni6i od97aka6i so tok reke (=iine sadja in e7enjave stotine ki7o6etrov da7eč i sosednji= sosednji= dr8av? a  9renos te vode se se 9ora!i ogro6no energije.  



  

















V i kakovosti 9itne vode so  agresivni6 og7a>evanje6  9oveča7i 9ov9ra>evanje 9ov9ra>evanje 9o stek7eničeni stek7eničeni vodi: če9rav če9rav 6arsikje ne !i !i7o  9otre!no. 0os7edike in !io7o>ke 9os7edičadi &ritis= 0etro7eu6 godi7o največji 9odvodni i7iv naCte i ste!ra naCtne 97o>čadi @več kot ".D k6 g7o!oko v č7ove>ki godovini. 0o9ravi7o je traja7o - 6ese7o do ve7ikega onesna8enja o!a7 #e=i>kega a7iva: >e =uj>i 9ro!7e6 9a je naCta: ki jo s 9ose!ni6i ke6ika7ija6i adr8ujejo v 6orski= g7o!ina=. $anada i6a a Saudovo Ara!ijo največje a7oge naCte na svetu: vendar kar 52  v oljni+ #kril&vci+  na kanadske6 a=odu? 9roivodnja tak>ne naCte je e7o draga in i6a ve7ike oko7jske 9os7ediki način 8iv7jenja @9arkiri>ča: go7C igri>ča: naku9ova7na sredi>ča i9d. sta uniči7a več naravni= =a!itatov kot k6etijstvo.

-. o#elitev in prodir&nje prodir&nje evrop#ki+ evrop#ki+ pri#eljencev proti %&+odu %&+odu 0rva 9ose7itev je !i7a vsaj 4D222 7et naaj: ko je !i7 erin*ov preliv aradi ni8je g7adine 6orja @7edene do!e ko9en. 0ri=od Evro9ej9itevi7o; 7. "-54 B "' 6io: 7. "D-4 B 5 6io: 7. "52 B -22222 @7e >e 4 . 0risi7ne 9rese7itve 9e>čija in 1 6io @4  vsega  9re!iva7stva: v $anadi $anadi 42  9ovr>ja @sku9aj  inuitski6 Nunavuto6 Nunavuto6 in ":' 6io a7i %:'  9re!iva7stva. V *,A se starose7






'

 Indijanski rezervati v ZDA 







Večina starose7čini: neko7iko so si o9o6og7i aradi 7astni>tva o!6očij 6inera7ni= surovin in igra7ni>tva. V 4. 9o7ovie 9ose7jevanje oe67ja * od #isisi9ija in Ve7iki= jeer ter o! Ti=ooke6 severoa=odu.

 Faze naseljevanja ZDA in Kanade Kanade 





K&lifornij& je v 42. sto7etju do8ive7a rake visoke te=no7ogije in skr!i a oko7je: ato ga nekateri i6enujejo E
. 0&r&vn& !o*&#tv& 



Io!i7je 6inera7ni= surovin na tre= o!6očji=; $anadski >čit: A9a7ači A9a7ači in gorati a=od. Io!i7je Cosi7ni= goriv: vendar so *,A iredno ve7ik 9otro>nik: ato ji= uva8ajo.

5



 

 NaCta; o! #e=i>ke6 a7ivu: a7ivu: od Teksasa Teksasa 9roti S: na na S A7jaske? o7jni skri7av
Gibanje tevila prebival!ev po zveznih dr"avah

Stara in nova industrijska območja

. Z&ton #t&ri+ indu#trij#ki+ p&no*

"2







Od "512 so vi>je 97ače: ki so ji= i!ojeva7i sindikati: in !o7j>i standard 6očno  9oveča7i stro>ke 9roivodnje. 9roivodnje. Števi7na Števi7na 9odjetja so se ače7a ače7a se7iti na JV: JV: kjer so  !i7i a de7odaja7i 6anj>i 9roivodni stro>ki stro>ki in večji do!ički. do!ički. Leta "55- se je #por&%umu 0AA  @"5'5 9ridru8i7a >e #e=ika; >tevi7ni o!rati 9rede7ova7ne industrije @teksti7ni 9roivodi: e7ektronika: avto6o!i7ski de7i so se ače7i se7iti v #e=iko in čeoa skr! skr! a oko7je in s7a!>e s7a!>e de7ovne ra6ere: ra6ere: kar je industriji industriji o6ogoča7o večje as7u8ke. )vajanje novi= te=no7ogij je desetka7o čas 9roivodnje: >tevi7o 9otre!ni= de7avke: >e 9ose!ej v jek7arstvu? jek7arstvo se je ato  9restrukturira7o: 9roivodnja 9roivodnja 9a se7i7a i starega starega jedra na SV v 6anj>e o!rate >iro6 dr8ave.

15. or&#t pomen& terci&rne*& in kv&rt&rne*& #ektorj& 













V *,A in $anadi je 6očno 9oraste7 de7e8 a9os7eni= in &,0 v je kot v sekundarne6 sektorju? ve7ik de7 97ač 9a je e7o niki= @n9r. največje trgovska kor9oraene 9o 9rostoru: vendar =krati  !o7j veane na io!ra8eno de7ovno de7ovno si7o: ato so 9ogosto !7iu univer univer in in>titutov. /nternet je naj9rej sto9i7 v >iroko u9ora!o ravno v S A6eriki: kjer se je ra>iri7 6očneje in =itreje kot kjerko7i v svetu @v @ v *,A ga u9ora!7ja u9ora!7ja ' : v $anadi 'D : v E) % : v svetu %5  9re!iva7stva. Internet je tu naj9rej a>e7 v vse 9ore javnega in ase!nega 8iv7jenja? tu so se rodi7i F&: Titter: Koutu!e. Vsto9i7 je v 9o7itiko: 9ovroči7 u6iranje tiskani= 6edijev: 6edijev: 9o drugi strani 9a tudi 9oveča7 ra7ike v dru8!i: saj je skoraj četrtina 9re!iva7stva !re interneta in je tako odreana od vsega dogajanja.

11. 11. 6lo!&li%&cij& in pro#t& tr*ovin& 







 

*,A so g7avni #vetovni motor *lo!&li%&cije ? ravoj v *,A v97iva na ravoj v tevi7ne k6ete drugod 9o svetu. Spor&%um 0AA  @"5'5: "55- je 9os9e>i7 trgovino 6ed *,A: $anado in #e=iko. Števi7na 9odjetja v te= dr8ava= i6ajo sedaj aradi večjega trga 9re










*a *,A se je 9redvse6 v ra6erju do #e=ike 6očno 9oveča7 trgovinski deCii7o drugod 9o dr8avi: dr8avi: na novo ustvarjeni= ustvarjeni= 9a je !i7o 7e " 6io de7ovni= de7ovni= 6est. *6anj>anje trgovinski= trgovinski= ovir  Aijo je 9ovroči7o: da so se >tevi7na de7ovna 6esta naj9rej se7i7a v #e=iko: 9ote6 9a 9ovečini v Aijo @9redvse6 na $itajsko. 0o drugi strani so ja9onska in korejska avto6o!i7ska 9odjetja 9ostavi7a tovarne na 9ode8e7ske6 a6eri>ke6 jugu: kjer je a de7ovna si7a: in o! avtoe 97ačane de7e sveta iven S A6erike @do 7eta 4242 naj !i se več kot % 6io de7ovni= 6est 9rese7i7o v Indijo: $itajsko: JV Aijo: v=odno Evro9o: kjer so 97ače a 42-2  ni8je kot v A6eriki.

12. o#ledice kri%e let& 255









0ok ne9re6ičninskega !a7ona 7eta 422 je da7 =ud udare< grad!eni industriji:  9ro6et na a6eri>ki= a6eri>ki= !ora= se je 9re9o7ovi7: 9re9o7ovi7: 9riadeti so !i7i 6i7ijoni 6i7ijoni  9osa6enikov  9osa6enikov. S7edi7 je 9ade< 9otro>nje: kar je 9riade7o svetovni trg: 7asti 9roivaja7iroko 9otro>njo @$itajska. V $anadi so !i7e 9os7edie: ker so i6e7i stro8jo !ančno regu7ativo. To je 6očno 9oveča7o dru8!ene neenakosti: ki so ravno v *,A e7o ve7ike; "  9re!iva7stva 9oseduje -2  vsega !ogastva: '2  9re!iva7stva 9a ra9o7aga sa6o s   !ogastva. $ria se je 9ote6 ra>iri7a 9o svetu: e7o 6očno v E)? *,A so ače7e 9rej okrevati kot dr8ave E).

13. Kmetij#tvo 











 Ne9osredno v k6etijstvu k6etijstvu de7a 7e "  A6eričanov @k6etijstvo 9redstav7ja 9redstav7ja ":4  &,0 v *,A in 6anj kot 4  v $anadi. 0ro9adanje dru8inski= Car6 od 4. 9o7oviči večja v7aganja v raiskave in ravoj: dajanje 9osoji7 k6eto6 itd. )vajanje 6etod e7ene revo7utevi7ne 6anj>e 9ride7ova7tevi7na k6etijska o!6očja. ,anes k6etijska 9odjetja v S A6eriki vodi 6anj>e >tevi7o 9re6o8nej>i= 6anagerjev: 6anagerjev: ki naje6ajo 9ovečini revno de7ovno si7o i Latinske A6erike in Aije? ta 9ote6 8ivi na ro!u rev>čine. "4

 





 Na >tevi7ni= o!6očji= o!6očji= so  g7o!oki6 oranje6 oranje6 9ovroči7i 6očno 6očno eroijo 9rsti. Števi7na o!6očja so se us6eri7a v 9roivodnjo visoko ka7orični= 9ride7kov  ve7iko vse!nostjo og7jikovi= =idratov: kar v *,A 9ovečuje de!e7ost @največ 7judi s 9reko6erno te8o na svetu in s7adkorno !o7een. 0ride7ava genetsko s9re6enjene =rane je 6očno narast7a. Študije ka8ejo na njeno ne>kod7jivost: a te >tudije je 9ogosto Cinan
14. romet  



 Naj9rej je i6e7o ve7ik 9o6en 9o6en 8e7eni>ko 8e7eni>ko o6re8je. V S A6eriki 8e 9o 7etu "542 9rvi na svetu ače7i  !o7j 6no8ično 9roivodnjo avto6o!i7ov. 0o 7etu "5D2 so ače7i  igradnjo avtoki.

1'. 7lo*& Z8A in K&n&de v #vetu &9 Z8A  













*,A so su9ersi7a: a v atonu.  Nji=ov voja>ki 9roračun 9roračun je največji na svetu: večji od se>tevka se>tevka nas7ednji= nas7ednji= "4 do "% največji= dr8av. )radni ke 9o7itike je >irjenje de6okračin; us9e>na 9ri6era sta 9ovojna * Ne6čija in Ja9onska. V 9raksi 9a *,A 9redvse6 9redvse6 !ranijo svoje gos9odarske in strate>ke @voja>ke interese; naj!o7j katastroCičen 9ri6er je !i7 na9ad na Irak: kjer je !i7 g7avni ke naCte. Interesi *,A se jasno odra8ajo v ra>irjenosti nji=ovi= voja>ki= !a 9o svetu in e7o se7ektivni 9o6oči tuji6 v7ada6; 9ri6er sta ve7ika in večnaH 9od9ora Irae7u in Egi9tu: a skoraj nikakr>na 9od9ora dr8ava6 9odsa=arske ACrike. ACrike. )radni u6ikH a6eri>ki= voja>ki= si7 i Iraka @42"" in ACganistana ACganistana @42"- ni  9rinese7 6iru: saj se !rev7adje: kaos in nasi7je >e nada7jujejo? nada7jujejo? g7avnino najugodnej>i= 9ogod! a naCto 9a so sk7eni7e dru8!e i dr8av: dr8av: ki so nas9rotova7e te6 vojna6 @n9r. $itajska. Javno 6nenje v svetu se je aradi te= gre>eni= 9osegov 9reano v7ogo *,A in njeni= aveni<.

!9 K&n&d&  Njena v7oga v svetu svetu je 9o9o7no6a drugačna: saj se se ravna 9o nače7u; nače7u; 3ivi in  9usti 8ivetiH. 

"%







 Največja v7oga $anade $anade je v te6: da da v97iva na *,A: saj sta njuni gos9odarstvi gos9odarstvi tesno 9re97eteni. 0o6e6!no v7ogo a oskr!o o!e= dr8av  naCto !odo tu 7a=ko kdaj v  9ri=odnosti odigra7e največje največje svetovne svetovne a7oge o7jni= skri7aviroke6 9asu severno od a6eri>ke 6eje.

1). R&%like med Z8A in K&n&do 





*,A igrajo v7ogo gos9odarske: voja>ke in 9o7itične su9ersi7e: $anada 9a v svetu 9od9ira ravoj čino. V *,A je !istveno 6anj 9od9ore ra7ični6 soe reu7tate.

1-. :r!&ni%&cij&

S7ika 5a. S=e6a a6eri>kega 6esta @Senegačnik: s. """ S7ika 5 !; Nara>čanje 6estnega 9re!iva7stva @Senegačnik: s. ""2

"-



'2  9re!iva7stva S A6erike 8ivi na 6etro9o7itanski= o!6očji=: to je v 6esti=  več kot D2 222 9re!iva7
 #aračanje tevila mestne$a prebivalstva 















 

8o;nto;n o. <8 =  to je o8je 6estno sredi>če s sto79niki= 6est so ače7i 9o 4. svetovni vojni igu!7jati  9re!iva7stvo: saj saj so se de7avi. Igradnja avtoe 9os9e>i7a su!ur!aniai7o ra!o dru8inski= dru8inski= avto6o!i7ov avto6o!i7ov.. ,e*&lopoli# je 9oje6: ki je naj9rej aje6a7 '22 k6 do7g 9as &oston B  Ne Kork Kork B 0=i7ade79=ia B as=ington. ,anes so 6anj>i 6ega7o9o7isi >e San Frančanje 6est @ur!an s9ra7 je 9ovroči7o: da so 9re!iva7o7e: ose!na varnost: e7enje in 9arki: kakovostne !iva7ne grad!e. V večini a6eri>ki= 6est se >e7e ačenjajo stre67jenja a doseganje !ivanjskostiH: najd7je sta  9ri>7i 6esto Van
"D







 Notranji de7i 6esta so 9ose7jeni  naj6anj naj6anj io!ra8eni6i @kva7iCiine @ACroa6eričani: Latini: novi i6igranti? tukaj so 9ogosto o9u>čene industrijske 9ovr>ine. 9ovr>ine. 6entrifik&cij& stari= !iva7ni= de7ov 6esta je naj!o7j !o7eča a revne  9re!iva7
1. St&r&nje in #elitve pre!iv&l#tv& 

 

Rodnost je od 2. 7et nika: stagnira in je tik 9od nivoje6 naravnega o!nav7janja 9re!iva7stva? 9re!iva7stva? rast se ato vdr8uje s 9rise7jevanje6; do 7eta 42D2 naj !i S A6erika doseg7a -44 6io 9re!iva7ji je na J* @$a7iCornija: J @Teas: JV @F7orida in na SV.

Gra% priseljevanja v ZDA 





 Nekdanje 9rise7jevanje 9rise7jevanje i Evro9e je nado6esti7o 9rise7jevanje 9rise7jevanje i Srednje in J A6erike ter Aije. 0re!iva7stvo neevro9skega 9orek7a !o če nekaj deset7etij v večini. Lega7ni 9rise7jennjo: o!ene6 9a ne 6orejo ikori>čati storitev so






Vsi 9rise7jene 97ačani= de7 @n9r. de7o na 9o7ji= kot a=tevni= de7 @n9r. de7o na 9odročju IT. Točno >tevi7o i7ega7ni= 9rise7jen7i na>7i na udaru.

1. ?tničn& in ver#k& #e#t&v& pre!iv&l#tv&

 Prebivalstvo ZDA po etnični sestavi 







,anes je !istveno 6anj r&#ne di#krimn&cije  kot 9red deset7etji: ko je največje  9re6ike na te6 9odročju 9odročju v D2. in 12. 7eti= 7eti= dosege7 črnski črnski vodite7j #artin Lut=er $ing. Še vedno 9a je rasna diskri6inai 6eri &%ij#ki Američ&ni >e vedno vedno večkrat večkrat 9odvr8eni 9odvr8eni diskri6inai 8iv7jenjski do!i: vi>ji u6r7jivosti otrok: s7a!>i io!ra!i: večje6u de7e8u !re9ose7ni= i9d. 0ri ACroa6eričani=  je n9r. n9r. e7o nad9ov9rečno nad9ov9rečno visok de7e8 de7e8 enostar>evski= enostar>evski= dru8in: v kateri= kateri= so otročine.

"







Te neenakosti so ače7i od9rav7jati na ra7ične načine @n9r.  etnični6i kvota6i a v9is na dr8avne univere: a na ase!ni= univera= je od7oči7en kriterij osta7 denar. Leta 422" so Latini 9reseg7i de7e8 ACroa6eričanov: ACroa6eričanov: in sijega naravnega 9rirasta in kontinuiranega 9rise7jevanja. V o!e= dr8ava= se naj=itreje 9ovečuje de7e8 Aija oko7i D .

 Prostorska razporeditev razporeditev A%roameričanov A%roameričanov

 Prostorska razporeditev razporeditev &atinov 'pansko $ovorečih $ovorečih Američanov( 





,e7e8 revni= otrok @44  v *,A vse= vse= etnični= ivorov je 9reji kot v  9ov9rečju 9ri odras7i= odras7i= @"-:4 . %  A6eričanov in 1  $anadčanov se dek7arira a kri#tj&ne ra7ični= vej: 7e "D  ni6a no!ene verske o9rede7itve. A6eričani so 9ovečini prote#t&nti @več vej: $anadčani 9a !o7j k&tolič&ni.

"'









Skoraj vsak kraj v A6eriki i6a čanski= veroi9ovedi: veroi9ovedi: sinagogo: kak>en te69e7j. $ato7ičani so ta6: kjer so 9oto6
 Prostorska razporeditev razporeditev azijskih Američanov

& LATIN LATINS$ S$A A A#ERI A#ERI$A $A 25. 6l&vne #kupne %n&čilno#ti Srednje in @užne Amerike

"5

 )azirjenost pančine 'zeleno(* portu$alčine 'oran"no( in %ran!očine 'modro( 'modro(  









 

Ve7ika naravna rano7ikost. #e>anje ra7ični= ku7tur je tu večje kot na kateriko7i drugi svetovni ku7turni 9anske ko7onije: ki se osa6osvoji7e v "5. sto7etju. V L A6eriki so 9risotne 6očne #t&ro#el#ke #kupno#ti : kateri= v97iv se >e vedno 6očno čuti v vse= as9ekti= javnega 8iv7jenja? nji=ov v97iv se je 6e>a7  v97ivi evrop#ki+: 9a tudi &fri$ki+ in &%ij#ki+ pri#eljencev. ,ru8!ena ureditev ni 9ovsod enako de6okratična @9o a=odni= standardi=: a v adnji= deset7etji= so !i7i narejeni ve7iki 9re6iki k večji de6okratia
21. 8efore#t&cij& &li krčenje *o%dov

42

Skrčene povrine tropske$a de"evne$a $ozda v +raziliji v letih ,-../01,1 













 









V &rai7iji se je defore#t&cij& ače7a 7eta "52  igradnjo tr&n#&m&%on#ke ce#te. O! in. $er je 9o 9osegi= 6anj dreves: 7a=ko  9reosta7a a!sor!irajo a!sor!irajo 6anj og7jikovega dioksida dioksida i oračja. oračja. Vsi tro9ski godovi a!sor!irajo oko7i oko7i "'  og7jikovega dioksida: dioksida: ki ga č7ovek  s svoji6i aktivnost6i vsako 7eto s9ro>ča v oračje. $er je v J A6eriki 9o7ovie neikrčeni= tro9ski= godov na 97anetu: je nji=ovo o=ranjanje e7o 9o6e6!no a 7a na račun 9rido!ivanja novi= o!de7ova7ni= 9ovr>in a 9ride7avo soje: 9a tudi s7adkornega trsta in o7jne  9a76e ter a kr67jenje 8ivine @7asti goveda. goveda. $rčenje goda se ivaja tudi aradi ikori>čanja 6inera7ni= surovin; naCte: e6e7jskega 97ina in dragi= ka6nov. $rčenje goda se ivaja tudi aradi 9rido!ivanja 7esa. To 9os9e>ujejo  9redvse6 6u7tinanike a 8ivino.  Nasta7o je ve7iko orja>ki= orja>ki= govedorejski= govedorejski= Car6. ,eCorestae večji 9ro!7e6 v Srednji A6eriki: A6eriki: kjer je godov 9ree !o7j ikrči7i. Ena od 6o8ni= o!7ik !o7j trajnostne ra!e je ekoturie6: ki so ga ače7i ivajati v več dr8ava=.

4"

22. Kri%& o#kr!e % vodo 







  





/e9rav L A6erika 9reje6a več 9adavin kot katerako7i druga svetovna ku7turna koa6eri>ki 6eji so iredno onesna8ene aradi s9orau6a  NAFTA  NAFTA in 9os7edično >tevi7ni= >tevi7ni= tovarn: ki so rast7e rast7e o! 6eji. Le 6aj=en 6aj=en de7 voda i6a ustreno urejen odtok in čisti7ne na9rave. *aradi iredno =itre ur!aniaajo to re>evati s 9rivatiačane: da si je >tevi7ni niso 6og7i več  9rivo>čiti. To je 9ri9e7ja7o do vrste si7oviti= 9rotestov v dr8avi in do 9rekinitve 9oskusov nada7jnje 9rivatia
23. redkolum!ov#k& po#elitev o%emlj& d&n&$nje L&tin#ke Amerike 













Starose7e točke oko7i "% 222 7et naaj. O! $o7u6!ove6 9ri=odu 7eta "-54 je v L A6eriki A6eriki 8ive7o D2 do "22 6io starose7čanju a9usti7i: a9usti7i: da se t7a o!novijo: o!novijo: in ikrči7i drug de7 goda. Na a9u>čeni e67ji se je god sčaso6a o!novi7. A%teki v osrednje6 de7u #e=ike so ravi7i nekatere te=no7ogije in dru8!ene siste6e: ki so !i7i enakovredni a7i 9a so a7i siste6e istočasne evro9ske a7i aijske




Leta "-54 je !i7a največja drž&v& /nkov : ki je sega7a sega7a od sedanje sedanje ju8ne $o7u6!ije v sedanjo severno Argentino Argentino in /i7e. *gostitve nji=ovega  9re!iva7stva so !i7e !i7e v andski= vi>avji=: vi>avji=: kjer ni !i7o ni8inski= ni8inski= !o7eni. Inkovski i69erij je !i7 eden naj!o7je organiirani= v č7ove>ki godovini; gradi7i so t7akovane 9oti: terase: na6aka7ne siste6e in na9redno k6etijstvo.

24. ri+od evrop#ki+ o#v&j&lcev  













To je !i7 eden naj9o6e6!nej>i= dogodkov v č7ove>ki godovini. *e7o =itro so !i7e o9ane s9re6e6!e v 9okrajini: aradi !o7eni in su8enjstva  9a so 8iv7jenje igu!i7i igu!i7i 6i7ijoni starose7nje #e=ike. Osvoji7i so jo >e7e 9o te6: ko je e9ide6ija o>9i< desetka7a starose7ko Ate>ko  9resto7nii7i 7eta "D4". 0ote6 je s7edi7o osvajanje inkovske dr8ave. S #por&%umom i% orde#ill&#&  7eta "-5- so si Š9ane voja>ke te=nike:  9redvse6 9a aradi aradi e9ide6ij !o7eni: !o7eni: ki so ji= @ne=ote 9rines7i 9rines7i i Evro9e. "D2 7et 9o 9ri=odu Evro9ejano a 52  na sa6o D:1 6io 7judi. $er je 9ri6anjkova7o de7ovne si7e: so Š9antevi7ne ku7turne rast7ine: ki so anjo e7o  9o6e6!ne; ri8: s7adkorni s7adkorni trst: !anane: če!u7o: če!u7o: ja!o7ka: 9>enieniide: ananas: vani7ijo: kakav: kakav: 9aradi8nik in 9o9er. 9o9er.

2'. O#&mo#vojitev drž&v L Amerike 



V "5. sto7etju so kreo7i @9oto6čina ko7onia7ne do!e se odra8a >e danes: 9redvse6 v 9o6e6!ne6 de7e8u ivoa surovin ter v 9rivi7egiji= !ogati= do6ači= e7it in tuji= investitorjev.

2). 6o#pod&r#ki r&%voj in *lo!&li%&cij& 



 Največji 9re9ad 6ed 6ed revni6i in !ogati6i na svetu je v L A6eriki >e vedno  9risoten: če9rav je danes 8e neko7iko neko7iko 6anj irait. $onstantna rev>čina >iroki= 6no8i< je v godovini 9oko7u6!ovske L A6erike A6erike s9ro8i7a vrsto reCor6ni= 9oskusov: 9oskusov: 9a tudi konC7iktov in revo7ue7e 9o 7etu 4222.

4%







,is9aritete so se 6anj>a7e v nekateri= dr8ava=: ki so uved7e nove o!7ike gos9odarske in soe ra7ike >e 9oveča7e @n9r. $o7u6!ija: 0eru. 0od 9rago6 rev>čine >e vedno 8ivi oko7i %%  9re!iva7stva L A6erike: v naj!o7j revni= dr8ava= @n9r. +aiti 9a več kot D2 .  Ne g7ede na do nedavna 9reje kot 9o6e6!ne svetovne gos9odarske si7e v  9ri=odnosti @7asti &rai7ija &rai7ija in #e=ika.

2-. ri ri f&%e *o#pod&r#ke*& r&%voj& a Z*odnj& ek#tr&ktivn& f&%& 











 







 Nasto9i7a je s 9ri=odo6 9ri=odo6 evro9ski= osvaja7ki= 7atinskoa6eri>ki= dr8av: dr8av: saj je 7astni>tvo v 6arsiče6 osta7o v tuji= roka=. *a oskr!o Evro9e s surovina6i in =rano so nasta7e ra7ične o!7ike gos9odarjenja: naj!o7j nane so !i7e =a9anski6 osvaja7ne k6etijske tovarneH a 6asovno 9ride7avo. Lastniki so ve7iko v7o8i7i v o9re6o: ato je !i7a 9ride7ava intenivna in je  9rina>a7a do!ičke. do!ičke. O9re6o so uva8a7i uva8a7i i Evro9e: su8enjsko su8enjsko de7ovno de7ovno si7o 9a i ACrike. 07anta8e so !i7e nači7ne 9redvse6 a tro9ska o!a7na o!6očja s ki= de7ovni= ra6era=. I vse= tre= o!7ik gos9odarjenja je do!iček >e vedno od=aja7 9ovečini v tujino: tudi 9o osa6osvojitvi: saj so 7astni>tvo v ve7iki 6eri o!dr8a7i tuj
!9 &%& n&dome#tne l&#tne indu#tri&li%&cije 





 Nasto9i7a je 7asti po 2. #vetovni vojni : ko so nekatere v7ade @7asti #e=ika in Argentina sku>a7e 9rekiniti do6inai= kakovostnej>i= industrijski= ide7kov  uvoni6i tariCa6i. ,o6ači industrijski o!rati: ki so !i7i v dr8avni 7asti: niso us9e7i 9roivesti ide7kov enake kakovosti: kot so !i7i tisti: uvo8eni i Evro9e: S A6erike a7i

4-





Aije. ,o6ači= 9otro>nikov je !i7o tudi 9re6a7o: da !i 7a=ko ta do6ača industrija dovo7j as7u8i7a.  Nado6estna do6ača do6ača industrija je tako tako us9e7a do danes danes 9re8iveti 7e v nekateri= nekateri= dr8ava=: kjer 8ivotari @n9r. &o7ivija: Veneue7a: 9retevi7ne dr8ave: ki so se na osnovi 9retiranega o9ti6i6a 7oti7e ve7ikanski= 9rojektov. 9rojektov. $er ji= sa6e niso !i7e 6o8ne 97ačati: 97ačati: so se aradi nji= 6očno ado78i7e v evro9ski= in a6eri>ki= !anka=.

c9 &%& #trukturni+ pril&*oditveni+ pro*r&mov =pre#trukturir&nj& in B%&te*ov&nj&C p&#u9 in novo o!do!je nepo#redni+ tuji+ vl&*&nj 











$o je vi>ina do7gov 6očno narast7a: so tuje !anke: ki so 7atinskoa6eri>ki6 dr8ava6 daja7e 9osoji7a: aradi ne6o8nosti nji=ovega od97ačevanja od97ačevanja s9ro8i7e a7ar6. ,edn&rodni den&rni #kl&d =/,9  je od ado78eni= dr8av a=teva7: da se  9odvr8ejo strukturni6 9ri7agoditveni6 9ri7agoditveni6 9rogra6o6: 9rogra6o6: ki ji= !o7j 9o do6ače do6ače  9ona6o kot ategovanje ategovanje 9asuH. 9asuH. Ti 9rogra6i so te6e7ji7i na nas7ednji= ukre9i=; a riv&ti%&cij& nekd&nji+ drž&vni+ podjetij v korist ase!ni= investitorjev: investitorjev: ki so !i7i i S A6erike: Evro9e in Aije. Ve7iko Ve7iko dr8avni= 9odjetij i LA je tako  9re>7o v 9ovse6 9ovse6 tuje roke 7astnikov 7astnikov  drugi= ke dr8ave so 6ora7e ukiniti uvone dajatve na !7ago: uvo8eno i tujine: če so >e =ote7e do!iti dodatna 9osoji7a. To To je 9ovroči7o 9ro9ad >tevi7ni= 6anj>i= do6ači=  9roivaja7čanje >tevi7ni= javni= us7u8!enanje sredstev a javno dravstvo: >o7stvo: so ki #o že prej prin&$&le n&jvečje do!ičke: to 9a so !i7e ravno dejavnosti: veane na 9rido!ivanje nekateri= surovin a ivo. d :#t&n&vlj&nju pro#totr*ovin#ki+ con : kjer so tuji investitorji de7e8ni o9rostitve davkov: a9os7uje 9a se 9one ki= dr8ava=: naj!o7j nana o!7ika  9a so 6e=i>ke 6e=i>ke 6aPui7adore. Ti 9rogra6i 9restrukturiranja niso 9ovroči7i a8e7enega trajnostnega gos9odarskega gos9odarskega ravoja: niti a8e7ene gos9odarske rasti: ki so jo načrtova7i? v ve7iki 6eri ato: ker so sa6o >e 9oveča7i večjo odvisnost od ivoa surovin. To je v 7atinskoa6eri>ki= dr8ava= 9oveča7o vses97o>ni od9or 9roti te6  9rogra6o6 in od 7eta "555 "555 da7je so !i7i v kar kar os6i= dr8ava= dr8ava= ivo7jeni  9redsedniki: ki so ire
4D







 9redsedniko6 #ora7eso6 #ora7eso6  nai ravoj je 9rinese7 9rinese7 na 9ovr>je nekatere nekatere dr8ave: 9redvse6 &rai7ijo: &rai7ijo: #e=iko in /i7e: ki niso sa6o i!o7j>a7e svoji= gos9odarski= ra6er: a69ak so se ače7e uve7jav7jati kot 9o6e6!ne gos9odarske si7e na svetovne6  9riori>ču. Te dr8ave so 9osta7e 9reje6nianega 9ov9ra>evanja 9ov9ra>evanja  9o nji=ovi= surovina= surovina= 9os7a!>a7e. 9os7a!>a7e.

2. Siv& ekonomij& in n&k&%il& #orodnikom i% tujine  

 

3e sto7etja je 9o6e6!en de7 gos9odarstva v te= dr8ava=.  Ni uradno 9rinana: 9rinana: ne vodi se evidentevi7ni= gos9odinjstev gos9odinjstev.. *aje6a >tevi7ne dro!neH ivaja7i7jajo do6ov? dvakrat 9resegajo o!seg 9o6oči: ki jo *,A dajejo L A6eriki.

2. ro!lemi proi%vodnje +r&ne 



 





(e7otna 9ride7ava 9re=ra6!eni= rast7in se 9re6ika od 6anj>i=: 9ogosto >e sa6ooskr!ni= 9roivodni= enot k ve7iki6 k6etijski6 o!rato6: kar je  9ovroči7o 9ro9ad >tevi7ni= >tevi7ni= 6aj=ni= k6etij: k6etij: ki si niso 6og7e 9rivo>čiti 9rivo>čiti investiku e67je 9ride7ova7i =rano a 7astne 9otre!e:  uve7jav7janje6  !o7j tr8no us6erjeni= o!7ik: o!7ik: kot so 97anta8e 97anta8e in kasneje novej>e novej>e o!7ike uvajanja uvajanja 6etod e7ene revo7uujejo v korist korist 6aj=ni= k6etov k6etov. V =itro ur!aniirajoči= se dr8ava= se k6etijstvo e7ene revo7utevi7čnej>i= 6e>čanov s 9otevi7ni= o!6očji=: o!6očji=: kjer so !i7e nekoč =aanega k6etijstva @6eso: 67eko: e7enjava: ki se na=ajajo na 6aj=ni= in srednje ve7iki= k6etija= v oko7i
35. r*ovin& % dro*&mi in n&#ilje

41

2r$ovina 2r$ovina z dro$ami dro$ami v &atinski Ameriki   



 





 





G7avne 9re9ovedane droge so kok&in: +eroin  in m&ri+u&n&.  Največ ji= 9ride7ajo na S* Ju8ne A6erike. $oko 9ride7ujejo na 6aj=ni= k6etija= starose7i as7u8ek: kot če gojijo druge ku7turne rast7ine. $oko 9ride7ujejo tudi a druge: čisto 7ega7ne na6ene @a ko6etično in 8ivi7sko industrijo: ne sa6o a kokain.  Nekateri 6a7i k6etje je67jejo je67jejo e67jo v aku9 od 6a6i7arski= karte7ov karte7ov. Ti karte7i e7o ostro @s s6rtjo o!računavajo  vsaki6: ki se ji6 9ostavi 9o ro!u. $oko 9ride7ujejo 9ovečini na v=odni= 9o!očji= Andov in na !7i8nje6 ni8je6 svetu.  Nekje v !7i8ini 9ride7ova7ni= 9ride7ova7ni= 9ovr>in jo 9rede7ajo 9rede7ajo v 9asto: 9ote6 9ote6 9a trans9ortirajo v *,A in druge dr8ave. V 2. in '2. 7eti= so jo  7eta voi7i v *,A? #ia6i je !i7 g7avni e danes 9oteka večina trans9orta: kasneje 9a de7no  9rek $ari!ski= otokov otokov in v adnje6 adnje6 času tudi Gvajan. Gvajan. V $o7u6!iji so se s trgovino  6a6i7i Cinana7e  ne9osredni6i akevati 6anj>evati 9roivodnjo in  9os7edično 9rodajo 9rodajo drog v *,A. To je vodi7o v ne9osredno ne9osredno v6e>avanje v6e>avanje *,A v dr8ave: ki 9ride7ujejo drogo.

4





* nasi7je6 so naj!o7j 9riadete nekatere srednjea6eri>ke srednjea6eri>ke dr8ave; #e=ika: +onduras: v adnji= 7eti= 9a so se 9oti droge ače7e 9reus6erjati na anti7ske otoke. Sa6o v #e=iki je v o!računi= aradi trgovine  drogo 7eta 42" 42""" u6r7o več kot 44 222 7judi: od tedaj >tevi7o ra=7o 9ada.

31. 7me$&v&nje Z8A v L&tin#ki Ameriki 











Od 7eta "'4% so *,A 9o #onroevi doktrini ače7e s6atrati: da je L A6erika o!6očje: kjer ne !odo več tr9e7e no!ene nada7jnje >iritve evro9skega ko7onia7i6a. *,A so si 9o te6 čeda7je !o7j 9ri7asti7e 9ravičeH. V adnji= "D2 7eti= so večkrat voja>ko intervenira7e a7i drugače 9od9ira7e ra7ične nede6okratično 9ostav7jene vodite7je: ki so na o!7ast večkrat 9ri>7i  voja>ki6i udari. Verjetno Verjetno naj!o7j od6even 9ri6er je !i7o 7eta "5% v /i7u: ko  je voja>ka =unta odstrani7a de6okratično de6okratično ivo7jenega 9redsednika 9redsednika A77endeja. V času =7adne vojne je s7edi7a ve7ika aostritev odnosov s $u!o: kjer je 7eta "5D5  revo7ua7i: a *,A svojega o9ori>ča Guantana6o na $u!i >e vedno niso a9r7e. $u!a s svojo togo in nede6okratično nede6okratično ureditvijo ostaja re7ikt neki= 9retek7i= časov: časov: kar 9a se je de7no 8e ače7o s9re6injati.

32. 0ovej$& revolucion&rn& *i!&nj& 















Eno naj!o7j nani= je %&p&ti#tično *i!&nje  v ju8ni 6e=i>ki dr8avi (=ia9as: kjer so se revni starose7ski k6etje u9r7i 9roti siste6u: ki ji= je 9usti7 v rev>čini. #e=i>ka v7ada je sič nekdanji= =aa e67ji>ča so osta7a v roka= 9e>čino u9ora!7jati internet a dosego svoji= ni= 9ogajanj so se a9atisti 7eta 422%  9reus6eri7i v nenasi7no nenasi7no 7oka7no o!arvano o!arvano 9o7itično de7ovanje de7ovanje in doseg7i us9e=e 9redvse6 na 9odročju >o7anja otrok in uve7jav7janja 8enski= 9ravi<. 6i!&nje kmečki+ del&vcev !re% %emlje v &rai7iji je nasta7o kot odgovor na to: da i6a 4  9re!iva7č. 0o 7etu "5'D je 6ora7o več kot 4 6io 6aj=ni= k6etov 9rodati svojo e67jo večji6 k6eto6 o. kor9orača na ve7iki= Car6a=: 7astniki 9a so od dr8ave do!i7i od>kodnino. od>kodnino. 4'



,anes i6a gi!anje v &rai7iji oko7i ":D 6io č7anov: č7anov: 9odo!na gi!anja 9a so ustanovi7i tudi v Ekvadorju: Veneue7i: Veneue7i: $o7u6!iji: 0eruju in drugod.

33. oč&#no %m&nj$ev&nje n&jvečje #oci&lne r&%#lojeno#ti n& #vetu 









0re9ad 6ed revni6i !ogati6i drugod 9o svetu nara>ča: v L A6eriki A6eriki 9a se je v deset7etju 4222"2 6anj>a7 @vendar to 8a7 ne ve7ja več a o!do!je 9o 42"2. To je !i7a 9os7ediki= dr8av in ra7ični= s=e6 dajanja denarne 9o6oči najrevnej>i6 v o!do!ju 4222"2. Ena naj!o7j nani= je s=e6a !ol#& f&mili& v &rai7iji: 9ri katere6 najrevnej>e dru8ine do!ivajo denarno 9o6oč: v a6eno 9a 6orajo 9o>i7jati svoje otroke v >o7o in na evanje ra7ik v L A6eriki ni 9os7edii7jajo de7av
 Zmanjevanje dele"a revne$a prebivalstva prebivalstva v &atinski Ameriki ,--1 / 01,1 01,1

 Dele" revne$a prebivalstva prebivalstva v letih ,--- in 01,1

45

34. :r!&ni%&cij&  











Več kot 2  9re!iva7stva 8ivi v nase7ji=  več kot 4222 9re!iva7tevi7o 9re!iva7i 9ri6eri tak>ni= 6est 6est so (iudad de #eia 6esta: kot i 6anj>i= 6est v večja a7i v tujino. 0o6anjk7jivo 9rostorsko 97aniranje o. njegovo neuresničevanje neuresničevanje i6ata a  9os7ediki6i 6esti: kjer so revna in !ogata o!6očja e7o  jasno 7očena v ra7ični= ra7ični= de7i= 6esta: 6esta: i6ajo v L A6eriki !ogate četrti četrti 9ogosto a ne9osredne sosede 6argina7na 6argina7na nase7ja: od kateri= so 7očena  idovi in stra8arji.

3'. Revne =m&r*in&lne9 me#tne četrti 



 



V &rai7iji so to f&vele: v drugi= dr8ava= i6ajo druga i6ena in so 9ogosto v >e s7a!>e6 stanju kot !rai7ske Cave7e.  Nastanejo kot 9os7ediča:  9ravi7o6a !re 7astnikovega 7astnikovega dovo7jenja. dovo7jenja. *ato ni6ajo urejene e7ektrike: kana7iaajo svoje  !iva7no oko7je in se 7otevajo >tevi7ni= tovrstni= tovrstni= akča a ra7ične dejavnosti @u6etnost: g7as!a: verska srečanja itd..

3). 0&črtov&ne elitne me#tne četrti  

 





Tudi te najde6o skoraj v vse= ve7iki= 6esti= v LA. 0ogosto i6ajo e7o 6oderno a7i tudi Cuturstično ar=itekturo: ra9o7agajo  visoko te=no7ogijo in i6ajo e7itne naku9ova7ne naku9ova7ne ne četrti 9ritegujejo večja v7aganja in io!ra8eno de7ovno si7o. Ve7iko v7agajo v sodo!na trans9ortna tr ans9ortna sredstva: do!re >o7e: dravstveno oskr!o: oskr!o starej>i= i9d.  Na te6 9odročju so so v adnje6 času času največ naredi7i naredi7i v #e=iki: &rai7iji: /i7u in Argentini. *nan je 9oitiven 9ri6er !rai7skega 6esta


V večini osta7i= večji= 6es 6estt v L A6eriki je ke: rak 9a je 9os7edično 6očno onesna8en.

3-. :poč&#njen& r&#t pre!iv&l#tv& 











,anes 8ivi a7 v vse= dr8ava=. ,anes je 7e 6a7enkost nad svetovni6 9ov9rečje6. )6r7jivost otrok se je 9rea7a: saj so se i!o7j>a7e dravstvene in sanitarne ra6ere. *7asti v 6esti= so se a 8enske 6očno i!o7j>a7e 6o8nosti io!ra8evanja in a9os7ovanja: a9os7ovanja: ato se 67adi 9ari od7očajo a 6anj otrok. 3enske so se ve7iko !o7j uve7javi7e na !o7je 97ačani= de7ovni= 6esti= in na vodi7ni= 6esti= v 9odjetji=? v Argentini: Argentini: /i7u in &rai7iji 9a so vo7ive ni godi7o.

3. Zelo neen&komern& *o#tot& pre!iv&l#tv& Tak>na je !i7a 8e v 9redko7u6!ovski do!i. O!6očja ve7iki= gostitev 9re!iva7stva so v e7o ra7ični= naravni= oko7ji=; a na vi>avji= @v #e=iki oko7i 9resto7niki o!a7i o!a7i v #ed6orski A6eriki @Gvate6a7a: @Gvate6a7a: Sa7vador < o! at7antski o!a7i @9redvse6 JV &rai7ija: 9a tudi drugod č na $ari!ski= otoki= O!6očja redke 9ose7itve; a A6aonija v ekvatoria7ne6 9asu  ! V=odna 0atagonija v kontinenta7ne6 kontinenta7ne6 9o7su=e6 9o7su=e6 in su=e6 9odne!ju 9odne!ju < su!tro9ske in tro9ske 9u>čave @Ataka6a: sever #e=ike  



3. /%jemn& etničn& in kulturn& r&%noliko#t 



0re97etanje ku7turni= v97ivov starose7ki= su8njev su8njev in v 6anj>i 6anj>i 6eri tudi 9rise7jene 9os7edi
%"

 3tnična sestava dr"av v &atinski Ameriki

45. 8&leč prevl&dujoče ver#tvo je kr$č&n#tvo  





Večina 9re!iva7stva se vsaj Cor6a7no dek7arira a kristjane. L A6erika A6erika ve7ja a naj!o7j k&toli$ko celino : kjer je v97iv Ri6skokato7i>ke a7. $ato7i>ka 9anske in 9ortuga7ske e7ite: sčaso6a 9a se je vedno !o7j o!rni7a tudi 9roti revnej>i6 s7oje6 in 9re!iva7stvu neevro9skega 9orek7a. V 2. 7eti= se je v L A6eriki ravi7a ti. teolo*ij& o#vo!oditve : gi!anje notraj Ri6skokato7i>ke










 Nekateri oe7e sedanji sedanji 9a9e8: ki je i Argentine: Argentine: udejanja ideje teo7ogije osvo!oditve i9red nekaj deset7etij. V adnji= 7eti= se je v 7e i *,A.  Na o!6očji=: kjer je ve7iko ve7iko 9re!iva7stva aCri>kega aCri>kega 9orek7a @SV &rai7ija: $ari!ski otoki so nasta7a nekatera origina7na verstva @n9r. vudu: ki 9a se  9ogosto 9re97etajo s kato7i>ko vero.

&" SRE,NJA A#ERI$A 41. Opredelitev Srednje Amerike

 Delitev Srednje Amerike   

 

V svetovne6 6eri7u je to 9reirino in ne v do78ino. Iredna naravna 9riv7ačnost in rano7ikost; 97anote: s7ikovite o!a7e: tro9ski godovi: vu7kani. Tvori 9oveavo 6ed Severno in Ju8no A6eriko kot ko9enski 6ost. $u7turno e7o rano7ika: na ko9ne6 9rev7aduje v97iv Š9an
%%



  



i6igrantski= ku7tur i Evro9e: ACrike in drugod. Ni tako 7atinskaH kot Ju8na A6erika. *e7o radro!7jena enota na >tevi7ne dr8ave in druge entitete: 9redvse6 njen oto>ki de7. Rev>čina je 6arsikje e7o 9risotna: naj!o7j skrajen 9ri6er je +aiti. ,e+ik& je v tej geograCski enoti v vse= 9og7edi= vodi7na dr8ava. dr8ava. ,ovo7j se ra7ikuje od Ju8ne A6erike: da jo nekateri avtorji tretirajo kot sa6ostojno ku7turno
42. O!močje #tikov lito#fer#ki+ plo$č

Stiki litos%erskih ploč  

 



Tu se stikajo Severno&meri$k&: @užno&meri$k& in K&ri!#k& plo$č& ter  97o>ča Koko#. ,ve iraiti o!6očji su!dukče in na SV 97o>če $okos. O!6očje vulk&nov @osrednji vu7kanski =r!et v #e=iki: vu7kanski #a7i Anti7i. O!6očje potre#ov  @9riadeti 9resto7ni
43. odne!je in r&#tlin#tvo

%-

 Padavinska karta Srednje Srednje Amerike

 Kulturno rastlinstvo v tropskih viinskih pasovih





0odne!je je v 6arsiče6 drugačno: kot !i 9ričakova7i g7ede na geograCsko >irino @ista kot Sa=ara.  Na 9odne!je od7oči7no od7oči7no v97ivajo ra9oreditev ra9oreditev ko9na in 6orja: 6orja: v97iv 9asatov: 9asatov: re7ieC in nad6orska vi>ina. %D





 

 





To9e7 K&ri!#ki tok  se  se v #e=i>ke6 a7ivu >e segreje in 9ote6 nada7juje kot Z&liv#ki tok . *aradi SV p&#&tov so 9rivetrne strani $ari!ski= otokov in #ed6orske A6erike na6očene in i6ajo ekvatoria7no 9odne!je: avetrne 9a !o7j su>ne in i6ajo savansko 9odne!je.  Notranjost #e=ike i6a 9ovečini su!tro9sko su!tro9sko 9o7su=o in su=o su=o 9odne!je. rop#ki vi$in#ki r&#tlin#ki in kmetij#ki p&#ovi ; tierra ina= 9ono 9o7eti a7i godaj jeseni. I6ajo ne9redvid7jive 9oti 9roti a=odu: nad ko9ni6 9ote6 avijejo 9roti SV in ivenijoH.  Največ >kode 9ovročajo 9ovročajo ru>i7ni 6orski 6orski va7ovi: 6anj 9o97ave 9o97ave v notranjosti.

 Poti hurikanov

44. 6o#t& po#elitev in velik pomen prim&t#ki+ me#t 

 

V Srednji A6eriki 8ivi več kot 422 6io 9re!iva7i 9ri6er je (iudad de #ei
4'. Severn& mej& ,e+ike in pro!lem&tičn& pre+odn& con& o! njej 

* uve7javitvijo s9orau6a NAFTA se je o! severni 6e=i>ki 6eji ače7 iredno dina6ičen ravoj. Največje s9re6e6!e je do8ive7 ravno 9as tik o! 6eji: ker je ta6 9ostav7jeni= največ tovarn m&Duil&dor.

%1



Te a v7agate7je @9ovečini i *,A nudijo >tevi7ne 9rednosti; a de7ovna si7a @9ri de7avka= 7e >estina a6eri>ke 97ače: 6a7o davkov davkov:: ni
 Zaposleni v ma4uiladorah 



/e 6ejo  *,A 9oteka vsak dan iredno dina6ičen 9otni>ki in !7agovni  9ro6et: 9o drugi strani 9a 9a tudi i7ega7no 9rise7jevanje 9rise7jevanje v *,A @7etno oko7i D22 222 7judi: od 7eta 42"2 se je to >tevi7o ače7o 6anj>evati. Tu je e7o 9ro!7e6atična čajo tovornjake a 9revo industrijski= ide7kov i 6aPi7ador tudi a 9revo droge? 9otekajo >tevi7ni krvavi o!računi 6ed karte7i: naj!o7j 9riadeto 6esto je (iudad Juare.

4). 0&v%križje intere#ov evrop#ki+ koloni&lni+ drž&v in kulturni+ vplivov 









Srednja A6erika: A6erika: 7asti SV o!a7e #ed6orske A6erike in $ari!ski otoki so  !i7i sto7etja o!6očje 6edse!ojnega 6edse!ojnega tek6ovanja tek6ovanja 6ed &ritanki= srednjea6eri>ki= dr8av so 9oneje v vse6 vse6 B raen Cor6a7no Cor6a7no 9o i6enu B 9osta7e dejanske a6eri>ke ko7onije. O9rije7 se ji= je tudi anič7jiv vdevek !&n&n& repu!likeC.

%

4-. 7&rljiv& 7&rljiv& podo!& trop#ke*& r&j& n& K&ri!#ki+ otoki+ 



 

 

 

 Na 9rvi 9og7ed 9odo!a 9odo!a raja; čudovite o!a7e: o!a7e: 6odro 6orje: eksotične eksotične tro9ske  9ijače: a gos9odarska gos9odarska rea7nost je nekaj 9ovse6 drugega: drugega: 8iv7jenje a a do6ačine  je 9ovečini e7o te8ko. te8ko. Vroki a to so re7ativna nedosto9nost otokov: otokov: ki 6edse!ojno s97o= ne sode7ujejo: a69ak se skoraj ves 9ro6et odvija 6ed 9osa6eni6 9osa6eni6 otoko6 in tevi7o 9re!iva7nje dr8avne u9rave e7o drago. Vse s9eče 4D 6io turistov: turistov: 9ovečini gre a kri8arjenja s F7oride. V resnia tudi >tevi7ne 9ro!7e6e; a v oči sto9ajo ve7iki kontrasti 6ed !7e>čeči6i turistični6i vi7a6i in =ote7i na eni ter revni6i vasii 9os7i: č 7oka7na ku7tura se 6ora 9ri7agajati okusu turistov: kar v do6ačini= 9ovroča e7o ne7agodne o!čutke: d je: tudi a do6ačine.

4. ,e+ik& 













Ve7ike naravne ra7ike 6ed me+i$ko pl¬o  in gorovje6a Sierr& ,&dre @dve verigi: a=odna in v=odna na eni ter ni8inski6 @uk&t&nom na drugi strani. Ve7ike ku7turne ra7ike 6ed severo6 @ku7tura Š9anka 9resto7nitevi7ne 9ro!7e6e @oskr!a  vodo: onesna8enost onesna8enost raka aradi D 6io voi7 v kot7ini. Oko7i 6esta se ratea o!roč oko7i D22 6argina7ni= nase7ij ani
%'

Območja s prevlado starosel!ev 





Od 6e=i>ke revo7uč v roka= sku9ni= k6etijski= 9osestev: 9osestev: ki ji= i6enujejo ejido#. 0osa6eno tak>no 9osestvo u9rav7ja oko7i 42 dru8in. $er so e67ji>ča ta6 radro!7jena in ker je =ektarski donos e7o niek: ji= je ače7a 6e=i>ka v7ada v7ada od 52. 7et da7je 9rivatiirati. 9rivatiirati. V #e=iki so ve7ike gos9odarske ra7ike 6ed severo6 in jugo6: saj se sever o! a6eri>ki 6eji ravija ve7iko =itreje: ugodnej>i ravoj 9a do8iv7jajo tudi nekatera 6esta v osrednje6 de7u dr8ave @n9r. #onterreM: 7asti na osnovi novej>i= dejavnosti @n9r. IT.

4. 8rž&ve ,edmor#ke Amerike 









 

Gre a 9ovečini 6anj>e dr8ave @od oko7i -22 222 9re!iva7ja: 7a=ko ra7ikuje6o vi$&vj& v osrednje6 de7u ter prio!&ln& niž&vj& o! o!e= oe7e 9red % 6io 7eti: ato je 9ote6  9osta7 nekak>na nekak>na !io7o>ka avtotevi7u u6orov na "22 222  9re!iva7e *,A %:5 u6orov in S7ovenija 2: u6orov na "22 222 9re!iva7ji soji standard i6ata 0ana6a in $ostarika. %5

 

  



0ana6ski 9reko9 so od9r7i "5"-? 9osta7 je si6!o7 6oči *,A v te6 de7u sveta. Od 7eta "52 se je 0ana6a 9ogaja7a  *,A: da ji v i7o 7eta "555. Leta 42"1 so 9reko9 ra>iri7i a večje 7adje. O! kana7u je v 0ana6i nasta7 6očno ur!aniiran 9as. O!stajajo načrti a gradnjo >e enega 9reko9a @4' k6 do78ine 9rek oe67ja  Nikaragve? 9rojekt !i Cinanji standard v regiji regiji i6a $ostarika: tudi aradi aradi 422 7et trajajoče 9o7itične 9o7itične sta!i7nosti v dr8avi.

'5. K&ri!#ko otočje   

















0o7itično je 9ovse6 radro!7jeno na %% dr8av in več drugi= entitet @ko7onij. To je naj!o7j gosto 9ose7jen de7 a=odne =e6isCere. Otočje i6a s7a!e gos9odarske 6o8nosti a ravoj: večina !7aga in storitev je draga: 9re!iva7stvo 9a revno. *ato ne 9reseneča: da so v adnji= 7eti= 9rek te= otokov aktivira7i trans9ort 6a6i7 i J v S A6eriko. *e7o ve7ika etnična in ku7turna rano7ikost: ki 9a 6očno v97iva tudi na soji 9o7o8aj 9o7o8aj i6ajo 9oto6e dodatno 9os7a!>a7o ose!ni standard  9re!iva7stva. $u!a je deset7etja do8iv7ja7a e6!argo s strani *,A: v adnji= 7eti= 9a so se odnosi neko7iko oto97i7i. @Leta 42"1 je otok o!iska7 a6eri>ki 9redsednik O!a6a: vendar A6eričani o9ori>ča Guantana6o: Guantana6o: ki 7e8i na ku!anske6 oe67ju in so ga A6eričani s9re6eni7i v a9or a svoje naj=uj>e nas9rotnike: >e vedno niso a9r7i. @&m&jk& je otok: 9ose7jen s 9oto6no usodo tako v naravne6 kot dru8!ene6 9og7edu; dr8avo so 9riade7i uničujoči =urikani in 9otresi: tako da je o9usto>ena: v dru8!ene6 9og7edu 9a  je do8iv7ja7a sta7ne 9retrese 9retrese in diktature in je >e danes e7o e7o nesta!i7na in odvisna od tuje =u6anitarne 9o6oči. #o8nosti a gos9odarsko re>evanje te dr8ave nekdanji= aCri>ki= su8njev so najs7a!>e v o usodo. *nana je 9redvse6 9o turi6u. 0ortoriko i6a 9ose!en status? 9re!iva7ki= davkov davkov.. *a ra7iko od drugi= drugi= otokov je tu 9roivodnja 9roivodnja industrijski= ide7kov 9o6e6!nej>a od k6etijski= ivoni= ku7tur. ku7tur.

&4 J)3NA A#ERI$A '1. 6l&vne po#e!no#ti @užne Amerike

-2













0re!iva7stvo je go>čeno 9ovečini o! o!a7a= in na andski= vi>avji=: v notranjosti 9a so o!se8na skoraj 9rana o!6očja. 0o7oviine in s7a!o 9o7ovia a dr8ava v tej s6eri: in siina= 6ed Andi in ni8avji.

'2. ovr$je #e#t&vlj&jo tri o#novne %*r&d!ene enote

 Z$radbene enote 5 Amerike 



Andi a7i @užno&meri$ke Kordiljere @nasta7i v a79idski orogenei: ve7iko vr=ov je vu7kanskega nastanka. nastanka. r&%il#ko in 6v&j&n#ko vi$&vje B najstarej>i de7
-"



 Ni8avja  67aj>i6i sedi6enti. sedi6enti. Am&%on#ko niž&vje @reka A6aonka: Orino$ko niž&vje  @reka Orinoko: L&pl&t#ko niž&vje  @reki 0arana in 0aragvaj: nika 97anota 7%+odn& &t&*onij&.

'3. odne!je in r&#tlin#tvo

 Padavinska karta 5 Amerike  

   





0os7edina je 9u>čava 9u>čava Ataka6a: de7no tudi tudi V 0atagonija. 0atagonija. ?kv&tori&lno podne!je  s tro9ski6 de8evni6 godo6 v A6aoniji. S&v&n#ko podne!je  severno in ju8no od tro9skega goda. Su!trop#ko vl&žno podne!je  na v7a8ne6 JV; v7a8ni su!tro9ski god: ju8no od njega visokotravna ste9a na o!6očju 9a69. rop#ko in #u!trop#ko pol#u+o in #u+o podne!je  severno od srednjega /i7a o! 9aki o!a7i @9u>čava Ataka6a. Ju8no od 9a69 se ačenja #u!trop#ko  in >e ju8neje kontinent&lno pol#u+o in #u+o podne!je   nikotravno ste9o in 9o79u>čavo V 0atagoniji. 0atagoniji.

'4. Kulturni mo%&ik pre!iv&l#tv&

-4

Staroselski jeziki v 5u"ni Ameriki 'barvne oznake6 kečua z modro* ajmara z ora"no*  $uarani z rumeno in mapuki mapuki jeziki s črno barvo( 









Starose7e de7e 9re!iva7stva: a so 6očno 9rido!i7i na asertivnosti @s9oso!nosti uve7jav7janja svoji= 9ravi<. V nekateri= dr8ava= so 9rido!i7i večjo 9o7itično 6oč: >e 9ose!ej če so 9ri>7i na če7o dr8ave. Le9 9ri6er je &o7ivija s 9redsedniko6 #ora7eso6: 9rvi6 Indijanke sku9nosti so nasta7e  uva8anje6 su8enjske de7ovne si7e na 97anta8e v o!a7ne6 9asu: >e 9ose!ej na SV &rai7ije. 0re!iva7stvo evro9skega 9orek7a je go>čeno v trikotniku na jugu
''. o#e!no#ti *o#pod&r#ke*& r&%voj& 









&o7j kot drugod na svetu se na kratke rada7je 6enjavajo tr8no gos9odarstvo  ve7iki6i o!rati in 6aj=ne sa6ooskr!ne k6etije. +iter industrijski ravoj sta v adnji= 7eti= do8ive7a &rai7ija in /i7e: Argentina  9a je ka vea. ,erco#ur je od 7eta "55D @
-%













&cifi$k& %ve%& od 7eta 42"4 @#e=ika: $o7u6!ija: 0eru in /i7e: ki 9oveuje dr8ave o! 0aa7a  9ov9rečno oko7i D . G7avni 6otor tega ravoja je !i7a 9ovečana 9otre!a 9o surovina= na svetovne6 trgu: 9redvse6 i $itajske. 0o 7etu 42"4 9a se je gos9odarska rast u9očasni7a: ker so se aradi 6anj>ega  9ov9ra>evanja ni8a7e kega ivoa >e vedno veanega na ivo surovin. 0ro!7e6 je tudi koru9anja 7astni>tva in 9ravi< do ikori>čanja so 7a=ko e7o a97etena. Sredi 4. deset7etja @oko7i 42"D je večina dr8av J A6erike s9et v Cai C ai stagna
'). 8elitev @ Amerike n& $tiri enote

 Delitev 5u"ne Amerike

--

'-. K&ri!#ki #ever o%. K&ri!#k& @užn& Amerik&  

Sestav7jajo ga tri Gvajane: Veneue7a in $o7u6!ija. Vsaka od te= dr8av i6a o! o!a7i 97anta8ni 9as: ki je narejen 9o kari!ske6 ko7onia7ne6 6ode7u.

-' &. 6v&j&ne  Naj6anj ravite so tri Gvajane Gvajane @Gvajana: Surina6 Surina6 in Nioe6ska Nioe6ska Gvajana: ki so >e vedno odvisne od 97anta8nega gos9odarstva in isekavanja godov. V ve7iki 6eri so 9ose7jene  aijski6 9re!iva7stvo6 @Indijče Evro9ske veso7jske agen
  

'- !. Kolum!ij&  

 









I6a ve7ike a7oge naCte v !7i8ini #arake sku9ine: naj!o7j nana je !i7a FAR(: so 9reve7e 9o9o7no o!7ast nad 9osa6eni6i de7i dr8ave in v9ostavi7i 9artnerstvo  6a6i7arski6i karte7i. V osrednje6 de7u dr8ave ju8no od 9resto7nine v !oji=  u9orniki in 7eta 42"1 so o!oji 9od9isa7i 9re6irje. $o7u6!ija se je s9re6eni7a v sta!i7nej>o in varnej>o dr8avo: a na reCerendu6u so 7judje avrni7i: da !i se u9ornike o9rosti7o a vse 9rej 9ovročeno nasi7je. #esto ,edellin: nekdanje sredi>če 7og7asnega 6ede77inskega karte7a: sede8 0a!7a Eso7e:
'- c. 7ene%uel& 





#arai= naCtni= o!6očij na svetu: kot tudi 9onekod drugod 9o svetu 9a so i6e7i !ogati naravni viri a 9re!iva7






Števi7ni v svetu so ače7i na osnovi (=aveevi= s9re6e6! v Veneue7i  9re9onavati drugačen drugačen 6ode7 ravoja: ravoja: ki !i !i7 a7ternativa svetovne6u svetovne6u 6ode7u 6ode7u neo7i!era7nega gos9odarstva. gos9odarstva. 0re!iva7stvo Veneue7e Veneue7e se je 9o7itično 9ovse6 9o7ariira7o na (=aveeve goreče 9od9ornike in nas9rotnike: a 6ode7 ni 9rinese7 9ričakovani= reu7tatov: reu7tatov: tudi aradi 6očno 9ad7i=
'. And#ki %&+od o%. And#koEindij&n#k& @užn& Amerik&

7osta* sierra in selvas 









0ovečini trije naravni 9asovi; O!&l& = Andi =Sierr&  in Oriente a7i Selv&# @ni8avje na v=odu. &o7ivija ni6a o!a7e: 0aragvaj 9a s9ada se6 9redvse6 aradi sestave  9re!iva7stva @9rev7ade @9rev7ade starose7čine. rev>čine.  Najvi>ji de7e8 starose7i de7 J A6erike:  največji6i ra7ika6i 6ed ur!ani6i @!e7ski6i e7ita6i in revni6i peoni @k6etijski de7avi ugodnej>i ravoj: in sičanja ikori>čanja naCte in 97ina v Orienteju.

' &. eru 



Gos9odarsko je naj6očnej>i o!a7ni 9u>čavski de7 s 9resto7ni
-1





Oriente aradi novi= odkritij naCte in 97ina s9et 9ostaja 9o6e6!en? gradi7i so transandski 97inovod do 0a
' !. ?kv&dor 

 

 Naj!o7j 9roduktiven je o!a7ni o!a7ni 9as: ki 9a ni 9u>čavski kot kot v 0eruju. Tu Tu 7e8i največje 6esto in gos9odarsko gos9odarsko sredi>če dr8ave 6u&G&Duil. Ve7iko navkri8je interesov 6ed o!a7o in sierro: kjer je 9resto7niča čr9anje naCte.

' c. olivij& 







 

,r8ava !re dosto9a do 6orja: kar ji 6očna s7a!>a i=odi>čne 6o8nosti a ravoj. Sredi>če dr8ave je Altipl&no: 9ose7jen s starose7<: kjer je tudi največje  !o7ivijsko 6esto L& &%.  Naj!ogatej>i &o7ivije 8iv. 8iv. *aradi e6e7jskega 97ina ta de7 =oče avtono6ijo a7i
' č. &r&*v&j  





52  9re!iva7stva govori jeik Guarani. *e7o s7a!o ur!aniirana in 9retva e67je. V v=odne6 de7u dr8ave se je nase7i7o 9o7 6i7ijona &rai7
'. @užni trikotnik o%. @užn& Amerik& #rednji+ *eo*r&f#ki+ $irin ' &. Ar*entin& 







Sredi>če dr8ave so 9a69e: ki so 9osta7e e7o 9o6e6!ne v 4. 9o7ovii= dr8av sveta: &uenos Aires Aires 9a je aradi rako>ne ar=itekture do!i7 vdevek ju8ni 0ariH. 0rev7ada Evro9eje ve7iko Ita7ijanov in drugi=. -

  

$ar 54  9re!iva7stva 8ivi v 6esti=. Ve7ike ra7ike 6ed 9re6očnoH 9resto7ni
' !. Hile 

 

 

 Naj!o7j ra9otegnjena ra9otegnjena dr8ava na svetu: svetu: a ji je to us9e7o us9e7o 9re6agati  us9e>no us9e>no 6orsko 97ov!o o! o!a7a=. 52  9re!iva7stva 8ivi v srednje6 sredoe6ske6 /i7u. V severne6 9u>čavske6 de7u 9rev7adujejo 6estie vedno daje !aker. ,r8ava je ived7a več e7o us9e>ni= gos9odarski= 9ri7agoditveni= 9rogra6ov in tako 9osta7a 6ode7 a druge? 9riv7ači >tevi7na tuja v7aganja.

' c. :ru*v&j   

Več kot 9o7 9re!iva7stva 8ivi na o!6očju #ontevidea. ,r8ava i6a ugodne 6o8nosti a k6etijstvo. Sku9aj  Argentino je to naj!o7j evro9skaH dr8ava Ju8ne A6erike.

)5. r&%ilij& 





















Regiona7na su9ersi7a je 9osta7a aradi !7iskovitega ravoja 9o 7etu 4222: ko je  9osta7a 1. največje največje gos9odarstvo gos9odarstvo na svetu: a 9o 9o 7etu 42"2 aradi aradi krie drsni7a na 5. 6esto. *a nage7 ravoj v 7eti= 4222"2 sta as7u8na 4 dejavnika; de6okratična ureditev @9rej !i7e tudi voja>ke diktature in večji ivo o!i7ni= naravni= virov. 0o 7etu 42"4 s7edi u9ad 9ov9ra>evanja 9ov9ra>evanja s strani aijski= dr8av @7asti $itajske in Indije: kar 9ovroči krio in 9o7itično nesta!i7nost. 0re!iva7stvo je etnično 6očno 6e>ano: 9o6e6!no v7ogo i6ajo aCri>ki  9rise7jena dr8ava ienačevati s te6: da se vsaj do!ički od naCte enako6erno de7ijo 9o vse= 41 veni= dr8ava=. Iredna naravna !ogastva; 8e7eo: a7u6inij: =idroenergija: =idroenergija: več 9otenč kot v kateriko7i drugi dr8avi sveta. Vodi7na svetovna ivonie. @u*ov%+od je osrednje o!6očje: sra 6esta so; Rio de @&neiro  @nano 9o Cave7a=: o7i69ijski= igra= 42"1: elo

-'

ori%onte @6eta7ur>ko sredi>če: S&o &olo @največje ve7e6esto v J A6eriki: vodi7ni industrijski ko697eks: v oko7i
 Delitev +razilije 







 



@u* i6a aradi e7o do!ri= k6etijski= 6o8nosti največ evro9ski= 9rise7jene ve7ika 9rostranstva neikori>čeni= k6etijski= e67ji>č? tu so iredno do!re 6o8nosti a 6oderno 6e=aniirano k6etijstvo: aradi več 9adavin >e !o7j>e kot v 9a69a= a7i na a6eri>ke6 srednje6 a=odu. Sever =Am&%onij&9 je do8ive7 !7iskovit ravoj 9o 7etu "5'2: ko se je ače7o vsako 7eto 9rise7jevati 422 222 9rise7jenkaH 9rostranstva a6aonskega a6aonskega 9ragoda. ,o 7eta 422D so vsako 7eto ikrči7i god a 9ovr>ino ene S7ovenije @goog7e  9osnetek oko7i
-5

( SEVERNA SEVERNA AFRI$A AFRI$A IN J)GO*A+O,NA J)GO*A+O,NA A*IJA )1. 6l&vne *eo*r&f#ke pote%e in po#e!no#ti> ki opredeljujejo to kulturno celino. 



  











Lega n& dve+ celin&+  @ACriki: Aiji na stiku s tretjo @Evro9o? to je edina tak>na ku7turna čanstvo: is7a6. ,anes iraita 9rev7ada is7a6a. #eje te ku7turne te7i tudi nekdanje sovjetske aijske re9u!7ike: ki 9a so >e vedno de7 ruskega v97ivnega o!6očja. V osrčju ku7turne no 9odne!je: nesta!i7ne  9adavine: kar !o v 9ri=odnosti verjetno verjetno vrok ve7iki6 konC7ikto6. konC7ikto6. /e9rav so tu nekatere največje 9u>čave na svetu @Sa=ara: Ve7ika ara!ska 9u>čavaRu! a7 $=a7i: ve7ika večina 9re!iva7stva 8ivi o! reka=: v oaa= a7i !o7j na6očeni= de7i=. Ene največji= a7og n&fte in plin a na svetu: kar 9ovroča ve7ike regiona7ne ra7ike 6ed dr8ava6i. 0o6anjkanje de6okratični= ureditev in ose!ni= svo!o>čin.

)2. Sporno#t nek&teri+ o%n&k %& to kulturno celino )2 &. ližnji v%+od. 3e sa6 ter6in je s9oren: ker je iraito evro9oiri7e svoje i69erije 9o svetu. @*a n9r. Indije ra7ičie niso na>7i. )9ora!7ja6o ga 9redvse6 ato: ker se je tudi 9ri nas uve7javi7 na osnovi 8urna7istične ra!e. &7i8nji v=od aje6a 7e 6anj>i de7 te ve7ike ku7turne




)2 !. Orient  Nekateri to ku7turno čajo 9od 9oje6 Orient: ki ki 9a ni čisto  jasno deCiniran in 7a=ko 7a=ko aje6a tudi
D2

)2 c. Ar&!#ki #vet Tu >e da7eč ne 8ivijo 7e Ara!tevi7čnej>i: a69ak tudi drugi ve7iki narodi s sa6ostojni6i dr8ava6i: kot so Turki in Iranine notraj ara!ski= dr8av: dr8av: 9redvse6 &er!eri in Tuaregi. 



)2 č. /#l&m#ki #vet To ni nek jasno deCiniran 9oje6: is7a6 kot verstvo sega da7eč iven te ku7turne
)3. 0&#t&nek n&j#t&rej$i+ kultur in civili%&cij 0red 4 6io 7et so 9redniki dana>njega č7oveka 6igrira7i tu če v Aijo. 0red "22 222 7eti je >e7 tu če =o6o sa9iens na druge ke6 vi>avju ter o! Ni7u ravi7i dve 9rvi enitva: 6eta7urgije: dr8avne u9rave in ra7ični= te=no7ogij. Tako Tako so 9ostavi7i te6e7je: na osnovi kateri= se je 9ote6 ravi7a a=odna




)4. 0&#t&nek in $iritev i#l&m& 















 Na sa6otne6 de7u de7u Ara!skega Ara!skega 9o7otoka 9o7otoka je prerok ,o+&med od 7eta 1"" da7je ute6e7ji7 in ravi7 novo 6onoteistično re7igijo: ki je vk7jučeva7a ve7iko 9rvin  9red=odni= verstev verstev judai6a in kr>čanstva. kr>čanstva. Is7a6 je !i7 ije6en ko=eijski dejavnik: ki je dru8i7 Ara!iritev v svet. $a6or $a6or so se ra>iri7i: so 9re!iva7iri7 i ,eke v svet: sredi>če ara!ske dr8ave 9a se 9rese7i7o v ,a6ask in 9ote6 &agdad. Ara!anja #o=a6edovega nas7edstva so se 6us7i6ani rade7i7i na $iite @danes "2"D  vse= 6us7i6anov in večinske #unite: na katere od9ade večina >iritve is7a6a v svet. Šiiti do!ijo status dr8avne vere 7e v 0eriji @Iranu. $ri8arske vojne o. vdori kri8arjev v 6us7i6anski svet a 9onovno osvojitev Jerua7e6a in drugi= kr>čanski= sveti= krajev od "". do "%. sto7etja. Kr$č&n#ke m&nj$ine  so do danes 9re8ive7e v Irae7u: Siriji: Li!anonu: Iraku in Egi9tu: a so 9rav v adnji= 7eti= tarča nasi7nega 9reganjanja: 9reganjanja: ato !e8ijo in se je nji=ovo >tevi7o 9re
D"







0o ". svetovni vojni si evro9ske ko7onia7ne dr8ave rade7ijo oto6anske  9rovinnje dr8ave Sirija: Irak: Li!anon: Je6en. $er 6ej 6ed nji6i niso nas7oni7i na naravne a7i ku7turne 6eje: a69ak so ji=  9onekod v7ek7i kar kar  ravni7o6 9o e67jevidu: e67jevidu: so 9ovroči7i 9ovroči7i >tevi7na kasnej>a trenja 6ed ara!ski6i dr8ava6i: nekatera 7judstva @narodi kot so $urdi in 0a7estinanje: a7i se !odo >e s97o= kdaj o!novi7e v enake6 okviru: druge dr8ave 9a so >e7e v Cai nastajanja @n9r. *a=odna Sa=ara.

)'. 0&ft& " !l&*o#lov in po*u!& 









 





Tu 7e8i 1 od 5 vodilni+ n&ftni+ drž&v #vet& ; Saudova Ara!ija: Iran: Irak: $uvajt: *dru8eni ara!ski e6irati: Li!ija.  NaCta in 97in sta v g7avne6 g7avne6 go>čena go>čena na dve= o!6očji=; o!6očji=; o! 0erijske6 0erijske6 a7ivu in @6anj v 9asu od A78irije do Egi9ta.  NaCto in 97in so odkri7i in ače7i ače7i ikori>čati re7ativno re7ativno 9ono: 6arsikje >e7e 9o od=odu Evro9eja naj6očnej>a in tudi drugače največja je S&udov& Ar&!ij& . G7avne uvoniko surovino: ato  !udno skr!ijo a svoje interese in so so 8e večkrat 9o7itično 9o7itično in tudi voja>ko intervenira7e. To To naj!o7j ve7ja a *,A: ki so g7avna uvoninji= dru8!a= s9ro8a trenja. Tu 7e8i kar D naj!o7j kritični= strate>ki= o%ki+ *rlC na svetu: kjer so 7a=ko v =i9u ogro8ene a7i ormu$k& ožin&> 6i!r<&r> 6i!r<&r> o#por in 8&rd&nele> &! elE ,&nde!.

)). r&n#form&cij& r&n#form&cij& pokr&jine> *o#pod&r#tv& in kulturni+ vplivov kot po#ledic& n&ftne*& !o*&#tv& 





Visoka C7uktuatevi7ni= 6est: ki so do!i7a u7tra6oderne grad!e in sto79niča: avtoča: naku9ova7na naku9ova7na sredi>ča. sredi>ča. D4









V teku je nova industria7iaa o9ravi7a in nekva7iCitvu i9d.: kar >tevi7ni6 do6ačino6 ni v>eč. Skoraj 52  vse= a9os7eni= v *AE in $atarju so tuj
)-. om&njk&nje vode in r&%#oljev&nje 





0ri=odnost 9renjega >tevi7a te= dr8av je aradi 9o6anjkanja vode odvisna od 9osto9kov raso7jevanja. Ti Ti so >e vedno e7o dragi: če9rav 6anj kot nekoč: in si ji= 7a=ko 9rivo>čijo 7e !ogatej>e dr8ave  Nedosto9nost o!nov7jive o!nov7jive 9itne vode na ose!o je tu največja na svetu: svetu: tu je tudi največ dr8av  največji6i ka9a
). Od#otno#t demokr&tične tr&dicije 







Tu gre a ki= interven
). Ar&!#k& poml&d 2511 2511 in njene po#ledice 







S9ro8i7 jo je dogodek v Tuniiji: Tuniiji: ko se je 67ad 9rodaja7e< na tr8niiri7i na druge ara!ske dr8ave v S ACriki in J* Aiji; Egi9t: Sirijo: Li!ijo Je6en in &a=rajn: 6anj>i 9rotesti 9a na skoraj vse dr8ave tega de7a sveta. 0rotesti so !i7i na6enjeni 9roti si7no ra9as7i koru9ni6 9ers9ektiva6 67adi= @več kot 9o7ovi






 







Sode7ova7i so 9redvse6 ml&di: e7o 9o6e6!na je !i7a tudi vlo*& žen#k : ki se  9rej 9raktično niso 6og7e 6og7e niko7i udejstvovati udejstvovati v javne6 8iv7jenju. 8iv7jenju. *a i =itro uved7i do7očene reCor6e v 9rid 6no8i7i 6us7i6anski !ratje: a aradi nji=ove nes9oso!nosti je o!7ast  9ote6 7a=ko 9onovno 9onovno 9reve7a vojska. vojska. V Li!iji se je diktator GadaCi odva7  nasi7je6: ato so a=odne dr8ave  9od9r7e u9ornike: vendar se je dr8ava dr8ava 9ote6 9ogreni7a 9ogreni7a v kaos: i katerega katerega >e ni 9ovse6 i>7a. V Siriji se je 9redsednik Asad odva7 e7o !ruta7no: kar je 9ri9e7ja7o do dr8av7janske vojne in a97etov >ir>i= rase8nosti: ki ji6 >e ni videti kon
D-

 +e$unski tokovi proti 3vropi 3vropi v letu 01,8

-5. olitik& in i#l&m 















V večini dr8av so !i7i na o!7asti #ekul&rni milit&ri#tični režimi: ki so v vsaki is7a6istični stranki vide7i gro8njo a svoj o!stoj. /#l&mi#ti =i#l&m#ki fund&ment&li#ti9  so v ara!ski 9o67adi vide7i 9ri7o8nost: da sto9ijo na javno se ve7ika dodatna ovira a doseganje s9re6e6!. 0onovno o8iv7janje Cunda6enta7istični= Cunda6enta7istični= 9og7edov na is7a6 se je na9aja7o i raočaranj 7judski= 6no8i< nad koru9ni>ke dru8!e. Funda6enta7isti so 9reve7i o!7ast v Iranu 8e v 2. 7eti=: drugod 9a so !i7i 7e 7e nji=ovi 9oskusi 9reve6a. V Egi9tu so !i7i v času ara!ske 9o67adi nekaj časa na o!7asti: a so neve>či v7adanja igu!i7i au9anje 7judi: in o!7ast 9onovno je  9reve7a seku7arna seku7arna vojska. Večina 6us7i6anov ni Cunda6enta7istov: vsi Cunda6enta7isti 9a niso 6i7itantni. V te6 de7u sveta sta se ravi7i v g7avne6 dve teroristični organiaa: 8e igu!i7a na v97ivu in /#l&m#k& drž&v& /r&k& in Lev&nt& . S7ednja ne de7uje 7e v Siriji in Iraku: a69ak tudi v Li!iji: #a7iju in >e kje.

2eritorialni nadzor v Iraku in Siriji 01,9:,; 

DD

-1. Re*ion&ln& delitev kulturne celine n& ) &li več enot 

 

 Na jugu te ku7turne irok in ne jasno deCiniran 9re=odni 9as: katerega o9rede7itev in o!seg o!seg 9u>čata ra7ične ra7ične 6o8ne inter9reta
-1 . ?*ipt in Sud&n -1 &. ?*ipt  

















K&iro je sra in ku7turna 9resto7nitevi7ni6i drugi6i 9ro!7e6i. 5D  od skoraj "22 6io 9re!iva7iroke6 9asu o! Ni7u a7i v njegovi delti.  Naj!o7j 9ro!7e6atična a a !ivanje je Ni7ova de7ta: in sitevi7ni= oko7jski= 9ro!7e6ov 9ro!7e6ov.. ,o 7eta "52 so !i7e na97avine Ni7ovi= vsako7etni= 9o97av g7avno naravno gnoji7o. 0o igradnji Asuanskega Asuanskega jeu "52 so 9o97ave regu7irane: ni 9a več dotoka rodovitnega 6u7ja. O!seg na6aka7ni= 9ovr>in se je s te6 9oveča7 a D2 : a sedaj 6orajo na6esto naravnega u9ora!7jati u6etna gnoji7a: nasto9i7i 9a so >tevi7ni drugi oko7jski 9ro!7e6i. 0red ara!sko 9o67adjo 42"" je i6e7 Egi9t sta!i7no vsako7etno gos9odarsko rast D ? !i7 je ivonik sadja: e7enjave: ri8a: !o6!a8a in teksti7a: s7ove7 je tudi 9o turi6u. 0o ara!ski 9o67adi so !i7i aradi 9o7itičnega kaosa 9riadeti vsi ti nekdaj us9e>ni sektorji gos9odarstva: 9o eno7etni o!7asti is7a6istov 9a je s7edi7  9ovratek voja>ke re9resije. Leta 42"2 so Sue>ki 9reko9 ra>iri7i a !o7j ne6oten dvos6erni 9ro6et.

-1 !. Sud&n 







Jedrno o!6očje v dr8avi je na6aka7no o!6očje oko7i &e7ega in #odrega Ni7a s sredi>če6 v $artu6u. 0okrajina 8&rfur na a=odu dr8ave je dr8ave je !i7 od 7eta 4222 da7je 9riori>če konC7iktu 6ed &r&!i%ir&nimi nom&di: ki ji= je 9od9ira7a v7ada v $artu6u in &fri$kimi poljedel#kimi #t&ro#elci . $onC7ikt je terja7 vsaj -22 222 8rtev. 8rtev. Leta 42"4 se 9o do7gi= 7eti= vojne @":D 6io 8rtev odčansko ani6istični Ju8ni Sudan: vendar 6u to ni 9rines7o trajnega 6iru. Ju8ni Sudan i6a večino a7og naCte: Sudan 9a večino naCtovodov: naCtovodov: ato ostajata o!e dr8avi soodvisni.

-2. ližnji v%+od D1

-2 &. /r&k   







)soda te dr8ave na nek način do7oča usodo ine. *,A so Irak voja>ko na9ad7e in ave7e 7eta 422%? 7eta 42"" so se Cor6a7no u6akni7e: a so 9usti7e v dr8avi vseeno 9ree !or

-2 !. Sirij& 



0re!iva7iitov: kateri6 9ri9ada  9redsednik Asad? ato ga 9od9ira 9od9ira Iran: do!iva 9a 9a tudi 9od9oro Rusije Rusije in $itajske. V vojni je !i7o rase7jeni= "4 6io 7judi: od tega ji= je - 6io 9o!egni7o v sosednje dr8ave.

D

-2 c. @ord&nij& )s9e>na 6onar=ija: v kateri 8e deset7etja v7ada re7ativna 9o7itična sta!i7nost. Večino 9re!iva7e v !egunski= ta!ori>či=.  

-2 c. Li!&non Versko raiite in kri#tj&ne @največ je 6aronitov: 9risotni so tudi drugi. Od 7eta "52 52 je traja7a dr8av7janska vojna: 6ed katero se je ve7iko Li!anonči=. 



 

-2 č. /%r&el  



,r8ava je !i7a ustanov7jena 7eta "5-' s 9o6očjo *dru8eni= narodov. narodov.  Na6esto dve= dr8av dr8av::  judov#ke in p&le#tin#ke: kot je !i7o 9rvotno a6i>7jeno:  je 7eta "5-5 nasta7a nasta7a sa6o judovska judovska dr8ava. Sosednji Sosednji Ara!a7i sku>a7i Irae7 8e na ačetku uničiti: a so ji= ti 9regna7i naaj in 9ote6 ased7i >e 9a7estinska o!6očja. S7edi7 je !eg 0a7estine 6&%o: Z&+odni !re* @Jordana in 6ol&n#ko vi$&vje .

D'

Območja pod palestinsko upravo / Gaza in Zahodni bre$











Tedaj je asede7 tudi Sinaj: ki 9a ga je 9o nas7ednji vojni 7eta "5% vrni7 Egi9tu v a6eno a se9aratni 6ir. 0a7estinke o!venosti: 4:1 6io na *a=odne6  !regu @kjer je na o!7asti o!7asti 6ernej>e kri7o 0a7estine vedno v !egunski= ta!ori>či=. V najs7a!>e6 9o7o8aju so 0a7estinče na svetuH. svetuH. Od ta6 0a7estinko voja>ko ased!o. ased!o. &o7j u6irjen 9o7o8aj je na Z&+odnem !re*u : kjer 9a Irae7 >e na9rej 9ostav7ja svoja nase7ja: ki ji=  je  nani6 ido6 7oči7 od judovske dr8ave. $onC7iktu 6ed Irae7
-3. Ar&!#ki polotok  D5



 

Regija !ogati= naCtni= dr8av: od tu so nani naCtni >ejki? ije6a je Je6en ki je 7eta 42"- drsni7 v $aos. Tu je 9rvotna do6ovina Is7a6a. Oko7je je iraito 9u>čavsko.

-3 &. S&udov& Ar&!ij&  

Visok naravni 9rirast: 9os7edi
Starostna piramida Saudove Arabije

 







I6a največje a7oge naCtne na svetu: večino6a na v=odu. *aradi naCte i6a neenako6eren regiona7ni ravoj? na eni strani gradi 6ed v=odni6 in a=odni6 de7o6 dr8ave 6oderne 9ro6etnie vedno de7ujejo karavanske no6adske 9oti. O!7asti sku>ajo 6anj>ati te neenakosti v ravoju  gradnjo inCrastrukture: industria7ia
-3 !. Z&liv#ke drž&ve( Kuv&jt> &+r&jn> Združeni &r&!#ki emir&ti> K&t&r> K&t&r> Om&n.

12

 





So nekak>en otok sta!i7nostiH sredi 9o7itično !o7j ra!urkaneH oko7ijo stav!o na svetu @&urd8 a7$=a7iCa? a7$=a7iCa? du!ajsko 7eta7i>če 7eta7i>če i6a več 9ro6eta kot 7ondonski +eat=ro. Vse te dr8ave čutijo u9ad 9ri=odka aradi ni8ane
-4. Srednj& A%ij& in Z&k&vk&%je 









To sta dve regiji: ki sta !i7i de7 e danes v 6očne6 ruske6 v97ivne6 o!6očju. V a6eri>ki= geograCija= sveta se  ji= ato o!ravnava v okviru Rusije in njenega njenega v97ivnega v97ivnega o!6očja: ki 9a jo 6i o!ravnava6o kot de7 Evro9e. ,anes o!e regiji s9adata v >iroko traničavskega 9u>čavskega in de7no gorskega 9ovr>ja: 9rev7ada is7a6a: ve7ike a7oge naCte in e6e7jskega 97ina: 9rev7ada avtoritarni= re8i6ov: 9o7itični konC7ikti in o!časni i!ru=i s9o9adov. Ra7ike so 9redvse6 v godovini: saj so !i7e te dr8ave čvrsto naveane na Rusijo: kar se 6očno 9ona >e danes. Ve7ik inCrastrukturni 9rojekt 0ov& #viln& pot  B $itaj7a Rusijo. $itajska v Srednji Aiji  9očasi s9odriva Rusijo.

-4 &. Srednj& A%ij& 



*aje6a D dr8av: kateri= i6ena se končajo na končniki ku7turni v97iv: saj v te= dr8ava= govorijo turk#ke @tur$ke je%ike: raen Tad8ikistana: Tad8ikistana: kjer govorijo 9erijske6u 9odo!en jeik.

1"

2urkski 'turki( jeziki po svetu 













 





Te dr8ave i6ajo io7irano in od6aknjeno 7ego: kar 9a !i se 7a=ko s9re6eni7o aradi kitajski= načrtov igradnje Nove svi7ene 9oti. *a 9osovjetsko o!do!je je nači7no o8iv7janje is7a6a: ki so ga sovjetske o!7asti atira7e. K&%&+#t&n; 9o 9ovr>ini največja in  Rusijo najtesneje 9oveana dr8ava: kjer  je 44  9re!iva7stva 9re!iva7stva Rusov. Rusov. *a dr8avo je nači7en rače &jkonur: od koder >e danes ivajajo vse ruske veso7jske 9o7ete s č7ove>ko 9osadko. :%!eki#t&n; 9o >tevi7u 9re!iva7čeno go>čeno v Ferganski Ferganski do7ini. urkmeni#t&n je 9osta7 naCtna dr8ava. V sovjetske6 o!do!ju so tu gradi7i skoraj "-22 k6 do7g $araku6ski kana7: ki 9rina>a v karaku6sko 9u>čavo vodo a na6akanje i A6udarje: vendar je neekono6ičen neekono6ičen in 6očno 9ris9eva = katastroCi Ara7skega jeera. Kir*i%i#t&n je revna in 9reč va=a!itov @ortodoksni= sunitov. &džiki#t&n je 9re
-4 !. Z&k&vk&%je 

*aradi etnične radro!7jenosti je to e7o ne6irno o!6očje ju8no od K&vk&%& @9odo!no kot 0redkavkaje severno od $avkaa: kjer so notraj 9osa6ični= dr8av ra7ične enk7ave o. eksk7ave.

14











0re!iva7stvo Gruije in Ar6enije je 9ovečini kr>čansko @i6ajo svoje stare kr>čanske iitski 6us7i6ani. 6ru%ij&; v času sta7ini6a je !i7a e7o sovjetska @Sta7in je !i7 i Gruije: danes je  Rusijo naj!o7j s9rta in v 9o7itične6 9og7edu naj!o7j 9roevro9ska in  9roa=odna dr8ava. dr8ava. Na svoje6 svoje6 oe67ju je igu!i7a oe67ji oe67ji A!+&%ije in @užne O#etije: kateri= odče6 (eM=an (eM=an o! ju8ni tur>ki o!a7i. o!a7i. ,e7 Aer!ajd8ana Aer!ajd8ana je eksk7ava 0&+ičev&n> ki 7e8i na drugi strani Aer!ajd8anu Aer!ajd8anu sovra8ne Ar6enije: notraj Aer!ajd8ana 7e8i o!6očje 6or#ke*& K&r&!&+& : oe67je 9ose7jeno  Ar6ene danes ni6a več nadora nad Gorski6 $ara!a=o6. Armenij& je a9rta ki6i dr8ava6i je je osta7a naj!o7j vesta Rusiji: v kateri vidi a>čitnika.

/ 0O,SA+AR 0O,SA+ARS$A S$A AFRI$A -'. Opredelitev in #kupne %n&čilno#ti kulturne celine

 Podsaharska A%rika  

 

Tu je !i7a i!e7ka č7ove>tva. 0ri iskanju vrokov a njeno s7a!>o gos9odarsko ravitost B 0odsa=arska ACrika ve7ja a naj!o7j naj!o7j revni de7 sveta B ne 6ore6o 6i6o tujega tujega v6e>avanja v6e>avanja v času ko7onia7i6a in i69eria7i6a ter 9os7edi< =7adne vojne. ,anes je ve7iko nakov: da je v te6 de7u sveta nasto9i7o nov o!do!je. Tri 9etine 9odsa=arskega 9re!iva7stva 8e vedno 8ivi od k6etijstva. 1%







I6a ve7iko naravni= surovin: ki ji= 9otre!ujejo in uva8ajo industrijsko ravite dr8ave. O!seg tuji= v7aganj na to ku7turno a7a. V te6 de7u sveta je >e vedno e7o visoka rodnost @najvi>ja na svetu: ki 9a se je v 6esti= 8e ače7a ni8evati. Iredna etnična 9estrost. Števi7o etnični= sku9in je ve7iko večje od >tevi7a dr8av. Števi7na 7judstva so rade7jena 6ed več dr8av.

 &judstva* razdeljena med več dr"av

-). ovr$je in reke 

*a 9ovr>je je nači7no 6enjavanje 97atojev in kot7in? ni nekega iraitega gorovja če a gorovja so 7e njeni= ro!ovi= @n9r. At7as: *6ajeve gore.

1-

 Povrje A%rike  

 Na v=odu e notranje de7te @n9r. @n9r. Niger.

--. odne!je  



Tu je 6ed vse6i e ostanki: savansko 9odne!je s savano: tro9sko 9o7su=o in su=o 9odne!je s  9u>čava6i in 9o79u>čava6i 9o79u>čava6i na S in J
1D

 Padavinska karta A%rike

-. Afri$k& kulturn& in *o#pod&r#k& %*odovin& 







 







0odsa=arska ACrika je !i7a 9rado6ovina č7ove>tva? č7ove>tva? od tu so se 9redniki č7oveka 8e 9red 4 6io 7et se7i7i v Aijo in Evro9o: tu se je 9rvič 9ojavi7 =o6o sa9iens. O o!do!ju do 9red D22 7eti ve6o e7o 6a7o: saj so Evro9ejtevi7ne arteCakte. )stvari7i so tudi >tevi7ne 9redsodke in na9ačne 9redstave o 0odsa=arski ACriki: kar se sku>a od9rav7jati >e7e v adnji= 7eti=. 0odsa=arska ACrika je 9red ačetko6 evro9ske ko7oniaki6i 9rido!itva6i in ravito trgovino. ACričani so ustvari7i svoje 9rve dr8ave 8e davno 9red 9ri=odo6 is7a6a in kr>čanstva @Gana: @Gana: Songaj: Gao idr.: idr.: in sia od kakr>neko7i kakr>neko7i 9odo!ne o!7ike o!7ike 9rej. $o7onia7ie6 je Cor6a7no traja7 7e s7a!i= "22 7et: nekako od sredine "5. do sredine 42. sto7etja: vendar je 9usti7 iredne 9os7edie danes. G7avne so !i7e - evro9ske ko7onia7ne dr8ave @V @ V. &ritanija: Fran
 Kolonialna delitev A%rike ,..8 in ,-,-

-. Kmetij#tvo 















 



0odsa=arska ACrika je 9ree vedno 8ivi od k6etijstva: v 6esti= 8ivi 6anj kot -2  9re!iva7stva. 0ravičanja e67je niso individua7ne: a69ak sku9inske: tj.  9ri9adajo neki sku9nosti sku9nosti @vasi: ve7iki ve7iki dru8ini i9d.. 0red nasto9o6 ko7onia7i6a je !i7o k6etijstvo sa6ooskr!no in trajnostno. tr ajnostno. ,e7 e67je so 9usti7i 9očivatiH: da si je o9o6og7a. $o7onia7ni gos9odarji niso več 9ovsod do9u>ča7i tak>nega 9re6ora @9očitkaH v a7i s9et uvajati 9re6or @9očitekH v ča7a. S&mook#r!no k6etijstvo je >e danes v ve7iki 9rev7adi. 0ride7ujejo tradini= ter ja6:  !a!ato in 6aniok 6aniok na !o7j na6očeni= na6očeni= o!6očji=. $ar dve tretjini =rane: 9ride7ane v okviru sa6ooskr!nega k6etijstva: 9ride7ajo aCri>ke 8enske. *e7ena revo7ua  9o6e6!en de7 vsega vsega &,0 in ivoa. V adnji= 7eti= so nekatere aCri>ke v7ade 9roda7e ko697ekse o!de7ova7ni= e67ji>č tuji6 @6u7tina
5. ?tničn& #e#t&v& pre!iv&l#tv& 

0odsa=arska ACrika je naj!o7j ko697eksen in naj!o7j radro!7jen etnični 6oaik na svetu. 1

 



Govorijo oko7i 4222 jeikov? -2 jeikov govori več kot en 6i7ijon 9re!iva7čina: Crančina: 9ortuga7>čina 9ortuga7>čina jeiki s9orau6evanja s9orau6evanja @ti. 7ingua Crananiki=  jeikov in ang7e>čine. ang7e>čine.

1. 7er#k& #e#t&v& pre!iv&l#tv& Animi%em @vera v du=ove je najstarej>a o!7ika: ki je 9risotna >e danes: a  9ovečini 9o6e>ana 9o6e>ana in 9rekrita s kr>čanstvo6 kr>čanstvo6 a7i is7a6o6. is7a6o6. Ani6isti Ani6isti verja6ejo: da so du=ovi 9risotni vedno in v vse6. Kr$č&n#tvo je v 0odsa=arsko ACriko naj9rej 9rodr7o s SV @Etio9ija je !i7a stara trdnjava kr>čanstva: sto7etja kasneje 9a >e s 9ri=odo6 evro9ski= ko7oniatorjev. /#l&m je se6 9rodr7 9rek Sa=are in o! v=odni aCri>ki o!a7i. $r>čanstvo in is7a6 sta 9onekod v do!re6 so!ivanju: drugod 9a so trenja @n9r. v Nigeriji: kjer je na severu v ve7javi >eriatsko 9ravo in de7uje 6i7itantna organia


 

2. :r!&ni%&cij& 



 Nikjer drugod 9o svetu svetu se ne >iri tako =itro: a v 6esti= >e vedno vedno 8ivi 6anj kot kot -2  9re!iva7stva. Največja 6esta so L&*o#: Kin$&#&: @o+&nne#!ur*. V ve7iki= 6esti= o!stajajo 6oderne in tudi e7itne stanovanjske četrti: a !7iu 2  vsega 6estnega 9re!iva7stva v 0odsa=arski ACriki 8ivi v s7u6i=: saj je dotok 9re!iva7stva s 9ode8e7ja 9re=iter: da !i 7a=ko te6u ustreno s7edi7 tudi ravoj 6est.

3. onovni v%pon Afrike v 21. #toletju 









 



*a ko7onia7no in tudi 9oko7onia7no o!do!je je !i7a nači7na ve7ika mono#trukturno#t i%vo%&  @k6etijski= 9ride7kov in surovin. Vrsta na6enj ka8e: da se je od 7eta 4222 do danes 6arsikaj s9re6eni7o @n9r. 8iv7jenjska do!a se je 9oda7j>a7a 9oda7j>a7a a ' 7et: na osnovi česa nekateri nekateri 8e govorijo o 9onovne6 v9onu ACrike v 4". sto7etju. /e9rav je g7avni ra7og a te s9re6e6!e 9redvse6 9ovečan ivo surovin o. naravni= virov: virov: >e 9ose!ej na $itajsko: 9a se 9oitivna na6enja nada7jujejo tudi 9o 7etu 42"2: ko je ivo na $itajsko u9ade7. 0o 7etu 4224 so i6e7 dr8ave 0odsa=arske ACrike v 9ov9rečju D  7etno gos9odarsko rast: kar je več kot katerako7i druga ku7turna čanje ikori>čanje naravni= virov: virov: vendar v adnje6 času tudi tudi a ravoj te7eko6unikatva: !ančni>tva: inCrastrukture in jo gos9odarsko rastjo i6a avtoritarne re8i6e. r e8i6e. Ra7ogi a te us9e>ne 9re6ike v gos9odarske6 gos9odarske6 in dru8!ene6 ravoju so nas7ednji. Re>itev nekateri= 9o7itični= konC7iktov in >iritev !o7j de6okratični= v7adavin  je 9ri9e7ja7o do ugodnej>ega ugodnej>ega 9os7ovnega 9os7ovnega oko7ja. 1'

 =onostrukturnost izvoza leta 01,1 



 

 Nasto9i7a je nova generaki= 9o7itikov 9o7itikov:: 9os7ovne8ev: 9os7ovne8ev: aktivistov in drugi= 9o6e6!nej>i= dru8!eni= 9roCi7ov: ki so !o7j io!ra8eni in oave>čeni in tako 9rek interneta in sodo!ni= IT sredstev !o7j s7edijo vse6 dogajanje6 v g7o!a7iirane6 svetu. (e7oten 6ened86ent si je 9rido!i7 iku>nje: nekateri tudi v tujini: kar se odra8a v !o7j ve>če6 9os7ovanju. ACri>ka do78ni>ka kria se je na s97o>no 6anj>a7a. V ACriko je vsto9i7a $itajska: in si
4. 7lo*& Kit&j#ke 



*a=odnjaki so ACriko g7ede na svetovno dogajanje do7go doje6a7i kot odda7jen o. 9eriCerni de7 sveta. Tak>niasi6etrični odnosi  *a=odo6 so sie vedno 9risotni: a  v9ono6 nekateri= dr8av: dr8av: ki ne 9ri9adajo *a=odu: gre 9redvse6 a dr8ave &RI(: so

15







ACričani 9ri i!iranju svoji= gos9odarski= 9artnerjev do!i7i večjo 6o8nost i!ire. ACričani 9ostajajo ve7iko !o7j sa6ostojni igra7tevi7ni= dr8av sveta: a da7eč v os9redju je $itajska  v7aganji v inCrastrukturo: energetiko in 6estno grad!eni>tvo.

 Porast tr$ovine med A%riko in Kitajsko  





$itajska 9ostav7ja tudi voja>ke !ae: n9r. v ,8i!utiju tik 9o7eg a6eri>ke !ae. $itajki= dr8av @n9r. @n9r.  ravoje6 č7ovekovi= č7ovekovi= 9ravi<. $itajska je 9osta7a ne 7e g7avni 9os7ovni 9artner in ku9e< aCri>ki= surovin o. naravni= virov: virov: a69ak tudi g7avni daja7e< 9o6oči in g7avni vir 9rise7jevanja. Števi7na o9ravi7a n9r. v grad!eni>tvu ne ivajajo 7e kitajski strokovnjaki: a69ak tudi kitajski de7avči=.

'. 7lo*& určije 

 

0o7eg $itajske je čeda7je !o7j 9risotna tudi Turčija. Tur>ki Tur>ki 9ar7a6ent je 7eto 422D rag7asi7 a 7eto ACrike. Turčija je v ACriki ustvari7a e7o ravejano 6re8o di97o6atski= 9redstavni>tev 9redstavni>tev. Turkis= Air7ines je v9ostavi7a najgostej>e o6re8je destinatevi7o destinaki 9revonik.

). Afri$ke potre!e po i%!olj$&nju med#e!ojni+ prometni+ pove%&v in *o#pod&r#ke*& pove%ov&nj& 

Gos9odarsko sode7ovanje sode7ovanje 6ed oe67ji dana>nji= aCri>ki= dr8av je !i7o v času evro9ski= osvajanj ACrike ACrike in ko7onia7i6a !7okirano: ker to ni !i7o v interesu Evro9ej
2











$o7onia7ne dr8ave so gradi7e č in 97anta8 do o!a7ni= 9ristani>č. Te 9ro6etne arterije: ki niso !i7e 9oveano v enotno o6re8je 9rek e 9os9e>eva7e dro!7jenje ACrike. Še danes notranja trgovina 6ed aCri>ki6i dr8ava6i aje6a 7e "1 : v E) 9a kar 2 . ACri>ke dr8ave so siki sku9ni trg D- dr8av s 1%2 6io 9re!iva7e 9očakati.

-. 8elitev od#&+&r#ke Afrike n& 4 re*ije.     

*a=odna ACrika V=odna ACrika Ekvatoria7na ACrika Ju8na ACrika @ACri>ka trani
. Z&+odn& Afrik&  





To so !i7e 9redvse6 Craniroke6 a7i 9a tudi e7o oke6 9asu rateajo 9roti severu v notranjost. Na jugu !7iu o!a7e i6ajo gosto 9ose7itev: 9ose7itev: v o!a7ne6 a7edju je !i7 nekoč tro9ski de8evni de8evni god: na severu 9a segajo v savanski 9as  redkej>o 9ose7itvijo.  Nekatere dr8ave so 9o verske6 9rinčanski de7.

 &. 0i*erij& 











 Največja 9odsa=arska 9odsa=arska dr8ava 9o >tevi7u 9re!iva7e 4D2 6anj>i=.  Nigerija je 6očno račanski kr>čanski jug in 6us7i6anski 6us7i6anski sever: sever: kar !i 7a=ko eriatsko >eriatsko  9ravo: na severov=odu severov=odu dr8ave dr8ave 9a se je 9orodi7o 9orodi7o d8i=adistično gi!anje gi!anje &oko +ara6: ki je a nekaj časa rag7asi7o ka7iCat. &oko +ara6 je v 7eti= 4225"D 9o!i7 1"" učite7jev @"5 222 ji= je !e8a7o: >e  9ose!ej so !i7i na udaru učite7ji geograCije geograCije aradi svoje rag7edanosti rag7edanosti in  9onavanja dogajanja dogajanja v svetu.  Nigerija i6a o! de7ti Nigra na=aja7i>ča na=aja7i>ča naCte: ki so 6ed večji6i v svetu. svetu. *aradi koru9




ni6ajo od ikori>čanja te naCte skoraj ničesar. ničesar. Nigerijo se ato tevi7ni 9ro!7e6i. 0resto7ni
 !. 6&n& 

Je 9ri6er dr8ave  de6okratično v7adavino in us9e>ni6 gos9odarstvo6: gos9odarstvo6: ki te6e7ji na ivou k&k&v& . *unanji o9aova7en g7ed v te6 de7u sveta.

 c. Sene*&l 

Je dr8ava !re 9ose!ni= naravni= !ogastev. Ve7ja a de6okratično in sta!i7no dr8avo: ki je doseg7a re7ativno visok &,0.

 č. Li!erij&> Sierr& Leone in 6vinej& 

So dr8ave: ki so ji= 9retresa7e diktature in nasi7je @dr8av7janske vojne? Sierra Leone je nana 9o dia6anti=.

. 7%+odn& Afrik&  &. ?tiopij& 









V adnji= 7eti= je naredi7a re7ativno re7ativno ve7ik gos9odarski na9redek na9redek in 9osta7a ena od 4D naj=itreje rastoči= gos9odarstev na svetu. 0roda7i so nekaj do!ri= o!de7ova7ni= e67ji>č tuji6 agro!inis kor9ora
 !. &n%&nij& in Sej$eli 



&n%&nij& je nana 9redvse6 kot turistična destina 0*oron*oro 7etovi>ki turie6. Sej$eli so oto>ka dr8avi
 c. :*&nd&

4





*aradi naravni= 7e9ot in dvignjenega 9ovr>ka so jo nekoč i6enova7i aCri>ka Švinje us9e=e in 9osta7i nekak>en g7ed a druge aCri>ke dr8ave  isti6 9ro!7e6o6.

 d. Ru&nd& in urundi  

Sta najgosteje 9ose7jeni dr8avi. V Ruandi so večinski utujci @9o7jede7sko 7judstvo: ki so !i7i v času ko7onia7i6a diskri6inirani: 7eta "55- ived7i genoinski6i ut#iji @8ivinorejsko 7judstvo.

 e. Kenij& 







,o7go je ve7ja7a a naj9o6e6!nej>o in dokaj us9e>no dr8avo v tem delu #vet&. V adnji= 7eti= jo 9o7eg naravni= katastroC tarejo >e 9ro!7e6i d8i=adistov @a7 Ša!a!a v is7a6ske6 o!a7ne6 9asu. #oderna 9resto7nino sredi>če IT v te6 de7u ACrike. $enija in sosednje dr8ave isto9ajo 9o nad9ov9rečno ve7iki v7ogi !ančni>tva  9rek 6o!i7nega te7eCona. te7eCona.

5. ?kv&tori&ln& Afrik&  





*aje6a Kon*ovo kotlino  s >ir>o oko7ika re9u!7ika: /ad in Ju8ni Sudan? vse so e7o revne. Osta7e dr8ave 7e8ijo o! at7antski o!a7i;; Ga!on: $a6erun: *a=odni $ongo: Ekvatoria7na Gvineja: Sveti To6a8 in 0rin
5 &. 7%+odni Kon*o =dru*& imen&( 8emokr&tičn& repu!lik& Kon*o> Z&ire9  







Je ve7ikanska dr8ava  '2 6io 9re!iva7č: se 9ravi do!re naravne 6o8nosti a ravoj: vendar so tako v času ko7onia7i6a kot v adnji= 7eti= skrajno neugodne dru8!ene ra6ere @konC7ikti: vojne i9d. ta ravoj  9re9reči7e.  Naj!o7j 9roduktivna o!6očja o!6očja 7e8ijo na o!ro!ju o!ro!ju dr8ave: ki je včasi= včasi= !o7j  9oveano s sosednji6i sosednji6i dr8ava6i dr8ava6i kot s 9resto7nie danes naj!o7j nano rudarsko o!6očje je 9okrajina K&t&n*& na  jugu: kjer je ačetek ačetek ti. !&krove*& p&#u   nada7jevanje6 do Ju8ne ACrike Ostri konC7ikti trajajo 8e ki= 8rtev. %



V te= vojna= so sode7ova7i do6ači gos9odarji vojneH in vojske sosednji= dr8av? !istvo vsega je !i7o 97enjenje !ogati= na=aja7i>č naravni= !ogastev; ko7tana @surovina a e7ektronske na9rave: '2  svetovne 9roivodnje v V=odne6 $ongu: dia6antov in !akra.

5 !. 6&!on> K&merun in ?kv&tori&ln& 6vinej&  



Vse tri dr8ave i6ajo o!i7ičanja te= !ogastev v adnji= 7eti= v  9ri6erjavi  oko7i>ki6i dr8ava6i dr8ava6i gos9odarsko gos9odarsko e7o dvigni7e.  Najvi>ji &,0 na 9re!iva7ji &,09re!iva7ke6: a koristi od tega i6ajo v g7avne6 7e ta6kaj>nje t a6kaj>nje e7ite.

1. Re*ij& @užn& Afrik& 





0as ve7iki= 6inera7ni= !ogastev se ačenja v !akrove6 9asu v V=odne6 $ongu in gre 9rek čanja naravni= !ogastev do8ive7a dr8ave od "": in si An*ol&> ocv&n& in 0&mi!ij&: osta7e 9a ne. Rakorak 6ed 9rvi6i in drugi6i dr8ava6i se sa6o >e 9ovečuje.

1 &. 8rž&ve #everne*& del& re*ije @užne Afrike 







 

An*ol& je 9o konega novej>ega ikori>čanja ikori>čanja naCte @s 9renji6 9renji6 de7e8e6 v eksk7avi eksk7avi K&!indi na drugi strani reke $ongo je 9osta7a naj=itreje @statistično g7edano ravijajoče se svetovno gos9odarstvo: gos9odarstvo: in naj9o6e6!nej>a 9odsa=arska 9odsa=arska  9roivaja7ka naCte @naCta @naCta 9redstav7ja 52  ango7skega ivoa. ivoa. &7iskovito se je ra>iri7a 9resto7nikov a 8iv7jenje  9osta7a najdra8je 6esto 6esto na svetu: svetu: osta7i de7i dr8ave 9a 9a so 9ravi7o6a osta7i osta7i v rev>čini. ,o%&m!ik  je  je 9o osa6osvojitvi i9od 0ortuga7ske tudi do8ive7 dr8av7jansko vojno: če6ur 9a je s7edi7 =itrej>i ravoj: 9redvse6 na osnovi ivoa !oksita. Z&m!ij& je tradi
1 !. 8rž&ve #rednje*& del& re*ije @užne Afrike 





ocv&n& na o!6očju $a7a=arija je 9rečavska dr8ava: ki i6a aradi ivoa dia6antov re7ativno visok standard. &oati stanje. Sv&%i in Le#oto sta 6aj=ni in revni kra7jevini: kjer so 9re!iva7
-







0&mi!ij& je 9u>čavska dr8ava: ki aradi svoji= iredni= naravni= 7e9ot ve7ja a eno naj7e9>i= na svetu. *aradi ikori>čanja urana: dia6antov in drugi= !arvni= kovin je 9reča: a jo je diktatorski vodite7j #uga!e v deset7etji= svoje v7adavine 9otisni7 v =udo rev>čino.

1 c. ,&d&*&#k&r 





Je otok: ki so ga 9red 4222 7eti 9ose7i7i 9rise7jenani  drugi6i ACričani in se ato ku7turno 9re
1 č. 8rž&v& @užn& Afrik& =dru*i ime v upor&!i( @užno&fri$k& repu!lik&9 





















Je naj9o6e6!nej>a 9odsa=arska aCri>ka dr8ava  največ rudni6i !ogastvi: naj!o7j>i6i univera6i in največjo etnično rano7ikostjo. O!do!je &p&rt+eid& je uradno traja7o "5D2B52: 7eta "55- so ived7i 9rve svo!odne vo7itve 9o nače7u en č7ovek: en g7asH. *a 6iren 9re=od v de6okraen dogovor a od9ravo a9art=eida in 6iren 9re=od v de6okratično ureditev. Iredno pe#tr& etničn& #e#t&v& pre!iv&l#tv&  je odra !urnega godovinskega dogajanja @ko7onia7no o!do!je: trenja 6ed &uri in Ang7e8i; ACričani B '2  @7judstva *u7u: osa idr..: idr..: 6e>anino in črnsko večino u6iri7a.  Na novo je i!ru=ni7a i!ru=ni7a ksenoCo!ija 9roti 9rise7jenki= aCri>ki= dr8av: dr8av: ki se nase7jujejo 9redvse6 v večja 6esta? revnej>i s7oji se !ojijo: da ji6 odve6ajo de7ovna 6esta. Rudarski rač so 9ote6 s9e7ja7i 8e7eniče industrije? danes je tu največja ag7o6eratva: Cinančni>tva: =krati 9a tudi največje največje o!6očje  9rise7jevanja v dr8avi. dr8avi. <&pe o;n  je drugo največje 6esto in naj!o7j nana 6ednarodna turistična destinake surovine: aradi česar je !i7o dr8avno gos9odarstvo gos9odarstvo 9reka aCri>ka dr8ava ne 9riteguje to7iko tuji= v7aganj v7aganj in to7iko tuji= de7av




/e9rav se je 9o od9ravi a9art=eida ravi7 tudi črnski srednji s7oj: večina  9re!iva7čini. Leta 42"D je !i7a dr8ava svetovna rekorderka g7ede do=odkovne neenakosti neenakosti  9re!iva7stva @najni8ji Ginijev Ginijev koeCi
Ginijev koe%i!ient v svetu

, J)3NA J)3NA A*IJA A*IJA 2. Opredelitev kulturne celine

 Poletni in zimski monsun v 5u"ni Aziji

1







To je naravnogeograCsko dokaj jasno o6ejena ku7turna
 Padavinska karta Azije 





 

 

Ta nekoč 9o6e6!en de7 sveta je kone< "5. sto7etja 9osta7 nekak>na svetovna  9eriCerija: ki 9a se sedaj sedaj 9onovno 9re!ujaH. 9re!ujaH. To je ku7turna 3 milij&rde pre!iv&lcev .  Največje gostitve 9re!iva7stva so se ravi7e o! ve7iki= ve7iki= reka= /ndu: 6&n*e#u in r&m&putri.  Na 6anj kot -  *e67jinega *e67jinega 9ovr>ja 8ivi 8ivi četrtina svetovnega svetovnega 9re!iva7stva. Severna Indija je %i!elk& dve+ veliki+ &%ij#ki+ ver#tev  B +indui%m& in !udi%m&. Ju8na Aija je >e 9ose!ej o!čut7jiva na k7i6atske s9re6e6!e. Ta ku7turna e na9rej 9rete8no 9ode8e7ska: vendar je danes na njej 8e nekaj največji= 6est na svetu.

3. Zi!elk& civili%&cij in ver#tev



  













4D22 7et 9r. N. >t. se je v do7ini Inda ravi7a 9o6e6!na t. so severno Indijo osvoji7i Arije svetovno verstvo: če9rav ni6a čisto jasnega ačetka in enotne verske doktrine. Še vedno je 9risoten k&#tni #i#tem: v katere6 je dru8!a ostro rade7jena na ra7ične s7oje @kaste: 6ed kateri6i ni 6o8nega 9re=oda. V 9osa6eno 9osa6eno kasto se na6reč 8e rodi>: in sie vedno vedno 9risotna. V sodo!ni indijski dru8!i dru8!i kastni siste6 igu!7ja igu!7ja na  9o6enu: vendar vendar !o7j v 6esti= kot na 9ode8e7ju. udi%em je nasta7 D22 7et 9r. n. >t. v Indiji: a se je ra>iri7 in 9ote6 tudi o!dr8a7 v g7avne6 iven Indije? danes je v Ju8ni Aiji 9rev7adujoče verstvo 7e v &utanu in na Šri7anki. 8ž&ini%em se je ravi7 kot nekak>na najčistej>aH o!7ika =indui6a: vendar je sa6ostojno verstvo: nano 9o vegetarijanstvu in odk7anjanju vsakega nasi7ja. /e9rav so 9ri9adniki 6a7o>tevi7ni @1 6io 9ri9adnikov: 9ri9adnikov: na "2. 6estu 6ed svetovni6i verstvi: i6ajo 9o6e6!no v7ogo v indijske6 gos9odarstvu gos9odarstvu in  9o7itiki. Sik+i%em se je nasta7 >e7e oko7i 7eta "D22 @na>ega >tetja? je eno naj67aj>i= svetovni= verstev @4- 6io 9ri9adnikov: ki dru8uje 9rvine =indui6a in is7a6a. ,ana>nji ni. @Sik=ovski 6o>ki so 9re9onavni 9o !rada= in nači7ni= tur!ani=.


'

4. o#ledice koloni&li%m& 7elike 7elike rit&nije 





&ritane dana>nji 0akistan in &ang7ade>: 6anj časa tudi &ur6o 9rek indirektne v7adavineH: 9ri kateri so na o!7ast 9ostavi7i se!i veste 7oka7ne vodite7je: na  !ritanski= univera= univera= 9a io!rai7i novo e7itoH indijski= io!ra8enko o6re8je in na6aka7ne kana7e? 9os7edie danes čutijo v indijske6 9o7itične6 in 9ravne6 siste6u @n9r. svo!oda tiska.

'. 7elik& 7elik& delitev rit&n#ke /ndije 









3e oko7i 7eta "5%2 so 6us7i6anski aktivisti ače7i 9ro9agirati idejo o 7očeni 6us7i6anski dr8avi. Leta "5- se je o! r&%delitvi rit&n#ke /ndije n& /ndijo ter @*a=odni in V=odni &ki#t&n ivr>i7a največja enkratna enkratna 6asovna 6igranje Indije !e8a7 v @dana>nji 0akistan: tako da je danes v Indiji 7e >e "-  6us7i6anov. 6us7i6anov. Še !o7j večinskoH so !e8a7i =induje ":- . Od *a=odnega 0akistana 9rostorsko e7o odda7jeni 7%+odni &ki#t&n  je o!staja7 7e 4D 7et do 7eta "5D: ko je o! 6očni 9od9ori Indije rag7asi7 sa6ostojno dr8avo &n*l&de$.

). 0&peto#ti /ndij& " &ki#t&n 







 



V Indiji so 6us7i6ani danes @v 6arsiče6 odrinjena 6anj>ina: a ji= je sku9aj to7iko @oko7i 422 6io kot v sosednje6 0akistanu. 0akistanu. O! de7itvi &ritanske Indije je osta7o s9orno v9ra>anje K&$mirj&. Ta6 je !i7o večinsko 6us7i6ansko 9re!iva7stvo: 9re!iva7stvo: ki si je 8e7e7o 9rik7jučitve 0akistanu: vendar se je v7adajoči 6a=arad8a: ki je !i7 =induje<: od7oči7 a 9rik7jučitev Indiji. I!ru=ni7i so s9o9adi? naj!o7j 9ose7jeni de7 $a>6irja  večino ka>6irskega  9re!iva7stva je 9o konanje $a>6irja je osta7o nere>eno vse do danes? vsaki= nekaj 7et v indijske6 de7u $a>6irja i!ru=nejo ne6iri: ki ji= Indija adu>i. 0akistan a ta de7 Indije 9red7aga reCerendu6: ki 9a ga Indija odk7anja. Indija in 0akistan tako 8e deset7etja ostajata sovra8ni dr8avi: kar je ve7ika gro8nja a svetovni 6ir: saj o!e dr8avi 9osedujeta jedrsko oro8je. O!e dr8avi 9retresa tudi terorie6: vendar je v 0akistanu 9o7o8aj !istveno s7a!>i: saj osrednje o!7asti ne nadorujejo 97e6enski=H o!6očij na

5

severoa=odu: severoa=odu: ki ji= v 9renji 6eri o!v7adujejo t&li!&ni. @Ta7i!ani so skrajno is7a6sko gi!anje: nasta7o v sosednje6 ACganistanu. ACganistanu.

-. 6o#pod&r#ki v%pon po letu 2555 in r&%dro!ljen& moderni%&cij& 



 









0o 7etu 4222 si s7edijo o9ti6istična s9oroči7a o =itri gos9odarski rasti in us9e>nej>e6 vk7jučevanju Ju8ne Aije v svetovno gos9odarstvo. $7ju! te6u več kot 9o7ovie na9rej 8ivi na revne6  9ode8e7ju: ki se ga ga ta ravoj skoraj skoraj ni dotakni7. ,r8avi ACganistan ACganistan in Ne9a7 9a ostajata 6ed najrevnej>i6i dr8ava6i na svetu. Ju8na Aija je  vk7jučevanje6 v svetovno gos9odarstvo največ na9redka doseg7a na 9odročju industrije in storitev: dr8ava Indija 9a tudi na 9odročju IT @inCor6ae 9oveča7e. 9oveča7e.  Ne g7ede na to: da da večina 9re!iva7stva 9re!iva7stva v Ju8ni Aiji >e vedno 8ivi 8ivi na  9ode8e7ju: so nasta7a nasta7a ve7ika metropolit&n#k& o!močj&   več kot "2 6io  9re!iva7e vedno !o7je 8iveti reven v 6estu kot 9a na  9ode8e7ju: saj 6esto 6esto vseeno nudi nudi neke 6o8nosti. 6o8nosti. V 6esti= 8ivi 9re!iva7stvo e7o nat7ačenoH: naj!o7j ravno v #lumi+ @revni=: 6argina7ni= 6estni= nase7ji=.

. 7elik pomen kmetij#tv& 





V Ju8ni Aiji Aiji de7a v k6etijstvu več kot 9o7ovino stanje so krivi tudi naravni vroki; 6onsunski vetrovi 9rina>ajo največ de8ja na a=odni de7 8ek&n#ke*& polotok&  @a=odno od *a=odni= Gatov: !o7j 9roti v=odu v notranjost 9o7otoka 9a je de8ja vedno 6anj. *a naj!o7j revne k6ete je to 9rava katastroCa. #onsuni aradi k7i6atski= s9re6e6! 9ostajajo vedno !o7j ne9redvid7jivi? veča se >tevi7o iredni= vre6enski= dogodkov o. uj6: kot so uničujoči vročinski va7ovi: katastroCa7ne 9o97ave @7eta 42"2 o! Indu v 0akistanu in katastroCa7ne su>e.

. 8emo*r&f#ki pro!lemi 

 

Ju8na Aija je o! svoji= reka= naj!o7j 9renase7jeni de7 sveta. 0odsa=arska ACrika je n9r. D  večja od Indije: a i6a 7e 9o7ovia7 6anj>a7 @raen v ACganistanu. V Indiji je 9osta7 9reen 9ro!7e6 s9o7nega neravnovesja neravnovesja @6anj>ega >tevi7a dek7i< kot dečkov: kar se je  vi>anje6 standarda 7e >e aostri7o. To To neravnovesje so ustvari7i u6etno: saj so 6o>ki 9oto6


a8e7eni @dek7eta 6orajo o! 9oroki i6eti doto: od katere 9a i6a 9ote6 korist 7e 8eninova dru8ina. #7adi 6o>ki se soočajo s 9ro!7e6o6: ker anje ni dovo7j 67adi= 8ensk.

 Z$ostitve prebivalstva v Aziji

Starostna piramida Indije

'"



3enske so na >tevi7ni= 9odročji= >e vedno o9ano diskri6inirane @7asti v ACganistanu: vendar je tre!a 9o drugi strani 9ovedati: da so Indija: 0akistan: &ang7ade> in Šri7anka 8e i6e7i 8enske 9redsednike v7ade.

155. Af*&ni#t&n  



 









S9ada v tranitevi7čnej>i &$tuni tvorijo 7e -4  9re!iva7stva. ACganistan je nasta7 na ačetku 42. sto7etja kot ta69onska dr8ava 6ed ruski6 in !ritanski6 v97ivni6 o!6očje6? v nje6 8e sto7etje trajajo krvavi s9o9adi o. vojne. ,o8ive7 je deset7etje sovjetske oku9ako intervenira7e: ased7e dr8avo ter vsaj na unaj v9ostavi7e neke vrste Cor6a7no de6okrae da7eč niso us9e7e do kone na9rej in 6u ni videti kon
151. &ki#t&n  



Je dr8ava: ki ji je e7o te8ko v7adati. Je is7a6ska dr8ava: ki 9a jo 9retresajo trenja 6ed večinski6i suniti @'2  in 6anj>inski6i suniti.  Na severoa=odu severoa=odu so ti. plemen#k& o!močj& H: nad kateri6i osrednje o!7asti niko7i niso us9e7e v
152. /ndij&  

 

Je Cederatevi7u 9re!iva7
'4

















 







Sik+i @s 9ose!no sik=ovsko vero so re7ativno r e7ativno 6aj=na: a e7o v97ivna 6anj>ina s sredi>če6 v 0unja!u: vendar so se >tevi7ni nase7i7i tudi v drugi= de7i= dr8ave.  Največja 6anj>ina v dr8avi so mu#lim&ni @s7a!a >estina 9re!iva7stva: ki so v  9ov9rečju revnej>i revnej>i od =indujčeno v ene6 de7u dr8ave: ni6ajo se9aratistični= te8enj.  Na9etosti 6ed =induja7a: a je >e vedno 9risotna. Vsaki kasti so !i7i v osnovi do7očeni 7e nekateri 9ok7ii= Ciični= de7. 0o nove6 se 9ri9adniki te kaste i6enujejo d&liti @9redstav7jajo >estino vse= =indujo7a=. @V dr8avi )tar 0rades= je da7itska stranka a naj9o6e6!nej>a je 9osta7a dr8ava ,&+&r&#+tr&? njena  9resto7niče indijske IT @inCor6atevi7čen srednji s7oj 9re!iva7stva. Indija je ravi7a vrsto inCrastrukturni= 9rojektov; 6ed naj9o6e6!nej>i6i je Zl&t& kv&driter&l&  @grajena 7eta 42"4: to je avtoa indijska 6esta; ,e7=i: #u6!aj: /enaj: $a7kuto in >e "D drugi= večji= 6est. V 6esti= aenkrat 8ivi 7e %4  9re!iva7stva: vendar vendar je nava7 9rise7jen
'%

 Zlata kvadriterala

153. &n*l&de$ 

 

Je ena najrevnej>i= dr8av: dr8av: v kateri več kot 9o7ovičito.

'-

 Poplavna območja v +an$ladeu +an$ladeu   

 

 Ne g7ede na vse vse to 9a je &ang7ade> &ang7ade> dosege7 nekaj nekaj vidnej>i= us9e=ov; us9e=ov; a 6anj>a7i so visoko u6r7jivost?  ! us9e>no so uved7i 9ose!en 9ose!en #i#tem mikrokreditir&nj& @dajanja 6aj=ni=  9osoji7 revni6 gos9odinjstvo6: gos9odinjstvo6: ki so ga kasneje aradi aradi us9e>nosti ače7e ače7e  9osne6ati tudi nekatere nekatere druge dr8ave dr8ave v ravoju. <  več ukre9i so i!o7j>a7i 9o7o8aj 8ensk. ,r8ava je 9osta7a nekak>no svetovno teksti7no sredi>če: saj tu 9roivajajo o!7eke >tevi7ni= svetovno nani= na6k a e7o 6a7o denarja. 3a7 so teksti7ne de7avke 9ri te6 sočitene in de7ajo a 6ini6a7ne  97ače nekaj več več kot en a6eri>ki a6eri>ki do7ar na dan.

154. im&l&j#ki drž&vi 0ep&l in ut&n 





0ep&l je 9ovečini =indujska dr8ava 9od 6očni6 indijski6 v97ivo6: v adnje6 času 9a se je 9oveča7 tudi v97iv $itajske. Je e7o revna dr8ava: ki 9a je aradi naravni= na6enitosti @#ount Everest  9riv7ačen turistični
15'. ril&nk& in ,&ldivi

'D





  

0red 4D22 7eti so otok ril&nk& @(eM7on JV od Indije nase7i7i 9rise7jene7e 7eta 4225 do koni7a ta6i7ski u9or. Šri7anka je e7o 9ri7ju!7jena turistična destina
E V*+O,NA V*+O,NA A*IJA 15). 6l&vne #kupne %n&čilno#ti


 



$u7turna i!et in 9u>čave @ &kl& ,&k&n> 6o!i : na v=odu 0ai 7e svet na v=odne6 o!a7ne6 9asu ter o! ve7iki= reka= @9redvse6 o! dve= največji=: gosto 9ose7jeni 9a so tudi ve7iki otoki. V v=odni tretjini Ju8ne Aije: to je o! reka=: v kot7ina= in na ravni
 Z$ostitve prebivalstva v Aziji 

















$itajska je n&j#t&rej$& kontinuir&n& civili%&cij& n& #vetu : svojo 9ose!no ki6 gos9odarstvo6. S 9odo!no =itri6 ravoje6  več7etni6 a6iko6 s7edijo >e @ m&li9 &%ij#ki ti*ri @Tajvan:  @Tajvan: +ongkong: Ju8na $oreja: Singa9ur in 9o 7etu "5' >e $itajska. Od srede '2. 7et da7je je V=odna Aija s $itajsko na če7u 9osta7a naj!o7j dina6ičen de7 svetovnega gos9odarstva: gos9odarstva: ki 9o 7etu 4222 od7oči7no 9reo!7ikuje e na9rej do8iv7ja g7o!oko transCor6ae gos9odarstvo na svetu in se je  9reo!7ikova7a v novo novo svetovno su9ersi7o: su9ersi7o: katere v97iv se >iri ne 7e 9o ujejo: 9redvse6 aradi o=ranjanja 9o7itične sta!i7nosti in 9re9rečevanja od7a v stagnae ni v9e7a: v9e7a: a >e vedno vedno s9ada 6ed najus9e>nej>a najus9e>nej>a svetovna gos9odarstva.

'



V V=odni Aiji je nekaj nevr&l*ični+ točk  @9redvse6  @9redvse6 6eja 6ed severno in  ju8no $orejo: ki so 7a=ko gro8nja svetovne6u svetovne6u 6iru.

15-. 0&r&vne k&t&#trofe

2ektonska z$radba Azije 





*aradi ko7iije /ndij#ke in ?vr&%ij#ke lito#fer#ke plo$če se če ju8no $itajsko v7eče potre#ni p&#: ki se nada7juje v JV Aijo. i+ooce&n#k& plo$č&  se vsako 7eto 9re6akne a "2 <6 9roti a=odu? o! o!a7a= V=odne Aije se o! stiki= 7itosCerski= 97o>č v7eče de7 p&cifi$ke*& O*njene*& o!roč&  @Ring oC Fire  6no8ii= 9otresov v ja9onski godovini 6očno  9o>kodova7 tri od >esti= >esti= jedrski= reaktorjev reaktorjev v jedrski e7ektrarni e7ektrarni 9ri uku#+imi.

''

15. Kit&j#ke reke

 Plovne reke na Kitajskem 







 Naj9o6e6!nej>i sta u&n*e e =Rumen& rek&9  in <+&n* @i&n* a7i @&n*ce @,odr& rek&: na kateri so gradi7i na6eniti @e% tre+ #ote#k.. V igradnji je >e drug gigantski 9rojekt 9od onako reu#meritev vod& %  ju*& n& #ever. Gre a največjo 9reus6eritev notranji= voda na svetu: in sie7e ačenja graditi.

'5

 Preusmeritev kitajskih rek proti proti severu

15. 7lo*& n&r&vni+ virov 







Ja9onska je 8e 9red 4. svetovno vojno ače7a svoj osvaja7ni 9o=od v svet  igovoro6: da ni6a dovo7j 7astni= naravni= virov. Voja>ko je osvoji7a de7 Aije in Ono ravi7a svoje o6re8je do!ave naravni= virov. Od '2. 7et da7je jo je v te6 9og7edu ače7a 9osne6ati tudi $itajska: ki 9a je svoje o6re8je 9o 7etu 4222 >e !istveno !o7j ra>iri7a 9o tako rekoč uje: in 8e7eove rude: ki jo
115. 115. 7%+odn& A%ij& kot etnični in je%ikovni mo%&ik   

  





Tu 8ivijo ve7iki #t&ri n&rodi kot so Kit&jci: @&ponci in Korejci. Ja9onska in $oreja skoraj ni6ata narodni= 6anj>in: kar 9rein je na jugov=odu jugov=odu $itajske. $itajske. $itajski jeik ni enoten: a69ak se de7i de7i na >tevi7na narečja. Naj9o6e6!nej>a Naj9o6e6!nej>a 6ed nji6i so m&nd&rin$čin& o. m&nd&rin#k& kit&j$čin&  @'22 6io govorčine kot se n9r. n9r. 6edse!ojno ra7ikujejo skandinavski skandinavski jeiki. #ed narodni6i 6anj>ina6i: ki se ne čutijo a $itajteti i6ajo vsaj Cor6a7no svoje avtono6ne 9okrajine.

52



$itajska dr8ava  neau9anje6 g7eda 9redvse6 na i!et&nce in :j*ure: ker i6ajo se9aratistične te8nje.

111. R&%voj Kit&j#ke po 2. #vetovni vojni 









Leta "5-' je kitajski ko6unistični vodite7j ,&o e7e 9o #aovi s6rti 7eta "51: ko se je v vodstvo 9re!i7 ve7iki kitajski reCor6ator 8en* Mi&opin*  s so6i>7jeniki. /e9rav je $itajska Cor6a7no >e vedno so
112. 7elik& v%+odno&%ij#k& *o#pod&r#k& tr&n#form&cij& 

















Ja9onska je !i7a v 4. svetovni vojni si7i na !o7j a=tevne 9roivode: s kateri6i so osvoji7i svetovno tr8i>če. Sčaso6a so na  9odročju avto6o!i7ske avto6o!i7ske industrije: e7ektronike e7ektronike in visoke te=no7ogije te=no7ogije us9e7i tako reč vse narediti !o7je in =krati ko industrijo: industrijo: 9a tudi industrijo v drugi= drugi= raviti= dr8ava=. * nekaj7etni6 a6iko6 so Ja9onski s7edi7i aijski tigri; +ongkong: Ju8na $oreja: Singa9ur in Tajvan. Tajvan. Industrija aijski= tigrov je  dr8avno 9o6očjo u9ora!i7a 9odo!ne strategije =itre industria7iača o! Ti=e6 Ti=e6 oe ve7iko večje6 o!segu. /e9rav je $itajska Cor6a7no osta7a ko6unistična dr8ava: 9a so novi strategi njenega gos9odarskega ravoja 9okaa7i iredno rau6evanje ka9ita7ističnega de7ovanja svetovnega gos9odarstva gos9odarstva in se 6u e7o do!ro 9ri7agodi7i.

5"





,r8ava je 9osta7a naj!o7j dina6ična in naj=itreje rastoča ko69onenta svetovnega gos9odarstva: gos9odarstva: ki je ače7a s svoji6 !7iskoviti6 ravoje6  9reo!ra8ati svet kot kot
 Posebne $ospodarske !one na Kitajskem 









Gigantski v9on $itajske: ne9ri6er7jiv s če6erko7i v svetovni godovini: se je ače7 7eta "5'2: ko so kitajski strategi na skr!no i!rani= 7okatiri po#e!ne *o#pod&r#ke cone . Ta6 so naj9rej 9oenostavi7i vse Cor6a7no9ravne 9osto9ke a 9rido!itev dovo7jenj a 9ostavitev tovarn: da !i tako 9rido!i7i či6 več tuji= v7agate7jev @ve7ike davčne o7aj>ave: dovo7jeno naje6anje 9o7i v roke tuji6 investitorje6 i9d.. 0rve 7o v svet ve7iko kitajski= ise7jene !ritanskega +ongkonga in na drugi @ki= in tajvanski= v7agate7jev. *ače7 se je skoraj neverjeten ravoj: ki je naj9rej 9reo!rai7 o!a7ni 9as $itajske: 9ote6 9a se je ače7 >iriti tudi v notranjost.  Nekak>en si6!o7 si6!o7 neverjetno !7iskovitega !7iskovitega ravoja je 6esto 6esto S+en%en neda7eč od +ongkonga: ki je 9osta7 naj=itreje rastoče 6esto v č7ove>ki godovini @od %2 222 9re!iva7nji= "4 6io 9re!iva7
 )ast mesta Shenzen

113. 113. 0ere$eni politični pro!lemi 7%+odne A%ije 













#ed Ja9onsko in $itajsko so >e danes 9renje di97o6atske na9etosti aradi dedi>čine 4. svetovne vojne. $itajko si7o. 0o drugi strani 9a je $itajska 9rag6atično do9usti7a: da so tajvanski gos9odarstveniki gos9odarstveniki e7o ve7iko v7o8i7i v 9ose!ne gos9odarske
114. 114. o#e!no#ti kit&j#ke demo*r&f#ke politike 



0od ,engovi6 vodstvo6 so 7eta "55 uved7i politiko ene*& otrok& : s katero so 8e7e7i 6anj>ati 9re=itro rast 9re!iva7stva. S 9o7itiko kanovanja in s9od!ud so 67ade 9are o6eji7i: da so i6e7i sa6o enega otroka? ije6e so dovo7jeva7i >e7e kasneje in >e to 7e a de7 9re!iva7stva. 5%





V nekaj deset7etji= ji6 je tako us9e7o 6očno 6anj>ati naravni 9rirast: reu7tat tak>ne de6ograCske 9o7itike 9a je tudi neuravnote8ena neuravnote8ena s9o7na sestava  9re!iva7stva @7eta 42"D 42"D je na "22 dek7et dek7et 9ri>7o ""1 ""1 Cantov. Cantov. $er se je kitajsko 9re!iva7stvo ače7o starati: 67ado ur!ano 9re!iva7stvo 9a se 8e sa6o 9o se!i ne !i od7oča7o a večje >tevi7o otrok: so @9o %1 7eti= 7eta 42"1  9rekini7i  dotedanjo 9o7itiko 9o7itiko in ače7i vse6 dru8ina6 dovo7jevati dovo7jevati dva otroka.

Starostna piramida Kitajske

 Demo$ra%ski prehod na Kitajskem

11'. 7elik& ur!&n& tr&n#form&cij&   

 Na $itajske6 je danes danes 8e "2 6est 6est  več kot 6i7ijon 9re!iva7čeni= 8e četrtina kitajski= vasi. 5-



 Na $itajske6 je sedaj sedaj oko7i %22 6io de7avni de7av
11). 11). R&%voj o!&lne*& del& Kit&j#ke 























Ravoj 9o 7etu "5'2 je tako rekoč čude8noH s9re6eni7 ta o!6očja  več kot 6i7ijardo 9re!iva7evati 9odo!en 9odo!en ravoj tudi tudi v notranjosti. ,eng iao9ing in njegovi so6i>7jeniki so vide7i 6esto &n*+&j: ki je k7ju! ku7turni revo7uč !odočega ravoja. Ravoj so na enak način us6eri7i tudi na jug v 9okrajino 6u&n*don* v ustje i#erne reke. Na te6 o!6očju 7e8i 6esto K&nton: v !7i8ini 9a je !i7 !ritanski on*kon*. $itajski strategi so odkri7i: da je a dr8avni ravoj 7a=ko e7o u9ora!na 6e>aničena: go>čena: saj 7a=ko o!7asti o!7asti dogajanje na te6 te6 o!6očju nadirajo in u9rav7jajo. $o se gos9odarska rast enkrat na neke6 o!6očju ačne: 7a=ko to e7o sti6u7ativno v97iva na oko7ino nadirajo: us6erjajo in vodeno ra>irijo na >e >ir>o oko7ie ni i6e7o. V nas7ednji Cai 9a so ače7i 9rostorski  prodor % o!&l proti %&+odu : to je ravijanje novi= gos9odarski= sredi>č v notranjosti. V adnji= 7eti= ji6 je 9ri te6 9o6aga7 tudi načrten ravoj kitajski= +itri+ vl&kov @do %22 k6=: kakr>ne so 8e 9reni v7aki niso de7 dotedanjega 8e7eni>kega o6re8ja? i6ajo 7očene 9roge in čisto 9ose!ne 8e7eni>ke 9ostaje. $itajska i6a danes najda7j>e sk7enjeno o6re8je 8e7eni< =itri= v7akov na svetu. Ra7og je tudi v te6: da >e ni6ajo to7iko ose!ni= avto6o!i7ov avto6o!i7ov kot v naj!o7j raviti= dr8ava=.

11-. 11-. R&%voj kit&j#ke notr&njo#ti  

Je >e vedno v 9renje6 aostajanju v 9ri6erjavi  o!a7no
5D







*aostajanje v 9ri6erjavi  o!a7no tevi7ne 9roteste: ato so o!7asti ače7e 9os9e>evati ravoj novi= sredi>č v notranjosti. *aradi e de7ovne si7e so ače7a kitajska 9odjetja v notranjost se7iti tudi de7 9roivodnje. V notranjost so se naj!o7j rravi7a avi7a 6est L&n%+ou @o! reki +uang +e: <+en*du @v Sečuanu in Kunmin* na jugoa=odu dr8ave.

11. 11. R&%voj kit&j#ke IperiferijeI " i!et& in Sinki&n*& 











i!et je !i7 $itajski 9rik7jučen 7eta "5D5? v času ku7turne revo7učine. $itajska dr8ava nada7juje s +&ni%&cijo @9rise7jevanje6 +anov v Ti!et? Ti!et? gradi7i so 6oderno 8e7eni>ko 9oveavo 6ed ti!etansko 9resto7niiti ne6ire? )jguri svoje oe67je rau6ejo kot nekak>en V=odni Turkestan. $itajska je gradi7a =itro 8e7eni
11. &jv&n 

 

Večina 9re!iva7stva 8ivi go>čena na severni in a=odni o!a7i. kjer 7e8i tudi  9resto7ni
125. Korej#ki polotok  





Je !i7 9riori>če konC7ikta ve7iki= si7 @Ju8no $orejo so 6ed korejsko vojno voja>ko 9od9r7e *,A: Severno $orejo 9a $itajska. Vojna je terja7a % 6io 8iv7jenj: črta 9re6irja 9a je osta7a skoraj ta6: kjer je !i7a  9red ačetko6 sovra8nosti. sovra8nosti. Ju8na $oreja je 9osta7a eden od aijski= tigrov? danes ni nana 7e 9o industrijski= ide7ki=: a69ak je 9osta7a tudi sredi>če mode in pop kulture  v te6 de7u sveta @7etno 9ride v dr8avo na 7e9otne o9era
121. @&pon#k& 

Vsa 6esta  ije6o KGot& 7e8ijo o! ju8no o!a7i.

51

















 Na o!6očju največje največje 6estne ag7o6erairi7i trgovino s sveto6. 0o katastroCi 7eta 42"": ki je uniči7a jedrsko e7ektrarno 9ri Fukus=i6i: so raen ene a9r7i vse jedrske e7ektrarne @9rej so 9roivaja7e %2  e7ektrične energije in ji= nado6esti7i  naCtni6i e7ektrarna6i. $onenega v9ra>anja Kuril#ki+ otokov  na severu je Ja9onska a6udi7a 9ri7o8nost: da !i sode7ova7a 9ri ravoju ruskega ,a7jnega v=oda. Ja9onska dru8!a se je e7o 9ostara7a @najda7j>a 8iv7jenjska do!a na svetu: kar  9ostaja eden največji= največji= dru8!eni= dru8!eni= 9ro!7e6ov v dr8avi. dr8avi.

Starostna piramida 5aponske

122. ,on*olij&  

Je io7irana ste9ska dr8ava s 9rev7ado ekstenivne 8ivinoreje. Večja rudna !ogastva so odkri7i in ače7i ikori>čati >e7e 9o 7etu 42"2: 9ri če6er 9rednjačijo $itaj


 Navadno 9re!iva7stva 9re!iva7stva od tega novodo!nega novodo!nega rudarstva rudarstva ni6a skoraj skoraj ničesar. ničesar.

F J)GOV*+O,NA J)GOV*+O,NA A*IJA 123. 6l&vne #kupne %n&čilno#ti

 5u$ovzhodna Azija na karti sveta 







0ovr>je je 9rei= dr8av na 6eji o. 9re=odu 6ed dve6a največji6a dr8ava6a na svetu B Indijo in $itajsko. Včasi= se a ta de7 sveta u9ora!7ja onaka: da gre a nekak>no 9reseči>če 9reseči>če Indije in kitajske: od tod i6e /ndokin& o. /ndokit&j#ki polotok . 5'

 Dr"ave in povrje 5u$ovzhodne Azije 









 



Gre a iraito 9re=odno ki= 9osegov: rade7jena na >tevi7ne dr8ave. *aradi tega je JV Aija 9re97et in 6oaik ra7ični= ku7tur: ver: 7judstev: 7judstev:  jeikov:  jeikov: 9a tudi e7o ra7ične ra7ične gos9odarske ravitosti. ravitosti. Ta ku7turna kega de7a. #a7eijo in Singa9ur k7ju! 7egi na čin raj>i  9ri>teva6o k oto>ke6u oto>ke6u de7u. /isto nekaj 9ose!nega je otok 0ov& 6vinej&: ki ku7turno v ajo 9osne6ati 9osne6ati ravoj v V=odni Aiji. 0o 7etu 4222 je v te6 de7u sveta 6očno 9oraste7 v97iv $itajske. 0o7eg gostitev o! reka= in v de7ta= je največja gostitev na otoku @&v& v Indoneiji @aradi ko6!inaa na oto>ke6 kot na
124. 0&r&vne %n&čilno#ti in n&r&vne k&t&#trofe

55

















JV Aija v naravne6 9og7edu v 6arsiče6 s9o6inja na Srednjo A6eriko A6eriko @sestav7jena je i 9o7otokov in otokov: otokov: 7e8i o! stiku 7itosCerski= 97o>č @je de7  9akega Ognjenega Ognjenega o!roča. Sta7na 9retnja a 9re!iva7i= registrirani= katastroC; 7eta 422- je je 6arsikje 9rena ije6a ije6a je otok orneo: ki ve7ja a sta!i7en 6inikontinentH !re vu7kanov n 9otresov. 9otresov. *aradi tega i6a 6anj rodovitne 9rsti in je !o7j 9orase7 s tro9ski6 de8evni6 godo6.  Naj!o7j o=ranjeni tro9ski tro9ski godovi  največ največ rast7inski6i vrsta6i @6ed @6ed 8iva76i  je nan orangutan orangutan so se o=rani7i na &orneu in na v=odni v=odni Su6atri. *aradi iraite 9re=odnosti tega de7a sveta je anj nači7na e7o velik& !iodiver%itet&.  Največja gro8nja 9reostanku tro9ski= godov je ne!rdano ne!rdano >irjenje ve7ikanski= ve7ikanski= n&#&dov oljne p&lme : aradi kateri= 9o8igajo godove in 9ovročajo ve7ikanske o!7ake di6a. @Leta 42"% so vetrovi di6 9rines7i nad Singa9ur: kjer so 9re!iva7.

12'. tiri velike reke 

     





 Na ke6?  9re!iva7stvo je ato ato !o7j veano na !7i8ino rek in >e 9ose!ej 9ose!ej na rečne rečne de7te @naj!o7j nana je de7ta #ekonga. $ar % od - največji= rek ivirajo na $itajske6: ki na nji= gradi jeove. ,ekon* teče kar če D dr8av in se i7iva v 6orje v o!7iki ve7ikanske de7te. Rdeč& rek& je 9o6e6!na a severni de7 Vietna6a. /r&v&di je g7avna arterijaH #jan6arra. <+&o r&G&  je g7avna arterijaH Tajske. Reka #ekong s 9ritoki oskr!uje  vodo nekatera najgosteje 9ose7jena o!6očja in 9redstav7ja eno naj9o6e6!nej>i= o!6očij s7adkovodnega ri!o7ova na svetu.  Načrti a igradnjo >tevi7ni= >tevi7ni= jeov a =idroe7ektrarne =idroe7ektrarne na #ekongu #ekongu ogro8ajo  !odoči 9retok 6u7ja 6u7ja 9o reki navdo7 navdo7 in 9redstav7jajo ve7iko ve7iko eko7o>ko gro8njo. gro8njo. Še 9ose!ej s9orna je gradnja jeu a +E aMa!uri v Laosu: od kater si ta revna dr8ava o!eta 6o8nosti a svoj ravoj: saj na6eravajo e7ektriko 9rodajati tudi na $itajsko.

12). ?tnični mo%&ik @7 A%ije 



 Na irjenostjo nekateri= stari= 7judstev; &jci @Tajska: Kmeri @$a6!od8a: 7ietn&mci @Vietna6: urm&nci @#jan6ar. Ljudstva v ve7iki 6eri govorijo 6a7ajske jeike @Indoneija: #a7eija: &runei: de7no Singa9ur? uradna jeika #a7eije in Indoneije I ndoneije sta e7o 9odo!na? se6 de7o6a 9ri>teje6o >e Fi7i9ine. "22



0o7eg te= avto=toni= 7judstev 8ivijo v #a7eiji: na Tajske6: Tajske6: v Indoneiji in drugod >e 6očne stare 9rise7jenske sku9nosti Kit&jcev in v 6anj>i 6eri /ndijcev @=induj
12-. Bre#eči$čeC r&%lični+ ver#tev 







JV Aija je !o7j katera ko7i druga svetovna ku7turna no 9reseči>čeH ra7ični= verstev.  Naj9rej so se i Indije Indije se6 9rines7i +indui%em in !udi%em: kasneje 9a so ara!ski trgove i#l&m.  Na čanstva @42 . V #a7eiji se etnična in verska sestava 9re!iva7stva 9ravi7o6a 9rekrivata; #a7aj
12. o#ledice koloni&li%m& 



V času ko7onia7i6a je !i7a situa9ansko a6eri>ki vojni "'5' 9ri>7i 9od Z8A @9o 4. vojni 9a so 9osta7i sa6ostojni. &ritan
12. itro r&#toč& *o#pod&r#tv& po letu 2555 











V adnji= 7eti= so !i7i največ tuji+ vl&*&nj  de7e8ni #a7eija: Indoneija in Vietna6.  Na tej ku7turni i gos9odarski ravoj v adnji= 7eti= aje7 tudi najrevnej>e dr8ave. 0o !ogastvu sta na vr=u 6aj=en naCtni su7tanat runei in vsestransko visoko raviti Sin*&pur. S7edijo #a7eija in tajska: 9reke 7ege o! ,&l&$ki ožini: ki je ena naj9o6e6!nej>i= svetovni= trgovski= 9oti @čenjo 7etno 97uje tretjina svetovnega trgovskega 7adjevja. ,r8ave JV Aije so vk7jučene v veo AS?A0 @8e od kon
135. Kit&j#ki pri#eljenci v @7 A%iji

"2"



Se6 so se ače7i 9rise7jevati 8e 9red sto7etji: največ @oko7i 42 6io 9a ji= je  9ri>7o v 9oni ko7onia7ni ko7onia7ni do!i @"'2 B "5-2. "5-2. Večina Večina ji= je 9ri>7a i dana>nji= dana>nji= dve= 9rovin< v ju8ni $itajski @9redvse6  o!6očja $antona.

 Dr"ave člani!e zveze AS3A#  









*ače7i so se koni od 7oka7nega 7oka7nega 9re!iva7stva. 9re!iva7stva. V Singa9urju so $itaj
131. 8&n&$nj& vlo*& kit&j#ke drž&ve v @7 A%iji 



Leta 42"2 sta ASEAN in $itajska sk7eni7a dogovor o 9rosti trgovini? dr8ave JV Aije so svoje trgovsko sode7ovanje 9reus6eri7e od *,A in Ja9onske = $itajski. $er na>ajo 97ače v revnej>i= dr8ava= JV Aije 7e tretjino kitajski= 97ač: so $itaj
"24















$itaji 9rojekt 9rojekt je igradnja =itre 6oderne 6oderne 8e7eniče 6oderni= 8e7eni>ki= 9oveav v vse sosednje dr8ave. *aradi ve7iki= kitajski= v7aganj se JV Aija ravija =itreje kot drugi ravijajoči se de7i sveta? JV Aija je 8e !o7j 9oveana  V=odno Aijo kot je na 9ri6er Srednja A6erika s Severno A6eriko. $er 9a i6ajo od tega sode7ovanja več koristi na kitajski strani: to s9ro8a v dr8ava= JV Aije tudi 9o6is7eke in od9or. od9or. @užnokit&j#ko morje  je eden naj9o6e6!nej>i= trgovinski= koridorjev na svetu: 9rek katerega gre skoraj 9o7oviko !ao @na čeri so 6ora7i naj9rej  odda7jene odda7jene kitajske
132. 7ietn&m  











Je ve7ika in ra9otegnjen r a9otegnjenaa dr8ava s skoraj "22 6io 9re!iva7e vedno čuti 9os7edie sosedi sosedi $a6!od8a in Laos. V tej vojni so *,A 9od9ira7e neko6unistični re8i6 v Ju8ne6 Vietna6u @v Severne6 Vietna6u Vietna6u 9a so !i7i 8e tedaj na o!7asti ko6unisti: vendar so vojno igu!i7e. O!a de7a Vietna6a sta se 9o vojni dru8i7a v dana>njo dr8avo Vietna6: ki je  9o7eg Laosa edina edina uradno soa7e: vendar sta v dr8avi >e vedno dve ve7iki 9o9u7aki odnosi so se v adnji= 7eti= e7o oto97i7i in Vietna6ko !ao na svoje6 oe67ju.

133. K&m!odž& in L&o# 





K&m!odži so v 7eti= "521 v7ada7i Rdeči Kmeri: ki so =ote7i no nekak>no k6ečko dru8!o? dru8!o? ived7i so genoe danes. $a6!od8a je >e vedno e7o revna dr8ava? danes je nana 9o 9roivodnji o!7ači7 in s7avne6 te697ju An*kor J&t @turie6 in k6etijstvo >e >e vedno vedno ovirajo >tevi7ne neeks97odirane 6ine i časov rdeči= $6erov. L&o# ostaja revna dr8ava  7e oko7i D  a k6etijstvo 9ri6erni= o!de7ova7ni= e67ji>č.

"2%



* igradnjo nove 8e7eni>ke 9oveave i kitajskega Kunmin*& se !o dr8ava  !o7j od9r7a svetu: ve7iko ve7iko 9a si o!etajo o!etajo tudi od igradnje eko7o>ko eko7o>ko s9orne +E M&G&!uri na reki #ekong.

134. &j#k& 



 







0ovečini je iraito !udistična dr8ava: na skrajne6 jugu 6us7i6anska 6anj>ina. Je vodi7na dr8ava v tevajo k aijski6 tigro6H. I6a najni8ji naravni 9rirast v te6 de7u Aije. Reka <+&o r&G&  je g7avna 9ro6etna in nase7!inska os v dr8avi? največje gostitveno jedro 9re!iva7stva je oko7i &n*kok& . *aradi ve7iki= regiona7ni= ra7ik 6ed 9resto7ni7o do 9renji= 9o7itični= trenj.  Največ na9etosti na9etosti je na #a7ajske6 9o7otoku 9o7otoku v !7i8ini 6a7eijske 6a7eijske 6eje? ta6 8ivi 6us7i6anska 6anj>ina: ki je v 6arsiče6 !o7j naveana na #a7eijo kot na osrednji de7 dr8ave. *aradi na9etosti v ju8ne6 de7u dr8ave je 7a=ko ogro8en turie6 na otoku +uket: ki je naj!o7j nano sredi>če tajskega 7etovi>kega turi6a.

13'. ,j&nm&r =#t&ro ime urm&9 









,o 7eta 42"" je !i7a ta dr8ava deset7etja ena naj!o7j koru69irani= in !ruta7ni= voja>ki= diktatur: 9ote6 9a je 9osto9no u!ra7 !o7j de6okratično 9ot. $er je #jan6ar aradi diktature s strani a=odni= dr8av do7go do8iv7ja7 gos9odarske sankiritev svojega v97iva in investie 9ose!ej 9riadeta je !i7a 6us7i6anska 6anj>ina 7judstva Ro=ingMa: ki je ače7a aradi 9ogro6ov !udistični= skrajne8ev !e8ati i dr8ave. &ur6a je !i7a do7go nana 9roivaja7ka o9ija @9o 9roivodnji 4. na svetu v ti. 7ate6 trikotnikuH: ki sega i te dr8ave >e na sosednji Laos in Tajsko. Tajsko.

13). ,&le%ij& 





,e7i se na i de7 otoka &orneo. Z&+odn& ,&le%ij&  i6a e7o 9o6e6!no 7ego o! #a7a>ki o8ini: če katero gre 7etno eno tretjina svetovnega trgovskega trgovskega 7adjevja. V 9resto7niki= 6esti= so se iraito us6eri7i v industrijo visoke te=no7ogije? u7tra6oderen industrijski ko697eks je nasta7 tudi na otoku in&* na severoa=odu. "2-





7%+odn& ,&le%ij&  je e7o redko 9ose7jena: a 9o6e6!na aradi 9rido!ivanja naCte: 7esa in 97anta8 o7jne 9a76e. Tu 8ivijo tudi nekatere starose7ske sku9nosti: ki se 9rito8ujejo: da osrednja o!7ast V=odno #a7eijo o!ravnava kot nekak>no ko7onijo.

13-. runei in Sin&*pur 



 



runei je 6aj=en in  naCto e7o !ogat su7tanat: ki 7e8i na &orneu: o!dan  oe67je6 V=odne #a7eije? dve tretjini 9re!iva7stva so #a7ajče je eno naj9o6e6!nej>i= naj9o6e6!nej>i= na svetu. Ta 6estna dr8ava ni6a 7astni= naravni= virov: na 9ovr>ini: 4:4 krat večji od #estne o!čine Lju!7jana: 8ivi kar D: 6io 9re!iva7
13. /ndone%ij&

 Indonezija 

,r8avo  41% 6io 9re!iva7
"2D

















 







V dr8avi 8ivi 9rek %22 etnični= sku9in: ki govorijo nekaj sto jeikov? kot uradni jeik se u9ora!7ja ra7ičii de7 9re!iva7stva. Je največja 6us7i6anska dr8ava @skoraj 52  6us7i6anov: 6us7i6anov: s7a!a desetina kristjanov: a katero 9a je nači7na 9renja verska to7erantnost. *aradi iredne =eterogenosti 9re!iva7stva dr8avna 9o7itika stre6i k enotnosti v ra7ičnostiH. Več kot 9o7 9re!iva7stva 8ivi na otoku @&v&: ki je eno najgosteje 9ose7jeni= in k6etijsko naj!o7j 9roduktivni= o!6očij na svetu. Otok Java je tudi naj!o7j ur!aniirani de7 dr8ave? na o!6očju ve7ikeH 8ž&k&rte 8ivi danes 8e več kot %2 6io 9re!iva7je? ta6 s 9o8iganje6 krčijo tro9ske godove aradi uvajanja novi= nasadov o7jne 9a76e: o!7aki di6a 9a so se o!časno va7i7i tudi na sosednje dr8ave. Skrajni S* de7 Su6atre je 9okrajina Ace+: ki je i6e7a 6očne se9aratistične te8nje? 7eta 422- je Ai7 na indoneijska ko7onija na te6 druge6 največje6 otoku na svetu: ki je nan 9o 9rido!ivanju 7ata in !akra. 0re!iva7ati ve7ike regiona7ne ra7ike v dr8avi in 9ovečati njeno enotnost. 0rese7i7i so ' 6io 7judi: a 9oskus ni us9e7 @9rese7jeni6 9re!iva7
13. ilipini

"21
















,r8avo sestav7ja 222 otokov: na kateri= 8ivi "2- 6io 9re!iva7ka @kr>čanska dr8ava v čeni 9redvse6 v a=odne6 de7u ju8nega otoka ,ind&n&o? 9o do7gotrajne6 o!oro8ene6 konC7iktu so do!i7i več avtono6ije. V dr8avi 8ivi več etnični= sku9in? uradni jeik je Ci7i9ino: ki 9a ga kot 6aterni  jek govori 7e s7a!a s7a!a tretjina 9re!iva7stva? drugi drugi jeik v dr8avi je ang7e>čina. ang7e>čina. 0ovr>je je 9rečeno o! večji= 9ovr>ina= o!de7ova7ni= e67ji>č: ki so na rodovitni= r odovitni= vu7kanski= 9rste=. 0resto7nike sestre: 6o>ki 9a kot 6ornarji. *aradi nanja ang7e>čine: ki je drugi uradni jeik v dr8avi: tuje dru8!e rade naje6ajo Fi7i9in


G 0OLARNA O&#O/JA 145. Ant&rktik&

"2

 Antarktika in 5u"ni o!ean 















O!daja jo @užni &li Ant&rktični oce&n : ki ga je #ednarodna =idrograCska organiae7e 7eta 4222 Ciksno a6eji7a od o!a7 Antarktike do 12. v9orednika. Antarktična ja. V !istvu je to največja 9u>čava na svetu @e7o 6a7o 9adavin: na kateri se ni 6og7a raviti no!ena Cunkkov >e ni=če ne ikori>ča naravni= !ogastev na tej ek $ordi7jer: si 7astijo kar tri dr8ave @Argentina: /i7e: V. V. &ritanija: 9reen isek antarktičnega 9ovr>ja @*e67ja kra7jie no!ena dr8ava. * Ant&rktičnim #por&%umom @"51" in s kasnej>i6 Jellin*ton#kim do*ovorom  @"55" so Antarktiko rag7asi7i a svetovni naravni reervat: 9ri če6er 9a v9ra>anja ikori>čanja ikori>čanja naravni= !ogastev !ogastev niso re>i7i. /e9rav so oe6e7jske a=teve na ko9ne6 nane: 9a ji= v 6orju oko7i e ni ni=če arisa7. Edina gos9odarska dejavnost dejavnost na e to v e7o o6ejene6 o!segu in 9od strogi6i 9ogoji.

"2'

Ozemeljske zahteve različnih dr"av na Antarktiki

141. Arktik& 







Od Antarktike se ra7ikuje tako v naravne6 kot dru8!ene6 @9o7itične6  9og7edu. 0os7edie kot na Antarktiki. Severni 7edeni oč in ne s kontinenta7ni6 7edo6 kot notranjost Antarktike. Gren7andski 7edeni 9okrov je aradi segrevanja oračja 8e 9o7 6anj>i kot 7eta "55.

"25

*6anj>anje o!sega 7edenega 9okrova v Severne6 7edene6 6orju

0rečni 9rere Gren7andije 9red 6anj>anje6 v adnji= 7eti=. 



*aradi 9os9e>enega ta7jenja 7edu v Severne6 7edene6 6orju se je 9o7eti 7eta 422 9rvič v
""2

Severoa=odni Severoa=odni 9re=od skoi $anadski arktični ar=i9e7ag @V gornje6 de7u s7ike je E77se6erova e67ja. 









S ta7jenje6 7edu na Arktiki so se dr8ava6: ki segajo vanjo: od9r7i a9etiti 9o do sedaj >e 9ovse6 neikori>čeni= naravni= !ogastvi=. @V Arktiki Arktiki naj !i !i7a >e četrtina svetovni= a7og naCte. 0o 9ravi7i=: ki so ji= do7oči7i na konCerene %2 k6 @422 @ 422 navtični= 6i7j od njeni= o!a7. 07ov!a 9o 6orju je v te6 9asu 9rosta a vse: vsi naravni viri na 6orske6 dnu na o!6očju 9asu 9a 9ri9adajo o!a7ni dr8avi: ki ji= 7a=ko ikori>ča. 0ro!7e6 je nasto9i7 aradi do7oči7a: da 7a=ko 9osa6ene o!a7ne dr8ave svoje ik7jučne gos9odarske 9asove rategnejo rategnejo >e d7je kot %2 k6 v od9rto 6orje: če doka8ejo: da se nji=ovi kontinenta7ni >e7Ci rateajo r ateajo d7je od o6enjeni= %2 k6. To do7oči7o je na6reč v Arktiki 9ovroči7o 6edo in generira !odoče konC7ikte: saj Rusija atrjuje: da je podvodni +r!et Lomono#ov&> ki sega 9rot Severne6u 9o7u: 9oda7j>ek kontinenta7nega kontinenta7nega >e7Ca njeni= severni= o!a7. Rusi si ato 7astijo Severno 7edeno 6orje vse do Severnega 9o7a? 7eta 422 je nji=ova  9od6ornini= to76ačenji= 9retirava 8&n#k&: ki dokauje: je 9odvodni =r!et Lo6onosova 9ovean  njeno Gren7andijo: ato si ,anska 7asti e 9re
"""" ""

L/?RA:RA &7ij: +. J. de: #u77er: 0. O.: 422'; Geogra9=M. Rea76s: regions and


















7/R/ KARO6RASK?6A 6RA8/7 6RA8 /7A A 



 











 



Senegačnik: J. 42"-; Svet. GeograCija a 4. 7etnik gi6naij. #odrijan: Lju!7jana. =tt9s;en.iki9edia.orgikiGeogra9=MU =tt9s;en.iki9edia.orgikiGeogra9=MUoCUIndonesia6ediaF oCUIndonesia6ediaFi7e;)n i7e;)n indonesia.9ng =tt9s;en.iki9edia.orgikiAsso