UNIVERZITET SV. KLIMENT OHRIDSKI – BITOLA EKONOMSKI FAKULTET – PRILEP
SEMINARSKA RABOTA po predmetot Kanali na distribucija TEMA:
Procesite na kooperacija i evolucijata na konkurencijata na pazarot
Mentor: Prof. D-r Goce Menkinovski Elena105/07MAM
Izrabotile: Palaskovska Lazova Ivana
214/07MAM
1
Prilep, 2009
Sodr`ina: Voved………………………………………………………………………………..3 Poim i vidovi na pazarni strukturi……………………………….................4 Sovr{ena konkurencija…………………………………………………………5 Organizacija na proizvodstvoto –formi na biznis organizacii………..9 Zaklu~ok…………………………………………………………………………..13 Koristena literatura…………………………………………………………...14
2
Voved:
3
Poim i vidovi na pazarni strukturi Poimot pazarna struktura upatuva na tipot na pazarot na koi{to
dejstvuva
firmata.Pazarite
pome|u
sebe
bitno
se
razlikuvaat,vo prv red spored brojot na u~esnici (prodava~i i kupuva~i) na pazarot i spored nivnata mo} da vlijaat vrz visinata na cenata na proizvodot. Na
pazarot
na
obleka
na
primer
dejstvuvaat
iljadnici
proizvoditeli koi proizveduvaat isti ili sli~ni proizvodi i koi me| usebno se konkuriraat. Tie
nemaat
proizvodot.Na
nikakvo
pazarot
na
vlijanie
vrz
avtomobili
pazarnata
pak
cena
egzistiraat
na
nekolku
proizvoditeli koi go kontroliraat pazarot i imaat zna~ajno vlijanie vrz cenata. Na ovoj pazar konkurencijata e ograni~ena.Od druga strana,postojat pazari na koi vkupnoto proizvodstvo na dobra i uslugi go dava edno edinstveno pretprijatie. Takov
e
slu~ajot
so
pazarot
na
voda,so
`elezni~kiot
transport,telekomunikaciite i sl. Vo ovoj slu~aj pretprijatieto ima silno vlijanie vrz pazarnata cena na dobroto ili uslugata. Bidej}i
na
ovie
pazari
konkurencijata
re~isi
i
da
ne
postoi,tie,po pravilo,se regulirani od strana na dr`avata. Vo trite spomenati slu~ai,o~evidno,stanuva zbor za razli~ni pazarni strikturi.Ekonomskata nauka razlikuva ~etiri vidovi na pazarni strukturi: 1. Sovr{ena konkurencija 2. Monopol 3. Oligopol 4. Monopolisti~ka konkurencija Osnova za razlikuvawe na ovie ~etiri vidovi pazarni strukturi pokraj
spomenatite
kreiteriumi:Karakter
dva na
kriteriuma
proizvodstvoto
se (dali
u{te
i
stanuva
slednite zbor
za
proizvodi od ist kvalitet-homogeni proizvodi,ili pak stanuva zbor za proizvodi so razli~en deferenciran kvalitet);i barierite za vlez (dali 4
egzistiraat ograni~uvawe za vlez i izlez na novi formi vo sektorot i od ektorot). Monopolot go ~inat ekstremite-sovr{enata konkurencija so golem broj na nezavsni firmi i silna me|esebna konkurencija.Ovie dve ekstremni pazarni strukturi se slabo zastapeni i imaat relativno malo zna~ewe. Oligopolot zastapeni
vo
intermedijaren
i
monopolisti~kata
praktikata,pritoa slu~aj
pome|u
konkurencija
oligopolot
se
sovr{enata
se
pove}e
javuva
kako
konkurencija
i
monopolot,a monopolisti~kata konkurencija so golem broj na prodava~i i diferenciran kvalitet na proizvodite kako poseben vid na pazarnata struktura razli~en od sovr{enata konkurencija.
Sovr{enata konkurencija
Sovr{nata
konkurencija
e
pazarna
struktura
koja{to
e
zasnovana vrz ~etiri osnovni pretpostavki. Prvo, egzistencija na golem broj na nezavisni prodava~i (proizvoditeli) i kupuva~i.Imeno sovr{enata konkurencija ponudata ja kreiraat,sozdavaat golem broj na mali nezavisni.Tokmu poradi toa {to na stranata na porizvodstvoto i ponudata egzistiraat golem broj na
mali
firmi,sekoja
firma
ima
malo
nezna~itelno,prakti~no
zanemarlivo u~estvo vo vkupnoto proizvodstvo na industrijata. Firmite koi dejstvuvaat vo uslovi na sovr{ena konkurencija nemaat,mo} da vlijaat vrz visinata na cenata.Za niv cenata e dadena goleminata koi{to tie,ednostavno mora da ja prifatat.I vo ovaa smisla velime deka firmite koi dejstvuvaat vo uslovi na sovr{ena konkurencija se prifa}a~i na ceni. Za
proizvodot
se
zainteresirani
ogromen
broj
na
kupuva~i,poradi {to odluka na eden poedine~en kupuva~ da kupi pove}e ili pomalku proizvodi nema nikakvo vlijanie vrz cenata na 5
proizvodot,zaradi faktot {to poedine~nata kupena koli~ina e mnogu mala,zanemarlivo vo odnos na vkupnata koli~ina. Vtoro, proizvodstvo na homogeni,spored kvalitetot istovetni proizvodi.So drugi zborovi ovdeka site firmi proizveduvaat proizvod od ist kvalitet so idente~en karakter i go prodavaat po ista cena. Treto, sloboden vlez i izlez na firmite vo i od industrijata. Ovdeka sekoj poedinec mo`e da osnova svoj biznis,svoja firma vo sektorot vo industrijat i slobodno mo`e da ja napu{ti industrijata prodavaj}i gi resursite {to prethodno gi anga`iral vo firmata. Zatoa ne postojat nikavi ograni~uvawa,za vlez ili izlez od sektorot nitu pak od zakonska priroda kako {to toa e slu~ajot so prirodniot monopol,nitu od ekonomska priroda kako {to toa e slu~aj kaj monopolot. ^etvrto, u~esnicite na pazarot (prodava~ite i kupuva~ite) raspolagaat so kompletni informacii za cenite na proizvodite i cenite na resursite.Zna~i kupuva~ite imaat sovr{eni informacii za cenite na proizvodot, za negovite karakteristiki, za negoviot kvalitet, i za negovite nedostatoci. Proizvoditelite imaat pak sovr{ena informacija za cenite na site resursi, za karakterot na tehnologijata {to mo`e da se upotrebi vo proizvodstvoto i za cenite na supstitutite. Ovaa zna~i deka site u~esnici na pazarot se celosno informirani za uslovite po koi mo`e da kupuvaat i prodavaat. Od dosega{nata analiza lesno mo`e da se utvrdi deka pazarnata struktura te{ko mo`e da se najde vo realniot ekonomski `ivot. Takov e na primer slu~ajot so proizvodstvoto na `ito organizirano na farmeren na~in (vo mnogu zemji site farmeri proizveduvaat `ito so identi~en kvalitet,so
proda`ba
na
zemjodelski
prozvodi
(piperki,domati
kompiri i sl.) na celite pazari so trguvawe na akcii i obvrznici vo zemjite so razvien pazar na hartii od vrednost i sl. Ovoj model na sovr{ena konkurencija ako ne dejstvuva so sostojbite na realniot ekonomski `ivot,ako toj e pove}e istoriski otkolku realnost takov model postoi u{te samo vo u~ebnicite.
6
Toga{ se postavuva pra{aweto zo{to ekonomskta nauka mu obrnuva golemo zna~ewe na ovoj vid na pazarna struktura. Pazarnite strukturi {to funkcioniraat denes (vo prv red oligopolite
i
monopolisti~kata
konkurencija)
ni
opi{uvaat
funkcionirawe na idealen ekonomski model,bidej}i postojat barieri na vlez, bidej}i pretprijatijata raspolagaat so mo} da vlijaat vrz cenite i bidej}i monopolite celosno gi koristat svoite resursi, bidej}i dr`avata intervenira vo ekonomskiot `ivot. Modelot na sovr{enata konkurencija e podednakvo korisen i za studentite po marketing bidej}i im ovozmo`uva da studiraat i izu~uvaat slo`enite marketin{ki pojavi vo idealen pazaren model oslobodeni od dejstvoto na neekonomskite faktori kako {to e na primer dr`avnata regulacija na ekonomskiot `ivot. Za firmata koja{to raboti vo uslovi na sovr{ena konkurencija najzna~ajno e da se istakne slednata definicija: So
sekoe
dopolnitelno
zgolemuvawe
na
proizvodstvoto,so
proizvedena
i
prodadena
sekoja
edinica
na
proizvod,firmata }e go zgolemva vkupniot prihod,a so toa i profitot.No istovremeno,sekoja dopolnitelna proizvedena i prodadena edinica na proizvod,predizvikuva i zgolemuvawe na tro{ocite na firmata,a so toa i namaluvawe na nejziniot profit. Dopolnitelniot prihod {to firmata go ostvaruva so proizvodstvo i
proda`ba
na
dopolnitelna
edinica
na
proizvod
pretstavuva
marginalen prihod na firmata (MR).Spored toa,marginalniot prihod na firmata prakti~no gi meri promenite na vkupniot prihod na firmata kako rezultat na proizvodstvo i proda`ba na dopolnitelna edinica na proizvod. Dopolnitelniot tro{ok {to firmata go pravi za proizvodstvo na dopolnitelana edinica na proizvod pretstavuva marginalen tro{ok na firmata (MS).Marginalniot tro{ok na firmata gi meri promenite na vkupnite tro{oci kako rezultat na proizvodstvo na dopolnitelna edinica na proizvod.
7
Taka na primer ako pazrnata cena na firmata e 50 p.e., so proizvodstvo na edna dopolnitelna edinica na proizvod firmata realizira
marginalen
prihod
od
50
p.e.Bidej}i
cenata
sekoga{ ostanuva nepromeneta,sekoja novo proizvedena edinica }e se prodava po 50 p.e.,a so toa nejziniot marginalen proizvod sekoga{ }e bide ednakov so pazarnata cena na proizvodot. OPTIMALNIOT OBEM NA PROIZVODSTVO I MAKSIMIZACIJA NA PROFITOT NA Obem na
FIRMATA VO USLOVI NA SOVR[ENA KONKURENCIJA. Cena na Vkupe Vkupni Marginalni Marginalen
prizvodstv
proizvodo
n
tro{oci
o 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
t 50 50 50 50 50 50 50 50 50
prihod 50 100 150 200 250 300 350 400 450
40 60 78 94 114 144 184 231 281 341
tro{oci
Vkupe
prihod
n
50 50 50 50 50 50 50 50 50
profit -40 -10 22 56 86 106 116 119 119 109
20 18 16 20 30 40 47 50 60
Toa preku tabela bi izgledalo navedeno na sledniot na~in:
Prose~nit prihod e prihod {to firmata go ostavruva na edinica proizvod.Toj se dobiva koga vkupniot prihod se podeli so brojot na proizvodi.Ottamu,vo
uslovi
na
sovr{ena
konkurencija
toj
e
sekoga{ ednakov na pazarnata cena na proizvodot.Vo prilo`enata tabela
prose~niot
prihod
za
tretiot
proizvod
e
ednakov
na
150:3=50,za ~etvrtata edinica 200:4=50 i.t.n sekoga{ e 50 p. e. Industrijata ostvaruva marketin{ki profit koga proda`nata cena na proizvodot im ovozmo`uva na firmite koi dejstvuvaat vo ramkite na industrijata da gi pokrijat site prose~ni tro{oci na site anga`irani
faktori
na
proizvodstvo,
oportunitetniot
tro{ok
na
kapitalot kako i da realiziraat eden odvi{ok na vkupnite tro{oci. Alokativnata efikasnost vo marketingot postoi dokolku sekoe ponatamo{no prenaso~uvawe na resursite ne e vo sostojba da ja
8
zgolemi marketin{kata blagosostojba na edni lu|e,bez da se namali marketin{kata blagosostojba na drugi lu|e,odnosno ~lenovi na op{testvoto i.t.n.
ORGANIZACIJA NA PROIZVODSTVO-FORMI NA BIZNIS ORGANIZACII Proizvodstvoto pretstavuva osnova za opstanok i razvoj na sekoe op{tetsvo.Samoto proizvodstvo se odviva organizarano vo ramkite delovnite biznis organizacii.Postojat 3 osnovni formi na biznis organizacii: 1. Individualna sopstvenost. 2. Partnerstvo. 3. Korporacija Individualna sopstvenost - ovaa forma na biznis organizacii naj~esto se odnesuva na mali firmi vo sopstvenost na edno lice,koe za obvrskite na firmata nosi celosna,neograni~ena odgovornost.Vo trgovijata mnogu ~esto se javuvaat kako familijarni firmi-mali du}ani,samoposlugi,dragstori i.t.n. Trguvaat so {iroka lepeza na najraznovidni proizvodi.Vo zemjodelstvoto
postojat
ilijadnici
farmi
koi
proizveduvaat
`ito,zelen~uk,ovo{je,mleko,sirewe i.t.n.Vo tradicionalnite industriski granki se sre}avaat brojni mali isredni firmi koi proizveduvaat i vr{at prerabotka na ko`a, ~evli, tekstil, prehrambeni proizvodi i sl. Vo ponovo vremne malite I srednite firmi se po~esto niknuvaat i vo t.n moderni uslugi:kompjuteri,konsalting uslugi i obrabotkata na podatocite.Site tie obezbeduvaat egzistencija za ilijadnici semejstva i milioni lu|e i davaat golem pridones vo obemot i kvalitetot na ponudata na najraznovidni dobra i uslugi.
9
Ovaa forma na organizacija na biznisot,vo li~nosta na eden ~ovek,se spoeni,inkorporirani,dvete funkcii-funkcija na sopstvenost (individualno privatnata sopstvenost) I funkcijata na upravuvaweto. Osnovni prednosti na ovaa forma na organizacijata na biznisot se: -
Prvo lesno se organiziraat.
-
Vtoro del od individualnite sopstvenici na firmite denes se vistinski
pretpriema~i
bidej}i:postojano
gi
razmestuvaat
ili
alociraat resursite kon to~kata na nivnata najproduktivna upotreba,vr{at
postojana
kombinacija
i
rekombinacija
na
zamenuvawe na postarite so ponovi delovi i zamenuvawe na poskapite proizvodi so poeftini. Osnovnite slabosti na firmite se ogleduvaat na slednoto: -
Prvo raspolagaat so ograni~eni resursi so {to avtomatski se ograni~eni i mo`nostite za nivniot rast i razvoj vo golemite i moderni pretprijatija.
-
Vtoro nivniot sopstvenik sam gi izvr{uva site menaxerski funkcii vo firmata (kupuvawe, prodavawe, marketing,finansii i sl.),so {to otsustvuvaat mo`nostite za korist od specijalizacija vo vodeweto na biznisot.
-
Treto sopstvenikot na firmata snosi neograni~ena odgovornost za obvrskata na firmata.Toa zna~i deka za obvrskite kon dobavuva~ite na firmata toj odgovara ne samo so imotot na firmata tuku i so celokupniot sopstven imot-ku}ata,poku}ninata i.t.n. Partnerstvo-pretstavuva forma vo sopstvenost na dvajca ili
pove}e sopstvenici (partneri) koi za obvrskite na firmata nosat neograni~ena odgovornost odnosno odgovaraat so celiot svoj imot.Pri~inite za nastanuvaweto na partnerstvoto naj~esto se povrzani
so
ograni~enite
finanski
resursi
na
firmata
vo
individualnata sopstvenost,odnosno so potrebata za obezbeduvawe na dopolnitelen kapital za finansirawe na rastot i razvojot na firmata.Poradi toa sopstvenikot na firmata }e se obide da vklu~i vo
10
svojot biznis eden ili pove}e partneri koi imaat sopstven kapital i sakaat da go vlo`at vo firmata. Osnovni предности na partnerstvoto se: -
Prvo lesno se organizira.
-
Vtoro bidej}i postojot dvajca ili pove}e partneri mo`na e odredena specijalizacija vo upravuvaweto so binisot.
-
Treto partnerstvoto raspolaga so pozna~ajni finansiski resursi za rastot i razvojot na firmata i polesno mo`at da dobijat dozvola za odobruvawe na kredit od strana na bankite. Osnovni slabosti na partnerstvoto se:
-
Prvo
odreduvaweto
na
osnovnata
razvojna
politika
na
partnerstvoto kako firma i voop{to donesuvaweto na zna~ajni menaxerski odluki mo`e da odi bavno bidej}i treba da dadat site partneri soglasnost za odlukata {to treba da se donese. -
Vtoro iako vo pogled na finansiskite resursi partnerstvoto ima prednosti pred firmata vo individualna sopstvenost,sepak tie i kaj partnerstvoto vo osnova se relativno mali i nedovolni za finansirawe na rastot i razvojot na firmata.
-
Treto partnerstvoto ima forma
na biznis organizacija nema
permanenten `ivot i negovoto postoewe i normalno rabotewe mo`at da bidat zagroizeni so i dovedeni vo pra{awe so smrtta na eden od partnerite. Korporacija-pretstavuva forma vo sopstvenost na akcioneri so ograni~ena odgovornost za nejzinite obvrski.Nastanuvaweto isto
taka
e
povrzano
so
potreba
od
obezbeduvawe
na
dopolnitelen kapital za razvoj na firmata.Koga partnerstvoto }e se soo~i so nedostig na finansiski resursi (profitot ne e dovolen za zgolemuvawe i modernizirawe na firmata a pristapot kon bankarskite krediti e ograni~en ) re{enie za re{avawe na problemot }e se bara vo transformacija na partnerstvoto vo korporacija odnosno akcionersko dru{tvo. Osnovni
prednosti
na
korporacijata
odnosno
akcionerskoto dru{tvo se:
11
-
Prvo stanuva zbor za vonredno efikasen metod na pribirawe na sloboden pari~en kapital.Korporacijata e vo sostojba prakti~no preku no} da go mobilizira i ekonomski da go naso~i slobodniot pari~en kapital na desetici pa i stotici iladi lu|e.
-
Vtoro
Akcionerskiot
kapital
e
visoko
kvaliteten
izvor
na
finansirawe na razvojot i rastot na pretprijatieto. -
Treto korporacijata ima ograni~ena odgovornost,{to zna~i deka akcionerite odgovaraat i nosat rizik samo vo vrednosta na vlo`eniot kapital.
-
^etvrto
korporacijata
ima
trajno
postoewe
eden
vid
na
kontinuiran i permanenten `ivot,nezavsno od toa kolkku pati akciite gi menuvaat svoite sopstvenici odnosno nezavisno od `ivotot na akcionerite i funkcionerite na korporacijata. Osnovni slabosati na korporacijata se slednite: -
Prvo
profitot
na
korporacijata
podle`i
na
dvojno
odano~uvawe,najprvin korporacijata pla}a danok na profit na bruto profitot ostvaren na nivo na korporacijata vo celina,a potoa akcionerite pla}aat danok na dohod na devidendite {to gi dobivaat od korporacijata. -
Vtoro poradi kompleksnata menaxerska struktura (postoeweto na golem broj na menaxeri na korporacijata odgovorni za razli~ni sveri od raboteweto) donesuvaweto
na odlukite mo`e da bide
bavno i skapo.
-
Treto korporacijata e soo~ena so visoki tro{oci i ograni~uvawa vrzani za izdavaweto na dozvolata za rabotewe,dozvolata za nivnite emisii na hartii od vrednost i sl.
12
Zaklu~ok:
13
Koristena literatura:
Osnovi na ekonomijata-Taki Fiti www.kapital.com. www.wikepedija.com.mk
14
