Srpski Abgar

ETNOLOG GLASNIK KR. ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI LE BULLETIN DU MUSÉE ROYAL D'ETHNOGRAPHIE À LJUBLJANA

REDAKTOR:

DR. NIKO ŽUPANIĆ

LETO IV.

LJUBLJANA 1930/31

TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ)

Vsebina „Etnologa" IV. letnika:

j stran

i D r. K. O š t i r : P r e d s l o v a n s k o scbbn „zadrugar* ( D o n e sek k praslovanskemu socijalnemu s e s t a v u ) . . . . i D r . S t. V u r n i k : Kmečka hiša S l o v e n c e v na južnovzhodnem pobočju Alp. (Do n e s e k k studiju s l o v e n s k e ljudske arhitekture) . . . D r . R. K r i s s : V o l k s r e l i g i ö s e Opfergebräuche in J u g o slavien D r . N i k o Z u p a n i ć : Reka Erak. ( P r i l o g istoriji borbi naroda za prevlast nad južnom Rusijom u drugoj polovini Hr.)

IV. s t o l e ć a

posle

. D r . F r . K o t n i k : P o g o d b a za d o b a v o lesa, sklenjena m e d m o z i r s k i m t r ž a n o m in Zag r e b č a n o m 1. 1796. . . . ^ D r A v g u s t P a v e l : Odprta o g n j i š č a v kuhinjah rabskih Slovencev Dr. M i r k o K u s - N i k o l a j e v : N o m a d s k i motivi u j u g o s l a v e n s k o j seljačkoj u m e t n o s t i ^ D r . S t. V u r n i k : Studija o g l a s b e n i folklori na B e l o krajnskem Др. Н и к о л а Р а д о ј ч и : Српски Абагар Kronika, referati in kritike .

Sommaire de l'„Etnolog", tome IV.: Tage

I

sçbbn, g D r . K. O s t i r : L e p r é s l a v e . ( C o n t r i b u t i o n à i l'organisation s o c i a l e s l a v e ] primitive) 1 — 29 j . D r . S t. V u r n i k : La m a i s o n r u s t i q u e d e s S l o v è n e s sur le v e r s a n t d e s u d - e s t d e s A l p e s . ( C o n t r i b u t i o n à l'étui d e d e l'architecture p o p u 30—86 j laire s l o v è n e ) D r . R. K r i s s : U s a g e s p o p u laires d e s sacrifices e n Y o u j 87-112] goslavie j D r . N i k o Ž u p a n i ć : La ri ^ vière d e l'Erak. ( C o n t r i b u | t i o n à l'histoire d e s n a t i o n s buttant pour l'hegemonie ' e n R u s s i e méridionale, d a n s 113-121 j la s e c o n d e m o i t i é d u IV^ s i è c l e a p r è s J.-Ch.) . . . ( Contrat ^ Dr. Fr. K o t n i k : d'achat d e bois, c o n c l u e n t r e l e s b o u r g e o i s d e Mozir e t •': d e Z a g r e b e n 1796. . . . 122-124 | ] D r . A v g u s t P a v e l : L e s cuij sines à foyer ouvert chez les 125-145 | S l o v è n e s h a b i t a n t s à la R a b a ' Dr. M i r k o K u s - N i k o l a j e v : 5 L e s m o t i f s n o m a d e s d e l'art 146-164^ ^ j 165—186, 187—211 , 212—256

rustique yougoslave . . . D r . S t . V u r n i k : É t u d e sur

i | 1 —29

t

3Ü—86

87—112

I

j i

113-121

122-124

125—145

\ j \ | \ ] | '

146 - 1 6 4

la folklore m u s i c a l e d u B e l o krajna ( C a r n i o l e - B l a n c h e ) . Dr. N i k o l a Radojčić: L'Abagar serbe

187—211

Chronique, critiques

212-256

compte-rendus

;

165 — 186

et

|

Kr. e t n o g r a f s k i ihminen et

sa

maantietelineu

levinneisyytensä

distribution

géographique).

N. Z u p a n i ć

Slovenkah. видаз

m u z e j v Ljubljani v letu 1929./30.

ja h a e n e n

N . Ž u p a n i ć. —

етнографична

z Galickoj

V Ljvovi

1929 S. V u r n i k

Srpskih

Narodnih

Pesama

всл1кз прошлости. V . — A m e r i č a n a : o njih

-

— M. Z u p a n i ć ,

Charles

Potočka

zijalka

na Olševi.

Dr. N. Z u p a n i ć . Ethnologie

N

Âvalyeaiq

— Жарко

pisni

Trideset

M. Тати ,

i pet Трагом

Indian B o y h o o d . D r .

o Sporih

der Slowenen. Zupanić.

in poznejša

rihv

nsQÏ

N . Ž. -

N. Z u p a n i ć

mišljenja

habitants

d e l'Illyricum. Zywotek

of

des pays

Ninnesota.

Yougoslaves.

N. Z u p a n i ć Cieszynski

— P. Bulat,

Ze studjôw nad

N . Z. — J. P e i s k e r , ^ K o j e s u vjere bili stari S l o v a n i -

/ 1 . K.

iyxaxaotàaeaiq

Klaudia

Taonozov, SXavwv

0

nayaaaixoç

lunriQixzaiv

P t o l e m a i a , I. N . Z u p a n i ć

3ubiloum§=geftbu^

xùlnoç

tayvQia^cCtn'.

stal Ž.

— S. Brodar,

ber 6iottjđ)eer 600»3al|rfeier

—

— S. Brodar,

— The aborigines

L e s premiers

e t néolithique

Zupanić.

Germanie

Olševi.

R. Gjorgjević,

A. Eastman,

naziranje

N . Z. — A g n . D o b r o w o l s k a ,

strojem i haften l u d o w i m krštenja.

Dr. N

— N . Zupanić,

paléolithique

zemlja.

Velkâ

Narodni

Dr. B o ž i d a r Širola, P r o b l e m i n a š e g a m u z i č k o g folklora. D r . S . V u r n i k

B. Skerlj, Beiträge zur Anthropologie

Mati

pri

Зб1рник

u p o r a d k u v a v i p o j a s n i v dr. F i l a r e t

S. V u r n i k .

Dobrovskega

Menarha

В . — Етнограф!чниИ

— Vladimir

z a klavir.

NeandertalNeanderthalet

1мени Шевченка.

T e k s t i i m e l o d i i . Zibrav,

Kolessa

Breznik.

товариства

de

— В. Skerlj,

D r . J. W F e w k e s .

KOMicin научнаго

Lemkivšćini.

— K. H i l d e n ,

(L'homme

prije

o

llàÂos,

— E

Šimek,

Paleolitik na

3tuê «nlafe bež 600=

jährigen SScftanbeg be§ ®о11[феег Sanbež. SSeleitet Bon 3 . (Srtcr. M. G r i z i n . — E . L o t h , Leçons

d'anthropologie

périphériques

d e s partes

N. Z u p a n i ć .

molles:

muscles,

intestins,

vaisseaux,

nerfs,

— K . H i l d e n , Zur F r a g e d e r o s t b a l t i s c h e n R a s s e . Z. —

M. L a s c a r i s , B u l l e t i n Y o u g o s l a v e . N . Z u p a n i ć . — M a n i c a K o m a n o v a , N a G o r e n š č e m je f l e t n o .

N. Z u p a n i ć

— Izdaje s l o v e n s k i h n a r o d n i h p e s m i . V u r n i k .

— Gantscho

Tzenoff, D i e A b s t a m m u n g d e r B u l g a r e n u n d d i e U r h e i m a t d e r S l a v e n . Ž. — W . S c h m i d , E i n D r e i f u s s a u s Krainburg. Z. — V . B u č a r , K o d lužičkih S r b a . Z. — Милан Б у д и м и р , Хрват. N . Z u p a n i ć .

-

H. C. Д е р ж а в и н , Ифетические переживанин в прометеидско!)

славинскоН традидии. N . Z u p a n i ć . namen

—

N. Zupanić

H. H

Mapp,

— K Oštir,

Кавказкин

Drei v o r s l a v i s c h - e t r u s k i s c h e

племеныи

назван1н

и

м^стнын

— S c h a c h e r m e y r Fritz, E t r u s k i s c h e F r ü h g e s c h i c h t e . B a l d u i n

T a c i t u s Germani) a. M i t B e i t r ä g e n v o n A . D o p s c h , H . R e i s , K. S c h u h m a c h e r . Saria.

— Nove

knjige

in z n a n s t v e n e

revije

Vogel

параллели. Saria. Balduin

— S e d e m d e s e t l e t n i c a prof.

Matije Murka. — D i r e k t o r E t n o g r a f s k e g a m u z e j a z a s t o p n i k g . ministra p r o s v e t e pri promociji

predsednika

Češkoslovaške

republike

dr. T o m a

d o k t o r j a filozofije u n i v e r z e kralja A l e k s a n d r a \ . v Ljubljani.

Masaryka

za častnega

P r e d s l o v a n s k o Donesek

*sebbrb

„zadrugar".

k praslov. socijalnemu K. O š t i r ,

sestavu.

Ljubljana.

Okrajšave: A

=

K. O š t i r ,

Alarodica (Razprave

manist, v e d e 1). B A = wissenschaft. DAN

znanstv. društva

za

K. O š t i r , B e i t r ä g e z u r a l a r o d i s c h e n

= K. O š t i r , D a n u v i u s - A s a m u s - N a i s s u s

hu

Sprach (Arh. za

a r b a n . s t a r . , j e z . i e t n o l o g i j u 11). IP = K. O š t i r , l l l y r o - P e l a s g i c a ( A r h . a r b . 11). IT = K. O š t i r , l l l y r o - T h r a k i s c h e s ( A r h . a r b . 1 ) . J = K. O š t i r , J a p o d i ( E t n o l o g 111). M = K. O š t i r , V o r i d g . M e t a l i n a m e n in A l t e u r o p a ( A r h . a r b . I V ) . jM = K. O š t i r , V o r g r i e c h . PE

=

K. O š t i r ,

K predslovanski

ß & l v

(Natalicium-Schrijnen).

etnologiji Zakarpatja

( E t n o l o g I).

S A = K. O š t i r , S u m e r s k i i z v o r a b a c i s t i č n i h š t e v i l č n i h i m e n ( Č a s X V I ) . T = K. O š t i r , K l e i n a s i a t .

Tsçfiaai

„die Wölfischen" (Razprave V—VI).

V a l b . = K. O š t i r , Z u m V o r a l b a n i s c h e n ( A r h . a r b . I V ) . V A = K. O š t i r , V e n e t i in A n t i ( E t n o l o g 1 1 ) . V Z ( f ) = K. O š t i r , V o r i d g . ( = Zahlwörter §

auf d e m B a l k a n (Fortsetzung) ( A r h . a r b .

1 . Radi boljšega razumevanja

jezikovnih

odnosih

sledeče razprave

na s e v e r n e m

alarod.)

11—111).

na

kratko

B a l k a n u in s r e d n j i

do Baltika, o čemer več v zgornjih delih passim. N a j s t a r e j š a n a tem teritoriju so S t a r o e v r o p e j c i ,

o

Evropi plast

ki so sorodni s Pikto-Liguri,

I b e r o - B a s k i , R a e t o - E t r u s k i , P r e d g r k i in S t a r o p r e d n j e a z i j a t i ( L y k i , L y d i , Kari, P r e d h e t i t i etc.). Njihov jezik n i i n d o g e r m a n s k i , dajo n a tem ozemlju centralnoidg.

še le d o s e l j e n i

skupini,

kjer sovpadajo

Traki

in

dočim spa

Ilyro-Veneti

labiovelari

s

v v e l a r e in o d k o d e r g m e s t o z v s l o v . ^çsfc e t c . D r u g o na

istem

ozemlju

Baltoslovani

in

tvorijo

istotako

Albanci.

doselivši

se

i d g. p l a s t satamidg.

Z Albanci spajajo n a v a d n o T r a k e

Ilyre, ki so baje tudi S a t a m i n d o g e r m a n i ; n i k a k o r

ne

k

palatali

zanikam

in

mož

nosti, d a eksistirajo n a s e v e r n e m B a l k a n u še d r u g i s a t a m i d g . dijalekti poleg Albancev, vendar ohranjeni besedni zaklad, predvsem

osebna

in g e o g r a f s k a

i m e n a , s o v e č j i d e l p r e d i d g . in, v k o l i k o r s o i d g . ,

jih vsaj d e l o m a

prištevajo k centumidg. skupini.

Zatorej

pomeni

„pred-"

n. p r . v

„predslov."

etc.

dvoje:

a ) p r e d s l o v . = i l y r o t r a s k . n. p r . v i d g . *ghans- > i l y r o t r a s k . *g(h)ans- > s l o v . ggsb „ G a n s " ; b ) p r e d s l o v . = s t a r o e v r o p . ( s e v e d a p o i l y r o t r a s k . posredovanju)

n. p r . e t r u š k . *äblon- „ A p f e l " v Aulun-i&-

= s t a r o e v r o p . *äb(ä'')l- i d . v slov. äblän-, od teh r e l i k t o v so i z p o s o j e n k e poleg tega

S c i ß o c ;

je m n o g o k r a t

„Pomona"

g e r m . *apl- e t c .

Različne

k a k o r l e t . efms „ A f f e " iz e t r u š k .

nemogoče

odločiti, ali je slov.,

ilyrotrask. korelatom se krijoča beseda ilyrotrask. r e l i k t na teritoriju,

ali poznejša

izposojenka

od

sosednjih,

z

praslov.

kulturno

višje

s t o j e č i h I l y r o t r a k o v , k a r v e l j a n . p r . z a bersky „ P f i r s i c h " iz l a t . persica z i l y r . p-

§

> h- ] 9 2 in z i l y r . f e m i n . k o n č n i c o -ü m e s t o l a t . -a.

2. V velikoruščini s sj > š šaben

nahajamo

dalje dijal.

sjäbn

sjabên

„Nachbar,

sabra

sjàbon>, sj'äbrä,

Kamerad,

Genosse,

Be

kannter, F r e u n d ; B a u e r , d e r ein S t ü c k A c k e r l a n d b e a r b e i t e t u n d

in

d e r V e r s a m m l u n g d e s Mir-fe S t i m m e h a t " ; iz d r u g i h r u s k i h n a r e č i j cf. b e l o r u s k i sjàbn, sjabruk^ an einer Arbeit", auf

„Verwrandter, B r u d e r ; Genosse,

Teilnehmer

m a l o r u s k i sjâbra „ G e m e i n d e a c k e r l a n d " ,

sjàbri „ d i e

sjâbra A n b a u e n d e n " ,

sjabrö „ N a c h b a r " .

Z ja-

> je-

pred palatali,

p o s e b n o V n e n a g l a š e n i poziciji, cf. v e l i k o r u s . sebérb seberb sébrb, sebrâ „ g e m e i n s c h a f t l i c h e A r b e i t i n n e r h a l b d e s M i r i ^ " , pri-sébritb sja iz č e s a r z m e t a t e z o

m a l o r u s . prysérbyty

sa

„sich

anschmiegen,

— ein

s c h m e i c h e l n " — , b e l o r u s . sêbrb „ K a m e r a d , e n t f e r n t e r V e r w a n d t e r " . Iz staroruskih

listin

XV. stoletja,

p r . САвр-к! v

etc.

S o lm s e n ,

XII. s t o l e t j u , KZ

XXXVII

ohranjeno 5 9 6 s q . in

S b o r n i k otd. rus. jaz. i slov. A k a d . N a u k S S S R

CI/3

v

listini

iz

Ljapunov,

2 6 1 , ki

navaja

t u d i r u s . dijal. sibrä s *sja- > *sje- > *sji- č r e z *s'a 1. c. 2 6 2 . P o l j s k o siabr

„Gefährte,

Gesellschafter,

Mitbruder,

r u š č i n e , k e r s e j e r a z v i l r u s k i ja

Genosse"

je najbrže

iz ç, k i bi v p o l j š č i n i p r e š e l v

iz

nosni

'Ч a l i 'g. Z a p r v o t n i § g o v o r i p o S o 1 m s e n , KZ X X X V I I 5 9 6 g r š k a i z p o s o j e n k a iz j u ž n e s l o v a n š č i n e :

Ф

o i o o ß i v

xohq àyçohq £g

6tavei'ß(0ß£v

i'oov

r'jß&v n)v

nçôç

o i ß ß c o c Onoçàv

övyxoßioifjv"

v Patrasu, čigar pomen xal

rè

rov

V j ß i O v

Mi kl osi ch,

XI 6 3 3 s e z e l o p r i b l i ž u j e s m i s l u r u s k i h b e s e d .

„ y s c o c y o q ,

а ж о с о к ,

джсос

A r c h . f. s l a v . P h i l .

C . J i r e č e k , A r c h . f.

s l a v . P h i l . XXII 2 1 2 n a v a j a š e (in s i c e r iz E p i r a , T e s a l i j e ; iz

otokov

Korfu,

б е ^ ж с о с ,

o v ß n c o q

„Teilbauerschaft,

Gesell

L e u k a s in K e f a l e n i j a ; s l e d n j i č iz P e l o p o n e z a ) :

„Teilbauer, schaft",

Halbpächter",

asß^csva,

6£ßXQev
oirßjica

e s ß x c i a

„verpachten",

îбEßЛQ!:vm

„die Teilbauer-

Schaft, K o m p a g n i e a u f l ö s e n " , k j e r p a j e ßж = b. biti

ohranjen

Zvornik"

tudi

v Sember,

1. C , b o d i s i ,

historična

Semberija

d a je t a izraz povzet

p i s a v a in n a tej s l o n e č i

Nosni ç je m o r e

„ein Teil d e r Nahija v o n iz s t a r i h

listin — t o r e j

i z g o v o r ? — , ali p a brže

s

s e k u n d a r n i m n o s n i k o m n a p r a m r e g u l a r n e m u *sebr- v k r a j e v n i h i m e n i h

Seberovo, Seberovac.

Iz p r v o t n e g a j u ž n o s l o v . *sçb(b)ri> „ p o l u z a k u p n i k ,

z a d r u g a r " s e j e p o C . J i r e c k u , 1. c. in Istor. S r b a 1 9 5 r a z v i l o s h r v . себр

себри „sitsl^c,

Novaković,

zakupnik,

s e l j a k " v l i s t i n a h iz X I V . s t o l e t j a S t .

A r c h . f. s l a v . P h i l . IX 5 2 1 s q . , d a n e s sêbar. S h r v . sebar

o z i r o m a s e k u n d a r n o srebar sreber p o m e n i

„plebejus, rusticus, pučanin,

kmet, seljak, težak, podložnik vlasteoski", ali ne „ r a b " ,

o č e m e r cf.

o b š i r n o C . J i r e č e k , A r c h . f. s l a v . P h i l . XXII 2 1 1 s q . in M a ž u r a n i ć , Prinosi za hrv. pravno-povjestni

rječnik 1 2 9 5 .

R a d i s h r v . sêbar i n r u s . dijal. sjabem s/'abrä p o l e g sjâbn sjabra — cf. t u d i sebrâ p o l e g sjabra — j e i z h a j a t i n a j b r ž e

iz p r a s l o v . ^sçbbri,'

( „ • " = b e s e d n i n a g l a s , „ • " in „ - " = i n t o n a c i j a ) iz *sënbîr-^ z d o l g i m ë radi

rastočega

| v s h r v . sêbar in s k o n č n i m

naglasom

radi

n o v o r a s t o č e i n t o n a c i j e v sjabèr'b. T o r e j t i p *kotbh' v r u s . kotêh kotla, s h r v . kotao kotla, l e p r a s h r v . n o m i n a t i v *sêbà'r['bj s e j e p o d v p l i v o m o b l i k *sèb[b]r- v d r u g i h s k l o n i h n a d o m e s t i l s *sê'bar > sêbar, k a k o r n . p r . r u s . svêkor,

svekra,

s h r v . svekar,

s l o v . sveker n a p r a m g e n e t . s h r v .

g r š k . ixvçôç; s e v e d a z n o v o r a s t o č i m ê v *svè'k'brb n a m e s t o

*svèki'ri

iz *svèkiri'

napram o h r a n j e n i

prvotni r a s t o č i

intonaciji

v sêbar. P r v o t n i n o s n i Ç j u ž n o s l o v a n s k e g a *sфbr'^/a > *sфr'^la novogršk.

aeßßcoc

commercium, lichung";

p o n a v l j a t u d i v r u m . simbrà

die Gemeinschaft,

iz r u m u n š č i n e

pactio, partitio, Vertrag, Stück

Zugvieh

„societas,

d a s Gemeinsame,

je prevzeto

Vergesellschaft-

m a d ž a r . cimbora

Gemeinschaft;

mit d e m eines anderen

ein armer

se poleg communie,

„consortium,

Bauer,

zusammenspannt;

d e r sein Genosse,

Kamerad, Freund, Spießgeselle" M a g y a r - e t y m o l . s z ö t a r k j e r s e i z v a j a r u m . simbrä iz g r š k .

o i f i ß o X a

693 sq.,

„Handelstraktat",

dočim

s m a t r a M i k l o s i c h , S l a v . Elem. im M a g y a r . 53 m a d ž . in r u m . b e s e d o za slovansko. § 3 . T e ž a v a j e z b a l t i j s k i m i r e f l e k s i p r a s l o v . *sфbr^.

Litavsko

sêbras p o m e n i „ G e f ä h r t e , b e s . T e i l n e h m e r a n e i n e m G e s c h ä f t e ,

Hälftner,

K o l l e g e , G e s e l l e , K u n d e " , sebräuti „ e t w a s a u f d i e H ä l f t e n e h m e n

oder

haben, freundschaftlichen

sфrs,

säbrs säbris „ N a c h b a r ,

U m g a n g h a b e n " . V letščini n a h a j a m o

Kamerad, M i t w i r t in demselben Gesinde, Mit

inhaber, Bekannter, Freund, V e r w a n d t e r " z dolgim ë/â-vokalom poleg

k r a t k e g a e v sebrs „ F r e u n d , K a m e r a d , K u n d e " . kim

Na obliko

s

krat

e s e n a s l a n j a t u d i b a l t i j s k a i z p o s o j e n k a v fin. seura — k o m a j iz

*sëbr- z ëu > *'ieu > eu k a k o r n . p r . v fin. dijal. *nieula > neula p o l e g niekla

„ N a d e l " iz g e r m . - g o t . nepla i d . e t c . — „ G e s e l l s c h a f t ,

seuralainen

Gefolge",

„Mitglied einer Gesellschaft, einer Partei, Gefährte",

seura-

kunta „ G e m e i n d e , K o m m u n e , K i r c h s p i e l " , seurata „ f o l g e n , b e g l e i t e n " — iz f i n š č i n e s o i z p o s o j e n e l a p . d i j a l . b e s e d e : sœrvve, e s t n . sôbr „ F r e u n d " e t c . V . T h o m s e n ,

sebre „ s o c i e t a s " — ,

Beröringer mellem d e finske

o g d e b a l t i š k e S p r o g 2 1 5 s q . S l e d n j i č s e p o j a v l j a v l e t . d i j a l . š e uo

m e s t o e / ä v suobris p o l e g subfujrs

— sebrs in sobaris

„Bauerhändler

in S t ä d t e n " , sohbars „ e i n B a u e r h ä n d l e r in P e r n a u " , sobars „ M i t g e s e l l " . S t p r . o s e b n o i m e Sambur

Trautmann,

Altpr. Personenn. 86 je ety-

mološko nejasno, zato pride le e v e n t u a l n o v poštev pri določevanju prvotne oblike v baltijščini.

Lit. Bebras in let. sebrs, iz č e s a r v let. ë > a - d i j a l e k t i h säbrs, s e s m a t r a za belorusko izposojenko

iz снбрг č r e z *s'äbrh,

kakor

n. p r .

kalédos :: колнда e t c . T u d i l e t . sebrs s e r a z l a g a v L a t v i e š u v a l o d a s v a r d n i c a s , v. iz b e l o r u s . себр o z i r o m a iz e s t n . sôbr; let. säbrs r e f l e k t i r a v d i j a l . , k j e r ë n e p r e h a j a v â , m o r e b i t i i z p o s o j e n k o iz l e t . ë > â-

dijal. i n suobris j e p o E n d z e 1 i n u , 1. c. s. v . sebrs, n a s t a l o iz *säbrin t o iz r u s . снбр^? Let. sub(u)rs i n sebrs s e izvaja 1. c. s . v. iz e s t n . sôbr; r a v n o t a k o sobaris 1. c. s. v . suobars. N a t e m m e s t u n o č e m o s p o r a v a t i m o ž n o s t , d a j e lit.-let. *sëbr- i z p o s o j e n o iz b e l o r u s . *s'äbr- ozi roma *s'äbr-, v e n d a r m i t a r e l a t i v n o p o z n a

rusko-dijal. izposojitev

n i k a k o r n e g r e v s k l a d z d e j s t v o m , d a s o f i n s k e i z p o s o j e n k e iz b a l t i j ščine s t a r e j š e kakor g e r m a n s k e stik F i n o v

z Germani

b e s e d e v finščini

v I. s t o l e t j e

l u n d , E b e r t s R e a l l e x . III 3 7 0 . T u d i

pred

p r a r u s k o *säbrb

m e s t o Ç, k a k o r g a š e n a h a j a m o v l i t . Lénkas

in d a

stavijo

Kristusom Wikiz *вфы

fin. i z p o s o j e n k e p r e p o z n o , b r e z o z i r a n a e v sebrs, k i j e v t a k o d o b i z 'ä k v a n t i t a t i v n o

stari

n e z d r u ž l j i v . C e j e lit.-let. *s#è/-- b a l t i j s k e g a

i z v o r a in n e i z p o s o j e n k a — fin. seur- j e n a v s a k b e s e d a , t o r a d i s k u p i n e -br

z 'ä

< *Lçch'b, j e z a b a l t . >

način

neugrofin.

, t e d a j j e r a z m e r j e m e d *sëbr- in *säbr-

v l e t . o b l i k a h , v k o l i k o r n i m a m o o p r a v i t i z l e t . d i j a l . ë > S, s l i č n o o d

râpa = p r e d l i t . rope = p r e d s t v n . ruoba „ R ü b e " i n p r e d s l o v . repa = p r e d s t v n . raba iz *rëph^.

nosu med predlat. §

4 . Kvantitativna

d i s k r e p a n c a v p r e d l a t . râpa :: p r e d g r š k .

çànvq razloži t u d i è oo e v sçbrs :: sebrs, s č i m e r s e š e d a p r i m e r j a t i : P r e d l i t . akečios „ E g g e " :: p r e d g e r m . - k e l t . *oket- v s t v n . egida, s t k y m r . ocet.

P r e d g o t . meki

„ S c h w e r t " :: p r e d s l o v . mečb > mbčb.

P r e d s l o v . Ыеш :: klenj'b „ S q u a l i u s c e p h a l u s " B e r n e k e r , Wb.

slov.

s.

Etym.

V.

P r e d s l o v . chrën-b „ M e e r r e t t i c h " : *chreni > r u s . dijal. chrem = hrèn? P r e d s l o v . *к1еп^ „ A h o r n " v s h r v . kljèn :: klem p o l e g klbm, k a

k o r mečb : mbčb, k j e r p a r a z l a g a j o b t u d i

iz e p r e d

c v nenagla-

š e n i poziciji.

P r e d l i t . ešketras > eršketras :: p r e d s l o v . esetri, „ S t ö r " 1. c. s . v . P r e d s l o v . kgdčlb :: kgdelja „ k o d e l j a " 1. c. s . v . P r e d s l o v . elov-bčb 1.

C.

„Wachholder"

:: p r e d a r m .

elev-in

„Zeder"

s. v.

P r e d s l o v . čždžb :: p r e d l i t . ežgffs „ K a u l b a r s c h " 1. c. s. v . P r e d s l o v . ez'6 „ j e z " :: p r e d l i t . eže 1. c . s . v.

P r e d s l o v . mčdb „ a e s " :: i b e r . *med- v Medu-bric-enses

plumbarii

etc. M 3 2 .

P r e d s l o v . železo :: p r e d l i t . geležis

„Eisen".

P r e d s l o v . ma-rëna < *[w]rë[d]n- :: p r e d g r š k . *[fjçecav- v éçev&fo-çjiôavov i d . J 1 0 5 „ F ä r b e r r ö t e " , p r e d s l o v . *ma-rena > r u s . marëna, č e ë n e a n a l o g i č n o iz e.

P r e d s l o v . sékyra „ A x t " :: sekyra p o l e g sokyra, h č e m u r cf. z a 00 u p r e d a l b . *sakûr- > hekur „ E i s e n " in s ^ oo ^ p r e d s k y t . бауаск; =

p r e d g r š k . *66ayvQ- > *6ayoçiç v H e s y c h . 6ayçoîç „хожсд, xèlixvz" M 3 7 . Preddak.

xoßfjTai

„ E d e l i n g e n i e d e r e n R a n g e s " :: p r e d s l o v .

k'bmetb

„(Frei)bauer".

P r e d s l o v . *vëktb „ S a c h e " > č e š . véc :: *vektb > s t c s l . veštb,

pred-

g e r m . *wextiz > g o t . waihts e t c . M o r e b i t i iz *wë-ghi- — k we- cf. VA

5 9 s q . n. p r . *vë-k'bSa „ E i c h h ö r n c h e n " : p r e d r o m . *kosja

etc. —

in *gh[e]t(t)- V p r e d l a t . hetta „ r e s m i n i m i p r e t i i " , s e v e d a ni i z k l j u č e n o t u d i i d g . *wëkvti- : l a t . vox e t c . k a k o r recb > reč.

P r e d l i t . êglius „ E i b e " :: êglé = p r e d s l o v . edla „ T a n n e " J 9 0 . H kvantitativnemu

menjavanju

:: a" v p r e d s l o v a n š č i n i

cf. š e

P E 2 s q . in V Z 2 6 6 s q . , k j e r j e g o v o r o i s t e m p o j a v u v s t a r o e v r o p . s t a r o p r e d n j e a z i j a t s k i h j e z i k i h ; v z a č e t k u b e s e d e s e â" : a' r a z l a g a t u d i s takozvano slov. „ A n l a u t s d e h n u n g " .

Slednjič seveda ne smemo po

z a b i t i n a i d g . ä" : a", k a r p a p r i z g o r a j n a v e d e n i h , v s a j v e č j i d e l n e i d g . besedah ne pride v poštev.

R a z l i k a e :: e v *sêbr- :: *sebr- r e f l e k t i r a

n a j b r ž e p r e d b a l t . *së^br- :: *seb^br-; „ ' " j e z l o g o v n a m e j a , g e m i n a t a bb je v b a l t o s l o v a n š č i n i p r e š l a v s i m p l e k s b.

§

5 . H k v a l i t a t i v n i a l t e r n a c i j i a « Š v b a l t . *säbr- :: *sèbr-

cf. p o l e g z g o r a j o m e n j e n e g a Predgršk.

râpa

„Mohn"

f i ä x w v

=

::

še:

r e p a

predslov.

такг

*mëkh^

:: p r e d g e r m .

v s t v n . mägo J 1 0 7 . P r e d s l o v . kruša „ B i r n e " z d iz ä u ( s h r v . kraška I) :: p r e d l i t . kriauše z iâu iz ëu; t a k o t u d i p r e d s l o v . furf-y» :: tjud-jb, s e v e d a j e m o ž n a disimilacija

j—j

P r e d s l o v . kuna „ M a r d e r " iz *käun- :: p r e d l i t . kiâuné Predbalt.

a n g e r " , ämuls

tudi

>[ j ] — v let.

* а Ы т -

âbuls,

lit.

ôbuls

„Klee", let.

iz *këun-.

ämals

„Klee

„ K l e e " p o l e g *däb- v lit. dobilaî :: p r e d s l o v . *dëblm- v

*dçlë-telj-, z -et- iz *-ëbt- in -çt- i z *-ëmt-, v shrv. dètelina dßtelina e t c . B e r n e k e r , s. v. dçteh; k •» ' > Ö v *dä'blm- :: *ä''blm- cf. o b š i r n o T 1 9 8 s q q . P r . e v e n t u a l n o š e * ä l e m - v l e t . ämuls „ M i s t e l " , s l o v . o m e / a = lit. ämalas :: lit. emalas (èmalas?), stpr. emelno. P r e d g r š k . *knäk- „ g e l b " v y . v a y . ô ç y . v f j y . ô ç „ d ' u n j a u n e d e c a r thame, roux, fauve",

x v f j y . o ç

„ s a f r a n b â t a r d o u c a r t h a m e " :: p r e d s l o v .

*knëk-t- > knëtb „ S u m p f d o t t e r b l u m e e t c . " . P r e d b a l t . *äbzd(r)u- v s t p r . wobsdus „ D a c h s " ( i oo s ) l e t . âpsis,

lit. obsrùs :: p r e d s l o v . *ëbzdu- > *ëbzdw- > ëzvb z r e g u l a r n i m -dv>

-V-.

P r e d s l o v . *nad'hr- v stcsl. nadragy „ f e m i n a l i a " :: *néd-bro > nëdro in, r a d i *zn>n-néd'bro > *v'bnèdro, t u d i édro „ B u s e n , ( M u t t e r ) s c h o ß " , p r e d g r š k . *nëdu[r]- v vqôvq, „ B a u c h , U n t e r l e i b " . P r e d s l o v . Danapris

Danastris,

č e j e d r u g i a d o l g ::

*Dwiipr-,

*D'bnéstr-. Predslov.

* a r à i s -

> orëckb

„Nuß"

arah

v shrv.

e t c . :: p r e d b a l t .

*reiš- > lit. riešas. P r e d s l o v . *bâlt- > s h r v . blato

„See,

K o t " e t c . {b « p)

predrom.

*palta „ S c h l a m m , S u m p f " R E W 6 1 7 7 {t oo s ) p r e d l a t . *pals-àd- > *pal-

lüd- > palud„Pfütze"

in p r e d g r š k .

* j c a l a - y . -

>

жаоуос,,

predrom. (iber.)

*balsa

R E W 9 1 7 :: i l y r . Pelso „ B l a t n o j e z e r o " .

Predgršk.

*ksph-

v

> i a < f â v

>

yr](priv

„ b o u r d o n , f r e l o n " :: p r e d s l o v .

*këph- > čapb „ B i e n e " in s ^ oo ö M 6 t e r ë :: a p r e d l a t . apis „ B i e n e " . P r e d b a l t o s l o v . *kârw- „ K u h " v lit. kàrvé, s h r v . kràva :: p r e d v e n e t .

*kërw- > ceva; k /• > ' > 0 v *kërw- > ceva cf. V Z 2 7 4 . Predbalt.

* w l ä B g -

„ B e r n s t e i n " > lit.

T 1 9 0 ) e t r u š k . *malëog-n*malëi3g-str-

M 52.

(cf. p r e d s t p r .

làngas

„Fenster"

„ B e r n s t e i n " > (ma)lena

lanxto

„Fenster") >

:: (u)

„speculum"

maltstria

oo

m

poleg

„speculum"

Predslov. *'mä- v ma-césn-h „Lärchenbaum" etc., če iz *mä- :: *mé- v mesto < *më-gst- v predtrašk. gest-i- „locus" J 102 sq., 109. Predtrašk. *pandi neag- „Silber" — k nd :: (n)n cf. ilyr. Blandona :: Blav&va — v predmaked. *pän[e]ag- > Пауу-alov „maked.-thrak. Gebirge mit Gold- und S i l b e r gruben" = predgerm. *pändei3g> *panding- V stvn. pfenting pfenning „denarius" :: predslov. *pën(n)eag> pénçgb M 2 3 ; -en- se razlaga tudi iz -çn-, če je slov. n a z a l i z a c i ] a starejša kakor nn > n. Predslov. sanb „draco", iz česar radi oblike sani sani „Schlitten" :: *predtrašk. ali *predskyt. > Hesych. arjviy.tj „ ä z c o x o c a ß a ^ a . xal TO

x e r ç à x o v v

^ ä o v ,

aavQcc

âcanlijOiov.

xal

(l,&ov

жоНжот%

Sßoiov

običajno se smatra 6r]vixrj za slov. izposojenko, vendar se pri tem pušča vnemar â > ë. Predbaltoslov. *tašš-ant„1000" — šš radi š > h v balt. > fin. *tuhanti > tuhansi; -s- v germ. *ßüsund- iz -šš- po a — v lit. tukstantis = let. tûkstuôts = slov. tysQtjt > shrv. ttsača :: *tašš-ent- v stcsl. tys^šia s š š > s napram š > ch. Predgršk. > У.ас6с{?),х1]с6с „Wachs" = predlet. kâre „Wabe", predlit. korys :: predlat. cera ? Popolnoma sigurno je â :: ê samo v slučajih kakor rSpa :: repa, ker baltoslov. S :: e reflektira tudi idg. ö :: ë, vendar ne pride pri zgoraj navedenih besedah, če so neidg., ta alternacija v poštev. Idg. â :: ê je dvomljivo G ü n t e r t , IF XXXV11 85 sq. Zelo razširjeno je menjavanje Š :: e v staroevrop.-staromaloazijatskih jezikih; tako v predslov. Danapr- Danastr- :: *D'bnëpr- *D'bnéstr-; v predtraščini Mâéaxoq :: M^âoxoç, -dava :: -deva etc. IT 80 sqq.; v i l y r s c i n i Brattia :: Brettia etc. J 90; v etruščini in maloazijatščini clan :: denar, -at- :: -г}гetc. 1. c. 88, BA § 371б, vsled česar gršk.-dijal. a > r] w /lérrjQ > fit'irrjç. Morebiti je tudi baltijska končnica -fjjë napram idg. -Jâ/ë radi svoje i z v a n r e d n e r a z š i r j e n o s t i povzročena p o traškem -S :: -è idg.-â-debel ; n. pr. trašk. *^ëuna/ë > let. zaûna/e :: *kâunà > slow. kuna. K a :: e v predbaltoslov. pr. še: Predlat. aper :: predlet. v-epris = predslov. veprb VA 67. Predstpr. assanis, predgot. asans :: predslov. esenb „Herbst", etrušk, *esn- > esia „Ariadne < Göttin des H e r b s t e s " T 221. Predslov. Svarogi, :: predtrako-skyt. EovQsy-é&rjç iz *SwöraJegValb. 101. Predslov. korvajb „Art Brot" :: predgal. cervisia „eine Art Bier" i z *kâlêrw- „Gerste oder Weizen« BA § 69. Predlit. sulidäbras „Silber" :: predslov. swebro M 22. rot;

xaroixiâioiç

ovoiq;

Predslov. smork- :: sme/brk „abietineae" J 98 etc. Po mojem mnenju je alternacija ä :: e posledica p o d a l j š a n j a (pod naglasom?) in iz tega sledeče p a l a t a l i z a c i j e a-vokala, H e r b i g , Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 30 razlaga ta pojav deloma z vo kalno harmonijo n. pr. : lyk. 'Alégavêçog > Alakssantra, se ladi > sa ladi „y.al r f / yvvaixi" etc.; tudi v predbalt. *säb[ijr- > *sëb[i]r cf. î v predslov. *sçbbrb — stoji morebiti e mesto Š radi sledečega /. § 6 . Predbalt. *säbr- :: *sëbr- izhaja najbrže iz *salënb[ijr- — k nim :: O cf. spodaj § 12 —, to radi predslov. *sënbir- > *sçbbr'b; dalje morebiti radi let. dijal. suobris z uo < an v tautosylabicni poziciji, seveda le, če je ta oblika izposojena iz let. dijal. z ohranjenim uo, sicer je izhajati iz *sSbr- z dijal. à > uo. Nejasno je tudi let. suobars, suobanba {uo < Sn ali S ? ) ; to že samo p o sebi nesigurno pralet. *sänbr- bi se dalo podpreti s stpr. Sambur l e , če bi bila dokazana sorodnost z praslov. ^sçbbr'b. Poleg let. oblik z e/ä in uo se omenja še sub(u)rs, ki je baje izposojeno iz estn. sôbr; seveda l e , če u s u b stituira labijalni palatal 6 iz prafin. e v *seSr- iz balt. *sebr-, h čemur V. T h o m s e n , Beröringer 100 cf. V L a t v i e š u v a l o d a s v a r d n i c a s. v. sùmbri se navaja celo oblika z m sùmbri „Nachbarn"; nazal je bržkone sekundaren. Iz zgoraj navedenih oblik se da rekonstruirati praslov. "sênbir(> *sфbr^) in e v e n t u a l n o prabalt. *së/ab[ijr- — *sänbir- oziroma *sänbur- z baltoslov. i :: u iz e "• o, če je ta beseda idg., je dvom ljivo ! —, če ni baltska skupina slov. porekla, kakor se običajno misli — seveda brez ozira na to, da ni pri V. T h o m s e n , 1. c. 156 sqq. skoraj da nobene finske izposojenke iz balt., ki bi bila izposojena iz slov. —, in če je izpal -i- v *së/âbr-, k čemur cf. let. àuns „Schafbock" poleg avins etc. E n d z e l i n , Lett. Gr. 46, lit. avilys poleg aulys „Bienen stock". Radi fin. *se6r- > seur- je izpad //u-samoglasnika že prabalt., če že ne predbalt. § 7. M i k l o s i c h , E W 297 izvaja sjabr'b iz f inščine. Fin. seur-, iz *sebr- = estn. sôbr etc., je po o b i č a j n e m mnenju izposojeno iz balt. *sebr- in to iz sjabr'b ali estn. sôbr; torej odrivajo to besedo iz jezika v jezik in nikjer nima priznane domovinske pravice. Južnoslov. sebrb veže 1. c. s. v. M i k l o s i c h vprašaje s Saßsicoi „e'&voc oivvixôv". Radi prvotnega *s§bbri> — cf. novogršk. oe/ißcoc — je že glasoslovno vez s SaßeiQoi dvomljiva in M i k l o s i c h sam izvaja v Slav. Elem. i. Magy. 53 rus. sjabrb in rum. simbrä iz *вфгг. Zelo staro je spajanje slov. *sebr'b, pravzaprav *sçbbr'b, z germ. *sepj- „Sippe" v got. sibja, ags. -sibb, sts. sibbia, stvn. sippea sippa —

stind. sabhä odpade, ker pomeni „coUoquium > concilium" in ker je sestavljeno iz *sa-bhâ „Zusammen-sprechen" — B e z z e n b e r g e r , A-Reihe d. got. Spr. 26 in slednjič S o I m s e n , KZ XXXVll 593, ki stavi semkaj tudi *Sebh-r- > *sbbr'b > *sbrb'b „Sohn" v rus. pä-serb'b „Stiefsohn", polj. pa-sierb; vendar je *sbrb'b „Sohn" vsekakor bližje * o i Q ß - V Hesych. ö i c ß a i o v o v „ ß g i i p o c ажд S e v r ^ g ( V 7 ] v s y , u é v o v y . a l лажса[уЈf t i v o v " P E 9. Tudi S ^ ô ç o i . baje iz *5 П (iz česar *sbrb'b > Sbrb-b „Srb"?) + o x o ç à q , je preslab dokaz za -br- > -rb- na p r a slovanskih tleh. Nosnik in r-sufiks v *зфы' je po [ P e t e r s s o n , Studien über die idg. Heteroklisie 71] kontaminacija iz prvotnega *sébh-er : *sebh-n-és > *sembhnés. Tudi dolžina ê v *sênbir- > shrv. sêbar bi se dala pri merjati dolgemu ë v germ. Suëbi, ki je kakor *sebh- izvedeno iz idg. *s(w)e- „suus" W a l d e - P o k o r n y , Vgl. W b . 11 456; reducijska stopnja *su-bh- v stpr. subs „eigen" spominja na let. subfujrs. R o z w a d o w s k i , Sbornik otdel. rus. jaz. i slov. Akad. Nauk SSSR Cl/3 361 misli, da je rus. sjabèr'b etc. izposojeno iz germ. *Ximbra- v Cimbri-Ki/ußgoi in da je germ. *ximbra- iz *xim-ra- < *Шт-г6sorodno s slov. sembja, let. sàime „Familie, Gesinde". Naravnost s sémbja veže *sçbbr'b črez *sém-b-r'b L j a p u n o v 1. c. 261. B r ü c k n e r , Stow. etym. 487 izvaja *sçbbr'b iz idg. *sem- „cum", slov. SQ- in opozarja glede -6-končnice na stpr. Sambi. V M a g y a r e t y m o l o g i a i s z ć t a r s. v. cimbora 694 se razlaga rum. simbrä = novogršk. o e ß ß c o g = južnoslov. *sçbfbjra/'h iz gršk. o v ß ß o X a „Handelstraktat" ; če pomislimo na rimskega caupo „Krämer", ki je preplavil germanske in slovanske dežele — glej slov. kupiti in got. kaupön; iz germ. je prevzeto fin. kauppa „mercatura" —, ni ta razlaga nikakor preneverjetna, vendar mi je potek : „gršk. c v ß ß o X a > rum. simbrä > slov. *s§bra/% > lit. sêbras, let. sebrs > fin. seur-" kočljiv iz dveh razlogov: a) ni nobene druge p r a s l o v . i z p o s o j e n k e iz r u m u n š č i n e — vulgarnolat. *symbola radi še le rum. -/- > -r- ni kakor ne more biti izhodna točka! — ; b) pomenski prehod od t r g o v s k e g a „Handelstraktat" do k m e t i j s k e g a „Teilnehmer an der Wirt schaft" v *sçbbrb je precej prisiljen. Predvsem pa ni s to razlago v skladu dejstvo, da je slov. '*sçbbr'b najbrže sorodno s trašk. lîßv(>-&-iesq, o čemer takoj spodaj, in da je torej njegova eksistenca zagotovljena d o l g o pred pojavom rumunskega jezika. H e s y c h . navaja pod Zißv.&iaec sledečo gloso: Cißv.-d-iosc' ^ Өсау.ес y v r j a i o i . Med v in & v t ^ i ß v . & i ö s c stoji pokvarjena črka, ki se je mogla v očigled predstojećega ^ i ß i v v i a in sledečega î ^ i y y o ç glasiti Q, torej: i,ißvc&losc — cf. tudi z C,ißvQ-&-iaei; sorodno §

a ï

8.

G Q à a c a i ,

v § 16 —, čigar îßvQ- ni daleč od slov. *sçbbn. Predno obravnavam pomenski odnos med * 5 ф п in !l,ißvQ&icsc, p a r besed o fonetični razliki med praslov. *$с ыв iz *sënbir- in trašk. *îßvQ- V t,ißvQxHoe *čech'bh „velamen" :: *kužul- > *k'bz%lo id. B e r n e k e r , Etym. W b . s. v. čechh; k e oo u cf. T 193. Predlet. âpsis „Dachs", predlit. obsrùs :: predstpr. wobsdus {sd = zd), predslov. *ebždw- > *ëzdv-'b > ézvb, v kolikor nimamo opravka s šd > id. Predlit. slesnas „Knöchel" :: predslov. glezbm; nesigurno, ker tudi idg. -s- prehaja v slov. -z- Z u p i t z a , KZ XXXVII 397 sq., vendar spominja g- :: s- na p r e d s l o v . k'brga „Art Gefäß" poleg *к'ык- v k'brčagb „Krug", кысыпа „Krug = Schenke" oo p r e d g e r m . *kras[s]> Krause etc. M 50, torej ni izključeno tudi p r e d b a l t o s l o v . menja vanje nezvenečega s z zvenečim z. Predskyt. 'Avâxaçatç „skyth. P h i l o s o p h " iz *àva[ç]-xaQ6iç z r-r > 0 - r — cf. predskyt. lîvoç „vovg" — :: predslov. gorazd'b „peritus" ; praoblika *khardts- *g(h)aräzd- s k(h) oo g(h) kakor predslov. k/chrusa :: gruša „Birne" in ts svn. kursina „Pelzrock" :: predslov. k'brzbno; seveda če z ne na slov. tleh iz s radi r in n. Najbrže s k g (kakor kigruša !) k predtrašk. *gers- > *dzëlîr- v Сгфа „aooq, xir&voq," z rs > r, o čemer drugje več. Predgršk. *Ы[б]ас- > à-làça {a :: ë) predslov. lës-ka „Hasel-" :: predslov. loza „Reis, Rute" = lit. laza poleg laz-dà „Hasel", kjer je mogoče tudi sd > zd; obširneje o teh besedah drugje. Predslov. mosi-b = predgerm. *mast- :: predidg. dial. *mazd- v lat. *mäd- > malus, nir. maide J 106. Predgerm.-slov. *phast- v slov. posH = germ. *fast- „Fasten" :: predital. *phazdj- > *fazdj- > lat. dijal. *hädj- > *(h)äjj- v j-âjûnus (z

Zli]ßic-&ioocooi

j - radi -JJ- v sledečem zlogu!) > jejünus; k / - > (h)- cf. fasëna (: [fjsabulum) > arëna. Predlet. sence „Muschel" :: zence; k predgršk. aéfxeloq „xoxUag" Hesych., *aaß- „Stein" v Hes. аа,иебу „y.ecavveöy" etc. T 193 z let. mk > 1зк. § 9 . Iz ( p r e d ) t r a š č i n e cf. k s- :: z-, v kolikor ni gršk. c- : Çle približni znak traških s-/z-spirantov oziroma s-/z-afrikat, sledeče: Predtrašk. SaXßogic :: ZäXßoîq, „Kcavoc" = ZäßoX§ic iz ZaXßoX-§-i-q „*Erdgott" in *C,aXßoX- „Erde" k predgršk. *SEXßsX- > SsßeXrj „Erd göttin". Predtrašk. AiXoi-ßsXßic :: ÄeXoe-i^sXßig. Kar. Tovaa-ùXoi „Pygmäen" :: predtrašk. y.â-TTOvÇ,oi id. s tt iz po n a g l a š e n e m vokalu; h ka- (kakor predslov. ka-, ko-, če- etc.) cf. M 32 z literaturo. Predtrašk. * ü s - „Hund" v dak. usa-zila „ H u n d s z u n g e " :: pred slov. *öz/- V v-yz-bh „Hund". Kar. *sü(r)än- „ßaaiXsig" v Eovày-yi-Xa „*Königsgrab" (s » th in ü 0 0 ez) Өеау-уеХа id. — - J ' E A « = etrušk. cela „cella" — (' « M 8, T 184) predgršk. TVQUVVOÇ = etrušk. Turan „Aphrodite" :: predmaked. ZHQ-fivq id. I s t i *su(r)- „äva§" (cf. maloazijat. z u a S&çog „Koigavog") v preddak. ôvovOrrjfc) :: zyred „avayrCQiog = Feldbeifuß" s -strkakor TOvxaöTca :: tyky. Predgršk. * à ( ; 5 p ô - „weiQ" v à6 *zbh-; k *soplb(h)- „albus" cf. obširno M 22 ter ilyr. *sabh- „weiß > Weizen" v sabaja „Art W e l z e n b i e r " in z b(h) =o m T 190 predgršk. Gsßi-o-aXiq — predlat. sîmîla „feinstes W e i z e n m e h l " iz *ssêm- „albus". *i^ß-

Preddak. Germi-sara :: FsQßl-^sca „Warmbad"; *germ- < *garm= idg. *g"horm- „warm", *sar- spada k steurop. *saV- v rečnih imenih, o čemer obširno v BA § 242, DAN 349. Predtrašk. Bôaig :: Zsbg Botîog na novcu iz mesta Hierapolis? Predtrašk.

*„Kind" (kakor predslov. sbr-b-b „Sohn") v BsXicâçioç, Koßo-öacii] IT 114 :: -?£()- v Bçivxa-i^éçTig etc. Predtrašk. -sen- v Movxa-ßevt] :: -^svv Â-bXov-t^êvijç etc.; *-senk predgršk. *i-sn- v Ivig „enfant" z î- T 245 s q . ? -aaç-

Predtrašk. -suc- v Dentu-sucu „ T o c h t e r des Scerulo" :: Tauzic- ; k etrušk. sex- „filia". Trašk. ^siTcvrrjç (^есжо гЈс „елесх'сттјс, лессхутгјд" k slov. s-bpati, sypati „fundere", če je si = ü, sicer k stind. ksipâti „wirft" s s- > 2- ?

Predgršk. аал1&о<; „»vaia", бл-Ы-(о etc. T 238, J 110 :: {Š ж ë > trašk. e > t) predtrašk. Zsixaç Zipa v bilingvi & v 6 i a 6 r a l лес1 i s ç é a n o n i l i o v Zsixa = cultores suh sacerdote Popilio Zipa. *Predtrašk. > maked. « Â t Ç a „Baum IE&A')]" spada s -s- > -z- k staroevrop. *alis- „Erle", o čemer B A § 13 in slednjič J 108 cf. Predtrašk. 'O-ôçiaai :: Druzi-para etc. Preddak. Sarmi-ze-get-usa „Hauptstadt in Dakien" (*-get- iz *-gatk rérai) najbrže s s iz k(h) pred I in z I > a radi predslov. čerm-b „Zelt" {kkh in e 00 a) chorm-b „Haus", vendar tudi ta s e k u n d a r n i s- prehaja v z-, cf. Zecßit^sye&ovâK Preddak. -ßoor„tragen" (v dak. raca-ßo G n î q , „л tko-ep 6 ç o i) = predgršk. јЗ«ог«СоЈ id. = predlat. basierna „Sänfte" odgovarja *balozd-, ohranjeno le v predlat, *bazdj- > *bädj- > *bäjj- > bajulus „Last träger". Predlat. satura „eine Frucht s c h ü s s e l " morebiti = predtrašk. ^srçaia „xirca" ; seveda je glede satura običajna razlaga (: lat. satur „satt") verjetnejša. Hitreje z e < i (cf. J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286) k predgršk. airrvßoq „ecuelle de t e r r e " in eventualno predlat. situla „Eimer, Trog", ki p a brže k sînum, lit. si-lé etc., tako da se glasi praoblika ali *ssit-r-, ali pa *si-tr-. Predfrygotrask. Saß/väîoc vežejo z maloazijat. Saß/varga etc., kjer nahajamo od istega korena tudi Zaß7]loq. Predtrašk. *-sär- v Kaca-aovca etc. :: *-zûr- v Kovcrov-Covca. Predtrašk. râowçoq :: râÇcoçoç. Predtrašk. Tiristis :: *(Tirizd-? >) Tiçtîç kakor predlit. stumbras :: predslov. zqbr'b. Predtrašk. reka "^pÇoç sigurno z z :: s k ilyr. (Histria) Arsia „reka" — iz *ar[fjs- radi ilyr. > shrv. Risan : 'Pîi^wv — in dalje h kar. Kvß-iQöoc „reka", Асб- :: Açt^- S u n d w a l l , ENL 77 sq.; ravno tako Bersovia (: gornjeital. r e č n o ime Bersula, kjer je idg. *bherg> *bherz- neverjetno) :: Berzobim. Nesigurno je, če pripada dak. Ç»]va „Schierling" k lat. sanies „verdorbenes Blut, Geifer, Gift" s trašk. a > I. Isto velja za pred trašk. бavàлrl „fi n i v o v a a лШатог olvov" :: kilik. ^lyyôco „drink", če iz *se/i- :: *sin- kakor v ^сгелг], kar vežejo s баталг]. ' Seveda je možno v tem slučaju ravnotako tudi predtrašk. ^ CO ^ IT 92 — o čemer še J o k i , Eberts Reallex. s. v. Thraker 289 cf. — in dalje *ke- :: *ge- > *se- :: *ze- > *sa- :: *za-, torej najprej menja vanje tenais :: medija in n a t o palatalizacija.

§ 1 0 . Isto menjavanje s(s) » z(z), oziroma s(s) > z(z) ali z(z) > s(s), nahajamo v i l y r . in p r e d i l y r . materijalu: aißvvT] :: Cißevi] „Art Speer", Senta :: Zivra, Das(s)ius :: Dazas, Pasini :: Pazinates, Maeseius :: Maitâloi etc. J 92; nadalje v p r e d g r š č i n i : Oexova > Oixva „concombre, citrouille" :: Ç,axv-v&-i6sç iêxeXtiôeç „xoloxivrai", eàloq, „agitation (du sol, des f l o t s ) " :: l,àh] „tempete sur mer", 2:ayv&ivaç :: Zùxvv&oç F i e s e l , Namen griech. Myth. 60. Posebno pogosta je ta alternacija v starih m a l o a z i j a t s k i h dijalektih: SaßaXog :: ZaßyXoq. — ScaßaXa :: ZoßaXiwv. — 2a :: Zag. — JSsßsa Aaacûv

:: 2aca-il,sßig. :: AaÇag.

— —

ôvsißog

Асбад

:; Zo/aßvg.

:: Açiâvog.

—

— Аабод Movo-yi6(6)a

:: Aaijg ::

:: AÇ,wv.

—

FioÇ^t^vog.

—

:: KoÇ,a-. — ßlaöoxa :: Malâxa. — MovOa :: Mov^rjvoç etc. S u n d wâll, ENL Index, s. vv. L e n i z a c i j a ( > zvenečnost) s(s) > z(z) je najbrže povzročena po n e n a g l a š e n o s t i ali s l a b i n a g l a š e n o s t i predidočega vokala, posebno v sestavljenkah n. pr. : Ежа- :: Kaxa-aßog, Каба :: -xaôç, Soa :: -^оад etc. IT 78, 94, tako da s- :: z- v predslov. *sçbbr'b :: predtrašk. *îßvc- nikakor ni nerazložljivo, brez ozira na to, da je t,- morebiti le aproksimativni izraz za trašk. (t)s-. § 1 1 . Glede i v predtrašk, *îßvQe v en predslovanskega *sçbbrh (k dolgemu ë cf. -ë- v shrv. sëbar iz -en-) in eventualno v predlit. sêbras poleg ä v predlet. säbrs cf. t r a š k o z o ž e v a n j e ê-vokala v ë > Z v vzgledih 'Prjaxov- :: 'Piöxov- poleg ë > à — tako J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286 sq.; možno je seveda ravnotako predtrašk. ä :: ë, h čemur zgoraj § 5 cf., in dalje trašk. ë > T — v 'Paoxov-, kar p o p o l n o m a o d g o v a r j a predslov. *sënbir- > *зф п> :: predtrašk. *C,ißvQ- :: predbalt. ? *sâbr-. Isto velja za :: I :: f v be sedah, ki jih navaja J o k l , 1. c , n. pr. *ghël- ( > stind. */Aâ/- > hälä) > CiXag „Wein" — po mojem mišljenju z Ç iz pred palatalom, ne iz ghl —, aaXia „Bockskraut" :: SîXavôg etc. Zoževanje ë > г v traških dijalektih je povzročilo tudi vsaj delno ë > ë > r pri v Tracijo doseljenih Gotih n. pr. : acëtum > akeit „jesih", qëns > qeins „Weib", slëpan > krimgot. schlipen „schlafen" etc. B a a d e r , Natalicium Schrijnen 311 sqq. Ni izključeno, da je tudi a > T v gršk.-lat. *monak(h)olus > slov. nvbnichb, stvn. *типТк- > munih (ki bi v slov. dalo *m'bnbckh z b mesto /) etc. IT 97 sqq. posledica t r a š k e g a p o s r e d o v a n j a v p r v i dobi p o k r i s t j a n j e n j a severnega Balkana (okolo IV. stoletja po Kr.); k # :: I :: f cf. -dava :: -deva :: (Plov)-div 'm\\k > kh > slov. ch cf. trašk. aspiracijo nezvenečih eksploziv J o k l Eberts Reallex. s. v. Thraker 289. Koasig

§ 1 2 . Pred b v *CißvQ- manjka nosnik m ali n, ki je ohranjen v *sçbbr'b. Ta nosnik ni bil labijalni m, ampak le d e n t a l n i n, če je let. suobr- nastalo iz *sinbr- in ne iz ^säbr-; v letščini prehaja namreč le t a u t o s y l a b i c n i än v uo. Nazal manjka tudi v let. säbrin sëbr-, seveda l e , če so balt. besede g e n u i n e in ne izposojene iz rusk. refleksov praslov. *sçbbn. K izpadu n o s n i k o v črez n a z a l i z a c i j o p r e d s t o j e č i h v o k a l o v v ( p r e d ) t r a š č i n i cf.: Kaßipa :: Kàipa.

—

MsXavTiàç

:: MeliTiâç.

—

Ilo-lôvôa

:: Па-Хоса.

—

Ilivôç

::

— Kvßxpala :: Kiipila. — Sxoßßcoq :: Scopius. — Tiâçavroç :: etc. IT 86, kjer se (z / oo r kakor Aotôiaç :: 'Poiôiaç etc. 1. c. 85) še omenja *skulale(n)g/kv ОУ.СССХТ] „acyicia" :: predslov. sk'blçg'h *b-sćbl§g% (u oo / ) ščblcg% = predgerm. *skillwg- „Schilling". Obširno o тјп oo ö v s t a r o e v r o p . - s t a r o m a l o a z i j a t š č i n i cf. M 18 in 21 n. pr. : maloazijat. A6[T]XEVÔOÇ :: Eorfsë-, etrušk. lan(pe > la(pe Lappa, iz česar je poleg nazalizacije predidočega vokala — tako v lyk.-etruščini F i e s e l , Namen griech. Myth. 61 — razviden tudi prehod : nazal + konzonant > geminirani konzonant. Iz p r e d b a l t . in p r e d s l o v . pr. k nI m oo O sledeče:

mÇoç

SéçsTOç

Predslov. *pek(j)ënt- > *pečctb „Petschaft" v polj. pieczcč, slovin. pjlečic :: *pek(j')ët- > pečatb; k predgršk. жабос, жегтбс „jeton" iz *pekjo-. Predslov. klen'b „Ahorn" :: predlit. klëvas; k -ua- cf. J 106. Predslov. kçdélb „kodelja" :: aquit. *kad- v Cadurci „berühmt durch ihre L e i n wandfabrikate" in dalje k istemu *kan- kakor konoplja-y.ävvaßiq in dalje y.àvva „Rohr"j pomenski prehod: „Schilf > Hanf > Lein" se je izvršil, ko se je uporaba konoplje umaknila lanu. Predslov. detelja :: detelja „Klee" je nesigurno, ker in -éi~ morebiti iz -êmt- :: -ëbt- zgoraj § 5. Predslov. esenb „Herbst" :: etrušk. esia „Ariadne = H e r b s t göttin" iz *es[n]-ia T 221. 'Açi-ûvvrj iz *-asn-? Predslov. golgb-b „Taube" :: (a œ u) predbalt. *guleb- > lit. galb as (?) „Schwan" ; p r e d baltoslov. izvor sledi iz g k in b ^ p v predlat. columba :: predslov. *kuh[m]p- > *kûlp- > к' 1рг „Schwan". Dalje k predskyt. ä-ykv „xbxvos," etc. A 310. Predslov. labçdb „Schwan" :: lebedb, stvn. a/izj spominja v s u f i k s u -(n)d(h)- na predgršk. aïyiv&oç :: aïyi&oç „Art Vogel" in spada k predidg. dijal. *l-bh „albus"; isti -nd(h)- :: -(n)dlt- nahajamo v predgršk. eceßiv&oi; :: predstvn. arawei^ „Erbse" in v predmesap. ßcevrio- „Hirschgeweih" :: predlit. briedis „Hirsch".

§ 13. Nadalnja razlika med slov. *5фы' in trašk. * i i , i ß v c - obstoji v v o k a l n i a l t e r n a c i j i -г- :: -u-. Morebiti imamo opraviti v prabalt. istotako z - u - , če se glasi radi stpr. imena Sambur praoblika *sè/â(n)bur-, iz česar *selš[n]br- > fin. *se&r- z balt. izpadom - m - . Seveda ni nemogoče, da tiči tudi v praslov. * 5 ф п > > rus. sjabèr'b prvotni *$ф'Ы' = *i,ißvQ= Sambur, čigar je v deklinaciji pred palatali prešel v & n. pr. : v lok. *зф'ые > *sфbrê, v nom. pl. *зф'ы1 > *sфbri etc. Primerjaj isti pojav v dybrb > dbbrb > rus. debrb, brbvbno > brbvbno > rus. brevno etc. Ali je v južnoslov. *зфг' /а > novogršk. oeßßqoq, rum. simbrä izpal 6 ali to se ne da več določiti. Ravnotako pa se veda ni izključeno tudi praslov. * 5 ф г ' , iz česar sekundarno rus. *s§bbl'br['b]; predbaltoslov. praoblika torej *sê/&(n)br- z izpadom -u-vokala kakor v trašk. Sâçâôoxog > Sxâçroxoç, IISQOVTIXÔV :: *Buru[n]tik- > Burticum, BovQi- > Bovç- IT 90. Slednjič je samo e n k r a t zapisano v v itak p o k v a r j e n e m C , i ß v . & i o s c napram e v (z ^ i ß v c & i c s g sorodnim) *Ziß£Q-d-iotQOog (o čemer spodaj § 16) > ZßiQ&iovQOog > Z ß e l d - i o v c o o g , ZcßsXeouQÖog sumljive vred nosti. Ker je e tudi izraz za odprti trašk. / n. pr. Kevôçiaôg > Ksvôçeorjvôg J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286, zato *l,ißsQ- :: *t,ißvQnajbrže iz *sënbir- kakor slov. *sфbr- iz iste praoblike. Če je ta be sedna skupina idg. izvora, reflektira / :: u eventualno idg. prevoj „ e " :: „o". Koncem koncev nahajamo v traščini še ü/u > ü l ü > Tli, torej *t,ißvQ:: *t,ißiQ> *Zißsc-&iovQCog > Zißslaovcßog z u > / in dalje z i > e, kakor v ravnokar omenjenem KsvâçEOtjvôg; iz traščine in sicer iz starejšega *sênbur- > *sënbir- ( > * ! ^ i ß a c - ) se da slov. *sфbr^ brez težave izvajati, eventualno z b < i u. ü potom substitucije, seveda le kot r e l i k t oziroma kot i z p o s o j e n k a . K p a l a t a l n i i z g o v a r j a v i u-vokala v traščini cf.: ÔÔQvaXxai :: 'OOQiClrai 'Oôçiovlô; predslov. in predbalt. *[v]rugj( > germ. *rugj-) „Roggen" > r'hžb :: predtrašk. ßciC,a — glede u :: i identično z *îßvQ- :: *sфbr^, Z [ i ] ß s c - z i > e —, ßcvzog :: *trašk. > lat. brisa etc. IT 81, J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286. Ta pre hod je analogično spremenil celo prvotni i v u n. pr. : Фс ллб-жо д > Pulpu-deva, gršk. ëiexog > trašk. *dusk&s > slov. d'bska etc. IT 97 sq. Torej se menja prvotno *t,ißiQ- = *зфы- (ohranjeno v Z [ i ] ß e c - ) v *C,ißvQ-, iz česar t,ißvQ-d-iO£g, kakor Фс лло- v Pulpu- z i > u; sicer pa je la b i j a l b oziroma p f-vokal že sam po sebi približal и-samoglasniku. K u :: T primerjaj še : predslov. k'bbbh :: čbb'br'b, sk'blçg^, :: Ščbl^g'b — sk'blçg'b tudi v *b-ski,lQg'b > *(b)scblçg'h\ —, pyro :: pirogi, tys^ja :: tisçtja, predlit. sut/âèras :: sidâbras etc.; predilyr. Dasumius -•5-

:: Dasimius,

etc. J 8 8 ; predgršk. Tvvëaç:: Ttvâaç-, etc. A 300, T 201 ; predlat. urpex :: irpex T 201. K staromaloazijat. u :: / cf. obširno VZ 270. § 1 4 . Aspirata -th- v predtrašk. !l,ißvQ-e-iosc — -iôsç je g r š k a končnica kakor v p r e d g r š k . nallay.-iôsç, Çry-el-t-iôsç — iz -t- kakor predtrašk. -y.iv&oq :: -yevroq s staroevrop. menjavanjem tenuis tenuis aspirata pred naglasom. K -^sufiksu cf.: Preddak. у.о,иГ]та1 „Edelinge niederen Ranges" = predslov. k^metb „Bauer" :: predgršk. (Kreta) Hes. y.aßav „uyôv" etc. T 193. Predtrašk. лоХ-са-т-еи „ZülßoSig-Priester" :: {p co 33) pred slov. *wolis-uä > *vblbchva/'b ^vbhš-ncti ( s < ch radi i > ! ) v stcsl. vhsnçti „balbutire", vhchzrb „vates", rus. volchvovatb, volchiH „Zauberer"; k -ua cf. mr-iri etc. IT 97. Koren *жо1- morebiti k *p(h)olal- v etrušk. falado „caelum", fala „hohes Gerüst, hölzerner Belagerungsturm, höl zerne Säule", s čimer je skorajda sigurno sorodno predtrašk. * л г о л - т (s -^-formantom !) v Jtôlr-vv „ßoßavv, ежаХ^сд, ^vkâxaatQOv", K -is- v жо1-1б-г-а1 cf. J o k 1, Eberts Reallex. s. v. Thraker 286. Isti -t- z istim predidočim formantom -is- nahajamo v predtrašk. yt-ia-r-ai „r&v ӨсахФг rivfç oï xcaçlg, yvvaiy.ôç L,ü)aiv" iz *kat-is-tradi *khal-[i]s-t k f » / cf. predslov. *tjud-jb oo Ijudb „Volk", pred trašk. -esßa :: -Xißa etc. IT 109, M 13 —, z [i] kakor BOVQ- < BovçiIT 90, V predslov. cAoZs^'s „ c a e l e b s " . Predgršk. (predtrašk.?) ßohv9oc „ßovaaaoc" iz *ßol-iv-&-, kakor Ç,ax-vv-&-iôeq poleg c,£y.-s}.-T-iôiç „y.o-loy.-vv-r-ai" :: (6 oo S kakor zgoraj xoXiorai :: vblbchvb) predslov. voh „Ochs". Trašk. ( 3 ( ) и т о 5 ' „ô y.Qi&ivoi olvoç" iz *bharsa-i- črez *barüi- > *brüt- z rs > r, o čemer drugje več, in aru > ru kakor 'Aßijooxog > Mijôoyoq IT 90 :: slov. borš-bno „(Speise aus) Mehl", got. bariz-eins „aus G e r s t e " , lat. *fars- > farr- etc.; k - S - v -iZ-^formantu cf. sle dečo besedo. Trašk. (^пж-ш-1]с, ( s oo oi kakor 3Iv6oi > Moiaoi) ^есжосттЈс „Vergießer, Verschwender" smo v § 9 jednačili z idg. korenom *(k)seup: *(k)seip- „zerstreuen"; ei = г ( ? ) iz ei, T ali ü (črez ы)? 'Oâvaasvç

Bruttii :: Brittii

:: 'Oôioaeiq,

xvvâça

:: y.ivâça

Predtrašk. Sovçey-^&V? „eine Gottheit", predbityn. iz *Swöraleg- :: predslov. Svarog'b „Sonnengottheit".

Zev

SvQy-àorrjç

' Ker pa se je pri Ilyrotrakih za pivo uporabljalo tudi p r o s o , zato ßc-v-T-og brže k slov. b'br'b (iz *bhoru-) „Art H i r s e " ; seveda velja to le, če je pivo iz ječmena izpodrinilo proseno pivo, dočim je stari izraz ostal v rabi, ker se je „(pivo iz) prosa" razširilo v „pivo".

Razlaga -/-formanta je pri traških = i d g . besedah druga kakor pri p r e d t r a š k i h ; traškega -^-formanta zaradi nejasnega pomena ni mogoče identificirati z gotovo kategorijo f-formantov B r u g m a n n , Gr.^ ll/l 390 sq. K p r e d trašk. -t(h)- cf. predvsem predilyr. -t- v Koiçr/.ov :: Kovçix-T-a S k o k , Glasnik 29, 117 sq., ki ga smatra za idg., ter -ä't- K r a h e . Alt. balkanillyr. geograph. NN 62 sq., Tergitio Negotiator (:: Tergeste :: predslov. twg'h) J o k l , Eberts Reallex. s. v. Albaner 88. Sem tudi etrušk. -t(h)- v zilc :: zilc-t- > zila[yj& etc. C o r t s e n , Etrusk. Standes- u. Beamtentitel 109, o čemer, vsaj glede Пууабос :: pakste, Ôôvaasiç > u&uste, deloma drugače F i e s e l , Namen griech. Myth. 56. § 15. Predtrašk. C t ß v Q & i o t g glosira Hes. s. v. Z i ß v . & i o t g s „ai Qçàooai, TJ Gçâxig yv7j6ioi" in yvvjOiog je po njem „ ö ïomv y ovim v, ïôioç, oixsïoç" Hes. s. V. yv/jOioç. V L i d d e l l - S c o t t , Gr.-engl. Lex. naha jamo pod yvi'jCiog (iz *yvfjaiç „Geburt") sledeče : „belonging to the race", i. e. „lawfuUy begotten, born in wedlock (nasprotno vô&oç), genuine, legitimate (n. pr. yvvaîxeg, v nasprotju s xalXaxLôiq, ali pa yvi'ioioi Tf}ç 'ElXàôog , t r u e Greeks')", yv7]aiwg „nobly". Hes. „£§ ïowv yovéav" pomeni „iz jednakih, t. j . legitimnih starišev, torej ne iz očeta in priležnice", ïôiog = „poseben, lasten, soroden" in oixeïog (iz oixog) se prestavlja s „hišen, soroden ( T O ßlv olxelov xal avyysvég), prijateljski" ; torej l l , i ß v Q & - i o f g = ali „legitimni (t. j . zakonski)", ali „pravi (v nasprotju z Netračani)", ali „sorodni", torej „k i s t i f a m i l i j i ali iz te nastali z a d r u g i ( = Großfamilie) oziroma b r a t s t v u in dalje p l e m e n u pripadajoči", ali pa slednjič „plemeniti".

I

"

Vse ravnokar navedene pomene nahajamo vsaj deloma tudi pri zgoraj v § 2 sq. obravnavanem *ЗС Ы , t a k o : „Bruder, Kamerad, entfernter Verwandter, Genosse(nschafter) etc.". Ce je pri ( l , c ß v c & i o s g računati le s „plemeniti" — na kar je vsekakor mislil T o m a s c h e k , Alt. Thrak. 11/1 11, ko je istovetil * C , i ß - z lit. ž i b u „glänze" —, tedaj tudi „plemenit" ni nezdružljivo s „familija > zadruga > bratstvo > pleme". K temu pomenskemu prehodu cf.: plemenit iz plemen„pleme" in to iz *plecl- „ploditi"; dalje češ. šlechta „Geschlecht > Adel" napram nvgr. axliràôa „familija" in slov. žlahta „Verwandtschaft" > žlahten „ p l e m e n i t " . Nadaljnji vzgledi za „roditi (oziroma oče, mati) > familija > zadruga > bratstvo > pleme > plemenit" s o : lat. pater > *patra „Geschlecht" > patricius, idg. *äta „papa" > germ. *a/öp-al- „Geschlecht, Adel"; morebiti idg. *gen- „gebären" > germ. *kuni-z „Geschlechtshaupt" > *kun-ing- „König" - seveda le, če *kunii3g= slov. k'bnqg'b ne brže k (pred)trašk. *kulüne(a)gv Diceneus âa-xaiveog „dak. Prophet" < *kene[g]- < *kinei3g- z di- (kakor

Di-baltum

:: bolto IT 122) ter zu>ü>i>e, o čemer zgoraj § 13 > ZßsQ-&tovQOo<; cf., m z n > O zgoraj § 12; k -[gj- cf. IT 118 —, lat. gens „Geschlecht, Stamm" (iz *gn-ti- k gi-gn-o „ge bäre") > gentîlis > frc. gentilhomme „Edelmann" etc. Zatorej nikakor ni nemogoče spojiti pojem „zadružništva", ki tiči najbrže v slov. *sçbbra „Arbeitsgenossenschaft", ^sçbbn „Arbeitsgenosse" — ker je za druga opravljala predvsem p o l j e d e l s k a dela, ni čudno, da pomeni shrv. sebar danes „težak etc." —, s pojmom „plemenitaštva" v trašk. C,ißvQ&IA(c; skupno izhodišče je na krvnem sorodstvu temelječa fami lija > z a d r u g a > bratstvo > pleme, iz česar p l e m e n i t . § 1 6 . Pomen „ p l e m e " za *ii,ißvQdomnevam tudi v predtrašk. *Zïbir-thar-d- > Zßsc&iotQCOi {k e < i napram v v *Cißvccf. § 13), Zbertiurdus, iz česar disimilirano z r-r > l-r — cf. vendar tudi r I v predtrašk. 'Poiôiaç :: Aoiôiaç etc. IT 85, če spada semkaj osebno ime Zißil-ßioq, „Name eines K ö n i g s " — ZißskaoCcoog, ZßeXooCcoog < Zßsl&iovQOoc — T o m a s c h e k , Alt. Thrak. II/l, 60 navaja še Svelsurus; k -b- > -&- > -w- cf. Di-baltum > Develtos „Ort, gelegen zyprischen zwei Bächen im S u m p f e " :: predslov. bolto „blato" etc. IT 102 — „thrakischer Beiname des Zeus". J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 290 stavi to ime k lit. ziburys „Licht", žalbas „Blitz", opiraje se (brez navedbe vira) na njegovo upodabljanje v obliki grškega Zsvg Kscavvog. Drugi del *thûr-d-, čigar -u- se palatalizira v -'u- ali slično in čigar -fu- prehaja v -su- J o k l , 1. c. 286 in 290, spominja na predtrašk. -tur- „possessor" v Gesti-s-tyrum „locus p o s s e s s o r u m " . K *gest„locus" cf. predslov. *mê-gst- > mesto „locus, urbs etc." J 109. K -scf. Âaov-Cy-ôaia, Xeçôoi-a-xeça, A i v i - Б - у . А С Г А etc. IT 9 5 ; *-tür- „possessor" pač k predgršk. riçavvog „maitre absolu, tyran, despote" = etrušk. Turan „Venus". îßvc-&IOEC

Če pomeni *îßvQ- „bratstvo = gr. (fcarcia", o čemer zgoraj § 15 cf., tedaj se da Zßsc-S-iovQOog prestaviti v gršk. „(pcargiag r-ùçavvog" in njegov grški sovrstnik je Zebç Фсагссод, ki ga imenujejo tudi Zsvg 'Алагог}С1од; priimek 'Axaroiçiog je sestavljen iz &- „cum" in жат}]С „pater" kakor slično б^о-литосвд „skupnega očeta". Žalibog ne morem iz materijala, ki ga navaja T o m a s c h e k , Alt. Thrak. II/l — drugi viri so mi nedostopni 1 — 60, za to razlago nobene podpore izvleči, izvzemši morebiti krajevno ime Zbur-ulus, ki je iz ''C,ißvQ„(pcaxQia" gotovo lažje razložljivo kakor iz *CißvQ„fulgur". Poleg tega se da vez med i : i ß v Q » I O E C „yvriOioi" ter Zebg Zßec-E-iovgoog „*rvn6i(av rvçavvog" podpreti še z antično predstavo, da so plemenitaši potomci Zeusa in da je ta takorekoč njihov starejšina.

K -d- v Z ß e Q - & i o d c - o - 0 ( ; — Svelsurus morebiti b r e z tega sufiksa — cf. z (n)d :: nn predgršk. rvcavvoc, o čemer obširno IP 32, sicer pa primerjaj -d- v predtraskofryg. S a ß a o i o g , čigar dentalni sufiks je soroden z v § 14 obravnavanem -t(h)-; i s t i -t- :: -d- na podlagi staro evrop. tenuis :: media v *s&l-tld „Salz", *alu-tld „Art Bier", *wàlU-tld„groß, herrschen" etc. § 17. Slednjič je treba tudi s tem računati, da je predtrašk. Zßec-d-iovQÖoc „*(pçaTQiaç, yvqeiwv rvqavvog" morebiti le e n a izmed mnogih funkcij traškega Zeusa, da je Z ß t Q ^ i o v c e o q , takorekoč le e p i t e t o n traškega Jupitra, kakor gršk. Ф с а т с ш д oziroma 'Axaroiçioç za Zeusa, in da zategadelj iz upodabljanja traškega Z ß e c & i o v c o o g slično kakor grškega Zehg Ksçavvég še nikakor ne sledi, da m o r a *!îßsQ„pomeniti" le „fulgur", ravnotako kakor iz gršk. Zthç Ksçavvôç nihče ne sklepa, da je prvotni pomen besede Zsvç le „xscavvdg". Ce je ZßecS-iovQOoc prvotno res „bog bliska in groma", tako bi imeli Traki kar t r o j e bogov te vrste, poleg boga Z ß s Q & i o v c o o g še Perana in r£ßslsi%ic, o čemer takoj spodaj, kar je, upoštevaje veliko razsežnost traškega ozemlja, mogoče, vendar zmanjša domneva, da je ZßsQ&iovQOog = „*(pçarQiag, yvyaiwv rvçavvog" le e n a izmed last nosti traškega Jupitra, to trojico na dvojico. P o mojem mnenju ni niti getski bog Faßslaiîc prvotno = „Zshg KEçavvôg"; o njem poroča namreč H e r o d o t IV 94, da je s y n o n y m e n s traškim bogom SâX/ioîg. Sâl/io§iç ZâX,uo§ig se v antičnih virih identificira predvsem z božanstvom Kçôvog-Saturnus. Edino, kar govori za prvotni pomen „Zahc Keçavvôç", je getski običaj: „xal ж с о д ßQOvn'jV

ге

xal

àorçaxrjv

TO^SVOVTSÇ

ävm

л с а д

xàv

ovgavöv

ànuXkiv

in seveda e m e n d a c i j a sporočenega J 1 1 ßalstcîv" (v roko pisih ABC) v * Z t / 3 6 A s j V T o m a s c h e k , Alt. Thrak. 11/1 62, bolje *Zißelst§tv J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286 (po S e u r e , Rev. arch. 1915/i, 9 2 4 ; meni nedostopno!), s *-ks- „Gott", kakor v Zälßoîg, Aiôvvôg, Ulixes M 1 3 ; ta k o n j e k t u r a pač le radi s u p o n i r a n e sorodnosti z ZißtlGovQOog in dalje radi domneve, da je Zißslaovccog Trô

=

^ б и "

„ Z s h g

Kaçavvôq".

Z Z a l ß o ^ i g s y n o n y m n o r £ ß s X s i t , i c je najbrže le t r a š k . d i j a l . o b l i k a za Z a X ß o ^ i g ; še bližje kakor Z a X ß o § i g je istotako se nahaja joče Z a ß o X ^ i g . K r s ß s X - e l % i g poleg Z ä ß o X - ^ i g cf.: a) Glede g- :: z- primerjaj predtrašk. Cermisara :: Zacßi^sQa etc. J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 292; po mojem mnenju je g ohranjen pred n e palatali, tako tudi pred a, dočim je pred palatali 2*

g prešel v z. Prehod a-vokala v e ali obratno je v traščini p o g o s t , tako da je mogoče izhajati iz *gebol- :: *gabol-, iz česar *zemol- ( > *zamol- z disimilacijo ze- v za-) > Zaßol-îg, :: *gabol- > *geb9l> r£ßel-£i%ic, posebno če upoštevamo, da je moralo traško menjavanje â :: ê v i s t i besedi, o čemer zgoraj § 5 cf., dovesti do vsakovrstnih analogij, ne vštevši e, a kot izraz za ә iz n e n a g l a š e n e g a e/a in ne računajoč z lokalnimi razlikami. b) Alternacija b m w FsßsX- :: Zaßok- je v traščini ravnotako p r i z n a n pojav: Bâareiga :: ßläortica, 'Aßvöev :: 'Aßvoev, Aoßijcog :: JößtjQog etc. IT 103 sq. Isto velja za e :: o v Feßsknlîg oo Zaßol§ig n. pr. Bôv^r]ç :: Biv^sig etc. 1. c. 82, kjer imamo opraviti ali z e :: o, ali pa z Ә ( <5 o) :: o. Sporočeno „-tiîg" v ГфеЫ%1с se sme z isto sigurnostjo citati „ - £ î | t s " in njegovo - s « | - je napram *-aks- v z / w i ) - t ) | - o s v istem razmerju kakor predlat. *peik- > flcus, *fëcatum k predgršk. Ovxov, predgršk. norù-ôàf- Neptünus etc. T 202. V Zaßolîg iz *Zamol-aks-i- je n e n a g l a š e n i u i z p a l kakor v predgršk. oïavжog > 01бжеггј. Praoblika je torej *raßi:l-v^-i-g oziroma *Zcßol-vî-g (Ç- iz У-) „terrae d e u s " ; za ta pomen prihaja v poštev predvsem z Zaßolîq, *Saßolîg (cf. Sa}.ßoîg\) sorodno Seßeltj „thrak. E r d g ö t t i n " (zato vežejo to ime tudi z idg. *ghem- „zemlja"), dalje predgršk. *y/y.aß- „Erde" v yaßa&6v „ * i r d e n e s Geschirr > rcvßliov", yäßiva, xaßa&a poleg *yeß/ß> *zeb/m- > âßatog âßaroq id. ; slednjič primerjaj z b co m w, o čemer obširno T 190 cf., predgršk. *gâw- „Erde" v yaîa (kypr. s predgršk. *ge- > *zç- > *zS- ali brže še le z gršk. dijal. palatalizacijo g- v ''z- pred palatalnim â?) etc. Ome niti je še treba, da identificirajo boga Zaßol^tq z gršk. KQÔVOÇ, ki je sin boginje Fala „ z e m l j a " ter soprog boginje 'Pia = Ff] in ki personificira žetev rodečo z e m l j o ; v Italiji mu odgovarja predlat. Saeturnus Säturnus \z *Sawi-turannos „ E r d e - H e r r " — *z/saw- „Erde" < *g/kšiu-? - IP 31 sq. Radi S a X ß O ^ t g , Zalßoîg poleg Zaßolîg, dalje radi tâkßatog = l,aßaxog, Hes. s. v. (âßarog adnot., se je praoblika glasila : *g&l-b- (-/- v Zäßol-îg etc. je s u f i k s ) :: *gël-b- > *zel-b- > *zal-blm-. Izpad prvega I je disimilatoričen v *Talß-sl> Fsßslaîg, Seßelrj, Zaßolîg poleg Zalßoîg; morebiti je v cod. se nahajajoče Zalßolîg še ohranjena praoblika. Seveda velja gornja razlaga l e , če ni / izpal črez n po §

12;

k

/ 00 n

(cf.

ßövaaaog

:: ßolivd-og,

Mivvai

:: Milvai

*ga''l- :: *ga''n- „Erde" cf.: predgršk. Hesych. yâva = etrušk. cil-d- „ t e r r a ? " C o r t s e n , ZONF V 264 in

„yîi" *yav-ß-

etc.

M

21)

:: yàXag >

v

id.

yaßßgiov

„ * i r d e n e s Geschirr > xcvßXlov". Cf. še etrušk. u-çn-tum „area" in *Gne-pta-n- „Erde-Quelle (: etrušk. put-)" v lat. Neptùnus. Mogoče je seveda tudi I :: O, o čemer obširno T 197 cf. E d i n i predtrašk. Ztbg Ksçavvôg je po mojem mnenju l e *Perün- = predslov. *Peryny (и/б oo Su kakor etrušk. ufle :: auf le, pred trašk. "Aççmlog :: "Açavkog etc.) Perum „ D o n n e r g o t t " v bolg. Perinplanina in v perunika „Schwertlilie". Isti prehod: Perun'b „Donner gott" > perun-ika „Schwertlilie" nahajamo v preddak. *à-x[£]çovv> äxQovg „Schwertlilie" iz *Perün-; a-prefiks se obravnava v M 9 z lite raturo, izpad e-vokala kakor v predtrašk. Sxaçâôoxog > 1:ласоохос. *Per- je sorodno s predgršk. *pers- „Donnerkeil" T 242. § 18. Iz zgorajšnjega sledi: predslov. *зфыа „*zadruga", *5фы%> „*zadružnik, zadrugar ali slično", nadalje eventualno (če ne iz ruščine) predbalt. *selä(n)b(i)r- id. in predtrašk. *sênbir- „*zadružnik > *soplemenjak > yrrjOiog". Pravi pomen te skupine je že zaradi tega težko določiti, ker ne vemo, ali je ta beseda v baltoslov.-traščini idg. ali predidg. = staroevropskega porekla. V prvem slučaju, t. j . pri idg. izvoru, obstojate d v e možnosti: ali je baltoslov, beseda sorodna s traško, ali pa so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani dose ljenih Trakov, ko so se z njimi pomešali. V zadnjem slučaju zado stuje skupna praoblika * 5 е л 6 г > - , ki da v traščini *selä(n)b(i)r-, iz česar dalje v traščini *C,iß£Q-, *^tßvcin v trašč. > baltoslov. slov. *s§bbr% ter eventualno litolet. *sebr-, *sâbr-, *sänb(u)r-, o čemer cf. zgoraj § 2-15. Domnevam, da je rekonstruirani pomen „zadruga = G r o ß familie" zgornjih besed nastal iz izraza za „familijo"; seveda je za družništvo mogoče tudi na drugi podlagi. Familijo tvorijo člani, ki imajo i s t e g a o č e t a v slučaju patriarhata ali pa i s t o m a t e r , to pri matriarhatu. Tako je gršk. (pcargia prvotno sestavljena iz članov, rojenih od i s t e g a očeta; cf. *s(o)m „eden, skupaj" + жат7'јс v oßoлагосед, "A-xatoiiQia „praznik bratstva" zgoraj § 16. Nasprotno v predgršk. dobi je vladal matriarhat, ki je izpodrinil idg. 'pQät?jc (pçércoç „*brat > član bratstva" in ga nadomestil z àôsl(p6ç „brat" = stind. sa-garbhyas „co-uterinus" K r e t s c h m e r , Glotta II 201 sq. Člani za druge, t. j . familije, v kateri ostanejo sinovi tudi p o o ž e n i t v i v s k u p n e m g o s p o d a r s t v u , so karakterizirani tudi po tem, da žive vsi zadrugarji pod e n i m in i s t i m k r o v o m , da so torej takorekoč „eiv-oMoi", o čemer več pri S c h r a d e r - N e h r i n g , Reallex. s. v. Fa milie 288 sq.; 1. c, je pod Großfamilie ( = joint family) na široko govor o „zadrugi".

Če je „zadruga" = „članstvo radi i s t i h s t a r i š e v", tedaj slov. * 5 ф п / а iz idg. *sem-bKr- (oziroma s prevojem *sëm-bhor- in z reduk cijo *sëm-bhr-) „istih = e n i h = s k u p n i h s t a r i š e v (oče ali mati)". K idg. *bher- „ n e s t i > nositi > r o d i t i > mati > s t a r i š i (tudi oče)" cf. nvn. ge-bären, got. bër-us-fôs „Eltern", alb. bir „sin" in got. baür id. iz idg. *bhj„r- „Geborenes" etc. W a l d e - P o k o r n y , Vgl. W b . II 153 sq., kjer je str. 154 pod ôl-tpçoç navedena tudi redukcijska stopnja *-bhr-. K *sëm- „eden ( = isti), skupaj, s" cf. 1. c. 488 sq. kelt. *sfn < *sëm-, dalje prevojno *söm > balt. *sän v lit. sän-, let. suô- (cf. *sänbar- > suo-bars „ein Opfer"), slov. SQ- > shr. s o - ; *selöm- je v r d d h i — idg. d i j a l . *sëm-èA//ur-d- „istih roditeljev" iz *sém-bhJor- „ e n i in isti roditelji" kakor stind. däiväs „göttlich" iz dêvas „Gott" — k *selomV idg. *sem- „1, s" > lat. sem-per „in e i n e m fort", kymr. hefyd „auch", stvn. sin-hlün- „conjuges", stind. sam- „skupaj, zajedno, s" etc. I. c. 488 sq., kjer se obravnava tudi *sm- id. Brez končnega nosnika cf. idg. *so- v let. sa- „s". Vendar je idg. *së/6- „1, s", ki bi prišlo vpoštev pri balt. *së/a-bhr- poleg slov. *sèm-bhir- > *вфы' , malo verjetno 1. C. 492 — sigurnejše je *su- > litolet. su- ; tudi v let. subr- ? — ; zato mislim, da je najbolje izhajati od trašk.-idg. *sëmb[h]ir- > *sëlàb(i)r-, odkoder ne le slov. *$фы% in trašk. *!îßefvQ-, ampak tudi balt. *së/âbr-, da celo fin. *sebr- > *sebr- > seur-, če upoštevamo ilyrotraski materijal (relikte oziroma izposojenke) v (ugro)finščini J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 296, F e i s t , Natalicium-Schrijnen 483. Le traški ali predtraški izvor je mogoč, če pomeni *8фы% pr votno „6iv-oiy.oç", ker *sëm-bur- „pripadajoč k skupnemu d o m u " — k *-bur- „olxog" ci. Hesych. ßvciov' „oixrißa", mesap. ßavcia „oixia", ßäcig „Tsixog" — da l e v t r a š č i n i *sêmbir- zgoraj § 1 3 ; seveda slov. b je nastal tudi iz pred palatali. Mimogrede omenjam, da temelji lyk. ese-dënnew- „Sippe" brž kone na ese „mit" + *da''n- „Mutter" :: etrušk. a-ti[nj „Mutter" (:: lyk. *da'(n)/r- „gebären" v ti-der- ti-deim- „Sohn"); torej esedênnew= „Sippe (auf m u t t e r r e c h t l i c h e r Grundlage)". O matriarhatu pri Lykih cf. H e s t e r m a n n , Natalicium-Schrijnen 261 sq. § 1 9 . Ker pa so Baltoslovani na teritoriju med Karpati in Bal tikom d o s e l j e n c i in ker so se d o s e l i l i tja tudi pred njimi na ' Indogermanisti primerjajo idg. *bhewä- „sein", h čemur še stvn. bür „Haus"; če je *bür- :: *bâ(u)r- p r e d ilyrotrasko, primerjaj *blpur> *рзг^ „olxos" v lyk. prnnezi „oixelos" BA § 186.

istih tleh bivajoči Ilyrotraki, moramo slednjič računati še z možnostjo, da je slov. * $ ф п = balt. *selä(n)br- = fin. *sedr- > seur- sicer ilyrotraški relikt, kojemu odgovarja trašk. *C,cßiQ- > *'Ciße/vQ-, da pa prailyrotrask. *sënbir- ni idg., ampak neidg., t. j . s t a r o e v r o p s k e g a izvora. Ce dalje upoštevamo, da se pojem *зфыб v mnogem krije z izrazom drug'b „alter, alius, Genosse" in da se razvija tudi pojem „zadruga" iz izraza „drugi, alter, alius", h čemur cf. slov. drugT, „an derer, alius; Genosse, Freund" > družina „Hausgenossen, Familie etc." — tudi „ H e e r e s a b t e i l u n g " kakor v sorodnem stvn. trucht „Krieger schar" > truhtln „Kriegsherr, Fürst" ; ta pomenski prihod morebiti tudi v trašk. il,ißvc&iaeg „yv/jOioi" — in iz drugb nastalo shrv. zadruga „Großfamilie", in če se slednjič še opremo na fin. synonym, toinen (mies) „ein zweiter (Mann)" za *sebr- > seur-, tedaj smemo operirati celo s staroevrop. *sënb(h)ir- „alter, alius", ki je ohranjeno v etruščini. Predno obravnavamo etruški refleks zgoraj navedenega staro evrop. *sênb(h)ir-, par besedi o etruških števnikih: max „ 1 " , zal „2", &u „ 3 " , hu& „4", ci „5", ša „6", cezp „7", šem
*etrušk. > lat. sporta, yväßa > *etrušk. > lat. cruma, 'AXéâvôçog > etrušk. alcsentre > praenest. Alixentros; b > p pač radi etrušk. alternacije b :: p n. pr. Bassenius :: Passenius, aspirata p h p r e d naglasom poleg neaspiriranega p/b v drugih pozicijah je z n a n pojav v e t r u š č i n i in staromaloazijatščini, sploh v staroevropščini M 44 sq. Zgoraj fiksirani red etruških števnikov je dognan deloma po k o m b i n a t o r i č n i metodi, h čemur glede števnikov „1—6" cf. S k u t s c h , P W Realencycl. s. v. Etrusker 800 sq. Če je ci = „ 5 " in hu& = „4", potem je cean-u» = „5 + 4 > 9 " ; h h u 9 > -u» „4" v etruščini cf. etrušk. menjavanje aspirata :: neaspirata ter herina > erina. H ci :: ce- cf. etrušk. cialyj- :: cealyj- „5 X 10 > 5 0 " ; morebiti je e:i le izraz za e ( < ë?) H e r b i g , Kleinasiat.-etrask. Namengl. 29 sq. ' „10" = -yj. „-zig" in •*-»u(r)- V za-&r- „2 X 10" ter v »u-fl„10 + 2" T 239 in morebiti s th oo l {&éça^ :: lorïca) v lu(r-) > nur„ 1 0 ? " T 238; „100" = acn- BA § 779 in „1000" = etrušk.-predital. *tha/eišš- (cf. predslov. ty/isçtja etc. „1000"), ohranjeno v * Ө „1000" = *Th(aleišš-) oziroma v oo „1000" = 8 = *F(eilušš-) z ital. th- > /-, o čemer obširno VZf 146, 151 cf.

Zgoraj navedeni red etrušk. števnikov potrjuje tudi e t y m o l o g i j a , h čemur cf. obširno BA str. 34 in § 539 sq., 575 sq., 777 sqq. in passim, SA in VZ(f) passim, M 48, T 182, 195, 248: max „ 1 " radi *etrušk.-predgršk. > lat. maccus „sim-plex = e i n fältig", *ö-m[a]c- > -oncia, uncia „ e i n Teil eines A s " ; *makk(h)< *mat-k(h)- (m CO b) bask. bat „ 1 " = predgršk. *ßur-iX-^ „primus" > ßaaiXavq. Cf. noch vorkret. *1-лт- > ïrrov „ev" T 247. zal „2" iz *dzal — etrušk. z = ts ali dz — :: *dzan v *dzq oo *dzç > etrušk. za-»r- „2 X 10" = predalb. 4zat(h)dr > zet „20" in predgršk. Zf}-&-og „'Aß(picov" poleg *zl- v predgršk. la-ßcv-c „bipennis" in bašk. *zol- „2" > zor-tzP „2—10" > „8". d-u „3" = *dhq iz *d(h)um-, h čemur cf. 9un-z „3 X " , pred gršk. zlvß-Ccv-sg „ * t r i b u s > eine der d r e i dorischen Phylen", predlat. *dhii- > *pu- > *fu- „ 3 " V *fu-scma > fascina „ D r e i zack" (m oo p) lyk. top- „ 3 " {t'x l > kavk. / A > A) *Aa^m „ 3 " z iz -n + plural, formanta -plb- radi ^»-n „ 3 " :: */-/,V^ „ 3 " v *lhel-* > bašk. Ле/iV-- „ 3 " . hu9 „4" iz * / u - / ( ' A ; z etrušk. f > h {in -& kakor „12" T 239, Zf]-&-oç „'Aßtpiav") radi / : : m (cf. predlat./e/es :: meles) v mu"аЫ- „4 X 10 > 4 0 " ; k * и-т( ) „4" cf. * F t t j j W « , ki je bila тетсало д K r e t s c h m e r , Glotta XVIII 110, ter kret. *biti {*kuti'') „4". Praetrušk. *flmu- „4" iz *flmur- (kakor predgršk. и-лшг :: predlat. pirum etc. M 8) radi lemn. mar- „ 4 ? " in bašk. *la-bur > laur „4" = sumer. *li-mur > limmu „4" VZ 312 sq., VZf 156. ' Cf. še *bt- „ 1 " v жтекад „singularis > sanglier" (e a) *жта1„primus > ßaaiXsig" v *nraXa-ßf,oi]g > etrušk. talmi&e F i e s e l , Nam, griech. Myth. 40 sqq. {pt > tp kakor *octa > *oica > occa ali pa pt> p- > p- s t eo O, o čemer o b š i r n o T 198 sq.) IIaXa-ß)']ot]q : жäXßvq, „ßaaiXivg" {p р > f > h) lyd. haim- id. Isto pt- :: /D- še v: n(r)6Xig :: ha\d.-p(a)tari K r e t s c h m e r , Glotta XIV 311 — etrušk. s;7ur-('ei>-; pač k Šjar-(d-) „Säcono,", komaj *ptur- > *tpur- > spur- s ^оо s M 19 — ; л(т) Хеа „orme" kot „arbre aimant un sol a q u e u x " k etrušk. pute „Quelle, Fluß, Meer" BA § 147; ж(т)еаос „Wanne" :: lyk. pttara „uyyoi" iz ßvrivri etc.; лтесг}] = *përsnâ + p r e d l a t . talus (iz *pt-?)? ^ K bašk. -/- > -r- cf. U h 1 e n b e c k , Beitr. vgl. Lautl. bask. Dialekte 56. 3 K *n =0 // cf. M 13, 21 ; k bašk. dental ali dentalnazal oo likvida cf. U h l e n b e c k , 1. c. 49 sq., 59, 67. K Ih > h — pač črez l a t e r a l n i X, ki je ohranjen v kavk. dijal. — cf. 1. C. 68. ^ G a e r t e , P W Realencycl. II R./II 740.

ci „5" poleg *ce- v ceanu» „5 + 4 > 9" in celi-ahl- „5 X 10 > 50" iz *kelaw- radi predlat. Caviares „ein a l l e f ü n f Jahre stattfindendes Opfer" črez *ciu z -zu > -f kakor tum > tur, Ligustius > lecusti ali pa z - е / ш 7 - T 215. Cf. tudi etrušk.-lat. Л , v „ 5 " iz > = C(i) „ 5 " kakor gršk. П „ 5 " = ж тв in a s p i r i r a n o ^(eal^l-) „5 X 10 > 50" v etrušk. > lat. t , i, JL, L „50" B A § 778. Cf. še Cespius mons quinticeps iz etrušk. ci-zi „5 X " + p r e d l a t . ap-ex „Spitze" in slednjič p l u r a l (mesto dual) v etrušk. *cev-a^r- > *cévar- » *c3vèr> praital. *covër- „(zwei) Fünfer" > „10" v covehr-iu cür-ia^ „ t e k v i a = Zehntel" R o s e n b e r g , Staat d. alt. Italiker 122 sq. in v etrušk.-lemn. -xvel- > -xl„-zig" z etrušk.-lyk. гж>1. CIE 428 ciar&ialisa = /. Pom (< *pomp- „5")? ša „6" iz *šq/c radi še-al/J- „6 X 10 > 60" in dalje iz *šalem-, ki je ohranjeno v etrušk. Ermius „Sextllis" iz *e'-šam- s š > r kakor navesial > naverial (če ni v obojem ital. dijal. -s- > -r-) ter v predlat. *šam-dap-il- „*6 Grabmänner" > sandapila „ h e x a p h o r o s " M 19 in v šem-(p „8", q. v. s. v. Cf. tudi bašk. sei „6" iz *šem črez *šen > *šen. cezp „ 7 " iz ce- „ 5 " + *-zp- „alterum, 2 " iz *-zp9lz odpadom k o n č n e g a -Z (kakor v larezul > larezu, genet. končnici -al > -a etc.), ki pa se je obdržal v cezpal-yj- „7 X 10 > 70". Ohranjen je -/ prvotnejšega *-zpiI-, iz česar z redukcijo / > ә v n e n a g l a š e n i poziciji *-zp(d)l-, še v *ca-zpil- „cell- «5» (cf. Cav-iares s. v. cz)" + *-zpil- «2»" > *cazvil- — z etrušk. p :: w (črez ph > f > b > w kakor n. pr. PrifIVernas) M 33, T 190 — v etrušk. Caelius „ S e p t e m b e r " z etrušk. z > O kakor larznal > larnal etc. T 249 in z etrušk. ali lat. -avi- > -ai- T 215, torej *ca-zpil- « *cazvil- > *cavil- > *cail-. Z etrušk. *ca(z)vil„7" je identično predgršk. *ш/1сali *хаб/ссv Hes. y.aiçài „à тфг ежта aci&ßog; / oo r ni nobena zapreka te jednačbe, ker se menja v staroevrop.-staroprednjeaziat. / z /- n. p r . : etrušk. tuntle < TvvôâQTjç, predgršk. e-ceßiv9oc : Ußiv&oc, ytçiv&oç :: yéhv&oç, lyk. atr- :: atl- etc. M 6, T 182, IT 85 (predtrašk. ôtd/ßs :: 'Poiôiaç etc.), F i e s e l , Nam. griech. Myth. 70. Praoblika etrušk. cezp „7" je torej ce- „5" + *-zpir/l„alterum, 2 " ; identično s cezp- „7" je bašk. zazpir- ^ zazpi „ / s s e le bašk. ke- > se- > sa-. šem „ 8 " iz *šem 80" — od šem 60", ci-alxl„5 X 10 > 50" in v mW-alxl-

' Različno od curia je predlat. *cvu/irr- „Herr, König" (cf. etrušk. > lat. sella curûlis; k zz oo f cf. T 201) v Qzzz>-f^ (cf. etrušk. -ït(h)-{Qrmantl), *Q[u]urr- > Cur(r)ft- etc. T 246.

„4 X 10 > 40", q. v. s. v. hu9 — in *šem Ә > O in r :: I kakor pod cezp. Praetrušk. *šemphirll- „8" je sestavljeno iz *šem „6", q. v. s. v. ša, in iz *zphirll- „alterum, 2", a s p i r i r a n e oblike k -zpirll- v ce-zp, q. v. s. v. Torej *šem-zphirll„6 + 2", iz česar z izpadom -z-, o čemer pod cezp cf., *šemphir/l> etrušk. šem(p „8". Praobliko *šemzphir/l- „6 + 2", in sicer z e :: o — cf. T 206; seveda ni izključen vpliv lat. S y n o n y m a October — *šomzphir- „6 - p 2 > 8", dokazuje tudi etrušk. xosfer, xo(f)fer „ O c t o ber", čigar predlat. -fr- > lat. -dr- > -br- prehaja v Oclö-ber in odtod v Septem-ber, Novem-ber in Decem-ber. Etrušk. xosfer čitaj *šosf9r, če je X le g r a f i č n o znamenje za s, kakor miles > milex, to radi vul garnega -X- > -SS-; morebiti pa je дг ( = etrušk. cs) p r i b l i ž n i znak za s = etrušk. s — bodisi kot geminato, oziroma kot s-glas — kakor ss > X etruškega utuše :: lat. Ulixes F i e s e l , Nam. griech. Myth. 52, kjer pa je lat. -x- morebiti starejše kakor etrušk. (š)š radi etrušk. cs ali cs > (š)š, s(s). V xosfer nahajamo etrušk. ali ital. oziroma lat. izpad nosnika, kakor v etrušk. &u, ša (q. v. s. v.) oziroma v etrušk. > lat. *dhi{- > *dhu- > fascina (q. v. s. v. &u), in slednjič redukcijo nena glašenega v -Ә-. K -/- v xosfer napram -p(h)- v cezp in šem
f ali pa etrušk. pltp > f oziroma b : p :: ph > f v Obellius : Opellius = apel- :: u ufle — Ofellius etc. § 2 0 . Etrušk. *-zp(h)ir/l- „alter(um)" — v *ce-zpil- „quinque (et) alterum" > cezp „7" in v *šem-zphil- „sex (et) alterum" > šem(p „ 8 " ter v xo-sfer „ O c t o b e r " — je nastalo iz praetrušk. *zenp(h)irll- z êra > 6" > I in z redukcijo n e n a g l a š e n e g a | v z a č e t n o n a g l a š e n i h s e s t a v l j e n k a h *cé-z[en]pil- > cezp in *šem-z[en]phil- > šem ter v *š6m-z[en]fir > xosfer, kakor v Kaocàvôça > etrušk. castra, 'AléâvÔQoç > e'lcste etc. Etrušk. *zenp(h)irll- „alter" je glede z nejasno, ker etrušk. z izraža dz ali ts — v etruščini se označujejo z v e n e č i in n e z v e n e č i k o n z o n a n t i z malimi izjemami le z e n i m znakom —, vendar z ozirom na dz- v ZTj-d-oq „'Jßîcov" in v za&r- „2 X 10" = predalb. zet „20" ni nemogoče *dzBnp(h)ir- :: *dz%nb(h)ir- „alter", čigar dz- se p o p o l n o m a k r i j e z t,- v predtrašk. *îßiQ- ( > *<îße/vQ-) iz *dzënb(h)ir- „alter"; torej bi bilo trašk. poleg s- v slov. *sçbbrb že s t a r o e v r o p . alternacija *dz- :: ts- kakor predgršk. lîx-il-r-iä-sg :: Osx-ov-a etc. § 9. Sicer pa nahajamo najbrže tudi v etruščini sami *tsBnp(h)ir- > *zénp[ijr- „alter" v rimskem, prvotno etruškem S c h u l z e , ZGLEN 348°, g e n t i l i c i j u Semprönius s priimkom Atratinus. Radi d v o j e z i č n o s t i v p a s u med Etrurijo in italskimi dijalekti, ki meje ob

etruški jezikovni teritorij, srečavamo b i l i n g v a l n a imena, kakor rimsk. luventii s priimkom Thalna (: etrušk. *t(h)al- „juvenis" T 247). Ta dvojezična imena so nastala iz bilingv, каког je n. pr. z n a n o Q. Sribonius Cf. — vi. žitu, kjer je žitu = Scribonius; o sličnih slu čajih več drugje. Ravnotako je Atratinus, če izvedeno — o tem več drugje! — iz lat. ater = alter oziroma iz oskoumbr. *atr- v osk. atrud < *altrud — cf. tudi ater „alter" v antični etymologiji „frater est dictas quasi fere alter (čitaj afer)" —, najbrže le ital. dijal. prestava etrušk. *zempr-u > Semprönius in etrušk. *zempr-u'^ iz *zempr- < ""tsénpfijr„alter". V grščini nahajamo celo sestavljanke tipa Sanvo-sXàxmv, kjer -eXârav (: еМттј) ni ničesar drugega kakor prestava predgršk. *2:аж-уа(: predlat. sap-mus) J 97. Etrušk. *zën-p(h)ir- „alter" = predtrašk. *zenb(h)ir- id. > *i,ißs/vQ= predslov. *зфы' /а „id. > zadrugar, zadruga" je sestavljeno iz *tsën00 *dzen „2", ki je ohranjeno v etrušk, *tsön „zwêiter" v sestavljenki lat, per-sön-a „*Mann + z w e i t e r > Rolle, Karakter einer Person, Maske des Schauspielers" etc. M 48 = bask. -zun „zweiter" in ki ga predpostavljamo v *dzën- > *dzç- predgrškega Zrj-&-oç = 'Aß suobr-, če uo ne iz â, ker v letščini da le t a u t o s y l a b i c n i än diftong uo. Drugi del *-b(h)ir- :: *-p(h)ir/l- se ponavlja v etrušk. *Ы-р( )1-&- „12" < *&û-p(h)il- „10 + 2", iz česar &ufl&-ic-la „die z w ö l f dei consentes" T 239, ter v etrušk. *wirll- id. — s p/b :: & > w in r oo / (kakor zgoraj pod cezp v Caelius-xaiQÔg iz *kazzvir/l- :; cezp < *cezpil-) —, iz česar etrušk, > l a t ^-wi7//«s „*Secundus" T 225 in val-vae „ D o p p e l t ü r e " J IO62; k a :: r cf. M 41,

§ 2 1 . Na sledeči strani sledi skica, ki predstavlja glasovni in pomenski razvoj praslov, *зфы^:

V o r slav. *зфы' „*Mitglied der Großfamilie" wird als a l t e u r o p ä i s c h e s R e l i k t mit v o r t h r a k . (îßvcîOEc „yviâioi" verbunden und Anschluß an e t r u s k . *zenpir- „alter", erschließbar 3 . U S CC^Zp ~ P Ä J šem-[zf(f> „6 + 2", Xo-sfer „6 + 2 > O c t o b e r " und aus Semprönius Atratinus (: ater „alter"), gesucht. jjJ

' MAjusKULA izraža alternacijo : zveneč «з nezveneč; " = pogojni izpad nosnika. ^ Fin. *sehr- > *sebr- morebiti d i r e k t n o iz ilyrotraščine.

staroevrop. *Dzë"Bir-^ „drug, alter"

Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp. (Donos k študijam o slovenski ljudski arhitekturi).^ Dr.

Kmečka

S t a n k o

hiša j e po

grafsko=terenskim, živi, d a l j e p a

V u r n i k ,

Ljubljana.

svojem ustroju

vedno

klimatično^vremenskim

je

tudi

prilagođena

razmeram,

v

zrcalo socialnih, gospodarskih

geo*

katerih

razmer

in

še v e č : priča j e o stopnji civilizacije, o d r a ž a k m e č k i n a č i n misije* nja in ž i v l j e n j a , d a celo o psiholoških s v o j s t v i h s t a n o v a l c e v in o njih estetskem prepričanju Z a t o so m n o g e

in po

nam nudi važne interesih

precej

podatke. različne panoge

zna*

n o s t i n a p r a v i l e k m e č k o h i š o z a s v o j s t u d i j s k i o b j e k t . T a k o n. p r . zanima etnografa k m e č k a hiša v toliko, v kolikor raziskuje način stanovanja,

pripravljanja hrane, skupnega življenja v rodbini

gospodarjenja. hišnih

tipov,

Dalje

ugotavlja

ugotavlja

meje

podobnosti

ozemelj,

na

in

razlike

katerih

se

izživlja

e n o t e n tip, b o d i s i g l e d e h i š , noš, o b i č a j e v in se pri t e m d e l u sreča

s

političnim

jezikoslovcem,

in

kulturnim

zgodovinarjem,

gospodarskoâgrarnim

Zadnja

često

sociologom,

raziskovalcem,

geografom, celo tehnikom in arhitektom.

in

raznih

antropo«

d e s e t l e t j a se j e

pojavil m o č a n interes za l j u d s k o u m e t n o s t in tudi stilni razisko* valeč gleda na k m e t e , iščoč v strukturi vasi, dvora, tlorisu in ornamentiki

s k e m hotenju in njega razvoju v Eden najzaslužnejših nekoč zapisal

t e 4 e

ki nam

v

estet*

zgodovini.

etnograf ov

Evrope,

M. Haberlandt

je

lepe besede:

»Mogoče je kmečka duha,

konstrukciji,

kmečke hiše podatkov o k m e č k e m

hiša najmočnejše

svoji prvotnosti

usodo in bistvo naroda.«^

utelešenje

in nepokvarjenosti

ljudskega zrcali

vso

1 . Razvoj interesa za proučavanje, zlasti alpskega tipa slovenskih hiš. Literatura. Srednji v e k se ni znanstveno zanimal za k m e č k o

stavbarstvo

in tudi renesansa še ni p o k a z a l a z n a t n e g a interesa zanj. pa

freske

v

naših

cerkvah

mi

niso

nudili

doslej

podatkov o k a k e m interesu za k m e č k o hišo. Primož pač

dotakne

vendar

tudi

razdelitve Slovencev po

hiš nikjer

Merianom

prva,

ne

omenja

ki nam

jo

in

menda

opisujeta,

te

še

Slikarji

preveč

shematične

in

sta

Trubar^

toliko

in

literarno,

slikah,

očividno

se

vidikih,

šele Valvasor*

dasi ne

včasih

nobenih

etnografskih

kakor nekako nehote v svojih t o p o g r a f s k i h so

Arhivi

še

čeprav

nezanesljive,

XVII. in XVIII. stoletja n a m niso dali na

svojih slikah

skoro nobenih zanesljivih podatkov o hišah. Šele v drugi polovici XVIII. stoletja zopet bolj zaživi interes za e t n o g r a f i j o

Slovencev. Hermann^ j e precej storil za n e k e

p a n o g e n a š e e t n o g r a f i j e , h i š p a se n e d o t a k n e . Linhart® s k l e p a in d o m n e v a iz citatov in etimologij n a p o s e b n o s t i h i š e S l o v e n c e v v visokem

srednjem

veku.

Hacquet''

je

v

svojih

popisih

splošen in se naslanja na V a l v a s o r j a . Bretonne* se drži in H a c q u e t a in svojega r a z m e r o m a m a l o pridene. N a š i

precej

Linharta romantiki

— čudno! — k a k o r so se zanimali za noše, običaje in pesmi, t a k o se v e n d a r K o r y t k o v k r o g ni lotil p o p i s o v a n j a hiš in vse do k o n c a XIX. stoletja nimamo resnejših tozadevnih

del.

Veliko delo za Avstroôgrsko monarhijo

v b e s e d i in sliki

je

obelodanilo prve sistematične popise. J . Franke" j e opisal kranj* s k e , F. H u b a d " p a š t a j e r s k e s l o v e n s k e h i š e . Č e p r a v n i s t a t i

dve

deli k d o ve k a j izčrpni ali pa znanstveno temeljiti, sta vendar prvi resnejši

in

obširnejši

deli

o

slovenskih

hišah.

Prvo

specialno

s t u d i j o g o r e n j sikih h i š j e o b e l o d a n i l š e l e R u s A l e k s a n d e r

Haru*

zin,^^ k i j e l e t a 1 9 0 1 . p r e p o t o v a l i n r a z i s k a l z l a s t i b l e j s k i k o t i n g a znanstveno

obdelal z nekim n a r a v o s l o v n i m ,

interesom, hoteč najti mehanični razvoj

darwinovskim

in medčlene razvoja iz

enostanične hiše v » r a z v i t e j š e tipe«. Bavil se j e tudi z e t i m o l o g i j o in p r i m e r j a n j e m , s l o v s k i m

čeprav

interesom

prof. M . M u r k o ^ ^ ,

ki je

ne

vedno

enako

srečno.

Z

i m e n o *

s e j e lotil s t u d i j a h i š p r i n a s l e t a 1905. obelodanil

svojo, meringerjevski

orien»

tirano r a z p r a v o v n e m š č i n i in z a m a š i l o b č u t n o vrzel v

zadevni

evropski

z

literaturi, pa

obenem

slovansko hišo. Razprava

se

seznanil širši svet

je poslej

živahno

tudi

citirala v

jugo* vseh

zadevnih

strokovnih

opazkami

oglasil

deUh.

Pri

nas

F. K o t n i k ^ ^ .

se j e k

Isto

leto,

razpravi

ko

je

s

izšla

svojimi

Murko va

r a z p r a v a , j e t e m e l j i t i a v s t r i j s k i r a z i s k o v a l e c I. R . B u n k e r ^ * v

isti založbi

prvi

doline, društvo izdalo

znanstveni

popis

monumentalno prva

hiš

iz

izdal

Ziljske

avstrijskih inženjer j ev in arhitektov pa je delo

»Das

Bauernhaus

Ungarn«^^. Delo je za primerjanje nekaka

slovenskih

temeljita

in

tedaj

Oesterreich*

zelo porabno, tekstni

del

je

sistematika raziskavanja hiš. Žalibog

je

i z m e d 70 t a b e l s s l i k a m i v t e m d e l u l e e n a p o s v e č e n a K r a n j s k i

in

še ta zgolj k o č e v s k i m tipom. V e n d a r p a n a š e tipe lepo k a r t a hišnih tipov in pa tekstni Leta

1908. j e

slovenski Arhitekt

Carniola^*' p o n a t i s n i l a

gorenjski Kronfus

n o s t n e g a

in

vpoštevata

del.

arhitekturi,

J. Kronfusov

opremljen

z

se j e prvi pečal s slovensko a r h i t e k t o n s k e g a

članek

mnogimi

o

slikami.

hišo iz u m e

vidika. Naslednje

t* leto

j e i z š l a A . D a c h l e r j e v a karta^'^ a v s t r i j s k i h h i š n i h t i p o v , l e t a 1911. pa

se zopet dotakne

s l o v e n s k i h t i p o v V . Geramb^®,

ki se

zlasti

z a n i m a za š t a j e r s k e dimnice. Isto leto j e izšla a n g l e š k a izdaja^^ avstrijske ljudske umetnosti, ki objavlja nekaj naših hiš. Odlično

se j e r a z m a h n i l n a S l o v e n s k e m i n t e r e s za ta

zlasti po

vojni, k o j e bilo i s k a n j e

m e n t a

v

k m e č k i

k u l t u r i

in

studij

» n a c i o n a l n e g a

umetnosti«

nekako

v

ele* indi*

vidualističnem ozračju pogojeno. N a eni strani so obdelovali hiše z interesom, da bi z njih » p r i s t n i m i « formami obogatili arhitekturo

(Sič^°,

Karlovšek^^),

na

drugi

strani

meščansko

so

zanimati za zgodovino kolonizacije, pa tudi za hiše

se

začeli

g e o g r a f i

A . M e l i k ^ ^ , F. B a š ^ * ( V a t o v e c , B l a z n i k ) , s s t a l i š č a a r h i t e k t u r e s e j e z n j o pečal R. Kregar^*, s s t a l i š č a e t n o g r a f i j e u m e t n o s t i konservator

d r . F. S t e l e ^ " z u m e t n o s t n o

vidika pisal o k m e č k e m cerkvenem Precej alpskega

dela

tipa

je

v

pogledu že

svoja

a l p s k i

dosedanja

sem

pa

tip

v

točneje

danih

okoliščinah

podeliti

v e n s k e m

vsaj

in

dobil

je

z g o d o v i n s k e g a slovenske

teh

topot

hiše,

zlasti

glavnih

dosedanjih

nalogo

o b d e l a t i

hiše.

Kakor

ne povsem

smatram

zadostna,

tako

i n s e m storil le^to, k a r m i j e b i l o

mogoče.

o m e j i t i

o z e m l j u ,

v

slovenske

r a z i s k a v a n j a za še

razprava ne more biti popolna pač

l j u d s k e

stavbarstvu.

raziskovanja

storjenega

publikacijah. Podpisani c e l o k u p n i

in

p a j e podpisani^^ objavil par k r a j š i h del, d o č i m

Predvsem

h i š n e

tipe

sem na

moral

enkrat

v s e m

slo*

poiskati njih lokalne v a r i a n t e ,

načeti

polje k o n s t r u k c i j e , t l o r i s a i n n a r i s a , s t i l a , z g o * d o v i n e itd. in b o t u d i imenoslovec v t e m delu n e m a r a zase dobil k a k o p o r a b n o zrno. M o j popis bi hotel biti k a r se d a vse* s t r a n s k i , t a k o z materialnega, geografskega, etnografskega, tehnič« nega, g o s p o d a r s k e g a k a k o r psihičnega in e s t e t s k e g a vidika; žal pa mi j e o d m e r j e n p r e m a j h e n p r o s t o r in p r e s k o p o število r e p r o d u k c i j , z a t o m o r a m u p a t i na popolnejše delo šele v bodočnosti, k o b o d o r a z m e r e ugodnejše, material p o p o l n o m a raziskan in b o d o t u d i geo* grafi s svoje s t r a n i stvar obdelali. 2. Slovenski hišni tipi in razmejitev ozemlja alpske hiše. M e d l e t o m 1924. in 1930. sem imel priložnost, da sem si mogel n a p r a v i t i približno j a s n o sliko o raznih slovenskih hišnih tipih in njih razširjenosti. P r e d v s e m je t r e b a reči, da se v m e j a h ozemlja, kjer se govori slovenski jezik, ne izživlja e n o t e n hišni tip. Še več, t a k o p o z u n a n j o s t i (material, k o n s t r u k c i j a , lega, vas, d v o r ) k a k o r p o n o t r a n j o s t i (tloris, stil) se ti hišni tipi več ali m a n j b i s t v e n o ločijo m e d seboj, k a r n i k a k o r ni čudno, če pomislimo, k a k o različni n a r a v n i pogoji za n a s t o j hiš so v Sloveniji in k a k o so n a Slo« vence delovale k a r tri, štiri različne kulture. Saj s m o od n e k d a j tvorili p r e h o d n o ozemlje t e h kultur. M o r a m se priključiti onim, ki z M. M u r k o m trdijo, da hišni tipi ne s o v p a d a j o z n a r o d n o s t j o n a d o l o č e n e m ozemlju in da tudi v okviru istega n a r o d a l a h k o živi več ali m a n j skupin ljudi, ki imajo svoje s a m o s t o j n e telesne in d u š e v n e značilnosti, pa tudi s a m o s t o j n o h i š n o k u l t u r o , noše, običaje itd. Z a e n k r a t bi razdelil naše hišne tipe v tri, o z i r o m a štiri glavne skupine: 1. vzhodno-slovenske, t j . p r e k m u r s k e , p t u j s k o p o l j s k e (pa* n o n s k a skupina) t e r b e l o k r a n j s k e z d e l o m dolenjskih (belokranjska skupina); 2. j u ž n o z a p a d n o s s l o v e n s k e (slovenska Julijska Benečija in Kras); 3. severozapadnosslovenske (Ziljani, G o r e n j c i , Slovenci ob štajersko^koroški meji s P o h o r c i in Kobanci). N a l o g a mi j e , da p o p i š e m oni tip slovenske k m e č k e hiše, ki živi n a severu in s e v e r o z a p a d u slovenskega jezikovnega ozemlja, o z i r o m a na j u ž n o v z h o d n e m pobočju A l p . T e m k r a j e m , ki vabijo izletnike in letoviščarje, p r a v i m o slovenska Švica in v t e m roman*

tično slikovitem p l a n i n s k e m ozemlju živi tip k m e č k e ki

je

po

med

mnenju

mnogih

vsemi

slovenskimi.

t e h n i č n o

n a j v i š j e

n a j l e p š i In

zares

in

moramo

s t o j e č e

med

reči,

vsemi

predstavljajo tudi najpopolnejšo,

na vrhuncu

stoječo hišno organizacijo, ki je

n e m a r a

N e m c e v ,

ki

je nemara

r o b i j o

s l o v e n s k o

tudi, če sodimo

arhitekture,

n a j z a n i m i v e j š i da

so

te

Hiše

slovenskimi

kmečke

in

civilizacije

še ve.čja od

o z e m l j e .

one

»Najlepši«

p o k r i t e r i j i h s l i k o v i t o s t i i n silni po«

trebi po o r n a m e n t u , barvi, k i se izživlja n a teh hišah. V

nadalj*

njem

najbolj

bom

skušal reševati tudi

vprašanje,

ali je

ta

tip

»slovanski« med slovenskimi, ali pa je med temi najbolj Alpska

hiša

k r a š e v s k e tem

in

predstavlja

se od

b i s t v e n o

enoto. T a

enotnosti gradbenega

l o č u j e

vzh o dno*sl enotnost

od

p r i m o r s k o *

o v e n s k e g a izvira do

»nemški«.

t i p a

neke

in

mere

že

materiala, klimatičnih in gospodarskih,

tudi psihičnih in estetskih pogojev

enotno

in notranjost.

Kajpada

ni m o g o č e

potegniti

ostro obrisanih

mej

ozemlju,

kjer živi slovenska a l p s k a hiša, zato naj se tale sledeča tev razume bregu

iz pa

s l o v e n s k e g a g o r j a n c a in pla*

ninca. Z a t o ima ta hišni tip z malo variantami še precej zunanjost

po

cum

Drave,

grano

deloma

salis: Na tudi

na

južnem

Koroškem

levem, sega na

B e l j a k a , živi, v k o l i k o r g a ni zatrla m e š č a n s k a

K a r t a

razširjenosti

alpskega

hišnega

tipa

pri

zapadu

razmeji*

na

desnem

skoro

civilizacija

Slovencih.

do

(Rož,

Podjuna)

skozi ob

pojemati

šele

Gorenjskem prehaja

jezikovni meji proti severovzhodu,

na

vzhodnih

pobočjih

Kozjaka

in

začne

Pohorja.

Na

seže daleč pod A l p e n e k a k o do Kranja^Škof je Loke,

v Poljansko^Selški dolini polagoma

južnovzhodno

pod

Kamnikom

kultura. Na bivšem Goriškem črte Tolmin^Kobarid, kaminski

in

tip.

Na

pa

že v notranjsiki

ga kmalu

zamori

tip,

meščanska

seže naš tip proti j u g u n e k a k o

kjer počasi metamorfozira

severozapadu

ga robijo

v

do

sredozemski

nemške

dimnice,

na

v z h o d n e m Š t a j e r s k e m p a n o n s k i tip, v S a v s k i dolini p a seže daleč na sever n e k a k jezik rahlih južno vzhodnih slovenskih značilnosti, v kolikor se v ljubljanski okolici sploh še izživljajo stare grafske hišne

etno*

značilnosti.

Podrobneje

k a ž e te m e j e

omogočila ostrejše

naša karta. Morda

bo

bodočnost

meje.

3. O zunanjih in notranjih pogojih slovenske alpske hiše. A l p s k i klima z o s t r i m i z i m a m i i n v i s o k o l e t n o p a d a v i n o Bohinju

n. pr. n a d d v a m e t r a

povprečno)

za

slovenske

pomena recimo

neke

zahteva

posebnosti kritje

strehe

z

je gotovo alpske

deskami,

hiše.

često

(v

odločilnega Ta

celo

klima

obložitev

robov strehe s kameni, k a r j e značilno za vso, tudi

neslovensko

kmečko

klima

arhitekturo

v

Alpah.

Istotako

drugo bistvenost

alpske hiše, namreč

zavarovane

dežjem,

pred

zahteva

ta

to, d a so s t e n e

radi česar je alpsko hišno

splošno izredno daleč pomaknjeno

neko

k a r se

da

podstrešje

preko robov sten navzven

streha daleč moli čez ogrodje. A l p s k e hiše so v največ

in

primerih

zidane, vsaj stanovanjski prostori so iz tega, klimi najbolj

kljubu*

j o č e g a m a t e r i a l a in še v n e č e m se k a ž e pritisk k l i m e — v

stmje«

nosti vseh stanovanjskih in gospodarskih poslopij v obliko centriranega, enotnega

dvora

kon*

(Einheitshaus), ki druži pod

istim,

r a v n i m slemenom zapored vse prostore za ljudi, živino in

krmo.

Z a k a j t o ? Pomislimo le n a kolosalne stroške popravljanja, če bi v A l p a h stali naši, recimo belokranjski dvorci s štirimi ali petimi stavbami! V t a k š n e m primeru j e izpostavljenih dežju in

vremenu

do d v a j s e t sten, v A l p a h pa so te stene u m n o r e d u c i r a n e štiri.

Naj

omenim

še m o č n a

n i c a m i in p o l k n i c a m i , pod vzidani hlev, dražje:

da

varuje

kamenita

vrata

in okna

most vdelani s v i n j a k in pod

pred

vremenom

alpskemu

z

na

zapah* skedenj

kmetu

naj*

živino. i

—

3*

Teren v A l p a h s e v e d a n e n u d i k m e č k e m u

stavbeniku

toliko

prostornosti kakor v ravnini. Z a lego hiš v A l p a h j e vedno čilno,

da je zavarovana

enotnih dvorcev na pobočju.

proti plazovom

in vetrovom,

se d a često razlagati iz p o m a n j k a n j a

Vsekakor

pa j e teren

često

odločilne

ravnine za njeno

v t e m ali onem

le neredne

redu, ali p a dovoljuje

vasi

tip

prostora

važnosti

strukturo vasi po tem, ali nudi dovolj dorf). Jasno j e po vsem tem, d a okrog

zna*

tudi

za

razvitje (Haufen*

alpske vasi tudi

parcele

p o s e s t e v n e m o r e j o b i t i v e d n o l e p o a r o n d i r a n e i n d a k o z e l c i i. d r . nimajo

povsod

prostora blizu hiš, d a ne govorimo

o

stanovih,

stajah in mlekarnah, k i se često več u r hoda oddaljujejo od vasi po planinskih pašnikih. Material z a g r a d b o h i š j e s e v e d a m e r o d a j e n nudi

zemlja

v okolici. Kraševec

si stavi

tisti, k i g a r a v n o

kamenite

hiše,

Prek*

murec ilovnate, Slovenec v Alpah pa ne štedi lesa in kamna, k i ga ima v izobilju.

Če

pogledamo

vplivale

na

reči,

je

da

pečat darstvo

sedaj,

kako

izoblikovanje tudi

način

alpskemu

kmečke

hiše

gospodarjenja

slovenskemu

alpskega kmeta,

s o gospodarske

dvoru.

ali pa kmeta

v

merodajnosti

Alpah,

moramoi

in

preživljanja

vtisnil

Če

pogledamo

gospo*

nekod

iz Banata,

j e tu

bistvena razlika. Oni t a m goji zgolj pšenico ali koruzo, j e svoje gospodarstvo specializiral, n a š gorjanec p a redi živino, k i ga hrani in m u j e n a j v e č j e bogastvo. Polja obdeluje samo toliko,

kolikor

je nujno treba, d a hrani sebe in živino s katero kupčuje in k a t e r a ga redi. Zato j e alpski dvor odločno živinorejskega značaja in se je razvil iz srednjeveške živini. T u d i

hiše, kjer

j e človek bil nastanjen

pri

danes se še ognjiščni prostor in krmilni prostor v

A l p a h držita skupaj in mestoma j e zveza m e d človekom in živino (Poljanska

dolina)

tako

intimna,

da

stopiš

lahko

direktno

iz

veže v hlev. Če bovca,

pogledamo moramo

družabno,

sedaj

reči,

psihološke

osobine

da j e to ljudstvo

slovenskega

po naravi

skoro bi dejal, trmasto in vase pogreznjeno,

inteligentno, vendar včasih malo preveč

hri*

n e k a k o ne* dasi zelo

samosvoje. Kdo ve, ali

je Slovenca res boj z alpsko naravo in klimo napravil takšnega? Čisto gotovo p a j e , d a imajo ti ljudje v sebi neki potenciran čut neodvisnosti po hribih

in se vedno čutijo navezani le sami nase v svojih,

raztresenih

samotnih

bivališčih, često oddaljenih m e d

seboj po cele ure. Podobno popisujejo

psihološki razni

pisatelji

tudi B a v a r c e , Tirolce, Švicarje in a v s t r i j s k e alpske k m e t e . bo

dejstvo

samotnih

gospodarski, delu

tega

dvorov

marveč

tudi

ne

samo

psihološki

terenski

in

klimatično,

pojasnjeno.

V

nadaljnjem

spisa p a b o m skušal pokazati

a l p s k e

k m e č k e

podobna duševna

d u š e v n o s t i ,

tudi

e s t e t s k i

iz katerega morda

p o l

pogleda

značilnost.

merodajnosti

ТеЛе

Tako

so oblikovale značilno slovensko

alpsko

hišo. Cisto gotovo ne m o r e m o tajiti poleg vseh teh zunanjih notranjih

pogojev

zunanjih

kulturnih

nistov

je

bilo

nastoj a naše vplivov.

do

alpske

Saj vemo,

X I V . stoletja

skimi Slovenci po brixenskih strukture

tudi

koliko

naseljenih

še

vasi, izoblikovanja

kolo*

našimi

Slovencem

ozemlje prav

v

in zato

ni čudno,

marsikaterem

so

kulturne vplive tudi v

dvorov

če j e ravno

pgledu

alp«

in gotovo

in hiš. Slovensko

alpsko ozemlje j e bilo od nekdaj prehodna točka n e m š k e k

in

odločilnih

nemških

med

in freisinških škofih

ti zanesli k n a m n e k e specifično n e m š k e pogledu

hiše

robno

nemško*alpski

kulture

jezikovno

vplivano

in

v

tolikih pogledih ne kaže slovanskih značilnosti. R e s p a j e

n a drugi strani tudi, d a si zgolj iz d e j s t v a teh vplivov

nikakor

ne m o r e m o razložiti bistvenih

nemško

razlik m e d slovensko

in

alpsko hišo ter slovanskih njenih značilnostih, k i obstojajo

in j i h

bom v t e m delu nekaj naštel. V kolikor gre za mešanico hišnega tipa n a robu jezikovnega ozemlja, j e p a ta nekaj Tako imamo že v m a t e r i a l u , t e r e n u , d a r s t v u nih

in p s i h i

v p l i v i h

k a k o r

d a n e

t u d i

p o g o j e

za

naravnega.

k l i m i ,

v z u n a n j i h n a s t o j

g o s p o * k u l t u r *

t a k e

a l p s k e

h i š e , k a k r š n a j e . Iz t e h p o g o j e v si r a z l a g a m o a l p s k o hišo, dvor, vas z vsemi značilnostmi tako, da bi podobne hiše ne pričakovali drugod.

4. Naselje, struktura vasi, dvor. Skoro

od zgodnjega

srednjega veka dalje j e del Slovencev

živel v vzhodnih A l p a h , k a t e r e j e poselil celo d o G o r n j e in Nižje Avstrije, Kremške Slovenci

naselili

doline in Semeringa. Posebno gosto pa so se v

rodovitnima,

širokima

ravninama

Save

in

Drave. O d VIII. stoletja dalje so gospodarili Slovencem Bavarci, pozneje Franki in poslej najdlje avstrijski Nemci. M e d alpskimi Slovenci so se naseljevali do konca nemški

kolonisti.

X I V . stoletja

s e m številni

V p r a š a n j e n a s e l j a slovenske z e m l j e j e k l j u b delavnosti ljub* Ijanske

univerze zadnja

leta na

tem

polju

še vedno

nepopolno

raziskano. Zaenkrat sem mogel nabrati sledeče podatke. V

a l p s k e m

m o r d a

c e l o

in

š t i r i

n a s e l j a

in

»vaseh«,

n a s e l j a

nih

n a s e l j a

vaseh, 1. a )

o b a l p s k e m g l a v n e

pa

v

v

n a s e l j a

l o č i m o

n a s e l j :

i z r e d n o

s k u p a j

P o s a m i č n a

t e r e n u

v r s t e

d a l e č

r a z t r e s e n i h

s t i s n j e n i h ,

v r e d n i h

n a s e l j a

tri,

P o s a m i č n a pa

n e r e d *

o b c e s t n i h

v a s e h .

(Einzelsiedlungen)

srečamo

v v i s o k e m gorovju, k j e r se j e naselil k m e t sredi svoje k m e t i j e kolikortoliko naselja

ugodnem

dobimo

Pohorju

na

kraju

Kozjaku

daleč

proč

in ostalem

od

na

sosedov.

Takšna

»Kobanskem«

gorovju,

odtod proti

Kamni*

škim planinam, v gorati Koroški pod Dravo, v gorah nad

Bohinj*

sko

in po v i š j e m gorovju j u ž n o z a p a d n o

dolino

kluki).

(Gorjušah,

okrog

Kranjskogorskih

Koprivnika,

in

Rateških,

Podjelj,

Komni,

Trbiških,

Po*

Rajbeljskih,

Bovških hribih, Poljansko*žirovskih in deloma Selških, Tunjiških v T u h i n j s k i h hribih itd. 1.

b)

N a s e l j a

v

i z r e d n o

d a l e č

r a z t r e s e n i h

» v a s e h « bi n e k a k o šteli m e d p o s a m i č n a n a s e l j a , se d o b e i s t o t a m . N a j le s p o m n i m n a dolge v a s i D a v č a , K o k r a , J e z e r s k o itd. 2. P o t e m r e d n i h

l o č i m o

s k u p i n a h ,

r a z t r e s e n a dasi

so

te

vasi

s e l a skupaj

in

v a s i

v

stisnjeni

ne* dvori,

m o r d a v n e u g o d n e m terenu, k i ni dopuačal razvitja redno

organi*

zirane vasi. K tem spada dobršen

alpskih

del naših vasi v ozkih

dolinah. 3.

U r e j e n e

v a s i

o z k e g a

o b c e s t n e g a

t i p a

se

d o b e n a v e č j i h o b a l p s k i h r a v n i n a h , k a k o r v Ziljski, Rožni, Pod* j unski dolini, S a v s k i ravnini, ki se od

jugovzhoda

in

Ljubljane

s e m k a k o r j e z i k v r i v a v osrčje A l p , v S a v i n j s k i dolini itd. V v a s i so v e č ali m a n j

redno

v pravem kotu

obrnjene

taki

hiše s čeli

(Giebel) k cesti in tvorijo druga k drugi paralele na obeh

straneh

ceste. K a r se d v o r o v e n o t n i h žena

stanovanjska

(Glej

V.

vaseh, in

tiče, i m a m o v v i s o k e m gorovju zelo veliko

d v o r o v 1, 4, V L

kjer

nagaja

n e r e d n o

(Einzelhaus), ki imajo in

gospodarska

1, 5, 6, V I I L teren,

so

z g r a j e n i

»Kobanski dvori«), v urejenih

v ravni vrsti

poslopja

4, I X .

L) V

d v o r i

t u d i

(delna vaseh

izjema

pod

zdru*

isto

streho.

nerednih

alpskih

r a z č l e n j e n i vzhodno* vplivani

ravninskega tipa pa gre

v

ravnini n a j v e č k r a t za d v o r e , ki so a l i e n o t n i a l i p a i m a j o gospodarska poslopja oddeljena in postav* Ijena p r a v o k o t n o na s m e r s t a n o v a n j s k i h po* s i o p i j na k o n c u dvorišča. I n t i m n e j še zveze m e d ognjiščnim pa živinorejskim p r o s t o r o m se na ravnini, kjer gre bolj za polje* delsko g o s p o d a r s t v o , rahljajo čedalje bolj, čim bolj se A l p a m o d d a l j u j e m o p r o t i vzhodu. Štajerski alpski dvori so često že vertikalistično z d r u ž e n i : spodaj hlev, zgoraj hiša (VIL, 3 a, b). P o s a m i č n o naselje v e n o t n i h d v o r i h imenujejo n e m š k i etno* grafi » b a v a r s k o « , naselje v vaseh ozkega obcestnega tipa z d e l o m a odčlenjenimi dvori p a »f r a n k o v s k o«. T a termine* logija, k a k o r p o u d a r j a j o n e k a t e r i , noče biti n e k a j nacionalno opredeljenega. Sploh je v A l p a h p o s a m i č n o naselje in e n o t e n d v o r (glej p r e j š n j e poglavje!) n e k a j t a k o n a r a v n e g a k a k o r naselje ob ravni cesti za r a v n i n o in baš »frankovski« tip je oni, k a t e r e g a sledimo p r i N e m c i h v p r i m e r i s srednjimi Slovani, M a d ž a r i itd. — najmanj. T r d i j o , da so t i p i č n o n e m š k a n a s e l j a t u d i v ravnini posamičnega značaja. Ce je v naših k r a j i h kaj t a k š n i h vplivov, p o t e m jih m o r d a sledimo d e l o m a v gori o m e n j e n i h vaseh, Kokri, Davči, T u n j i c a h , n e m a r a t u d i v Bitnjem, k a r j e opazil že Valva* sor. Ce je dalje t i p i č n o z a S l o v a n e n a s e l j e v okroglih vaseh (Rundlinge), m o r a m o reči, da t a k š n i h vasi v n a š e m ozemlju ni, pač p a so p r i n a s p o g o s t e druge v r s t e s l o v a n s k e »družinske« vasi, n a m r e č one, kjer se več ali m a n j brez p r a v e g a reda kopičijo d v o r i v stisnjene vasi (sledi ž u p a n s k e delitve z a d r u g a r j e m ) . O z k e , dolge o b c e s t n e vasi so n e m a r a posledica naseljevanja k m e t o v p o velikih zemljiških gosposkah (vlastelinstvih in graščinah). Slovenske vasi so večinoma silno s t a r e in so p o m n e n j u A . Melika skozi stoletja obdržale svoje oblike in se niso k d o ve kaj izpreminjale ali kaj p r i d a povećavale. V A l p s k i h k r a j i h so vasi precej m a j h n e in one z n a d tridesetimi hišami so že r e d k o s t . K a r se tiče s p e c i f i č n o s l o v a n s k e r a z d e l i t v e z e m l j i š č o k r o g v a s i , je n a r a v n o , da v v i s o k o g o r s k e m t e r e n u ta niso lepo a r o n d i r a n a okrog vasi k a k o r j e t o mogoče v ravnini. V e n d a r sta n e m š k a raziskovalca dr. A . M e i t z e n in I. R. B u n k e r našla »sledi slovanske razdelitve zemljišč« t a k o v Ziljski dolini k a k o r celo daleč v n e m š k e m ozemlju, v Lungauu in torej m o r a j o na S l o v e n s k e m o b s t o j a t i v p o t e n c i r a n i meri. R a z p r a v l j a n j e o t e m pa presega okvir tega dela.

5. Talni načrt slovenske alpske hiše. Podpisani

!

s e m od l e t a 1924. d a l j e n a b i r a l t l o r i s e s l o v e n s k i h

h i š za l j u b l j a n s k i e t n o g r a f s k i m u z e j . Iz o b m o č j a

i

n a š i h A l p se m i

\

j i h j e p o s r e č i l o z b r a t i d o s l e j o k r o g 140 i n m i s l i m , d a v t e j z b i r k i

j

ne m a n j k a nič tipičnega ali b i s t v e n e g a , p o s e b n o če d o d a m še doslej

i

objavljeni material (Haruzin, M u r k o , Bunker, B a š itd.). Zbral s e m

i

iz te z b i r k e one tipe, k i se s t a l n o p o n a v l j a j o in izločil n e t i p i č n e ,

\

slučajne v a r i a n t e in p o d a j a m n a n a š i h tabelah vrsto teh značilnih

;

tlorisov, k a k o r m i d o p u š č a t a o d m e r j e n i prostor in izbira. Prvi pogled

na te

ozemlju, če le mogoče ga

tipa,

tlorise pokaže,

da

večidel za h i š o

gre v

našem

z n a č i l n o

alpskem

v k a t e r e m so v r a v n i v r s t i z d r u ž e n i p r o s t o r i z a

in živino tako, da j e v e ž a n o v a n j e m

in

h l e v o m

s k u h i n j o

v s r e d i

•

e n o t n e * ljudi

m e d

(Mittelkiichenflurhaus).

sta*

Poleg

tak* !

tlorisov se u v e l j a v l j a j o tipi s s t r a n s k o vežo in k r i ž n i tipi, ki {

s n i h

p a so v absolutni m a n j š i n i značilni. Druga,

delna

in se m i n e z d e

i z j e m a

so

za naše A l p e t a k o

'

k o z j a š k o * p o h o r s k e

j

ki i m a j o enoten pečni in ognjiščni prostor in često i

d i m n i c e ,

nad hlevi stanovanja. N e m š k i z n a n s t v e n i k i okrog M e r i n g e r j a so opredelili sloven* j sike

tlorise

k u l t u r e prav

do

posebej njo,

v

d ž a r i

kategorijo

Bolgarije in Romunije pa v d r u ž i n o

t o r e j

N e m c i

splošno

» g o r n j e n e m š k e «

h i š n e

(odločena pečni in ognjiščni prostor), ki sega iz hiš

in na

severu

z o s r e d n j o

do

Litvancev,

v e ž o

in

in t v o r i

m e d

z a p a ^ d n i m i

n e k a k

p r e h o d

k

S l o v a n i

še

k u h i *

|

m e d

'

» f r a n k o v s k o « h i š o , k i ž i v i p a m a n j

k a k o

i

Alp

in

M a * ,

v z h o d n j a š k i

hiši. i

Dimnični tip se v t e m okviru občuti k a k o r n e k a k a preostalina iz ] srednjega veka. T o l i k o k splošni k a t e g o r i j i . Če p o g l e d a m o n a š e i z b r a n e se ti grupirajo na eni strani v začasna gospodarska in

tipe,

stanovanj* j

ska poslopja in stalna. Haruzin

nam

je popisal malone

služijo v planinah ali shrambi paše

v planinah,

ali pa

krme

vse te začasne zgradbe, ki | ali so živinske staje z a č a s a i

služijo zasilnemu

stanovanju

pastirjev, i

planšarjev in sirarjev.

;

»Seniki«, »svisle« in »listnjaki« so n a j e n o s t a v n e j š i enocelični | tipi, k i služijo le za s h r a m b o k r m e in k l a j e . D a l j e popisuje zin tudi drvarske,

lovske, ovčarske

itd. » k o č e « in »bajte«,

Haru« »ta*S

merje« s Črne p r s t i in Stola, ki služijo tudi za začasna bivališča ljudem in so ali enocelični z ognjiščem v sredi in spalnim o d r o m in policami za m l e k o itd. ob eni sten, ali pa imajo še p r i m i t i v n o vezno lopo ali celo deljena ognjiščni in spalni prostor. N a Stolu j e našel H a r u z i n »tamor«, z g r a d b o z o s r e d n j o celico z ognjiščem, b r e z veže in d v e m a k a m r i c a m a ^ m l e k a r n a m a . K a r sem p o d p i s a n i videl v G o r e n j s k i h hribih »staj« ali »stanov«, so bili večinoma b r e z veže, t a k o d a vstopiš skozi vrata k o j v p r o s t o r z e n i m ali d v e m a o k e n c e m a in ognjiščem ( r e d k o v sredi p r o s t o r a ) , iz tega p r o s t o r a pa n a levo ali d e s n o v eno* ali d v o o k e n s k i p r o s t o r s po* steljo, ki j e o b e n e m tudi s h r a m b a za m l e k o in sir. Stanu j e često

N e m š k i

tlorisi

iz

A l p .

N e m š k i hišni tipi v 1. T i r o l s k i stall,

tip

(Z = Zimmer,

K. Z . = : K n e c h t e z i m m e r ,

i K _ Küche,

W = Werkstatt,

Alpah. S = Speise,

Schw =

A _ Hausgang,

St. _

Schweine» Stall).

2. B a v a r s k i t i p ( \ V . S t . _ W o h n s t u b e , F — F l e t z , K = K ü c h e , S e h l = s t u b e , St =

3. K o r o š k i t i p ( A = L a u b e , R = bel, K e =

Schlaf»

Stall). R a u c h s t u b e , Ka = Kachelstube, St —

Kemetn).

4. Š t a j e r s k i

tip

( A = Laube,

R — Rauchstube,

Ka =

Kachelstube).

Stü-.

prizgrajen shrambo

še

hlev

ali

staja,

ki

ima

v

podstrešju

prostor

za

sena. Posebnost so okrogle koče na Veliki planini, kjer

je v sredi pastirjev prostor, okrog tega pa staja za ovce. T o l i k o o začasnih planinskih stavbah, k i nudijo le m a l o

pro*

blemov. P o g l e j m o sedaj tipične tlorise iz najbolj z a h o d n e g a

pre*

bivališča

Slovencev,

iz

I. R . B u n k e r . Š e p o p r e j

Ziljske

doline,

p a si p o n a z o r i m o

kakor

jih

je

nabral

značilni hišni tip

koro*

àkih alpskih Nemcev, ki robijo Slovence. Iz s h e m e ( i z T r e b e s i n g a v L i e s e r t h a l u ) , k i j e v s e s k o z i t i p i č n a za koroške Nemce, posnemam, ob

kateri

so n e k a k o

v

da gre tu za tip z osrednjo

kvadratičnem

ravnotežju

vežo,

nanizani

pro*

stori: dimnica (obenem glavni prostor hiše), dalje kahljasta

hiša

z l a s t n o p e č j o , k i se k u r i iz lope, t e r t r e t j i b i s t v e n i p r o s t o r , Ke* mete (odgovarja naši čumnati) in morda zraven še zadnjo kahlja* sto hišo. T o j e dimnica » b a v a r s k e g a « značaja. (Glej sliko: N e m š k i tlorisi!)

Č e p o g l e d a m o s e d a j slovenske tlorise iz Zlije ( V ) , m o r a m o t a k o j u g o t o v i t v i d v o j e : ti tlorisi s o » f r a n k o v s k i « in n i m a j o značaja

dimnice, v čemer

nemškimi

koroškimi

ugotovil že pred

je glavna razlika med

hišami. To

presenetljivo

in

dejstvo, ki ga

je

2 5 l e t i I. T . B u n k e r , h o t e č p o z n a t i

hišami obeh koroških

nikoli

slovenskimi

narodov, je dalo povoda

razlike

med

že m n o g i m

raz*

mišljanjem. M i s l i m , da so d i m n i c e res n e k a k a p r e o s t a l i n a iz sive srednjega

v e k a in če p o g l e d a m

Gerambovo karto

davnine

razširjenosti

d i m n i c v A l p a h , m o r a m reči, da so se ohranile baš ravno v višjih hribih, k i so od kulturnih

centrov najbolj

oddaljeni.

naj* Dej*

stvo, d a v Z i l j s k i dolini, k i j e že zelo z g o d a j p o s t a l a v i s o k o civili* zirana, ne dobimo več dimnic, se mi ne zdi nenaravno. si n e m o r e m

misliti, da bi bila dimnica nekaj

Končno

nacionalno

opre*

d e l j e n e g a . V s r e d n j e m v e k u j e b i l a s p l o š n a l a s t s v e t a , no, p a se j e tu p a t a m še ohranila in j e z a n i m i v o , da se j e s a m o pri

koroških

Nemcih, dasi seže na Štajerskem še malo v slovensko ozemlje Pohorskem

in K o z j a k o v e m

v

gorovju.

Druga razlika, »frankovski« tloris z osrednjo vežo in kuhinjo, ima nemara več opraviti z etnografsko

o p r e d e l i t v i j o , z a k a j veči*

noma ga imajo zapadni Slovani, Čehi, Slovaki in po njih vplivani del M a d ž a r o v , p a le m a l o vzhodnjealpskih

Nemcev.

M i s l i m pa,

d a j e s o v p a d n a r o d n e in hišne m e j e na Koroškem* v e n d a r l e slučajen.

samo

Pa si Oglejmo züjske tlorise točneje. N a j b o l j p o d o b n a n e m š k i m t i p o m n a zunaj je m e d našimi p o tlorisu P o n g r a c o v a hiša iz Peči (V. 2) s svojo izredno široko, osred* njo »vejžo«, ob k a t e r i so r a z p o r e j e n i d e s n o »špajza« in »štibeljc«, levo pa »izba« in »kuhnja«. Tloris je res iz »bavarske« družine, tudi p o svoji obliki, k i se bUža n e k i k v a d r a t n o s t i , ni ostalim slo= v e n s k i m p o d o b e n , t o d a reči treba, da so te v r s t e ziljski tlorisi v o g r o m n i manjšini (Rožna dolina, p o n e k o d o k r o g Jezerskega). Hiša G o r n j e g a D e b e m i k a in zlasti zaradi starosti (nastala 1. 1576.) zanimiva Plešinova hiša iz G o r i c (V. 3) imata sicer še p r e h o d n o vežo, t o d a kuhinja se je vanjo že m a r k a n t n o potisnila in »vejžo« zapira, t v o r e c t a k o nadaljnji p r o s t o r , ki ga n e m š k a dimnica nima. V i n t e r i č e v a hiša iz Peči (V. 4) se j e že značilno, k a k o r gorenjske hiše, na dolgo in o z k o razpotegnila in ima s k u h i n j o z a p r t o vežo; b a š t a k o P i n t e r j e v a kajža iz P o d k l o š t r a . T a in pa V e s k o v a kajža iz Bistrice (V. 1) že k a ž e t a p o v s e m t a k š e n značaj k a k o r ga imajo naše g o r e n j s k e hiše. T e v r s t e tlorisi so na s l o v e n s i k e m K o r o š k e m v o g r o m n i v e č i n i in k o t t a k š n i z n e m š k o dimnico n i m a j o ne formalno*arhitektonski ne p o značajnosti p r o s t o r o v s k o r o n o b e n e g a o p r a v k a . P r e d s t a v l j a j o n a m r e č dosti kulturno* n a p r e d n e j š o fazo razvoja k a k o r one. Ziljska hiša (»šiša«) ima torej za glavni p r o s t o r »izbo« (na G o r e n j s k e m »hiša«, na P o h o r j u »dimanca«) s pečjo in mizo, ki si diagonalno stojita n a s p r o t i (»oberdeutsche« Stube), poleg te obligatno »vejžo«, ki ima s s t e n o ali le lokom o d d e l j e n o »kuhinjo«, kjer stoji o d p r t o ognjišče »pozid«, zraven p a še »kamerco« ali »štibel«, »štibeljc«, včasih o b e n e m »štibeljc« in »kamro«, »čumna* to« za dekleta ali stare, m o r d a t o z lastno k u h i n j o in m o r d a še posebni sobi za dekle in hlapce (Plešin), dalje mogoče »špajzo« in »klet« ali »čevder«, k i pa je često p o d zemljo in se vanj pride p o stopnicah iz »vejže«. V Rožni dolini je n a s p r o t i izbe »jspica«, n a s p r o t i »kamrce« (za spalnico) p a »kamra« ali »velb« m e s t o »špajze«. Pritličje, »pozemje« ima n a d seboj p o d s t r e š j e , leseno »gornjo izbo« za s h r a m b o žita, skrinj itd. z »gankom«, v k a t e r o se p r i d e p o stopnicah ali p o lestvi iz »vejže«, ali pa ima tudi zgoraj z i d a n o stanovanje, in tedaj gre za »gornjo izbo«, »gornji štibeljc« ali »kamro«, spalnice za dekle itd., n a d vežo pa se gornji p r o s t o r p o n e m š k e m načinu imenuje včasih »na solu«. Često ima ziljska hiša še z r a v e n v pritličju hlev, n a d njim pa »skedenj« in »parne« ali »šupo«.

M e d hišami glavnega ziljskega tipa pa m e d gorenjskimi v s k r a j n e m s e v e r o z a p a d n e m k o t u (Bohinj, Bled, M o j s t r a n a , Kranj* ska gora) ne vidim bistvenih razlik glede izoblikovanja tlorisa. Bohinjci (VI. 1, 2, V I I I . 1, 2, 3, 4, XI. 1) i m a j o v rabi živino* rej ski d v o r e n o t n e g a tipa i s t o t a k o k a k o r Ziljani z v h o d o m iz p o d o l ž n e strani, nikoli s čela, k a k o r »bavarske« n e m š k e hiše. N a j p r e j stopiš skozi »duri« v »vežo«, k a t e r e zadnji del j e k a k o r n a K o r o š k e m z zidanim l o k o m (»šipovcem«, »šipohom«, »šipovni* kom«) oddeljen od veže in t v o r i najčešče zidano in o b o k a n o (»velf«) k u h i n j o z ognjiščem »goniše«, svinjskim k o t l o m in »pred* p e č k o m « od k o d e r se kuri v »hiši« peč. Levo ali d e s n o stopiš iz veže v »hišo«, ki j e i s t o t a k o organizirana s p e č j o in mizo k a k o r ziljska, iz hiše v o d i j o ob peči v r a t a v »kamro«. N a drugi s t r a n i veže stopiš v »čevder« skozi ena, skozi druga v r a t a p a v »čumnato« ( p r o s t o r za odrasle o t r o k e ali pa za »stare« p o sinovi p o r o k i ) . Često j e »čevder« napol p o d zemljo in j e »čumnata« n a d njim zidana, da m o r a š v njo p r e k o p a r stopnic. Iz veže vodi p r e d »šipovnikom« stopnišče ali lestva (»štenge«) v p o d s t r e š j e (»na vrh«, »na hišo«, »jispa«), ki je najčešče leseno in služi s h r a m b i žita, skrinj in ima galerijo, »gank« n a čelni ali n a čelni in eni p o d o l ž n i strani, r e d k e j e na t r e h s t r a n e h , s k o r o v e d n o p a n a čelni strani. Če je n a d hišo stanovanje, gre t e d a j za »gornjo hišo«, »gornjo kuhno«, p r o s t o r »na veži« in n e k j e s e m dobil (Stara Fužina) celo p r o s t o r č e k »nad j e š t e r ž j e m « . Stano« v a n j s k e m u poslopju j e najčešče n a r a v n o s t pričlenjeno poslopje za živino in k r m o , in sicer nikoli k hiši, n e g o v e d n o k č e v d r u ali čumnati. V pritličju se n a h a j a t a goveji pa k o n j s k i hlev ali štala, n a d t e m a pa zgoraj »skedenj« in »šupa« t a k o , da p r i d e š v t a p r o s t o r a često p r e k o »mostu«, k i v o d i ali izpred hišnih v r a t n a s k e d e n j ali p a se ta m o s t zadaj spušča n a loku iz skednja. P o d t e m m o s t o m j e n a v a d n o v z i d a n svinjak. Z e l o čest p o j a v v Bo* hin j u so e n o t n i dvori na malce n a g n j e n e m t e r e n u , t a k o da p r i d e na višino hiša, v nižino pa na p o b o č j e prislonjen (najpogosteje Češnjica) hlev, da sta hiša in skedenj r a v n o zvezana, hlev pa j e p o d njima (VI. 1, V I I I . 4, XI. 1). Variante od tega večinskega tipa so le zelo n e b i s t v e n e . Alp* ski slovenski tip j e r e s tip, d r u g a č e k a k o r recimo n o t r a n j s k i ali p r i m o r s k i , ki se vsak čas drugače prilagodevata t e r e n u v tlorisu. V č a s i h srečaš p o Bohinju (Koprivnik, Češnjica) p e t e r o o g l a t e veže, v k a t e r e vodijo p o š e v n o vdelana vrata, očevidno zato, k e r

j e bilo t r e b a zvezati širšo hišo z ožjim »čevdrom« itd. (VI. 2). T i p i z ogelno vežo so r e d k i v Bohinju, n a v a d n o so nastali vsled p o z n e j e prizidane k a m r e za kuhinjo. B l e j s k i , r a t e š k i i n b e l o * p e š k i , m o j s t r a n s k i in k r a n j s k o g o r s k i , deloma radovljiški, podnarški, kamnogoriški tipi se od z n a č i l n e g a b o h i n j s k e g a , k o l i k o r sem u g o t o * vil, v b i s t v u m a l o a l i n i č ne r a z l i k u j e j o v po* g l e d u t l o r i s a (VI. 3, 4, V I I I . 6, IX. 3, 4). V savski dolini ( K r a n j , Škofja Loka, Cerklje) se ta tip n a rav* ninski način modificira in izgubi svoj specifično živinorejski p o u d a r e k . E n o t n i d v o r i n i s o v e č o b l i g a t n i , dasi so pogosti (VI. 5, V I I I . 5. IX. 5, 7), hiše so m a j h n e in štejejo včasih s a m o še »hišo«, »vežo«, iz k a t e r e je o d p a d l a k u h i n j a i n s e k u h a » p r e d p e č j o « a l i » n a v e ž i « v s o b n o peč, dalje »kevder«, »hram« ali »špajzo« (Bitnje, Stražišče) (X. 8, V I . 5). A l p s k i tip p r o t i Ljubljani v nižini počasi zamira, v kolikor ne d o b i v a celo vsaj rahlo n a k a z a n i h značilnosti j u ž n o v z h o d n j e slovenske hiše simetričnega tlorisa, troceličnega, b r e z p o s e b n e kuhinje in r a z v o j a p r o s t o r o v v v i š i n o (VI. 7, X. 3). V e n d a r p a d o b i m o še v bližnji ljubljanski okolici, okrog Škofje Loke, Kranja, M e d v o d , celo Črnuč še p o s a m e z n e hiše z več ali m a n j alpskim z n a č a j e m (VIII. 5, IX. 5, 6, 7). V selškospoljanski dolini prehaja n a š alpski tip n a zunaj v n o t r a n j s k e g a , n a z n o t r a j pa ima p o g o s t o še p o v s e m alpski značaj. P o s e b n o v žirovskih hribih stoje o g r o m n i e n o t n i dvori živino* rejskega značaja (Žirovski vrh. Stara Oselica, Sv. T r i j e Kralji itd.), v k a t e r i h je stik m e d ljudmi in živino d o s t i k r a t p o s e b n o i n t i m e n z a t o , k e r iz veže lahko d i r e k t n o stopiš v hlev ali na s k e d e n j (Žirovski vrh, Račevo, G o r o p e k e ) in ne v e d n o v »kamro« ali »cimer« (VI. 6, IX. 8). Tlorisi so v zelo starih hišah zelo kom* plicirani, v bistvu pa alpski, in zelo priljubljen je m o t i v peterokot* n e veže ali celo zveza hiše z nekoliko višje stoječim gospodar* s k i m p o s l o p j e m tako, da so na obeh s t r a n e h pogosto p r e h o d n e veže p o š e v n a v r a t a . P o d s t r e š j e n i m a več »gankov«, n e g o j e za* p l a n k a n o z r a v n i m p a ž e m in t u d i s t r e h a n i m a več čopov k a k o r gorenjska in k o r o š k a t e r š t a j e r s k a hiša. V t e m ozemlju so p o večini p o p o l n o m a zidane hiše, zlasti v nižini. V Trenti in bivši severni Goriški vladajo posamični dvori, na severu še alpskega značaja, v b o v š k i h hribih često dimnice in enoceličnice, n e k a k o pri črti Kobarid*Tolmin pa se j a m e alpski tip

presnavljati v s r e d o z e m s k i k a m i n s k i tip hiše, ki z alpskim n i m a več s k u p n o s t i : glavni p r o s t o r je ognjiščni, p o s t r a n s k i »izba«, ognjišče (»kamin«) često v tlorisu pogleda iz hiše v e n (Italijan* ski vpliv). V t e m ozemlju, s e v e r n o od Tolmina, d o b i m o včasih v T r e n t i , v bovških hribih, p r o t i j u ž n o k o r o š k i m e j i še p r a v e alpske hiše, p o n e k o d p a že t a k e , ki razvijajo p r o s t o r e p r e t e ž n o verti* kalno in t u d i kriti »ganki« n i m a j o več značaja visokih altan n e g o osrednjih h o d n i k o v , k a k o r je to n a jugu in v z h o d u Slovencev običajno.

P o s e b n o s t m e d slovenskimi alpskimi hišami so z a p a d n o * š t a j e r s k e i n j u ž n o k o r o š k e d i m n i c e , ki d a n e s že izginjajo in so že r e d k o s t (VII, X I I , XIII). Bistvo dimničnega tipa hiše je, da vsebuje k o t glavni p r o s t o r t a k o z v a n o »dimnico« (»dimnjačo«, »dimanco«, R a u c h s t u b e ) , ki j e o b e n e m gorenjska »hiša« in »kuhinja«, zakaj v njej se n a h a j a poleg mize t u d i ognjišče (zid) in za njim še k r u š n a peč prizidana. N e o b h o d n o ima vsaka dimnica poleg sebe še lopo (»loupa«, »lojpa«, die Laube), v n o v e j š e m času pa so te stare dimnice do* bivale še tretji glavni člen, n a m r e č »kahljasto« ali »novo«, veči* del zidano hišo »štibl« ali »kamro« ( = spalnica), s p o s e b n o (buč* no) pečjo, ki se k u r i iz lope. F. Baš v svoji temeljiti r a z p r a v i o k o b a n s k i h dimnicah t r d i , da se je dimnica razvila iz ilirske ali keltske hiše, navajajoč dr. Šmidova o d k r i t j a na Pošteli. Dvocelična dimnica j e živela v s r e d n j e m veku v vsej E v r o p i in ne vem, zakaj naj bi bil t o r a v n o jlirski ali keltski vpliv, k o pa je specifično antičnega in v d a n a š n j i formulaciji srednjeveškega izvora. Še d a n e s n a m r e č segajo dimnice od M a r i b o r a in V o r a u a na s e v e r n e m Štajerskem p r a v d o srca T i r o l s k e in celo na P r e d a r e l s k o , k a m o r ilirski vplivi g o t o v o niso segli. Drugič se ne s t r i n j a m s t e z o F. Basa, p o k a t e r i bi se dalo dokazati, da je tip dimnice »geografsko v m e s n i tip m e d j u ž n o e v r o p s k o k a m i n a s t o hišo in pa v z h o d n o e v r o p s k o h i š o (Herdofenhaus)«. K a m i n a s t a hiša j e specialiteta p l e m e n ob sredo* z e m s k e m m o r j u že od a n t i k e sem k a k o r je »Herdofenhaus« zna* čilen za v z h o d n o E v r o p o t u d i vsaj izza zgodnjega srednjega veka sem, dimnica pa je zgolj zadnji stadij razvoja s r e d n j e v e š k e hiše, ki je bila n e k o č last vsega n e r o m a n s k e g a zapada. N a r a v n o je, da se je najdlje ohranila b a š v centralnih A l p a h , p o v s o d

d r u g o d p a ali že izumrla p o d p r i t i s k o m m o d e r n e civilizacije, ali pa izumira. G l e d e r a z š i r j e n o s t i d i m n i c v n a š e m ozemlju pri* dej o v p o š t e v dela M u r k a , Stegenška in B a s a t e r k a r t i hišnih tipov od Dachlerja, izdaje B a u e r n h a u s in Oesterreich*Ungarn, p a G e r a m b o v a razmejitev. M u r k o pravi, leta 1906., da je ozemlje dimnic okrog Maren« berka, Slovenjgradca in M a r i b o r a na levem in d e s n e m d r a v s k e m bregu, dalje n a K o z j a k u in P o h o r j u d o D r a v i n j e . O k r o g leta 1885. je bila celo polovica hiš v Selnici blizu M a r i b o r a še dimnic, in iz Slovenskih goric j e t u d i imel poročila o štirih (Sv. A n a , Sv. J a k o b ) . N a K o r o š k e m so bile dimnice vsaj p r e d desetletji p o M u r k o v e m na j e z i k o v n i m e j i tri ure od Celovca p r o t i Freuden* bergu in za leto 1906. p o r o č a o še stoječih iz M e ž i š k e doline okrog G u š t a n j a , n a T o l s t e m V r h u . Stegenšek je leta 1907. dokazal, da so se dimnice n e k d a j nahajale celo v l a š k e m okraju. Baš trdi, da je dimnica k o n e c X I X . stoletja p r e v l a d o v a l a t u d i v D r a v s k i dolini. N a j b o l j n a t a n č n a je G e r a m b o v a k a r t a , ki r a z m e j u j e alpske dimnice in navaja njih razširjenost in g o s t o t o o k r o g let 1800. in ieta 1915. v p r o c e n t i h . P o tej k a r t i so segle dimnice leta 1800. celo d o P t u j a n a vzhodu, p r o t i jugu d o črte n e k a k o Konjice*Soštanj* Mozirje, d o severnih pobočij Savinjskih A l p , K a r a v a n k in ob* segale še vso Ziljo. Leta 1915. se j e m e j a u m a k n i l a dalje v central* n e A l p e p r o t i severu in z a p a d u in na K o z j a k u in P o h o r j u t e r n a R a d l a h jih šteje G e r a m b tedaj še 10 d o 2 5 % , j u ž n o z a h o d n o od P o h o r j a 5 d o 10%, v severnih Slovenskih G o r i c a h 1 d o 5%, n a K o r o š k e m j u ž n o v z h o d n o od Celovca p o d D r a v o , v O b i r j e v e m o b m o č j u pa 1 d o 5 % . D a n e s so dimnice že r e d k o s t in Baš pravi, da so n a P o h o r j u izginile v dobi p r e d v o j n e generacije, da jih n a Strojni že ni več, v K o b a n s k e m gorovju pa so izginile v p r v i h p o v o j n i h letih, ozi* r o m a r a p i d n o izginjajo. V Logarski in Savinjski dolini nisem p o d p i s a n i našel n o b e n e in m o r a m p r i t r d i t i v tej točki G e r a m b u . Najstarejši t l o r i s i z a p a d n o š t a j e r s k i h dimnic, k a k o r jih popisujejo M u r k o , Baš i. dr., vsebujejo n a eni strani lope dimnico, na drugi p a n o v o ali k a h l j a s t o h i š o (VIL 1) in se v t e m n i k a k o r ne ločijo od dimnic v n e m š k i h štajer* skih A l p a h s e v e r n o ali z a p a d n o od Slovencev. (Glej sliko: N e m š k i tlorisi!) O »slovanstvu« ali »nemštvu« t e h dimnic razpravljati se m i zdi m l a t v a p r a z n e slame, k e r je to le

v p r a š a n j e večje ali m a n j š e civilizatorične n a p r e d n o s t i v A l p a h , s k u p n o n a m in N e m c e m . Če pa drugače formuliramo t o v p r a š a n j e i n se v p r a š a m o , k a t e r i d a n e s živečih alpskih tipov pri Slovencih j e najbolj p o d o b e n alpskim t i p o m m e d N e m c i , je t o k a j p a k dimnica s svojo »bavarski« p r e h o d n o vežo. Reči p a je treba, da so vse dimnice na v z h o d n e m p o b o č j u centralnih A l p že sprejele svoje značilne vplive z vzhoda, p a n o n s k e ravnine. V e l i k o dimnic i m a spodaj z i d a n o ali klet ali pa hlev in šele na t e m z i d a n e m pod* s t a v k u leseno dimnico in zidano k a h l j a s t o hišo. T a razvoj 1.) pro* s t o r v vertikalni smeri, ta 2.) k o n c e n t r a c i j a , ta 3.) simetrija tlo* risa, k i se često p o j a v i p o vzorcu v z h o d a s s p r e d n j o in z a d n j o h i š o (VII. 3 a, b), 4.) kolenast, križni, ali ločeni d v o r so mi že z n a k i p r e h o d n e g a tipa, ki ima že nekaj v z h o d n j a š k i h značilnosti, na ka* t e r e k a ž e j o t u d i že 5.) nazivi »na dile«, »priklet«, žulj«, »zidanica«, ki so d o m a na p a n o n s k i v z h o d n j e š t a j e r s k i nižini. Smolnikova d i m a n c a iz Sv. Križa pri M a r i b o r u (VII. 2), k a t e r e tloris je p o d a l Murko*, je imela d e s n o od lope dimanco, levo od lope veliki štibl s pečjo, k u r j e n o iz lope, in pa velb, o b o k a n o k a m r o . V lopo pa se je vrinil še mali štibl s pečjo, ki se je kurila iz dimance. N e k a druga dimanca iz iste fare ( M u r k o 27) je t u d i p o z n e j e dobila štibl v lopo, ona iz Št. J a n ž a n a d D r a v č a m i (Mur* k o 28) pa j e p o s t a r e m ostala: dimanca, lopa, k a h l j a s t a hiša (VII. 1). D i m a n c a iz Št. J a k o b a v Slovenskih goricah ( M u r k o 23) je dobila k dimanci p r i z i d a n o k a m r o , lopo pa je d o m a l a izpolnila »hiša«, iz k a t e r e je levo v h o d v štibl. Seršenova hiša iz O s t r e g a v r h a n a K o b a n s k e m (VII. 4), ki j o popisuje Baš (27), ima novejši naziv za s t a r o d i m a n c o , kuhinja, dalje veliki štiblc ali hišico in v lopo v r i n j e n štiblc. K o n e č n i k o v a hiša iz s p o d n j e Kaple (Baš 30) ima d i m a n c o , veliki štiblc in lopo, očevidno p a j e p o z n e j e z r a v e n pri* zgrajen še mali štiblc n a d vežo, t a k o da je nastal tloris v obliki T . Čepetova hiša iz Slemena (Baš 32, V I I . 5) ima d e s n o od veže d i m n i c o , levo k a m r i c o in malo hišo, v vežo pa se je v k o t vselil štiblc. Kaj n a m k a ž e j o te p o z n e j š e p r i z i d a v e ? P o v s o d v i d i m o s k o r o , da je o s r e d n j o , p r v o * t n o p r e h o d n o v e ž o s č a s o m p r i S l o v e n c i h za de* lal na mestu, k j e r bi bila g o r e n j s k a k u h i n j a — k a k š t i b l c in p o v z r o č i l s t e m p r a v c a t i s p l o š n o * s l o v e n s k o a l p s k i t l o r i s , dasi imajo n e k i p r o s t o r i še raz* Mčno r a b o , k a r p a gre na r a č u n počasnega razvoja. Če p o g l e d a m

m n o ž i c o š t a j e r s k i h in k o r o š k i h n e m š k i h dimnic v delu »Das B a u e r n h a u s in Oesterreich=Ungarn«, t a m v n o v e j š e m času ne o b s t o j a t e ž n j a zadelati »Laube« s k a k i m p o s e b n i m p r o s t o r o m , n e g o se ta t e ž n j a omejuje na s l o v e n s k o o z e m l j e i n p o * s l e d i c a j e t l o r i s , k i j e v s a j n a o k o —• s l o v e n s k o * alpski z a r h i t e k t o n s k e g a stališča, i K a r s e m p o d p i s a n i na z a p a d n e m Štajerskem videl hiš, bodisi š e — r e d k o — dimnic, bodisi p r e z i d a v iz dimnic, sem dobil vtis, d a se stare »nemške« dimnice n a Slovenskem vsaj v dobi zadnjih stoletij p r e k r a j a j o v a r h i t e k t o n s k e forme, ki v tlorisu čedalje bolj sličijo tipu z o s r e d n j o vežo in kuhinjo (Baš 39). Koj na robu dimničinega ozemlja že vstajajo hiše, k a t e r e imajo sicer več ali m a n j a l p s k o ali p a v z h o d n j a š k o zunanjost, ki p a v e n d a r k a ž e j o simetričen tloris z »loupo« in »kuhnjo« v sredi in »velko« in »malo hišo« oh straneh, r e c i m o Soldat v Planici n a d C e l j e m št. 14 (spodaj zidanici), ali pa Kovač, D o b i a t i n a p r i Celju št. 9 (VIL 3 a, b), ki sicer k a ž e j o že p o v s e m vzhodnjeslovenski simetričen tip vertikalnega značaja, k i pa imata n a s p r o t i t e m u tipu še na alpski način odločno predeljeni veži, k a t e r e zadnji, s s t e n o odgrajeni k o n e c j e »kuhnja«. S l o v e n s k i a l p s k i tloris, b o m o rekli, je veči* noma tloris enotnega dvora živinorejskega z n a č a j a , z o s r e d n j o v e ž o in k u h i n j o . D e l n a iz* j e m a so le n a j s t a r e j š e d i m n i c e n a K o z j a k u in P o h o r j u , ki pa v n o v e j š e m času t u d i dobivajo zaradi prezidav — slovenski alpski tloris, vsaj v a r h i t e k t o n s k e m p o g l e d u . N a v z h o d u in j u g o * v z h o d u robi ta tip v z h o d n j e s l o v e n s k i , sime* t r i č n i , v e r t i k a l n o se r a z v i j a j o č i tip, ki p o š i l j a r a h l e v p l i v e celo d a l e č na s e v e r o z a p a d v sav* s k i d o l i n i , na z a p a d u in s e v e r u pa a l p s k o n e m * ška d i m n i c a »bavarskega« tipa, na j u g o z a p a d u pa p r e h a j a ta tip v s r e d o z e m s k i k a m i n s k i tip. V pogledu etnografskih mej seveda meje niso k d o ve kaj t o č n o k r i t e z j e z i k o v n i m i , t o d a tak* šno formulacijo »frankovskega« tipa hiše, k a k o r je s l o v e n s k a alpska, i m a j o v e n d a r v pre* t e ž n i v e č i n i le — z a p a d n i S l o v a n i .

6. Konstrukcija in zunanjost. Primorskosgoriške in k r a š e v s k e hiše so čisto k a m e n i t e aH zidane, v z h o d n j e š t a j e r s k e ilovnate z lesenim ogrodjem, dolenj* skosbelokranjske večinoma lesene ali pa imajo lesene hiše po* stavljene n a zidane hleve, alpske hiše m e d Slovenci pa so v veliki večini v s t a n o v a n j s k e m pritličju zidane, v p o d s t r e š j u p a lesene. Čisto lesena so večinoma le p l a n š a r s k a s t a n o v a n j s k a in gospo* d a r s k a poslopja, dalje p r o s t o stoječa g o s p o d a r s k a poslopja pa rev* ne j še kaj že, t a k o da m o r e m o reči, da j e na v z h o d u Slovenije več čisto lesenih hiš k a k o r drugod. V ziljsko*gorenjskem območju j e največ v pritličju zidanih, v p o d s t r e š j u lesenih hiš. Šele v obalpski ravnini ob Savi, n. pr. v okolici K r a n j a in Škofje Loke je več čisto lesenih hiš. N a z a p a d n e m Štajerskem p a gre večinoma k a k o r na v z h o d u Slo* venije za zidane ( k a m e n i t e ) hleve, n a k a t e r i h stoje lesene ali deloma lesene hiše (zidana kahljasta hiša ali štibl), ki p a so p o Bašu šele v n o v e j š e m času dobile p o d z i d a n e hleve in so bile v p r e j š n j i h stoletjih čisto lesene in n a pobočjih p o d p r t e s stebri. Linhart*Haruzinova teza, naj bi bile »prvotne« slovenske hiše čisto lesene, b o za srednji vek g o t o v o držala, če so bila res ognji* šča, k a k o r se d o m n e v a , sredi celic, t o d a p r i vsej vabljivosti in r o m a n t i k i te »razvojne« t e z e si r e c i m o na K r a s u t u d i v s r e d n j e m veku n e m o r e m misliti lesenih hiš in deloma t u d i v жЛ.1ра ne. Z a k a j naj bi b a š naši k m e t j e šele v X V I I I . stoletju začeli zidati, k o j e zid že p a r tisoč let vsaj p o v s o d p o z n a n in material zanj dan, n e vem. Pri v s e m t e m p o z n a m še celo k o p o zidanih k m e č k i h alpskih hiš iz X V I . in celo X V . stoletja in m o r d a se b o d o k d a j še starejše odkrile. N a j opišem sedaj a l p s k i n a č i n l e s e n i h hišnih k o n s t r u k c i j . Bistvenih tehničnih razlik n i s e m našel ne n a Z i l j s k e m ne n a Štajerskem ne n a G o r e n j s k e m . T e r m i n o l o g i j o pa p o r a b l j a m deloma bohinjsko*blejsko*mojstransko, deloma k o r o š k o , štajerska p a žal, še čaka n a popisovatelja. T o r e j naše alpske lesene s t a v b e s p a d a j o t e h n i č n o v d r u ž i n o b r u n a s t i h zgradb ( B l o c k w e r k b a u t e n ) , t. j . njih stene so zgrajene iz v o d o r a v n o naloženih in n a k o n c e h ujetih brun. N a j e n o s t a v n e j * še zgradbe, k a k o r listnjaki, stanovi, seniki, d r v a r s k e koče so iz okroglih s m r e k o v i h brun, ki se polagajo na k a m e n i t ali zidan pod*

s t a v e k p o štirje in štirje v p r a v o k o t ujeti in p r i t r j e n i z eno* ali d v o s t r a n s k i m i , plitvimi vdolbinami (glej risbo T. I. št. 1!) Kajže, lesene hiše i. dr., ki so s k r b n e j e zgrajene, so sestav* Ijene iz p o d o l ž n o razpolovi j enih brun, ki so na G o r e n j s k e m na zunanji s t r a n i valjasto vzbočena, z n o t r a j pa ploska, na Koro* š k e m in Štajerskem pa sploščena n a obeh straneh. Z u n a n j a konca se tudi sploščita in o b t e š e t a ali obžagata v forme, k a k o r jih kaže* j o n a š e risbe T . I. 2, 3, 4, 5. Korošci imajo največ združenj p o shemi 2., Bohinjci p o shemi 3., Štajerci p o shemi 3. in 4., d o b e se pa t u d i u m e t n e j š e , k a k o r p o shemi 5. (Puštal). V Bohinju sem čul za te ogelne k o n s t r u k c i j e izraze: »cinkano«, »ujeto«, »šlesano« in za s h e m o 3. (Schwalbenschweifform) izraz »ujeto na zajerngo«. T e m e l j hiši je k a m e n i t in z m a l t o spojen zid ( K o r o š k o , Go* r e n j s k o ) , k j e r ni a p n e n c a ( Z a p a d n j e Štajersko) pa skrilavci z glino spojeni ( T . I. 6). V Bohinju in na K o r o š k e m sem čul za t a p o d s t a v e k ime »stou« ali »fonda«. V ta zid se u d e n e t a p r v a bruna, i z r e d n o m o č n a , često m e c e s n o v a ( z a p a d n o Š t a j e r s k o : »rešter* nik«). P r v i trije ali štirje mole iz oglov hiše m o g o č n a »kolena« (T. I. 6); ti nosijo vse stene in se imenujejo na G o r e n j s k e m »spod* nji oklepje«. N a spodnje oklepe p r i d e j o stene iz lažjih smreko* vih b r u n (»ostenjk« Cerklje, »pvat«, plur. »pvatova« Bohinj, »fost* ne« Štajersko, »tram« K o r o š k o ) . V r h u s t e n p r i d e j o zopet zelo m o č n i »gornji oklepje« (»grede«, Cerklje), ki i m a j o nositi »ršt« (das G e r ü s t ) . T i zopet t v o r i j o kolena, često profilirana v formah (glej risbo T . I. 6 t e r 7 do 12). N a j s p o d n e j š e b r u n o spodnjih okle* p o v ie često d e k o r a t i v n o o b r e z a n o »na a j d o v o zrno« (Bo* h i n j , T . I. 6). »Ršt« ( T . II, 1), leseno ogrodje p o d s t r e š j a , sedi na gornjih oklepih, je p a večje od obsega s t e n in v čelu ali n a d v e h ali celo t r e h s t r a n e h moli daleč p r e k o nje (»odnes« Gor., n a d g a n k o m , »žuljem« na Štajerskem n a d s t r e š e k »podsek«). A l p s k i Slovenci ra* bij o »nemški način« p o d s t r e š n e g a ogrodja ( T . II. 1.). T a sestoji iz »glajta«, t. j . h o r i z o n t a l n e opore d v e h m o č n i h t e s a n i h b r u n (na vertikalnih »stebrih«) in pa iz »šperovcev«, t a n j š i h b r u n , k i se p o š e v naslonijo n a oklepe in glajt, d a tvorijo v v r h u vilice (»gla* stovca«) za »sleme«. K a r je še t r e b a vezi m e d glajtom, stebri, šperovci in oklepi, se t e m p r a v i »panti«. N a »šperovce« se vodo* r a v n o pribijejo t a n k i »remelji«, »letve« ali »late«, k o n e c strehe pa drži m o č n a »strešna« (T. I. 12). N a late se p r i b i j e j o ca. 1 m. dolge s m r e k o v e deske »dile«, »skodle«, »šinkelni«, »šindelni«, na

ta ali oni način (na »trifo«, na »unafurm« itd.). O s t a n e t a še odpr* tini v obeh čelih. T i dve se »zaplankata«, »zapazita« z vertikal* nimi »dilami« ali »plankami« (»paž«, »opažje«, Gor., »svislo« Štaj.), vsaj o n o čelo n a d s t a n o v a n j s k o »hišo« pa d o b i ali lepo valo* vito izrezano, p o d o l g a s t o »lino«, k i daje »jispi« svetlobo (IV. 4 do 11), ali pa n a s t a n e v čelu z a p r t (VIII. 1, 5, IX. 7, X. 8) ali celo o d p r t »gank«, oziroma o d p r t g a n k v čelu in eni podolžni s t r a n i (VIII. 2, 3, IX. 2, 3, 5, 6) ali celo na t r e h s t r a n e h hiše, oziroma gre l a h k o v čelu o b e n e m za o d p r t in z a p r t gank, n a d njima pa še lino (VIII. 2). G a n k o v e s p o d n j e o p o r e so v e d n o zakrite. G a n k o v a ograja ima na oglih iztesane, profilirane lesene stebričke (»zavr* ček«, Cerklje), ki spajajo gank s p a ž e m n a d njim. Iz čelnega opažja često gleda skozi ozko, podolgasto p r a v o k o t n o luknjo »dira«, nekoliko velika ploska lesena škatla, ki se m o r e poriniti iz p a ž a ven in n a k a t e r i se suši p r o s o (IX. 5). D i r a se p o n e k o d poriva iz čela s posebnim, vrtečim se m e h a n i z m o m , seve zelo primitiv* nim. P o n e k o d imajo s t r e h e na v r h u čel še k a p e , »šope« ali »čope« (Walm). V r h u stene, za k a t e r o je »hiša«, gleda iz hiše koleno »trama« (II 2., 4.) (»štuctram«), ki nosi v »hiši« leseni s t r o p . T a obstoji iz d v e h r e d o v desk, n a m e š č e n i h k a k o r k a ž e profil (II. 3.). Če je »hiša« zelo velika, je t r e b a t u d i dveh, r e d k e j e t r e h t r a m o v za s t r o p . N a Š t a j e r s k e m opira glavo t r a m a često zunaj lesen steber, »trlica«. P o p o l n o m a lesenih hiš, takih, da ne bi imele niti delca zidu v svojem organizmu, se mi zdi, r a z e n m e d planšarskimi stavbami, sploh ni, zakaj vsaj stena ob ognjišču in hišni peči je zidana t u d i v najrevnejših kajžah, b a j š t v a h in b a j t a h (VIII. 1, X. 8). Z e l o č e s t o pa je zidan sploh ves ognjiščni p r o s t o r , dalje je često stari leseni hiši v n o v e j š e m času p r i z i d a n a k a m r a , dalje č u m n a t a in klet. Štajerske dimnice so dobile z i d a n o s t e n o seve ob »zidu«, dalje zidano »kahljasto hišo« ali »štibl«, p a p o d z i d a n hlev ali klet (»zidanica«, »kelder«). O k r o g Škofje Loke se d o b e t u d i zanimive e n o n a d s t r o p n e hiše, ki imajo z i d a n o pritličje in vse n a d s t r o p j e r a z e n »gornje hiše« (IX. 7). N a j n a v a d n e j š i tip n a K o r o š k e m in G o r e n j s k e m pa je oni, ki ima zidano vse pritličje (včasih izjema le še »hiša«), t a k o stano* vanjskega p r o s t o r a k a k o r hleva, pa leseno, daleč čez stene moleče p o d s t r e š j e , šupo in skedenj (VIII. 2, 3, 4, IX. 2—8). N e k a t e r e hiše imajo n a d »hišo« le splošno p o d s t r e š j e (»jispa«) z z a p r t i m

»gankom«, one z o d p r t i m i ganki pa imajo izdelano leseno, bruna* sto »gornjo hišo«. P o n e k o d na K o r o š k e m in v M o j s t r a n i , K r a n j s k i gori, Ratečah, Beli peči, P o d k o r e n u je n a nizko z i d a n o pritličje stavljen še visok, z a p a ž e n p o d s t a v e k z gornjo hišo in šele nanj p r i d e streha. Štajerske hiše imajo r e d k o čez stene moleče pod* strešje in velike line v »svislu« (paž), ganke često zelo nizko, često okrog več delov križne hiše. M a r s i k d a j so ti bolj za deko* racijo k a k o r za p o t r e b o . H o d n i k u , ki vodi pri prislonjenih in s hlevi p o d z i d a n i h hišah d o hišnih duri, p r a v i j o »žulj«. V Poljan* ski in deloma tudi Selški dolini stoje često o g r o m n e , čisto zidane n a d s t r o p n e hiše n e n a v a d n o širokih čel (s p o 5 ali več o k n i ) ; te so b r e z g a n k o v in čopov in imajo čela čisto r a v n o z a p l a n k a n a in v njih le n e z n a t n e linice za svetlobo (IX. 8). T e hiše imajo v e d n o s l a m n a t e s t r e h e , k a k o r t u d i često one v savski nižini, p o n e k o d t u d i že v z a p a d n e m Štajerju, r e d k o pa n a K o r o š k e m . N a d s t r o p n e čisto zidane hiše nimajo g a n k o v razen m o r d a le tik p o d č o p o m v čelu z a p r t gank (VIII. 5). Hiše s p o š e v n i m i v r a t m i in ožjo hišo ali č u m n a t o p r i d o b e s t e m ob steni ob v r a t i k n e k a k k r i t h o d n i k . N a z a p a d n e m Štajerskem se s t r e h a često n a d žuljem podaljša ( p a n o n s k i vpliv) v »podsek«. Strehe so na K o r o š k e m v e d n o čopaste (značilen je p r a z e n tri* k o t a s t kljun v r h čopa IX. 1, 2) v Bohinju, često b r e z čopov, zelo s t r m e strehe (Satteldach), hiše v čelih zelo ozke (le d v o j e o k e n ) in v i t k o visoke. V nižjih krajih so strehe položne j še, čela širša (v Poljanski dolini, okrog Škofje Loke in Kranju, kjer je cvelo t k a l s t v o , celo p o četvero, p e t e r o o k e n v čelu), hiša se bolj široko vlega na zemljo. I s t o t a k o v hišah n a ravnini, k j e r ni več toliko p a d a v i n , pod* s t r e š j e ne moli t a k o silno daleč iznad sten v e n k a k o r v Bohinju, M o j s t r a n i , R a t e č a h , K o r o š k e m . V Poljanski dolini sploh ne sega p r e k o sten, t u d i n a robu P o h o r j a in K o z j a k a ta alpska hišna zna* čilnost naglo p o j e m a p r o t i vzhodu. O b e n e m se p r o t i v z h o d u čedalje r e d k e j e javljajo g a n k i in od K r a n j a in Škofje L o k e juž* neje še r e d k o d o b i š o d p r t gank; n a j p o g o s t e j š a je še lina in še ta p o d Ljubljano na D o l e n j s k e m izgine. V o s t a l e m ti oko, če imaš le nekaj vaje, t a k o j p o k a ž e raz* delitev p r o s t o r o v z n o t r a j : kje je veža s kuhinjo, ti p o v e d o h i š n e duri, p o d o k r a š e n i m čelom hišo, m o r d a s k a m r o (število o k e n ) , m a j h n o , visoko ležeče okence v steni n a s p r o t i hiše javi č u m n a t o itd. Če vodijo k d u r i m stopnice, če je hiša prislonjena, veš, da

imaš p o d hišo klet ali hlev, če je k o s čela zidan, veš, da je t o k a m r a itd. N o v e j š e h i š e , zidane zadnjih sto let, so zlasti v ziljski, savski in d r a v s k i ravnini dobile že pečat m e š č a n s k e civi= lizacije in d a n e s se lesena hiša iže izredno r e d k o stavi. V rav= n i n a h so zelo p o g o s t e zidane hiše, ki imajo v p o d s t r e š j u (čelo) vsaj e n o »kamro« ali »cimer« vstavljen; n a d vežo izstopi iz s t r e h e često del stene z lastno s t r e h o in o k n o m (»kukrle«, »frčada« — facciata), ki znači lastno sobico ali pa je zidar hotel le d a t i s t e m gornji veži svetlobo. V č a s i h se ta »kukrle« pomoli daleč n o t r a j , da m o r a biti p o d p r t z d v e m a s t e b r o m a , ali pa celo izstopi iz hiše ves »srednji rizalit«. Strehe so v n o v e j š e m času o p e k a s t e in vsa z u n a n j o s t j e dobila p r e p r o s t o m e š č a n s k o lice. Le v gorskih vaseh, od središč civilizacije zelo oddaljenih, se še stavijo (zelo r e d k o ) »alpske ljudske hiše«. N a j sedaj p o p i š e m še okna, vrata, ganke, r e z b a r s k i in slikar* ski o k r a s hiš, n a t o p a n o t r a n j o s t . O k n a najstarejših lesenih hiš so bila zelo majhna, kvadrata* sta in niso imela večjih stranic od 30 cm. Bile so t o luknje, izza* gane m e d dve b r u n i in zgoraj in spodaj m a l o izdolbena. Z a var* s t v o šip so imela zunaj s kljukami v b r u n a p r i b i t o železno m r e ž o n a križ ali na križ z o b r o č e m (»gavtre«). (III. 1, 2). M a j h n o , leseno okence s štirimi k v a d r a t a s t i m i stekli j e bilo t a k o vdelano v leseno steno, da se je p r e m i k a l o v njej t a k o , da je bilo mogoče spustiti z r a k v hišo in potisniti o k n o v steno (gor. in kor. »zapahnice«, š t a j e r s k o »okno n a smuk«) (III. 9). N o t r a n j a stena j e imela okrog o k n a često (zlasti v X V I I I . stol.) ličen p r a v o k o t e n okvir, ki j e na v r h u imel profilirano palico. V X I X . s t o l , če ne že ob k o n c u X V I I I . so se lesena o k n a pomeščanila, t. j . p r e d v s e m povečala in dobila okvir in postala celo dvojna, ali p a so jih poleti nadomestile polknice. P o n e k o d je ta okvir lično izrezan s kom* b i n i r a n o črko S (slika III. 8); p o n e k o d so imela o k n a t u d i svoje »polknice« (vratica), ki so bile poslikane. D a n d a n e s se d o b e p r v o opisana o k n a z m r e ž a m i le še p o starih gornjih h i š a h ; tu pa t a m (Bohinj) sem našel v p o d s t r e š j u še o k e n c a iz samih okroglih, v svinec vdelanih leč (Butzenscheiben=Fenster). N a j s t a r e j š e zidane hiše, k a r jih p o z n a m , so imele v masivnih s t e n a h m a j h n a , s k o r o k v a d r a t n a (zlati rez) do 40 cm visoka okna v k a m e n i t i h okvirih, na r o b o v i h o b r e z a n i h še po gotski šegi »na a j d o v o zrno« (Škofje* loška okolica. Poljanska dolina, Bohinj, Bled, Ziljska dolina) in

s k o r o v e d n o m o č n e železne gavtre, zunaj ven moleče iz stene (111. 3, 4). N e k a k o k o n e c X V I I . stol., sodim, so o k n a dobila m o č n e okvire iz zelenega k a m n a in r e n e s a n č n e profile; g a v t r e so se p o m a k n i l e v okvir in postale zelo u m e t n e (S^vijuge, tulpe, srca, rozete, žarki, letnice, i m e n a ) ; bile so bleščeče belo in včasih belo in rdeče poslikane (III. 5, 6, X. 4). N a j l e p š i g a v t r i so iz s r e d e in druge polovice X V I I I . stol. O b j a v l j a m t u d i o k n o Ž v a n o v e kašče iz Boh. Srednje vasi z letnico 1604, rdeče slikano n a zid. Imelo j e n a m e s t o šip še žično m r e ž o (X. 6). O d srede X I X . stol. dalje se t a k š n a o k n a ne izdelujejo več. V r a t a najstarejših lesenih hiš so bila m a s i v n a h r a s t o v a ali s m r e k o v a ; imela so p a s a m e z n e d e s k e diagonalno vstavljene in na r o h o v i h profilirane (III. 10, 12, 13, 15, 16). V zidanih h i š a h so imele stare hiše (Zilja, okol. Škofje Loke, Lesce, K r o p a , o d t o d i m a m poročilo) v r h k a m e n i t i h v r a t gotski šilast lok ( d o X V I . stol.), robovi p a so bili t u d i k a k o r p r i o k n i h posneti, da se je n a d p r a g o m stvorila oblika »ajdovega zrna« (III. 10). D r u g a pozno* gotska oblika j e ona štirioglatih v r a t z vložki v gornjih oglih (III. 11). R e n e s a n č n a oblika ( X V I . in deloma X V I I . stol.) ima zgoraj okroglo zaključena v r a t a zelo k r e p k i h , širokih p r o p o r c i j in debelih o k v i r o v (»banger j i«), n a r o b o v i h še v e d n o p o s n e t i h ; ob p r a g u sta se stvorili d v e krogli (III. 13, 12). T a k i h v r a t je še p o v s o d precej najti, zlasti v savski nižini in n a K o r o š k e m . V s a j k o n e c X V I I . in celo X V I I I . stol. v r a t a itd. n a »baročen« način d o b i v a j o r e p r e z e n t a t i v n e stopnice, četverooglate vložke v lok zgoraj in ob straneh, v X V I I I . stol. celo d e k o r a t i v n o v r e z a n e o r n a m e n t e v okvir (III. 14, 15), r a z n o l i k o profilirane in sestav* Ijene t e r b a r v a s t e d e s k e duri, često celo še p r e k l a d o na lok in r e p r e z e n t a t i v n e ključavnice z orli, r o z e t a m i itd. V X I X . stoL, vsaj že p r o t i sredi, k o n e c okvira iz zelenega k a m n a in duri p o vzorcu (slika III. 16) odtlej ozka, m a j h n a , duri k a s e t e z okviri, v reliefu rezljane. Figuralen o k r a s : steber s človeško glavo (St. Fu* žina), s v e t o p i s e m s k e scene in celo — H e r k u l , ki davi leva (Go* renja vas. Žiri). Z i d a n e hiše so imele vsaj od X V . stoletja dalje n a svojih zunanjih s t e n a h svete slike v d e k o r a t i v n i h , naslikanih okvirih (VIII. 5, 6, IX. 5, X. 7, 9). Najbolj je t o slikarstvo cvetelo v X V I . in X V I I I . stoletju. G r o b e slike s o bile sicer b a r v n o i z r e d n o učin* k o v i t e in celo p o svoje ekspresivne. P r e d s t a v l j a l e so najčešče p a t r o n a z o p e r ogenj, sv. Florijana, gasečega gorečo hišo, dalje

Marijo, M a r i j i n o k r o n a n j e . Križanje in p a t r o n e gospodarja in gospodinje itd. N a j pogosteje so bile te slike v čelu p o d pažem, ali m e d okni hiše. V č a s i h s r e č a m o t u d i m o n s t r a n c e in vaze z r o ž a m i naslikane m e d okni. N a š a slika X., 9., p r e d s t a v l j a z a d n j o p o d o l ž n o s t e n o Hlipove hiše v Stari Fužini v Bohinju s t a k š n i m i slikami. Hiše izza X V I I I . stol. dalje so imele rade naslikan rusti« kalni rob iz r o m b o v v o k r a s t i barvi, ali p a so izpod paža visele naslikane girlande s čopi (glej sliko V I I I , 6.). Zlasti n a K o r o š k e m Ш G o r e n j s k e m j e cvetelo t o zidno slikarstvo, m a n j n a Štajerskem, kjer se z b a r v o p o u d a r j a j o najčešče samo s t r u k t i v n i deli arhi* tekture. 7. N o t r a n j o s t . Spredaj, kjer j e bil govor o tlorisih slovenskih alpskih hiš, s m o videli, d a v n o t r a n j i razdelitvi p r o s t o r o v m e d slov. K o r o š k o in G o r e n j s k o ni bistvene razlike, da p a se starejše štajerske dim* niče nekoliko ločijo od p r v e skupine. N a j p o p i š e m glavne hišne p r o s t o r e , k a t e r i h n a j v a ž n e j š i j e » h i š a « a l i » i z b a « (Kor. i n T o l m i n s k o ) , a l i »dim* n i č a « ( Š t a j e r s k o ) . (V., VI., V I L , X.) T a je p o v s o d e n a k a in tipična; glede organiziranja n j e n e n o t r a n j o s t i sploh ni razlike m e d našimi alpskimi hišami, seve, v kolikor je »dimnicina« peč n e povzroča. Pa t u d i »dimnice« so z ozirom na r a z p o r e d i t e v duri, peči, mize na las slične »hišam« in »izbam«. A l p s k e hiše imajo vse »gornjenemško« tipično obliko. K o j k o stopiš iz veže n a levo ali d e s n o skozi h i š n e duri, imaš v k o t u za seboj na desni ali levi peč, njej diagonalno n a s p r o t i pa najimenitnejši del hiše, »bohkov kot« z oltarjem p o d s t r o p o m in p o d njim mizo, ki stoji v k o t u v e d n o m e d d v e m a o k n o m a . (Le zelo r e d k o se n a j d e v starih d i m n i c a h m o r d a še kje miza ob isti steni k a k o r j e peč.) S t e n e so v h i š a h r a v n e (tudi b r u n a s t e hiše i m a j o z n o t r a j r a v n e stene) in d a n e s le r e d k o k j e še niso z a p n o m p o b e l j e n e . Zal, tudi s t r o p , če je imel še t a k o lepo rezljan »tram« in »dile«, je d a n e s že s k o r o p o v s o d pobeljen, le v bolj zaostalih kotih p o hribih je še ostal n e p o š m i n k a n in stene tudi, da te njih lepo rjava, s t a r o d a v n a b a r v a n e k a k o t o p l o in d o m a č o razpoloži. Z i d a n e hiše n i m a j o ( k a k o r na T i r o l s k e m ) sobnih sten z lesom oblečenih, v e n d a r imajo stare lesene hiše (Koprivnik, G o r j u š e ) tudi lesene stene poživljene. V glavnem gre za polico, ki teče visoko gori

p o d s t r o p o m in je često n j e n r o b lepo profiliran. Kjer so o k n a na zapah, se v steni v r s t e lepi okvirni vložki (glej sliko III. 9), t u d i s policami zgoraj, često lepo profiliranimi. V dimnicah m o r a j o v e n o m e r beliti, ali pa, k a k o r poroča Baš, lepiti n a stene v gornji polovici časopisni papir. V zidanih hišah so za o k n a n a v a d n o v s t e n a h niše z r o m b i č n i m p r e r e z o m ; često je p o d o k n o m še široka mizasta polica. V bogatejših hišah X V I I . in X V I I I . stoletja v Bohinju in v Poljanski dolini se te niše n a d okni tudi p o l k r o ž n o končujejo (III. 7). V č a s i h so v stene vdelane t u d i razne omarice za steklenice itd. N j i h vratica so bila n e k d a j poslikana. T u d i u r a , velika, z v r t n i c a m i n a številniku, z dolgim nihalom in utežmi, je često z ličnim svojim z a b o j e m vred v z i d a n a v s t e n o kje ob hišnih ali k a m r n i h vratih. V k o t u n a s p r o t i peči, n a d mizo j e n a v a d n o trioglata polica, p o k r i t a s p a p i r n a t i m ali belovezenim p r t o m (X. 1). N a njej stoji »bridka m a r t r a « krucifiks in m o r d a š o p e k p a p i r n a t i h cvetlic. O Božiču p r i d e j o n a » a l t a r « (v Stari Fužini v Bohinju s e m čul t u d i ime »glorija«) »jaslice«, v m a j u često » š m a m i c e « z Marijinim kipom. Z a k r i ž e m j e n a v a d n o oljčna vejica iz cvetno* nedeljske b u t a r e , ki naj varuje hišo p r e d ognjem in ljudi in živali p r e d uroki. O k r o g »bohkovega kota« spodaj je v e d n o p r i t r j e n a fiksna k l o p , če se ta že ne razteza p r a v od v r a t dalje ob vseh stenah. V k o t u stoji s k r b n o pomivana, masivna j a v o r o v a m i z a s struženimi, r a z k o r a č e n i m i nogami, ob njej p a »alpski« s t o l i z naslanjali raznih, od dvoglavega orla speljanih oblik, ali pa n a v a d n a p r e n o s n a k i o p i c a (X. 1). P e č (X. 2) stoji v oglu, kjer je zunaj v veži p r i p e č e k poleg ognjišča. Spodaj je zidana in ima d v o j e p o l k r o ž n i h lukenj p o d seboj ( p o d p e č e k ) , je n e k a k o k v a d r a t a s t e g a prereza, o b d a n a od klopi od o b e h s t r a n i in nosi k m a l u n a d klopjo n e k a j vrst zeleno* glaziranih »modnic« ali »modovnic« iz žgane gline (po G o r e n j s k e m so m e n d a vse m o d n i c e in kahle iz n e k d a n j e t o v a r n e v P o d n a r t u ) . T e m o d n i c e so l j u d s k o u m e t n o s t n o poglavje zase in imajo v reliefu često slike dvoglavega orla, Marije, vaze z rožami. K r o n a n j e Ma* rije. Križanje, Sv. Jurija in druge svetnike. N a d n a s t a v k o m iz m o d n i c j e manjši, često v s p r e d n j e m ogrlu z a o k r o ž e n i v r h iz k o n k a v n i h »kahel«, v k a t e r i h je bilo včasih o t r o k o m mogoče jabolka peči. Levo in d e s n o p o d v r h o m je n a v a d n o sedež »zape* ček«, često z d e s k o vdelan, ali pa je za v r h o m iz kahel celo pri* p r a v l j e n o r a v n o ležišče in je ta v r h čisto o d d e l j e n od zidu. N a K o r o š k e m p o n e k o d imajo stare peči obliko zgoraj p r i s e k a n e

krogle, na Štajerskem pa so kahle ven izbočene (»bučna peč«, glej XIII!). O k r o g peči so p o n e k o d še, d a n e s že r e d k o , leseni »gavtri« za sušenje perila. T u d i ti so bih m n o g o k r a t lepo struženi ali rezljani. N a K o r o š k e m se včasih n a d pečjo pod s t r o p o m d o b i t u d i lesen oder, ležišče, z d v i g n j e n i m m e s t o m za glavo, »pogradce«. S t r o p ima od najstarejših časov sem p o k r o v iz vdelanih »dil«, k i imajo r o b o v e s k o r o v e d n o posnete, da pride na o b e h k o n c e h d o oblike »ajdovega zrna«. Z l o ž e n e so k a k o r k a ž e v pre* rezu slika (II. 3—10). T e dile so v sredi s t r o p a vdelane v »t r a m« ali »štuctram« ( K o r o š k o : »ferštl«), m o g o č n o b r u n o , ki je spodaj lepo profilirano ( n a j p o d r o b n e j š e in naj d e k o r a t i v n e j še v drugi pol. X V I I I . sto* letja), v s e k a k o r pa vsaj o b r e z a n o »na a j d o v o zrno«. G l a v a tega t r a m a gleda pri večini lesenih hiš zunaj p o d s t r e h o iz stene in je včasih celo profilirana. Sredi t r a m a je n a v a d n o u r e z a n a l e t n i c a (glavna o p o r a za datiranje lesenih hiš!) z začetnimi č r k a m i gospo* darja ali s svetimi m o n o g r a m i . N a j l e p š e profUirane t r a m e sem srečal v bohinjskih hribih; v Poljanski dolini so t r a m i včasih že d e k o r i r a n i z vrezljaji ( K e r b s c h n i t t ) , ali pa imajo dekoracije iz geometričnih likov, v d r g n j e n i h v gladke ploskve ( n o t r a n j s k i na* čin). T r a m , dile in nekaj profilov n a m kaže naša slika II. V sta* rih dimnicah na Š t a j e r s k e m je ves s t r o p iz t r a m o v . V p a r zelo bogatih starih hišah v okolici Škofje Loke (Suha, Zg. Bitnje) sem našel na z i d a n e m s t r o p u celo — primitivne š t u k a t u r n e okvire v r o k o k o j s k i p r e p r o s t i formi, ki so m e n d a n e k d a j robili freske. N a Suhi, o g r o m n i k m e č k i graščini iz leta 1792. sem našel celo i n t a r z i r a n a vrata in peč v p o k m e t e n e m e m p i r s k e m stilu (oblika h r u š k e ) . » D i m n i c e « seveda imajo n a m e s t o peči o b e n e m k r u š n o peč, visok, zidan k v a d e r z eno ali d v e m a o d p r t i n a m a , p r e d t e m k v a d r o m pa z lesom robIjeno ognjišče »zid«, en m e t e r visok in d v a m e t r a v k v a d r a t u širok (glej XIII. in X I V ! ) . N e m c i imajo lijakasta ognjišča, ki mole v s r e d o hiše. N a čelni s t r a n i dimnice je n a v a d n o v steni zgoraj o d p r t i n a za odvajanje dima. T a j e često tudi uhajal skozi lijakasto leseno p r i p r a v o , ki se moli vodo* r a v n o iz stene ven. Poleg k r u š n e peči je visoko v zidu podolgo* vata odprtina, ki odvaja g o r k o t o v »štibeljc«. T e dimnice seve, nimajo t a k o lično izdelanih s t r o p o v k a k o r gorenjske, k e r bi jih v e n o m e r črnil in kvaril dim, nego je v njih vse bolj p r i m i t i v n o , a m a s i v n o in r o b u s t n o . P o d »zidom« je n a v a d n o kotiček za k o k o š i

(»kurji koteč«), ki ga zapirajo k u r n i k a s t a v r a t c a (XIII.). T u d i p o d mizo in p o d klopmi so bili v starih h i š a h vdelani k u m i k i , priče n e k d a n j e g a srednjeveškega »komunizma« ljudi in živali v istem p r o s t o r u . V vratih j e bila tudi linica za o d v a j a n j e dima, zapirala se je z d e s k o »šubarjem«. N a d p e č j o so visele »rante« ali »gliste« za sušenje, m e d pečjo in m i z o p a še druge, za su* šenje drv. J a s n o , da so v d i m n i c a h t u d i še drugi, žiti, k a k o r o m a r e , sklednik, žličnik, posodje itd.; včasih so imeli celo v o d o n a p e l j a n o v K j e r pa ni »kahljaste hiše« ali »štibeljca«, t u d i postelje.

sicer kuhinjski rekvi* ali celo svinjski kotel d i m n i c o (»studenec«). so p a v dimnici stale

K a r se tiče r a z s v e t l j a v e , so naši alpski k m e t j e n e k d a j svetili s t r s k a m i in so rabili za t o lesen ali železen č e 1 e š n i k, ki je zgoraj držal t r e s k o p o š e v n o . Bolj pa se n a š e r a z p r a v e tičejo d i m n i k i in leve. D i m n i k , d i m n j e k j e velika, često n a d pol* d r u g m e t e r dolga lesena škatla, ki se p r o t i e n e m u k o n c u m o č n o razširi. T a k d i m n j e k se. j e vtaknil v lesen s t r o p tik n a d oglom peči, kjer j e še danes, k o d i m n i k o v ni več, videti k v a d r a t a s t o l u k n j o v s t r o p u zadelano z lesom ali cunjo. D i m n j e k j e imel nalogo odvajati dim od tresk, ki so gorele n a k o v i n a s t e m pod* s t a v k u p o d njegovim ž r e l o m na oglu pečne klopi ali n a čeleš* niku. Cesto j e bila tudi d i m n j e k u spodaj p r i b i t a k o v i n a s t a plošča, n a k a t e r i j e stala okrogla o b r o č k a n a t r e h n o g a h »koza«, ki je služila za p o d l a g o t e m t r e s k a m . V b o h i n j s k i h in ra t e š k i h hribih sem često čul o starih dimnikih, t o d a v hiši ga nikjer več nisem našel. K a k o r piše M u r k o , je te v r s t e r a z s v e t l j a v o svoje čase oblast p r e p o v e d a l a in so morali d i m n i k i r o m a t i »na jispo«, n a k a r so se p e t r o l e j k e vselile v hiše. D i m n i k j e d a n e s m e d k m e t i že n e k a j , č e m u r se je t r e b a smejati. N a h r i b o v s k i h s v a t b a h fantje imajo n a v a d o najti kje s t a r d i m n i k in ga ali za šalo razstaviti v r h u bale ali pa raztolči n a svatbi. Enega sem bil še našel p o d s t r e h o M e ž n a r j e v e hiše v K o p r i v n i k u (X, 5) in ga spravil v m u z e j . D v e podolžni deski ima lepo rezljani s k o m b i n a c i j a m i č r k e S. Z i d a n e hiše so imele n a m e s t o d i m n i k o v »1 e v e« v steni ob hišnih d u r i h ali pa ob k a m r n i h durih. Leva j e rov v zidu, ki se z žrelom pomalja iz stene in ima p o d seboj v e d n o nastavek, često k a m e n i t in lepo profiliran. V i d e l sem dosti t e h lev p o Go*

r e n j s k e m in t o dve vrsti: podolgovate in ozke, pa p o v p r e č n e in k r a t k e , k a k o r k a ž e t a naša slika n o t r a n j š č i n e in peči od P u š k a r j a na J e r e k i in pa risba n a tabli (X, 2.). K a m r a , k a m e r c a (na Š t a j e r s k e m : v e l i k i a l i m a l i š t i b l a l i š t i b e l j c ni zelo p r o b l e m a t i č e n p r o s t o r . V n j e m se n a h a j a j o postelje, skrinje, motovila itd. T l a v hiši in v k a m r i ter dimnici so v n o v e j š e m času iz lesa (lesen p o d ) , v kuhi* njah iz o p e k e ali iz »ješterleha« (ilovica, pesek, malta), v dimnic* nih lopah t u d i k a m e n i t a .

G o r e n j s k a k u h i n j a ( š i p o v n i k , o b o k , o g n j i š č e , k o t e l , svinjski k o t e l , u s t j e peči).

G o r e n j s k a in ziljska k u h i n j a (glej risbo!) j e , če le mo* goče, zidana in s s t e n o ali vsaj l o k o m š i p o v n i k o m oddeljena od v e ž e . N a j v e č k r a t j e obokana, čeprav veža ni. A l p s k i ljudje belijo z u n a n j o s t in n o t r a n j o s t n e š t e t o k r a t , v e n d a r kuhinja j e v e d n o črna na obokih in pol šipovnika tudi z njo, veža pa d o b i r j a v k a s t o b a r v o stropa. V e ž a (»vejža« kor.; »loupa« štaj.) ima

n a v a d n o m a j h n o okence, v s e k a k o r pa je okence tudi v kuhinji blizu ognjišča. N a Štajerskem loupe često nimajo stropa. O g n j i š č e je zelo nizko, zidano o p e k a s t o ali k a m e n i t o , gornja p l o s k e v obrobljena z lesom. D r ž i se n a v a d n o one stene, kjer j e za njo v hiši peč, r e d k e j e je ognjišče sredi kuhinj ob zadnji steni. Če velja p r v o , p o t e m se p r i p e č e k, o p e k a s t in zidan n a s t a v e k p r e d u s t j e m peči (»istije«, »mestije«, »osteje«) k a r ognjišča drži n a eni strani, včasih pa se ga na drugi s t r a n i d r ž i še okrogli s v i n j s k i k o t e l , ki je vzidan v valjasto peč, v k a t e r o se kuri skozi vratca, ki so ob tleh. D i m odhaja ali p o d »v e I b« in p r e k o v r h a » š i p o v n i k a « v vežo in skozi o d p r t i n o v p o d s t r e š j e ali skozi duri n a p r o s t o , ali pa je speljan v ozek d i m n i k (zlasti v novejših desetletjih). Če ni o b o k a n a vsa kuhinja, pa ima svoj obočni n a s t a v e k vsaj ogel n a d ognjiščem. Dimo* lovce sem r e d k o videl. So t o leseni in štirioglati okviri n a d ognjiščem ( n a v a d n o tam, kjer veža ni posebej oddeljena od kuhinje. Obligatni pa so v dimnicah dimolovci »k I o b u č = n j a k i«. N a d ognjiščem visi n a » v r a t i l u « , » č e t n i « , » k e t n i « ali » k e t n a č i « (Jul. Ben.) k o t e l , na ognjišču pa so razni »zglav* niki«, »koze«, »hlapci« in »pajnhaberji«, železno držalo d r v ali ponev. N a eni ali drugi p r i p r a v n i steni vise s k I e d n i k, ž 1 i č* n i k i n p o s o d j e ter p o k r o v a č e (»rene«) v l e p e m redu. Iz kuhinje se p o n e k o d po p a r stopnicah navzdol stopi v »k e v d e r« »5 e v d e r«, »k 1 e t« (»hram« v savski nižini), ki ima m o r d a m a j h n o okence, tičoče napol p o d zemljo. T u stoje k a d i za zelje in repo, police za kislo m l e k o in k r u š n e hlebce. Iz veže se n a v a d n o stopi n a s p r o t i hišnih duri v č u m n a t o, k i pa je tam, k j e r je k e v d e r p o d njo, dvignjena za p a r stopnic n a d tla veže. Često se p r i d e v č u m n a t o s stopnic, ki p o t e m dalje v e d e j o »na vrh« (»na dile« Štaj., »na jispo« Boh., »na hišo« Cerklje, v »gornjo izbo« Kor.). Č u m n a t a vsebuje e n o m a j h n o o k e n c e ali dva, postelje in skrinje in je o b e n e m spalnica ali za o d r a s t l e o t r o k e ali pa za »stare«, če so dali že m l a d i m »čez«. N a K o r o š k e m se s t a r i izselijo včasih v p o s e b n o kajžo, i m e n o v a n o » b a j š t v a « (Beistiibl), n a Štajerskem p r a v i j o bajštvi » k o č a « , na G o r e n j * s k e m pa j e z a t o »bajta«. ' G o r n j a h i š a r e d k o služi za stanovanje. N a j v e č k r a t je v njej s h r a m b a za žito, skrinje, o d v e č n o p o h i š t v o itd. Le boljše hiše imajo tudi v gornji hiši boljša okna, peč, lep lesen s t r o p ter

p o s e b n o kuhinjo, t o d a t e h je malo. M o g o č a je še »gornja k a m r a « ali »gornji štibeljc«, spalnica za d r u ž i n o itd. P r o s t o r n a d vežo se imenuje »na veži« ali (na Kor.) »na solu«. » G a n k « okrog gornje hiše ima rezljane »dile« (srca, kelihi, križi, S^forme itd., IV., 1—3) in n a ograji poličaste n a s t a v k e za rože, nagelj, rožmarin, r o ž e n k r a v t itd. M e d stebri n a ganku so često r a z p e t e »rante« in »štange« za sušenje perila ali pa, v jeseni, k o r u z e . Hiše, k i n i m a j o izdelane gornje hiše, nego n a d hišo k a r »jispo«, imajo »gank« ( z a p r t ) s a m o v čelu. T a m se m o r d a predeli jispa od paža z leseno s t e n o ali pa t u d i te ni in zaključuje j i s p o v čelu k a r k r a t e k oder, k i moli p r e k o čelne stene in j e zaključen s pažem, čigar široka »lina« j e p r a v za p r a v z n a k z a p r t e g a ganka. Jispa služi za s h r a m b o žitnih skrinj, orodja, statev itd. N a m e s t o s t r o p a se vidi v njej k a r v t r a m o v j e »grušta« p o d s l e m e n o m . 8. Kratko o gospodarskih poslopjih. E k o n o m i j a alpske hiše v n e u g o d n i klimi je zahtevala s k r a j n o k o n c e n t r a c i j o v s e h poslopij, če m o g o č e p o d isto streho, in t a k o so nastali e n o t n i dvori. Z l a s t i n a K o r o š k e m p o n e k o d na zunaj n e ločiš lahko, če nisi vajen, hlevskega dela od stanovanjskega, t a k o i n t i m n a j e zveza, in p o n e k o d v žirovskih hribih in n a Š t a j e r s k e m je zveza m e d živino in ljudmi še bolj intimna. N a G o r e n j s k e m v b o h i n j s k e m k o t u sta o b a d v a dela ločena razen p o veži t u d i p o č u m n a t i ali vsaj čevdru, d o č i m na P o l j a n s k e m in p o n e k o d na Štajerskem k a r iz veže l a h k o d i r e k t n o stopiš v hlev. V z h o d n j a š k i način združenja hiše in hleva j e d a n že t u d i z a p a d n o š t a j e r s k i k m e č k i a r h i t e k t u r i : zidan hlev s p o d a j , n a n j e m lesena hiša z žuljem. G o r e n j c e m in še bolj K o r o š c e m ta način ni ljub in vsaj n a k o m o d n i ravnini se ga ne poslužujejo, v m a l o n a g n j e n e m t e r e n u p a v s e e n o stavijo h i š o n a vrh, hlev se nadaljuje k o n e c hiše v dolini t a k o , da leži p o d n i v o j e m hiše t a k o , da izpred h i š n i h duri p r e k o m o s t u stopiš k a r p o r a v n e m na hlev, t o je v s k e d e n j (»pod«) in dalje » š u p o« (»parne« Kor., Štaj. »parma«). H l e v i (XI., 1, 5—8) so n a v a d n o zidani, in imajo o d d e l e k za g o v e d o in za konje. N a d z i d a n i m hlevom je n a m e s t o jispe ali ali gornje hiše, k a k o r p r i hiši, lesen skedenj (»pod«) in s h r a m b a za k r m o in s e n o (šupa). T a dva sta lesena in imata često o d p r t ali z a p r t gank n a d hlevom, v s e k a k o r pa večje line in včasih celo lastne stopnice z dvorišča ali pa »t r a h t a r « , p o k a t e r e m j e mogoče iz skednja vreči seno n a r a v n o s t v jasli doli.

M o d e r n i hlevi so večinoma čisto zidani, t. j . imajo v z i d a n e m n a d s t r o p j u p o d in šupe, k a t e r i m dajejo svetlobo številna okna. V teh o k n i h so »mreže« iz zelo u m e t n e in d e k o r a t i v n e o p e k a s t e k o n s t r u k c i j e (si. IX., 6). Leseni stari s k e d n j i i n š u p e imajo n a v a d n o v p o d s t r e š j u oder za s h r a m b o sena in slame (»peter«, gornji, spodnji). Skedenj j e od šupe ločen samo z e n o s t a v n o leseno steno. K j e r ni m o g o č e privoziti na skedenj z ravnega, dobi s k e d e n j , n a v a d n o n a m e š č e n k o n e c vsega dvora, široka lesena vrata, izpred k a t e r i h se spušča n a zemljo n a s u t ali lesen ali z loki zidan most, p o k a t e r e m j e mogoče voz peljati n a r a v n o s t p o d s t r e h o (XI., 1). N a Štajerskem sem videl mogočne zidane »štale« z lesenimi »podi« ali priklju* čenimi ali v n a d s t r o p j u spravljenimi (IX, 8). V e č i n o m a je t a m v lesenem n a d s t r o p j u »parma«, ki ima spredaj gank in n a n j e m često še »rante« za sušenje k r m e in koruze. S v i n j a k i so često, k a k o r na z a p a d n e m G o r e n j s k e m , vzis dani p o d m o s t na skedenj ali pa stoje k o t s a m o s t o j n e lesene zgradbe (v ravnini bliže Ljubljane) na dvorišču. Svinjak počiva na velikih k a m n i h nekoliko n a d zemljo in je n a r e j e n iz splošče* nih brun, ima spredaj k r a j š o s t r e h o k a k o r z a d a j . N a s p r e d n j i steni ima v r s t o vrat, ki se lahko t u d i le p r i p r o . P o d v r a t m i j e n a m e š č e n o leseno korito. O b s t r a n e h so svinjaki zapaženi z moč* nimi deskami, k a t e r e opirajo često navzkriž položeni, diagonalni p a n t i . V savski nižini so t u d i s a m o s t o j n o stoječi p o d i že včasih t a k o p o dolenjsko k o n s t r u i r a n i s križnimi p a n t i n a stenah. Č e b e l n j a k i (IX., 2) so enolične lesene zgradbice, ki imajo k a k o r svinjaki spredaj k r a j š o streho. So p r e p r o s t o stoječe kon* struirani (z d e s k a m i obiti ogelni stebri, S t a e n d e r b a u ) in imajo v s p r e d n j i steni v r s t e polic za panje, v s t r a n s k i steni pa vrata. Sto* ječe k o n s t r u k c i j e imajo včasih t u d i p r e p r o s t e j š i s t a n o v i in staje ter hleve poleg njih. »K o z o 1 c i«, »s t o g i«, » b r a n e« (IX., 3, 4) so slovenska specialiteta. Izmed t e h sušilnic sena, detelje itd. n a j e n o s t a v n e j š a je v tla zabit kol, okrog k a t e r e g a se o m o t a s e n o in n a v r h tega p o s a d i skorjasta kapa. (»komarče« v Bohinju, »ostojce« n a No* t r a n j s k e m ) . »Brana« obstoji iz več v e n a k o m e r n i h p r e s l e d k i h v tla pritrjenih t r a m o v . T i t r a m i imajo v sebi v r s t o štirioglatih lukenj, skozi k a t e r e se v t a k n e j o v o d o r a v n e late ali tanj še r a n t e , na v r h u b r a n e je skodljasta ali s l a m n a t a streha. Seno se tlači m e d late. Brana ima l a h k o tudi n a eni s t r a n i s t r e h o izredno p o d a l j š a n o .

visečo in s stebri p o d p r t o . T a k o n a s t a n e »brana z lopo«, p o d k a t e r o je mogoče zapeljati t u d i voz. Stog (Bohinj, Štajersko »ko* zolec^toplar«. K o r o š k o »stog«) sta dve brani, združeni p o d isto, d v o k a p n o s t r e h o in e n o t n i m o s t r e š n i m »rštom«, p o d t e m so table in »drevesa« ali »lojtre«, spodaj p a lopa za vozove. N a j n a v e d e m še b o h i n j s k o in ž i r o v s k o terminologijo za dele stoga. F a s a d a stoga se imenuje »tabla« (Žiri). Stog stoji na močnih »stebrih« (Žiri) ali »stogovcih« (Boh., na Dol. »koze«), v k a t e r i h p o č i v a j o n a p o d o l ž n i h s t r a n e h v o d o r a v n e »late« ali »rante«. N a d l o p a s t i m p r o s t o r o m ima stog » s p o d n j e in zgornje oklepe« (Boh.) ali (Žiri) s p o d n j e »plečnike« in gornje »blazine«. V k r i ž a s t o t a b l o s o vdelani vertikalni stebri in diagonalni »panti«, obe čelni tabli sta m e d seboj spojeni z »lojtro« (Žiri) ali »drevesom« (Boh.), ka« t e r o nosijo spodaj »jermeni« (Žiri). Mogoči so stogi v enega ali d v o j e d r e v e s ali loj ter. T a d r e v e s a d r ž e stog skupaj in če sta dve, služita za s h r a m b o sena. V t e m p r i m e r u sta spredaj drevesi za* p a ž e n i (glej sliko boh. stegov). »Ršt« stoga je v Bohinju poeno* stavljen hišni, z »glajti«, »stebri«, »šperovci«, »letvami« in »sle* m e n o m « , v Žirih pa gre še skozi sredo čelnega glajta »spodnje sleme«. Čelo stoga je n a v a d n o z a p a ž e n o in ima le vßdko line. V Bohinju so s t r e h e stogov r e d k o čopaste, na Š t a j e r s k e m in K o r o š k e m pa s k o r o v e d n o . N a Š t a j e r s k e m in D o l e n j s k e m sestoje table s a m o iz zelo goste m r e ž e diagonalnih p a n t o v , poleg t e g a je često še p r e d tablo v r s t a r a n t in m e d tablo in r a n t a m i n e k a k h o d n i k . Iz čela stoga gleda včasih t u d i »dira«. T a k o naj b o d o p o p i s a n a vsaj glavna s t a n o v a n j s k a in gospo* d a r s k a a l p s k a poslopja in naj p r e i d e m k e s t e t s k i in r a z v o j n i s t r a n i alpskega k m e č k e g a s t a v b a r s t v a . 9. K estetski in zgodovinskorazvojni strani slovenske alpske hiše. K m e č k a hiša služi p a č v p r v i vrsti le p o t r e b i in hoče šele v z a d n j i v r s t i biti t u d i esteski poživljena. E s t e t s k o v p r a š a * n j e p a v e n d a r l e obstoja, zato naj t u d i s k u š a m posvetiti v a n j o b e n e m z razglabljanjem, k a k o se j e slovenska alpska hiša t e k o m zgodovine »razvijala«. V p r a š a n j e se mi p o n e k e m p r e m i s l e k u s t r n e v e n o : k a k š n e so glaA^ne r a z v o j n e faze k m e č k e hiše s stališča kulturne zgodovine? M n o g o se je ugibalo o obliki p r v o t n i h h i š v »gornjenem* š k e m k u l t u r n e m o b m o č j u in d a n e s velja k o t s k o r o gotovo, d a je

s r e d n j i v e k rabil n a d v z e p r e p r o s t e , enolične lesene hiše s p o k r i t o lopo p r e d v h o d o m in ognjiščem sredi celice. T a k š n a hiša bi predstavljala a b s t r a k t e n tip n a j p o t r e b n e j š e g a in t u d i odgovarja o b č e s t v e n e m u d u h u srednjega veka, ki je hotel »enega hleva za vse«, ljudi in živino, pa tudi njegovemu idealizmu, ki m u je skrb za p o s v e t n o k o m o d i t e t o zadnja briga. Izza srednjega veka je ostal v k m e č k i h hišah A l p še n e k a k a n a h r o n i z e m v »dimnicah« z lopa* mi, dalje n a m je ostalo p a r gotskih v r a t z ostrimi zaključki in okni, na r o b o v i h p o s n e t i m i »na a j d o v o zrno« in mogoče izvirajo odtlej še n e k i hišni oporniki, ki sem jih videl p o n e k o d v škofje* loški okolici. R e n e s a n č n e m u materializmu in naturalizmu odgovarja, če so v X V . in X V I . stoletju nastajale p r i n a s one kolosalno ma* sivno zidane hiše z značilnimi okvirnimi okni z m r e ž a m i in pol* k r o ž n o zaključenimi, mogočnimi vrati. T a č a s , se zdi, se je morala tudi kuhinja odcepiti od »hiše«, pa t u d i spalnica, »kamra od sta* novanja«, k a r k a ž e na specifično r e n e s a n č n o individuacijo pro* š t o r o v po p o r a b i v e n o t n e m organizmu zgradbe. B a r o k X V I I . in X V I I I . stoletja je k n a m zanesel Italijani* stični okus in k o n e c te d o b e se je naša alpska hiša razcvela do o n e b o h o t n e p o d o b e , ki jo d a n e s le še t r u d o m a r e k o n s t r u i r a m o v vsej njeni n e k d a n j i estetski lepoti in p a t r i a r h a l n i d o m a č n o s t i . O k e n s k i in v r a t n i oviri p o s t a n e j o b a r v a s t i in m o č n o plastični, d a izs*:opijo iz sten s svojimi, ploskve poživljajočimi profili. P o d s t r e š j e se izredno daleč pomoU iznad sten, kar p o s t a n e poslej glavni slikoviti m o t i v b a r o č n e alpske hiše, pod s t r e h o se n a r e d e ganki z b o g a t i m rezljanjem, line, in vse t o povzroča glavni sliko* viti efekt, k o n t r a s t e luči in sence na alpski hiši. O n a valovita S č r t a , l e p o t n o s r e d s t v o poznega baroka, p r e p o j i p r a v vse: gavtre v oknih, r o b o v e h o d n i k o v in lin. Religiozni in ljubezenski simboli se izražajo v g a n k o v i h izžaganinah, t r a m i n a s t r o p i h d o b e b o g a t o vzvalovane profile (zopet v e d n o S sistem), p o h i š t v o dobi one iz* r e d n o slikovite oblike, ki jih občudujemo. T u d i b a r v a se p r i d r u ž i a r h i t e k t o n s k e m u in plastičnemu sliko* v i t e m u h o t e n j u : svete slike žare na zidovju in ga e f e k t n o poziv* Ijajo, robovi o k e n so poslikani z u m e t n i m i naslikanimi barvastimi okviri, slikajo se gavtri in polknice in zapahnice in skrinje in v r a t a in ogli hiš. I n p o t e m , v X i X . s t o l e t j u začne p o j e m a t i ta lepota. K a k o r d a bi a l p s k e m u človeku v stoletju tehnične civilizacije in v r h u n c a

materializma t u d i zmanjkalo estetskega h o t e n j a in one z d r a v e , slikovito misleče b a r o č n e čutnosti. K m e č k i stil zamre, n a d o m e s t i gd m e d n a r o d n a konvencija, uniforma, s u h o p a r n i utilitarizem. K m e č k a k u l t u r a se p o m e š č a n i in izgubi o g r o m e n del svoje »etno* graf ske« n a t u r e . T e , »baročne« ljudske kulture se d a n e s drži ona r o m a n t i č n a gloriola » n a r o d n e umetnosti«, ki da je iz p r a s t a r i h časov, otročjih d o b n a r o d a ohranila n e p o k v a r j e n o svoje bistvo do d a n e s . K a k o r je ta kultura res lepa in estetski p o m e m b n a , t a k o je zlasti v alp* s k e m ozemlju bolj k o p o v s o d d r u g o d n a Slovenskem m e š č a n s k a k u l t u r a diktirala ta razvoj in oblike, čeprav so bile b a š tedaj t u d i italijanske oblike in okus v modi. Primerjaj le vlogo h o d n i k o v , galerij in b a l k o n o v s h r u š k a s t o izrezljanimi stebrički v t e d a n j e m m e š č a n s k e m in g r a j s k e m n a š e m s t a v b a r s t v u p o italijanskem vzorcu! Primerjaj V a l v a s o r j e v e hiše v risbah K r a n j s k e topografije (recimo A l t e n h a m m e r , D u p p l a c h , M a n n s b u r g , Saverch, Sauratez* hoff, Seitenhoff, W o c h a i n , C r o p p itd.) pa b o š videl, k a k o počasi vdira v k m e č k o hišo m e s t n i in grajski italijanistični vpliv ž e k o n e c X V I I . stoletja, d o k l e r ne doseže alpska hiša svoje estet* ske izpopolnitve v tipu, k i ga p o z n a m o iz druge polovice X V I I I . stoletja in ki velja, m o r d a nekoliko p o m o t o m a , za »edino i n čisto« slovenskega. D a n e s se n a m zdi, d a so vse one k m e č k o b a r o č n e hiše, n o š e , ljudska u m e t n o s t itd. zrcalo p r a d a v n e g a oblikovnega d u h a n a š e g a človeka, t o d a b a r o k je že prepojil k m e č k o k u l t u r o zelo globoko z vplivi svetovnih kultur. T o j e stil k m e č k e g a b a r o k a , X V I I . in X V I I I . stoletja in ne p r a d a v n a tradicija. Če bi poizkusil k r a t k o s t i l n o a n a l i z o naše alpske a r h i t e k t u r e tega časa, o z o z a r j a m p o n o v n o na s l i k o v i t o s t , č u t n i u č i n e k kontrasta s v e t l o b e i n s e n c e , na drugi s t r a n i gre r o k o v roki s t o sliko* vitostjo d e l n a a t e k t o n i k a . R a v n o daleč ven iz čel se po* rivajoči ganki so glavni e s t e t s k i motiv, dalje se ti zdi, da ozki beli zid hiše k o m a j drži o g r o m n o m a s o gankov, čela in t e m n e strehe n a d s e b o j , in n i k a k o r ne p o z a b i m o , da je že p r i n c i p k o n s t r u k c i j e p o v s e m » s u b j e k t i v e n « in netek* t o n s k i . A l p s k i človek gradi iz b r u n s t e n e hiše, m e j e p r o * š t o r u , n e pa ( t e k t o n s k i način) n o s i l z a s t r e h o . Sploh se alpski človek t r u d i k a r se da z a b r i s o v a t i t e k t o n s k i i n s t r u k t i v n o p o m e m b n e č l e n e v celoti. R a v n o n a r o b e n a š v z h o d n j a k , Belokranjec, Dolenjec, v z h o d n i Štajerc. T a t i

zunaj z m o č j o p o u d a r j a vse ogle, r o b o v e , opore, nosila, gradi s > stebri (Staenderbau) nosila s t r e h a m , p o m i k a n a z u n a n j e stene vse p r o s t o r n e komunikacije, k a k o r stopnice iz pritličja v n a d s t r o p j e , na objektiven, v s e m že n a zunaj o d k r i t način, d o č i m n a š alpinec v vežo skrije stopnice na jispo, dalje one iz veže v klet, celo do* h o d e iz hiše v hlev in iz hleva v s k e d e n j . V s e t o je oni t r m a s t i , na zunaj o d u r n i in vase z a p r t i gorjanec skril v t r e b u h hiše o b e n e m k a k o r se j e s a m o t n o naselil in pretrgal vse stike s sosedi. Slovenski gorjanec, zlasti baročnega časa j e imel izredno živ čut za s v e t l o b n o s e n č n o i n b a r v n o s l i k o v i t o s t v a r h i t e k t o n s k e m , plastičnem in b a r v a s t e m pogledu. T a č u t n o k o n k r e t n i s u b j e k t i v i z e m se druži z n e k i m i n d i v i * d u a l i z m o m v h a r m o n i č n o celoto, oboje skupaj pa je p r a v o , d i a m e t r a l n o n a s p r o t j e čudi našega abstraktno*idealistično misle* čega vzhodnjega, t e k t o n s k i mislečega Slovenca. O b e t e psihični in stilni lastnosti p a k a ž e ne s a m o Slovenec ob Alpah, n e g o še m n o g o bolj N e m e c v A l p a h p r a v doli d o Švice. In v e n d a r smo videli v t l o r i s u v e l i k o r a z l i k o m e d obema. T u d i na z u n a j so r a z l i k e estetskega pomena. T a k o ima n e m š k a alpska hiša i z r e d n o š i r o k o čelo in zgleda nizka, k t l o m pritisnjena, r a v n o n a r o b e k a k o r naša alpska, sloka in s s t r m o s t r e h o . Dalje se naša hiša razvija v dolžino, n e m š k a v n e k a k k v a d r a t , dalje ima n a š a vhod n a podolžni, n e m š k a na čelni strani. Dalje so v n e m š k i h A l p a h vsi deli hiše l a h k o o m a m e n * tirani, p r i n a s pa zlasti struktivni deli d o p u š č a j o r e d k o kaj orna* m e n t i k e , ki se omeji le na profile lin in izrezljanine v gankih (opazil že Kronfus). P r e d a l č a s t e g r a d n j e ( F a c h w e r k b a u ) Sio*' venec ne pozna, k a k o r j o ljubi N e m e c , v notranjščini Slovenec n e ljubi lesene p r e b l e k e stanovanja k a k o r N e m e c in nalašč na raz* like p o z o r n o o k o raziskovalca bi m e n d a še m a r s i k a j zapazilo.

Slovenski alpski hišni tip p r e d s t a v l j a n a v r h u n c u svojega izpopolnjevanja, k a k o r se n a m k a ž e v k o r o š k e m in g o r e n j s k e m tipu tudi a r h i t e k t o n s k i n a j p o p o l n e j š i slovenski h i š n i t i p , k e r j e i z r e d n o u m n o vase k o n c e n t r i r a n in ekonomi* čen. V vse njegove, t o z a d e v n o številčno silno razvite p r o s t o r e je (v e n o t n e m d v o r u ) d a n d o h o d p o najkrajši poti, o b e n e m je s t o

k o n c e n t r a c i j o za g o r k o t o hiše izborno p o s k r b l j e n o . Z o p e r k l i m o j e d v o r i z b o r n o z a v a r o v a n , živina in ljudje a b s o l u t n o zaščiteni p r e d p a d a v i n a m i in snegom (gornje hiše, jispe, skednji, šupe, m o s t o v i nad vsemi stanovanji in hlevi), g o s p o * d a r s k i za a l p s k o ž i v i n o r e j s k o p o r a b o i z v r s t n o o r g a n i z i r a n , pa t u d i e s t e t s k i je n a j b o l j po* m e m b e n m e d v s e m i s l o v e n s k i m i ter pristoja lepo v svojo slikovito planinsko okolico. S c i v i l i z a t o r i č n e g a v i d i k a t r e b a reči, da je ta t i p p r v i r a z v i l s a m o s t o j * n o k u h i n j o, spalnico in p o s e b n e s h r a m b e in se m o r e p o tej n a p r e d n o s t i meriti celo z kulturno najvišje s t o j e č i m i a l p s k o n e m š k i m i t i p i na Tirolskem in v Š v i c i t e r na B a v a r s k e m . S t e m naj k o n č a m tale prvi poizkus obdelati naš alpski hišni tip v celoti in zvezi. M o r d a bo ta studija dala iniciativo za izčrp* n e j še delo, ki b o zgodovini ohranilo ta lepi k o š č e k slovenske na* r o d n e tvornosti. Résumé. Der

Autor

hat

und Gehöfteformen,

sich

in

dieser

den südöstlichen Alpenabhang Das

Abhandlung

A 1 p e n k 1i m a seine

Malerischen,

Ziel

und

Terrain,

a e s t h e t i s c h e

Einfluß

stark

deutsch

vische Es 1.

Gepräge

besiedelt

gibt

im

Entwicklung

die

Forderungen

E i n s t e l l u n g

eme

eingedrückt.

wurde,

unregelmäßige

der

zum

im

Dorfes

ist

in

Obwohl

im

Alpengebiete

bestehen,

2. in

die

dieses

langen

E b e n e n a m Fuße

der A l p e n — eine Folge

drei wo

überwiegende

für

kat'exochen

Einzelsiedlungen.

Siedlungs»,

Gehöfte»

graphisch

zu nehmen, denn

besonders im

Gebirge,

etwas

s 1a «

S i e d l u n g s f o r m e n : keine

Möglichkeiten

zusammengeschlossenen

Straßendörfern, ist

der Variante der stundenlangen «Dörfer« zusammengefaßter

ein

Gebiet

(Die

und

typisch

der S i e d l u n g e n im

Gebirge

die

— eine G r u p p e Bezeichnung

Hausformen

germanisches,

engen,

die

großen

große

Guts»

Einzelsiedlung später

zum

»bayrisch«

sind

Weilern

in

für durch

wohl

es ist nicht e i n z u s e h e n , w a r u m

spezifisch

der

H a u f e n r u n d d o r f s i e d l u n g ,

eng

geordneten,

kisch«

des

der A l p e n s l o v e n e n

Mittelalter

allem dennoch

Gebirgsterrain,

Gehöftehäufung

Alpentypius

diesen

Sinnlich»

u n d D ö r f e r n s l a v i s c h e n U r s p r u n g s , u n d 3. S i e d l u n g s f o r m e n

herrschaften.

in

Eigenart

unverkennbar.

slovenischen

eines

die

d e r A l p e n d e u t s c h e n in d e n N a c h b a r g e b i e t e n

I n d i v i d u a l i t ä t

E i n z e l s i e d l u n g

Siedlungss

der S l o v e n e n ,

die p s y c h i s c h e

— alles das hat der Siedlungs», Gehöfte» u n d H a u s f o r m charakteristisches

gesetzt,

bewohnen, zu beschreiben.

Gebieten vorherrschenden V i e h z u c h t , Bergbewohners,

das

die Wohnungs» und Wirtschaftsgebäude

und

nicht

mit

»Dorfe« »frän»

e t h n o»

Einzelsiedlung,

»bayrisches«

zu

nennen

wäre, d a w i r w i s s e n , d a ß i m G e b i r g e b e i a l l e n V ö l k e r n d i e s e F o r m s c h o n r e i n natürlich

die

einzig

Häuserzeilen, mit

mögliche

Folge

der

dem ethnographischen

da diese Siedlungsform

ist!

»Fränkisch«

kolonisierenden Begriffe

— was

Tätigkeit

der Franken

die

großer

Siedlungen

in

Gutsherrschaften,

gemeinsames

haben

sollten,

g e r a d e b e i d e n W e s t s l a v e n u n d M a g y a r e n in d e r M e h r h e i t

ist — d a s i s t a u c h n i c h t e i n z u s e h e n . D e s w e g e n diesen, hie u n d d a irreführenden

wäre es vielleicht besser,

Bezeichnungen

zu entsagen.

Wohl

sich

sind

als

b a y r i s c h e n U r s p r u n g e s E i n z e l s i e d l u n g e n i n d e r E b e n e a n z u s e h e n , s o l c h e kommen bei

den Slovenen

gebirge

aber

fast

nicht

und der dorfmäßigen

vor.) Neben

Siedlung

in

der Einzelsiedlung

regelrechten

im Н о с з

Häuserzeilen

in der

E b e n e , h e r r s c h t b e i d e n S l o v e n e n i n d e n A l p e n s e h r h ä u f i g n o c h d e r Ursprungs lieh

slavische,

durch

das System

der Hausgemeinschaft

entstandene

Haufens

dorftypus, welcher »ethnographisch«

d e r m a ß g e b e n d e w ä r e , o b w o h l er s i c h i m

Hochgebirge

nicht

entwickeln

Gebirgstäler

beschränkt

Was

überall

und voll

die Gehöfteformen

anbelangt,

h e i t s h ö f e mit viehzüchtlichem räum unter in

demselben,

Haufendörfern

mäßig

herrscht

Seite steht

geraden

kommen

a n e i n a n d e r

dörfern

der

herrschen

Charakter Firste,

auch

sondern

n u r auf d i e

im Hochgebirge

(Herdraum

siehe

unsere

2. z e r t e i l t e

gestellt,

entweder

Straße

konnte,

bleibt.

Tafeln

R ä u m e

in der E b e n e

Einzelhof

zugekehrt,

oder

sind

Haus

VIII.,

Ein»

in

mit in

4, X L , 1 ) ,

vor,

aber

(Steckhof)

1.

— Viehs u n d Futters unregels

engen

Straßens

der

Stall

Giebels

getrennt

und

der letztere z u m E n d e d e s ersteren im geraden W i n k e l parallel m i t der

Straße.

Die

Zersplitterung

Individualgebäude

(Balkan)

aller

Wohns

kommt

und Wirtschafträume

in

unzählige

in nordwestlichem

slovenischen

Gebiete

der slovenischen

Alpengebiete

(Südosts

nie vor. Der kärnten,

Grundriß

zeigt

im' W e s t e n

Oberkrain, siehe

die Karte!) fast t y p i s c h e EinheitUchkeit: D i e R e g e l

ist e i n E i n h e i t s h a u s kischen« Mitte

der Längsseite,

wölbtes

der o b e r d e u t s c h e n

M i t t e l k ü c h e n f l u r t y p u s .

Ende

m a n tritt

durch eine W a n d

( » v e ž a « , »vejža«, » l o u p a « ) Herd ist

der Hauptraum,

dem

Eßtische.

auch

eine

»izba«)

und der »Herrgottsecke«

Meistens

Kammer

(»hiša«,

ist in l e t z t e n

(»kamra«,

»štibelc«)

zwei,

drei

der erwachsenen

wahrungsort, beiden

dann

Räume

Kinder

oder

die Speisekammer

gliedert

sich

direkt

hinteres, einem

offenen

gegenübers

kot«, »oltar«) m i t der

Stube

w o m a n schläft. (Kemenate), »hram«).

an. W o das H a u s

Aufbes

An

ein

Auf

Schlafs

und zugleich

»klet«,

ges

Küchenflurraumes

Jahrhunderten

Auszüglerstübel

der Stall

»frans

ist in der

v o n d e r Flur

mit diagonal

(»bohkov

angeschlossen,

(»čevder«,

mit

des

der anderen Seite des Küchenflurraumes ist die »čumnata« Zimmer

deren

(»šipovnik«) Seite

des

(»duri«)

(»kuhinja«)

bildet. A u f der einen

die W o h n s t u b e

(»peč«)

in die Hausflur,

Mauerbogen

getrennt, die Küche

(»ognjišče«, »pozid«)

gestelltem Ofen

zuerst oder

Familie

D a s Haustor

diese

Geschoß

hat, handelt es sich u m »das obere Haus« (»gornja hiša«), die obere »Kammer«, » o b e r e K ü c h e « , »auf d e r Flur«, m e i s t e n s a b e r i s t i m O b e r g e s c h o ß e nur der A u f b e w a h r u n g s o r t versehen. hölzerne

Uber

dem, meist

(»jispa«, »na hiši«) m i t einer h ö l z e r n e n gemauerten

Scheune, Dreschtenne

Stalle

(»skedenj«,

(»hiev«,

»pod«)

»štala«)

ist

des Hauses Hochlaube die

und der Schuppen

meist

(»šupa«.

»parna«). Meistens heraufgeführten

h a t d i e S c h e u n e d e n Z u g a n g in F o r m e i n e r v o n d e r E r d e

Brücke

(»most«),

unter

welcher

meist

ein Schweinestall

ein»

g e m a u e r t ist. Dieser im

technisch

slovenischen

liehen

ehem.

häuser

mit zentraler

Stube»

(»kahljasta

neuerer lande

und arhitektonisch

Kärnten

und

Steiermark

aber

Laube

hiša«),

Zeit, besonders zu

»Stübel«

neuen

sehr

finden

sich

allein

noch

fast

am

hinter

ist

west»

Rauchstuben» u n d »Kachel»

V I L 1 ersichtlich.

ist i n s l o v e n i s c h e m

verschwunden

liebsten

im

(»dimanca«)

wie aus der Grundrißtafel

in d e n N a c h k r i e g s j a h r e n

Haustypus

herrschend,

Spuren alter

Rauchstube

Mittelküchenflurhäusern

zugebaut,

fortschrittliche

Oberkrain

(»loupa«),

der Rauchstubentypus

werden

in

u n d alte

Rauchstubenhäuser

umgebaut

die »loupa«,

In

Alpen»

oder womit

werden auch

neue

T»förmige

H ä u s e r e n t s t e h e n . D i e s t e i r i s c h e n H a u s t y p e n n ä h e r n s i c h i n n e r l i c h w i e äußer» lieh s c h o n

dem ostslovenischen

Hinterstube

und Laube

ohne

symmetrischen

eigene Küche,

T y p u s mit

einer

Vorder» u n d

w o m a n v o n der Laube

a u s im

S t u b e n o f e n k o c h t ( V I I . , 2). Die Tafel ist

h ö l z e r n e n

W a n d k o n s t r u k t i o n e n

der Alpenslovenen

I. E s h a n d e l t s i c h u m B l o c k b a u m i t R a n d e i n f a s s u n g e n I., 1—6.

die Küche

gerüst

oder

auch

der ganze

gemauert.

Das

Dach»

z e i g t d i e t y p i s c h e F o r m , T a f e l IL, 1, m i t o d e r o h n e A b w a l m u n g . D e r

meist hölzerne Dachoberraum bildet

Küchenflurraum

zeigt

Meistens

meist

ist weit über die Hauswände

an der Giebelseite,

eine Hochlaube

(VIII.,

1—5,

oder

auch

an zwei,

I X . , 2—6), w e l c h e

vorgeschoben und

selten

dekorativ

drei

Hausseiten

geschnitzt

ist (IV.,

]—3). D a s D a c h i s t e i n s t e i l e s S a t t e l d a c h , i n K ä r n t e n u n d S t e i e r m a r k abgewalmt. alter

Verschiedene

zeigt

Tafel

1, 2; e b e n d a

Fenster»

III. ( a u c h

sieht

und

T ü r f o r m e n

X.). Das I n n e r e

man auch

eine

hölzerne

der Stube

oder gemauerte

2, 5, » l e v a « , » l i v a « , » d i m n j e k « )

aus der Zeit

zerne

Stubendecke

des Hauptbalkens

Tafel

X I . zeigt aber verschiedene

heitshofe

( X L , 1)

u n d Profile mit Brücke,

(»tram«)

zeigt

Tafel

zeigt

Der

Autor

entwicklung

X., (X.,

Eine

Tafel

hol»

IL. 4,

i m Ein»

einzelstehende

( X L , 5, 6, 8), A l m h ü t t e ( X . , 7), B i e n e n h a u s ( X L , 2) u n d d i e t y p i s c h e n für H e u t r o c k n u n g

Mittel»

Kienleuchte

Stalleinfügung

Schweinestall,

immer

dem

der Spanbeleuchtung.

Wirtschaftsgebäude,

Scheune,

seit

Ställe

Harpfen

( » s t o g « , » k o z o l e c « X L , 3, 4 ) . behandelt

in

des slovenischen

Schlußkapiteln Alpenhauses,

die

seinen

geschichtliche ästhetischen

und

und

Sti!»

psycho»

l o g i s c h e n Inhalt, seine Ä h n l i c h k e i t e n u n d V e r s c h i e d e n h e i t e n m i t d e n Nachbar»

typen.

Opombe. * Doslej s e m ogledal precej natančno gorenjske prepričal

o

resnosti

rezultatov

I. R . B u n k e r j a

v

P o h o r j u in s e m obhodil z a p a d n o š t a j e r s k o » k o r o š k o

hiše, s e v Ziljski

m e j o pri r a z i s k a v a n j u

alpske hiše. O hišah na K o z j a k u in v R o ž n i ter P o d j u n s k i l i t e r a t u r o ali p o d a j a m p o r o č i l o iz d r u g e

dolini

M A G 1905/6, b i l t u d i dolini citiram

na naše

samo

roke.

• D a s B a u e r n h a u s in ö s t e r r e i c h » L ' n g a r n u n d s e i n e n G r e n z g e b i e t e n . H e r a u s » g e g e b e n v . ö s t e r r . Ing.» u. A r c h i t e k t e n » V e r e i n . D r e s d e n 1906.

^ Predgovor

k hrvatski

prestavi

Novega

testamenta

i z 1. 1562.

' E h r e d e s H e r z o g t h u m K r a i n , N ü r n b e r g 1689, d a l j e D a s E r z s H e r z o g t h u m K ä r n d t e n , L a i b a c h s N ü r n b e r g 1688 in T o p o g r a p h i a A r c h i d u c a t u s C a r n i o l a e 1688. ^ B. F. H e r m a n n ,

Reisen

durch

Österreich,

Steiermark, 'Kärnten

und

G e s c h . v K r a i n u. d. ü b r . L ä n d e r n

der

K r a i n , 1781. " A. L i n h a r t :

Versuch

einer

s ü d l . S l a v e n , 1791. ' B. H a q u e t :

A b b i l d u n g u. B e s c h r e i b u n g d e r s ü d w e s t l . u. ö s t l .

Wenden,

Illyrer u. S l a v e n , L e i p z i g 1801. * B r e t o n«P a n n o n i u s, I l l y r i e n u. D a l m a t i e n u s w . 1816. » österr.sUng.

Monarchie

" Ista izdaja,

Steiermark.

in W . u. B. W i e n

1892. K ä r n t e n

und

Krain.

" A . Харузин, Крест анинБ АвстрН1скоА КраАны и e w построИки, Живан старина, е. П е т е р б у р г 1902. (stran 1 - 30) Istotam stran 2 5 9 — 3 5 7 : М а т е р 1 а л ы no истор1и развит1н славннскихт> жиливдг Ж и л и ш е словиниа ВерхнеА КраИны ^^ D r . M . M u r k o : Z u r G e s c h i c h t e d e s v o l k s t ü m l i c h e n H a u s e s b e i d e n S ü d s l a w e n , M i t t h . d e r A n t h r o p o l . G e s . i n W i e n 1905/6. P o s n e m a m p o n j e m 2 t l o r i s a n a tabU V I . " K o t n i k F r.: O s l o v e n s k i k m e č k i hiši, D o m i n S v e t X I X . L j u b l j a n a 1906. " J. R. B u n k e r , W i n d i s c h e F l u r e n u n d B a u e r n h ä u s e r a u s d e m G a i l t h a l e i n K ä r n t e n . M i t t h . d e r A n t h r o p o l . G e s . i n W i e n 1905. P o s n e m a m p o n j e m z i l j s k e t l o r i s e in v e č p o d a t k o v . G l e j o p . št. 2 . ! 1" J o h. K r o n f u s , V o l k s k u n s t in K r a i n , C a r n i o l a 1908. I, 121. n. ' ' A n t o n Dachler, Karte der österreichischen Bauernhausformen. S u p p l e m e n t h e f t V I . z u m X V . B a n d e (1909) d e r Z e i t s c h r i f t für ö s t e r r e i c h i s c h e V o l k s k u n d e . W i e n 1909. ' « V i k t o r G e r a m b , D i e geographische Verbreitung u n d D i c h t e der o s t a l p i n e n R a u c h s t u b e n , W i e n e r Z e i t s c h r i f t für V o l k s k u n d e , X X X . Jhrg. 1925. Wien. " T h e p a e s a n f s A r t in A u s t r i a , L o n d o n 1911. A l b e r t S i c : K m e č k e h i š e in n j i h o p r a v a I j a n a 1924.

na Gorenjskem

a i J o ž e K a r l o v š e k : S l o v e n s k a h i š a 1927 I/II. " A . M e I i k. K o l o n i z a c i j a l j u b l j a n s k e g a b a r j a , L j u b l j a n a

I.

Ljub«

1928.

" F . B a š, K o b a n s k i h r a m . Č Z N , M a r i b o r 1928. i n G o s p o d a r s k o p o s l o p j e v S a v i n j s k i d o l i n i , Č Z N , 1929. P o s n e m a m p o n j e m 2 t l o r i s a ( V I I 3, 4 ) s l i k e (XII., XIII.) in ipodatke za Kozjak, oz. K o b a n s k o . R. K r e g a r. S l o v e n s k a k m e č k a hiša, V e s n a 1 9 2 1 . D r . S t. V u r n i k , S l o v e n s k a k m e č k a hiša, »II. S l o v e n e c « S l o v e n s k a k m e č k a h i š a . N a š e s e l o , B e o g r a d 1929. D r. F r. S t e l e :

Oris

zgodovine

umetnosti

pri S l o v e n c i h

1926. — I s t i : 1924.

Lesene hišne konstrukcije v slovenskih

Alpah.

O s t r e š j e in s t r o p v s l o v e n s k i h

Alpah.

O k n a in vrata s l o v e n s k i h alpskih hiš.

Izžagani ornamenti g a n k o v in p a ž n e

line.

T i p i t a l n i h n a č r t o v iz Zilje, K o r o š k o .

G o r e n j s k i tipi talnih načrtov.

Tipi zapadnoštajerskih talnih načrtov.

Gorenjske, zlasti bohinjske

hiše.

K o r o š k e in g o r e n j s k e hiše.

Interieur in detajli.

Gospodarske

stavbe.

Sleme.

S p o d n j a Kaplja. Tipa zapadnoštajerske

dimnice.

„Zid" iz d i m n i c e v P e r n i c a h ( K ô b a n s k o ) .

Štedilnik, p r e d e l a n iz d i m n i č n e g a „zidu" v S p o d n j i Kapli ( K ô b a n s k o ) :

„Zid" iz dimnice v Sv. Križu.

„Bučna peč" iz Ostrega vrha (Kobansko).

Volksreligiöse Opfergebräuche in Jugoslavien. Von R u d o l f

Kriss

(Berchtesgaden).

In folgenden Zeilen soll v e r s u c h t w e r d e n , eine k n a p p e Über* sieht ü b e r die in der G e g e n w a r t n o c h geübten O p f e r k u l t e in Jugoslavien, wie sie sich m i r bei meiner D u r c h f o r s c h u n g verschie* d e n e r W a l l f a h r t s o r t e d a r b o t e n , zu geben. O h n e A n s p r u c h auf Vollständigkeit zu erheben, beabsichtige ich lediglich, meine auf m e h r e r e n Reisen in d e n einzelnen Landesteilen des n e u e n süd* slavischen Staates g e m a c h t e n B e o b a c h t u n g e n schriftlich nieder* zulegen. D a mit ganz geringen A u s n a h m e n fast keine L i t e r a t u r zu m e i n e m T h e m a v o r h a n d e n ist, w a s mir auch v o n d e n Fach* gelehrten des L a n d e s bestätigt w u r d e , m u ß ich т л с auf münd* liehe Berichte u n d in der H a u p t s a c h e auf eigene Erfahrung beschränken. Bevor ich zu m e i n e m eigentlichen T h e m a übergehe, soll ein für j e d e n V o l k s k u n d l e r , der über Jugoslavien arbeitet, geltender Leitgedanke h e r v o r g e h o b e n w e r d e n , nämlich der v o n der ver* schiedenartigen kulturellen Schichtung dieses L a n d e s . Es sind im wesentlichen drei Kulturkreise, die auf die jugoslavische Bevöl* k e r u n g einen w e i t g e h e n d e n Einfluß ausgeübt h a b e n . Ich n e n n e zuerst d e n von N o r d e n k o m m e n d e n d e u t s c h e n Einfluß, der sich n a m e n t l i c h im slovenischen G e b i e t e und in einem Teile K r o a t i e n s b e m e r k b a r m a c h t ; ferner d e n östlichen, d e r v o m Balkan ü b e r Serbien u n d Bosnien herauf eindringt u n d sich in K r o a t i e n mit d e m alpenländisch*ba j ovarischen vermischt, u n d d e n westlichen, venezianisch=mediterranen,der allerdings nur einen ganz unwesent* liehen Gebietsteil, einen schmalen Küstenstreifen a m adriatischen M e e r e umfaßt. Selbstverständlich ist dies n u r ein ganz allgemei* ner, cum g r a n o salis zu n e h m e n d e r Satz. A u c h verschieben sich die G r e n z e n bei d e n einzelnen volkskundlichen S u b s t a n z e n ganz erheblich. So dringt z. B. der östliche, orientalische Einfluß auf d e m G e b i e t e der T r a c h t u n d bei d e n in der T e x t i l i n d u s t r i e An*

Wendung findenden O r n a m e n t e n u n d M u s t e r n a u ß e r o r d e n t l i c h weit herauf, a n d e r e Einflüsse fast ganz v e r d r ä n g e n d ; ein Blick ins e t h n o g r a p h i s c h e M u s e u m v o n Z a g r e b t u t dies zur G e n ü g e k u n d . M e i n e o b e n v o r g e n o m m e n e , ungefähre A b g r e n z u n g ist derjenigen angegliedert, die D r . V u r n i k im Etnolog 1928 anläßlich d e r Be= a r b e i t u n g der diversen B a u e r n h a u s t y p e n zog. Diese G r e n z e n h a b e n , v o n k l e i n e r e n V e r s c h i e b u n g e n abgesehen, auch für die V e r b r e i t u n g der v e r s c h i e d e n e n V o t i v e u n d W e i h e g a b e n G e l t u n g . Ein weiterer, wesentlicher F a k t o r allerdings k o m m t n o c h hinzu. E r b e s t e h t in der konfessionellen Gliederung des V o l k e s . Hier m a c h t sich d e r östliche Einschlag seitens d e r griechisch*ortho= d o x e n Konfession u n d für Bosnien u n d H e r z e g o w i n a auch des M o h a m e d a n i s m u s , die allem V o t i v k u l t e abgeneigt sind, vorwie* g e n d negativ b e m e r k b a r ; das O p f e r b r a u c h t u m gelangte eigentlich n u r bei d e n römischskatholischen Volksteilen, von w e l c h e m die serbischsorthodoxen im allgemeinen n u r wenig beeinflußt wur* den, zur vollen Blüte; hier m a c h e n sich n a t u r g e m ä ß zwei Einflüsse geltend; d e r nördliche, der die Eigenheiten des ba j ovarischen Katholizismus ü b e r slovenisches G e b i e t bis weit n a c h K r o a t i e n verpflanzt, u n d der westliche, d e s s e n für d e n italienischen Volks* katholizismus c h a r a k t e r i s t i s c h e B e s o n d e r h e i t e n sich längs der a d r i a t i s c h e n K ü s t e geltend g e m a c h t haben. I. W i r b e g i n n e n u n s e r e U n t e r s u c h u n g mit d e m in u n s e r e m Sinne ergiebigsten n ö r d l i c h e n Kreise, d e n wir k u r z als d e n slove* nischen, w e g e n seiner in d i e s e m Landesteile in e r s t e r Linie fest* stellbaren Gepflogenheiten, b e z e i c h n e n wollen. Bei u n s e r e m Be* r i c h t e w e r d e n wir auf die lokalen, v o n d e n d e u t s c h e n G e b i e t e n a b w e i c h e n d e n Sitten, b e s o n d e r s achtgeben. ( K e n n t n i s d e r prin* zipiellen D i n g e setze ich v o r a u s ; ich verweise auf R i c h a r d A n d r é e : V o t i v e u n d W e i h e g a b e n des k a t h o l i s c h e n V o l k e s in Süddeutsch* land 1904, u n d auf meine eigene A r b e i t : das G e b ä r m u t t e r v o t i v n e b s t einer Einleitung: A r t e n u n d Bedeutung d e r d e u t s c h e n O p f e r g e b r ä u c h e der G e g e n w a r t 1929.) Die w ä c h s e r n e n Opfergaben, die aus Holz* o d e r Gips* m o d e l n in v e r s c h i e d e n e n W a c h s z i e h e r e i e n gewerbsmäßig her* gestellt w e r d e n , sind n o c h überall b e k a n n t , wenngleich ihr Ge* b r a u c h b e s o n d e r s seit d e m Kriege s t a r k zurückgegangen ist; eine

d e r a r t i g w e i t g e h e n d e V e r b r e i t u n g wie in Bayern, h a b e n sie w o h l ü b e r h a u p t niemals gehabt; n a c h A n s i c h t der Fachleute (ich ver* d a n k e vor allem H e r r n Professor Tkalčić, D i r e k t o r des E t h n . M u s e u m s v o n Z a g r e b , wertvolle Aufschlüsse) ist d e r B r a u c h erst in der G e g e n r e f o r m a t i o n aus s ü d d e u t s c h e n L ä n d e r n h e r ein* geführt w o r d e n . D a ß er k e i n ursprünglicher, s o n d e r n i m p o r t i e r t e r w a r , läßt sich auch aus a n d e r e n G r ü n d e n erkennen^ W ä h r e n d in B a y e r n , v o n einigen allerjüngsten D e g e n e r a t i o n s e r s c h e i n u n g e n abgesehen, die F o r m e n aus kunstvoll geschnitzten Modeln, die bei d e n m e n s c h l i c h e n Figuren oft die kleinsten Details der Т г а с * t e n h e r v o r a r b e i t e t e n , gegossen w u r d e n , sind hier die Holz* oder G i p s m o d e l n im allgemeinen weitaus primitiver. M a n e r k e n n t dies a n d e n fertigen Figuren, welche mit V e r z i c h t auf alle Einzel*

A b b . 1. W a c h s v o t i v e a u s Z a g r e b (Kröte, F r a u , M a n n , P f e r d , R i n d , A u g e n ) .

h e i t e n d e r Kleidung usw. n u r die ganz einfachen U m r i s s e d e r dargestellten O b j e k t e e r k e n n e n lassen u n d v o r n e u n d h i n t e n gleich aussehen, s o d a ß m a n gerade n o c h die A r t des Gegen* Standes, z. B., ob M a n n oder Frau, a b e r keine Einzelheiten m e h r e r k e n n e n k a n n . Jedenfalls trifft dies für viele derartige Erzeug* nisse, wie sie m i r aus Z a g r e b , Ljubljana u n d Rečica b e k a n n t w u r d e n , zu; bessere, m e h r d e n aus A n d r é e b e k a n n t e n F o r m e n gleichende V o t i v e k o m m e n in Karlovac vor, w o ich u. a. eine

90

o; ,. i. ;

Rudolf

Kriss:

K r ö t e mit d e m M o n o g r a m m M a r i e n s e r w e r b e n k o n n t e . Die zur Darstellung gelangenden G e g e n s t ä n d e weisen nicht entfernt die Mannigfaltigkeit auf, wie sie aus d e u t s c h e n W a c h s z i e h e r e i e n sind. D a s m i r zu G e s i c h t g e k o m m e n e Material setzt sich z u s a m m e n aus m ä n n l i c h e n u n d weiblichen Figuren, W i c k e l k i n d e r n , Köpfen, Augen, O h r e n , A r m e n , Beinen, der K r ö t e u n d dreierlei A r t e n von H a u s t i e r e n , Pferden, R i n d e r n , u n d undefinierbaren Klein* tieren. W e d e r die durch Kleidung u n d G r ö ß e b e d i n g t e n Spiel* a r t e n i n n e r h a l b der betreffenden Figuren selbst, sind in d e n ein* zelnen G e s c h ä f t e n v o r h a n d e n , n o c h auch die vielerlei bei u n s üblichen O b j e k t e , wie Eingeweide u n d a n d e r e s mehr, ja nicht einmal die o b e n a n g e f ü h r t e n D i n g e besitzt ein Geschäft auf ein» mal; m e i s t e n s b e s c h r ä n k e n sich die V o r r ä t e auf M ä n n e r , F r a u e n , A r m e , Beine, A u g e n u n d indifferente H a u s t i e r e . A l s Material wird m e i s t e n s gelbes oder b r a u n e s , n o c h s t a r k n a c h Honig rie* c h e n d e s W a c h s v e r w e n d e t . All dies läßt e r k e n n e n , d a ß die ganze Sitte nur in a b g e s c h w ä c h t e m M a ß e Eingang gefunden hat. A u c h ist in zahlreichen W a l l f a h r t s o r t e n der V e r k a u f dieser W a c h s m o t i v e ü b e r h a u p t eingestellt w o r d e n . So erfuhr ich in d e m b e r ü h m t e s t e n u n d bislang votivreichsten m a r i a n i s c h e n Wall* f a h r t s o r t e von O b e r k r a i n , Brezje, d a ß seit d e m Kriege die W a c h s * votive nicht m e h r geführt w ü r d e n . D e ^ V e r k ä u f e r i n n e n in d e n /•'^ zahlreichen K r a m b u d e n a m Kirchplatze w a r e n sie n u r m e h r a u s der E r i n n e r u n g b e k a n n t ; auch in Ljubljana h a t der W a c h s z i e h e r d e n Betrieb eingestellt, einzig in Z a g r e b u n d Bistrica (Kroatien) k o n n t e n die gesuchten G e g e n s t ä n d e n o c h gekauft w e r d e n . I n a n d e r e n W a l l f a h r t s k i r c h e n sind die Figuren n o c h aus früheren Z e i t e n v o r h a n d e n , u n d w e r d e n aus d e m in d e r Kirche u n d in d e r Sakristei a u f b e w a h r t e n V o r r a t e a n die Wallfahrer z u m Opfer* gang ausgeliehen, aber n i c h t m e h r neu hergestellt. U m gleich a n dieser Stelle auf ein spezielles V o t i v , n ä m l i c h die K r ö t e als Symbol der G e b ä r m u t t e r zu s p r e c h e n zu k o m m e n , so beziehe ich mich hier auf die A b h a n d l u n g v o n M i r k o Kus* N i k o l a j e w »Votive nerotkinja« (Etnolog 1928, Z a g r e b ) u n d auf mein eigenes B u c h : »Das G e b ä r m u t t e r v o t i v 1929«, w o r i n d a s P r o b l e m nach d e r prinzipiellen Seite e r ö r t e r t wird. Die g e n a n n t e Sitte h a t wohl aus den b e n a c h b a r t e n k ä r n t n e r i s c h e n u n d stei* Tischen G e b i e t e n nach Jugoslavien übergegriffen, u n d z w a r gleichfalls in d e r Zeit der G e g e n r e f o r m a t i o n . P r o f e s s o r Tkalčić gelang es, w ä c h s e r n e K r ö t e n in folgenden O r t e n n a c h z u w e i s e n :

Z a g r e b , Bistrica, Rečica, P o k u p s k o , Pazina, Pokupski^Brest, Kar* lovac (für K r o a t i e n ) , T o r a n j und die G e g e n d v o n P a k r a c u n d Sisak (für Slavonien). W e i t e r hinab ist die Sitte nicht m e h r ge* drungen. D e r o b e n angeführte Bericht im »Etnolog« d e c k t sich ohne n ä h e r e O r t s a n g a b e n mit obiger Aussage. D e r V e r f a s s e r b r i n g t A b b i l d u n g e n v o n W a c h s k r ö t e n aus Bistrica u n d Stenjevec. D u r c h A n f ü h r u n g des l e t z t g e n a n n t e n O r t e s w i r d die Liste der F u n d o r t e d u r c h einen w e i t e r e n Beleg ergänzt. Die A b b i l d u n g e n weichen v o n d e m in D e u t s c h l a n d üblichen D u r c h s c h n i t t s t y p nicht ab. Im Vergleich zu d e m v o n m i r in Z a g r e b e r w o r b e n e n Exemplar, das n u r die g r ö b s t e n U m r i s s e wiedergibt, sind sie e t w a s sorgfältiger ausgeführt. W a s Slovenien betrifft, so k a n n ich die K r ö t e n a c h w e i s e n aus Brezje und d u r c h U m f r a g e n erfuhr ich, d a ß auch im übrigen O b e r k r a i n die K r ö t e n o p f e r u n g bis vor d e m Kriege in einzelnen Fällen v o r k a m .

A b b . 2. a) H a n d g e f o r m t e V o t i v e a u s R e č i c a ( u n t e r e H ä l f t e u n d o b e n r e c h t s ) , b) W a c h s p f e r d a u s d e m M u s e u m v o n

Ljubljana.

A u ß e r d e n gewerbmäßig hergestellten W a c h s v o t i v e n kom* m e n in entlegenen G e g e n d e n auch n o c h handgeformte V o t i v e vor, die, weil in D e u t s c h l a n d nicht m e h r gebräuchlich, u n s e r b e s o n d e r e s Interesse wachrufen. Professor Tkalčić fand sie

in v e r s c h i e d e n e n K i r c h e n im Kulpatal (Kroatien) wie in Rečica u n d k o n n t e m e h r e r e E x e m p l a r e für das E t h n o g r a p h i s c h e Mu* s e u m e r w e r b e n . In Rečica, w o h i n ich v o n Karlovac aus fuhr, k o n n t e ich mich persönlich v o n i h r e m V o r h a n d e n s e i n überzeu* gen. Es fanden sich männliche u n d weibliche Figuren, eine H a n d u n d Kinder. Die A b b i l d u n g e n sind n a c h d e n O b j e k t e n meiner Sammlung, die mir d u r c h V e r m i t t l u n g des e t h n o g r a p h i s c h e n M u s e u m s in Z a g r e b besorgt w u r d e n , veryertigt. Die Bäuerin k n e t e t diese V o t i v e bei Bedarf aus freier H a n d , w o b e i ihr ein dickes, v o r h e r erweichtes W a c h s s t ü c k als Masse dient. Die G r ö ß e d e r Figuren b e w e g t sich zwischen 10 u n d 15 cm, die Beine sind d e r leichteren B ü d b a r k e i t h a l b e r geschlossen, m a n c h m a l d e u t e n r o h e E i n d r ü c k e a m Kopfe s c h w a c h d a s G e s i c h t an. Die A r m e sind e n t w e d e r aus d e m Stück h e r a u s v e r f e r t i g t oder be* s t e h e n aus e i n e m d ü n n gerollten W a c h s s t r e i f e n , der u m d e n Leib h e r u m g e l e g t u n d ihm e i n g e d r ü c k t w i r d ; v o r n e ist diese Rolle breitgedrückt und mit den Händen aneinandergeklebt, wodurch die b e t e n d e H a n d s t e l l u n g zum A u s d r u c k g e b r a c h t wird. Kleiner, a b e r im Prinzip genau so ververtigt, sind die K i n d e r ; die weibli* c h e n sind d a d u r c h k e n n t l i c h gemacht, d a ß a m H i n t e r k o p f ein Stückchen W e r g o d e r rote W o l l e ins W a c h s g e d r ü c k t ist, d e n Zopf symbolisierend. A b w e i c h e n d v o n diesen s o g e n a n n t e n Voll* figuren w u r d e eine große männliche G e s t a l t d a d u r c h hergestellt, d a ß m a n das W a c h s wohl auf einer T i s c h p l a t t e b r e i t d r ü c k t e u n d d a n n die ungefähren K o n t u r e n h e r a u s c h n i t t , w o d u r c h eine A r t flacher U m r i ß p l a t t e e n t s t a n d . Tierfiguren in dieser A r t sind m i r nicht u n t e r g e k o m m e n . Die K i n d e r w e r d e n meist bei Un* f r u c h t b a r k e i t gespendet. In Rečica fand ich auch doppelseitige, aus F o r m e n gegossene Votivfiguren, die wohl d a d u r c h entstan* d e n sind, d a ß n u r ein H a l b m o d e l v o r h a n d e n war, u n d m a n zwei G ü s s e mit d e r nichtausgeführten Rückseite a n e i n a n d e r k l e b t e . Eine w e i t e r e Spezialität sind die zopfartig aus W a c h s ge* flochtenen K e t t e n o d e r K r ä n z e , die das ethn. M u s e u m v o n Z a g r e b gleichfalls aus Rečica e r w a r b . Bei m e i n e n Untersuchun* gen a n O r t u n d Stelle fand ich diese K e t t e n noch in großer Z a h l in einer Kiste in der Sakristei d e r Dorfkirche aufbewahrt, wäh* r e n d die übrigen d e r o b e n geschilderten O p f e r g a b e n n u r sehr spärlich v e r t r e t e n w a r e n . Die K e t t e n w e r d e n aus r o t e m , w e i ß e m o d e r gelbem W a c h s verfertigt, sind v e r s c h i e d e n lang, m e i s t e n s a b e r e r r e i c h e n sie einen Umfang, d a ß m a n sie über d e n Kopf

bringt u n d u m d e n Hals, o d e r n a c h A r t d e r B r a u t k r ä n z e u m die Stirne legen k a n n . U r s p r ü n g l i c h d i e n t e n sie als V o t i v e gegen Kopfweh, j e t z t h a t sich n a c h Mitteilung d e s Dorfpfarrers bei d e r Bevölkerung die Sitte herausgebildet, sie sich a m Patroziniums« feste, d e m einzigen Tage, w o alljährlich d e r C o n c u r s stattfindet, in d e r Sakristei z u r Opferung auszuleihen. D i e spezielle Zweck* Setzung scheint verlorengegangen zu sein. D e r B r a u c h w i r d ganz

Abb. 3. Geflochtene Ketten a u s W a c h s

(Rečica).

allgemein, sei es als Heil* o d e r bloßes P r ä v e n t i v m i t t e l feeübt. A u c h V o t i v k e r z e n w e r d e n m i t u n t e r d a r g e b r a c h t . Sie w e r d e n g e w e r b s m ä ß i g hergestellt, sind mit v e r s c h i e d e n e n V e r z i e r u n g e n v e r s e h e n u n d t r a g e n ein G n a d e n b i l d n i s aufgemalt; auch sind sie öfters m i t blau*weiß*roten Streifen, d e n Landesfarben, ge* schmückt, ein m e r k w ü r d i g e s Z u s a m m e n t r e f f e n v o n Religion u n d Nationalismus. Ich k o m m e im folgenden auf eine w e i t e r e A r t v o n Opfer* gaben zu sprechen, die einen U b e r g a n g zwischen Wachs* u n d H o l z v o t i v e n darstellen u n d in v e r s c h i e d e n e n slovenischen O r t e n v o r k o m m e n . Ich w u r d e auf sie a u f m e r k s a m g e m a c h t d u r c h fünf im M u s e u m v o n Ljubljana v o r h a n d e n e eigentümliche Pferde* votive, v o n d e n e n ich eines gegen T a u s c h für meine Sammlung e r w e r b e n k o n n t e . W i e die A b b i l d u n g zeigt, h a n d e l t es sich u m ä u ß e r s t primitive Bildungen, die mit d e r H a n d verfertigt w u r d e n . Eine m e h r o d e r m i n d e r dicke W a c h s s c h i c h t ist u m ein einfaches aus K o r k o d e r Holz b e s t e h e n d e s I n n e r e gelegt; letzteres bildet sozusagen d e n R a h m e n b a u , d a s Gestell, d a s d e r W a c h m a s s e d e n nötigen H a l t gibt; die Beine b e s t e h e n aus r o h g e s c h n i t t e n e n

H o l z s t ä b c h e n , v o n d e n e n d a s W a c h s schon zum Teil abgefallen ist. Die M ä h n e u n d der Schweif sind aus W o l l e oder Seide in v e r s c h i e d e n e n Farben, die d e m weichen W a c h s eingepreßt sind. Es sind dies sämtlich ältere Stücke, die aus Begunje ( O b e r k r a i n ) u n d K o p r i v n i k (Bohinj) s t a m m e n u n d a m S t e p h a n s t a g e geopfert w e r d e n . A u ß e r diesen als Seltenheiten zu b e z e i c h n e n d e n Ob* j e k t e n besitzt d a s M u s e u m n o c h eine Reihe v o n t y p i s c h e n W a c h s v o t i v e n , wie sie in d e n Lebzeltereien hergestellt w e r d e n und o b e n b e s c h r i e b e n w u r d e n . Auf meiner Reise im Juli 1928 gelang es mir, n o c h w e i t e r e F u n d o r t e für die b e s c h r i e b e n e n V o t i v e a u s z u k u n d s c h a f t e n : d e r slovenischen Geistlichkeit, die mir, so oft ich auch in verschie* d e n e n Pfarrhöfen vorsprach, stets in liebenswürdigster W e i s e auf m e i n e diesbezüglichen F r a g e n A u s k u n f t gab, sei auch a n dieser Stelle m e i n D a n k zum A u s d r u c k gebracht. Gleich in d e r allernächsten N ä h e Ljubljanas, in Stepanja vas, traf ich auf zahl* reiche hölzerne Pferde v o n ziemlicher G r ö ß e . Es sind j ü n g e r e , gewerbsmäßig gearbeitete Exemplare, a n Spielwaren e r i n n e r n d ; die h ö l z e r n e n T i e r e sind mit einer d ü n n e n

A b b . 4. V o t i v p f e r d e (mit W a c h s ü b e r z o g e n ) , l i n k e s a u s S t e p a n j a v a s (a), r e c h t e s a u s Š m a r t n o (b).

<

w e i ß e n W a c h s s c h i c h t ü b e r z o g e n ; M ä h n e u n d Schweif sind a u s Wolle, welche in eigens a n g e b r a c h t e n Ritzen im Holze einge* k l e m m t sind. Die F a r b e n der W o l l e wechseln, ziemlich häufig sind sie weiß*blau*rot, d e n L a n d e s f a r b e n gleich; u n d gerade j e n e

E x e m p l a r e w a r e n es, auf die d e r H e r r P f a r r e r b e s o n d e r s stolz w a r u n d mich ausdrücklich darauf a u f m e r k s a m m a c h t e ; wieder* u m m u ß t e ich mich w u n d e r n , wie selbstverständlich bei diesem V o l k e Nationalgefühl u n d Religion z u s a m m e n g e h e n u n d lächelte bei d e m G e d a n k e n , w a s ein d e u t s c h e r P r i e s t e r sagen w ü r d e , w e n n m a n e t w a in A l t ö t t i n g eine schwarz*rot*goldene V o t i v k e r z e darbrächte.^ Ich glaube mich nicht zu irren, w e n n ich vermute, d a ß ein solches O b j e k t ziemliches A u f s e h e n erregen u n d mög* lihcst schnell beiseitegeschaft w ü r d e ! . D i e T i e r e , es sind n u r Pferde v o r h a n d e n , w e r d e n hier a m S t e p h a n s t a g e geopfert. Stepanja vas ist eine Filialkirche d e r Pfarrei St. P e t e r v o n Ljub* Ijana; d e r Pfarrer, bei d e m ich vorsprach, teilte m i r mit, d a ß sich in seiner Pfarrei n o c h eine zweite G e m e i n d e , n a m e n s St. M a r t i n , befände, in d e r gleichfalls solche Pferde d a r g e b r a c h t w ü r d e n . A u c h aus seiner H e i m a t in O b e r k r a i n k ö n n e er mir zwei O r t e n e n n e n , w o ebenfalls O p f e r g a b e n zu finden seien. St. S t e p h a n bei A d e r g a s u n d Š m a r t n o bei Cerklje, beide in d e r Nähe von Kranj. Ich fuhr also, es w a r ein glühend h e i ß e r T a g , m i t m e i n e m M o t o r r a d n a c h Cerklje, w o i c h m i t t a g s a n k a m u n d n a c h d e m Essen m i t e i n e m K a p l a n zu d e m b e n a c h b a r t e n Š m a r t n o hinüber* w a n d e r t e . A l s ich die Kirche b e t r a t , b e m e r k t e ich sofort einen breiten, auf d e r linken A l t a r s e i t e v o r d e m C h o r g e s t ü h l s t e h e n d e n , r o t ü b e r z o g e n e n Tisch, auf d e m die W e i h e g a b e n a n b e s t i m m t e n T a g e n d e s J a h r e s , nämlich a n M a r t i n i u n d a m Sonntage darauf, für d e n Opfergang bereitgestellt w e r d e n . I n d e r übrigen Z e i t sind sie h i n t e r d e m H o c h a l t a r e in einer Vertiefung d e r Rück* w a n d aufbewahrt; d e r M e ß n e r schleppte m i r d a s ganze Material h e r b e i u n d als ich es aufgestellt h a t t e , hielt ich A u s w a h l . E s w a r e n fast n u r hölzerne bemalte T i e r e o h n e W a c h s ü b e r z u g ver* t r e t e n , u n d zwar Pferde u n d Rinder, O c h s e n , Stiere u n d Kühe, m i t o d e r o h n e t r i n k e n d e m Kalb. E i n einziges, ziemlich großes, w ä c h s e r n e s Pferd m i t wollenem Schwanz u n d M ä h n e u n d zünd* holzartigen Beinen, in d e r ganzen T e c h n i k d e n E x e m p l a r e n d e s M u s e u m s v o n Ljubljana s t a r k ähnelnd, k o n n t e ich e n t d e c k e n . * D i e schwarz»rot>goldene und

Trikolore entspricht

Bezeichnung «nach nicht der slovenischen

ihrer n a t i o n a l e n

Symbolik

(weiß^blau^rot), w e i l d i e s e

lokal

ist, s o n d e r n e t w a d e r blauAveißsroten j u g o s l a v i s c h e n S t a a t s f a h n e , w e l c h e s e i t d e m 6. J ä n n e r 1929 i n n e r h a l b d e r S t a a t s g r e n z e e i n z i g u n d a l l e i n e r l a u b t i s t u n d b e i feierlichen A n l ä s s e n gehißt wird. ( A n m e r k u n g der Redaktion.)

Es w a r wohl d e r einzige Ü b e r r e s t a u s einer älteren, p r i m i t i v e r e n Epoche. D i e übrigen T i e r e sind in s t a r k w e c h s e l n d e r G r ö ß e , zwischen 10 in 30 c m Länge v o r h a n d e n u n d meist gut geschnitzt, d o c h trifft m a n auch j ü n g e r e , spielzeugartige T i e r e d a r u n t e r . Bei m a n c h e n P f e r d e n sind Schwanz u n d M ä h n e a u s Wolle u n d bei einigen R i n d e r n O h r e n u n d H ö r n e r a u s G u m m i oder Leder. Auf m e i n e Frage, w a r u m keine Schweine u n t e r d e n V o t i v e n seien, w u r d e m i r erwidert, diese b r a u c h e m a n nicht, d a m a n dafür a m A n t o n i u s t a g e Schinken opfere. ( N ä h e r e s d a r ü b e r später.)

A b b . 5. R i n d e r ( O c h s , . K u h m i t K a l b , o b e n K u h aus Šmartno).

A b b . 6. P f e r d a u s Š m a r t n o ,

Einige Kilometer w e i t e r n o r d w e s t l i c h e r h e b t sich auf einer H ü g e l k e t t e , die d a s breite Savetal gegen N o r d e n zu obschUeßt, d a s o b e n g e n a n n t e Stephanskirchlein. I n d e m Kloster A d e r g a s hinterstellte ich m e i n R a d u n d stieg d u r c h waldiges G e l ä n d e e m p o r . In d e m einsamen, fünf M i n u t e n u n t e r h a l b d e r K i r c h e gelegenen M e ß n e r h a u s entlieh ich m i r d e n Schlüssel u n d stieg d a n n vollends h i n a n zu d e m v e r w i t t e r t e n Bergkirchlein. O b e n w e h t e ein frischer W i n d u n d es b o t sich ein p r ä c h t i g e r umfas* Sender Blick auf die K a r a w a n k e n einerseits u n d d a s Savetal m i t seinen u m g e b e n d e n H ö h e n z ü g e n andererseits; die gesuchten T i e r e

s t a n d e n auf einem K a s t e n in der Sakristei. Sie glichen in der T e c h n i k völlig d e n H o l z v o t i v e n v o n Šmartno, nur d a ß die Pferde in d e r Ü b e r z a h l w a r e n . W a c h s t i e r e sind mir von hier nicht erinnerlich. A u s w e i t e r e n E r k u n d i g u n g e n erfuhr ich, d a ß der Brauch, solche H o l z v o t i v e zu opfern, sehr selten sei, u n d diese b e i d e n O r t e w e i t h i n die einzigen seien, w o er sich v e r b u c h e n lasse. W i e aus m e i n e r Darstellung hervorgeht, h a n d e l t es sich dabei überall u m Stephans* o d e r M a r t i n s k i r c h e n , welche beiden Heili* gen hierzulande die beliebtesten V i e h p a t r o n e sind. St. L e o n h a r d fällt dagegen Ikaum ins G e w i c h t , dafür spielt St. A n t o n i u s der Einsiedler als S c h w e i n e p a t r o n eine erhebliche Rolle, wie wir w e i t e r u n t e n bei Besprechung des N a t u r a l i e n o p f e r s s e h e n w e r d e n . Ein weiterer, schon j e t z t b e m e r k b a r e r U n t e r s c h i e d zum d e u t s c h e n B r a u c h t u m liegt darin, d a ß es mit einigen A u s n a h m e n , wie z. B. Bistrica o d e r Brezje, keine eigentlichen Wallfahrts» k i r c h e n gibt, zu d e n e n das ganze J a h r hin Pilger k o m m e n . Mei* s t e n s sind es Pfarr* u n d Filialkirchen, bei d e n e n n u r a n bestimm* t e n T a g e n der C o n c u r s stattfindet, wie a m Stephans*, Martins* o d e r A n t o n i u s t a g , zuweilen unabhängig davon, ob j e n e Heiligen auch wirklich die K i r c h e n p a t r o n e sind. E i s e r n e O p f e r t i e r e k o m m e n , soweit mir bisher b e k a n n t , n u r ein einzigesmal vor, u n d z w a r in Sv. O ž b a l d ob D r a v i (Sankt O s w a l d im D r a u w a l d e ) ; der h a r t a n der steierischen G r e n z e gelegene O r t ist a b e r n o c h deutschsprachig* u n d d e m steierischen B r a u c h t u m zuzuzählen, w o die Eisenvotive n o c h sehr häufig sind, (vegl. K r i ß : W a l l f a h r t s w a n d e r u n g e n in Steiermark in Festschr. für MarieÂndree*Eysn 1928). Ich h a b e ihn d a h e r auch schon in m e i n e m damaligen A u f s a t z e besprochen, setze a b e r das wichtig* ste auch a n diese Stelle. D a s v o r h a n d e n e Material, soviel ich weiß, n u r Pferde u n d Rinder, soll d e n steierischen T y p e n mit d e m aus einem dicken Eisenstab g e h ä m m e r t e n Leib u n d d e n d u r c h g e s t e c k t e n o d e r eingekeilten E x t r e m i t ä t e n völlig gleichen; diese roh g e s c h m i e d e t e n O p f e r g a b e n sind hier weit w e n i g e r zahlreich als an a n d e r e n O r t e n Steiermarks. Es sollen n u r un* gefähr 14 Stück v o r h a n d e n sein, u n d zwar deshalb, weil die * Nach

der österreichichen offiziellen V o l k s z ä h l u n g

v o m J a h r e 1910

zähh

t e S v . O ž b a l t 2 6 5 S l o v e n e n u n d 13 D e u t s c h e . Š t a j e r s k o . I z d a n j e c. kr. s t a t i s t i č n e kontrolne

k o m i s i j e , str. 137. D u n a j

1918. ( A n m e r k u n g

der

Redaktion.)

T i e r e hier nicht wie a n d e r w ä r t s h e r u m g e t r a g e n w e r d e n , s o n d e r n lediglich das d e r Bitte e n t s p r e c h e n d e Stück b e r ü h r t oder geschupft wird u n d dabei an seinem Platze verbleibt. Diese A r t der Benützung m a c h t eine größere Z a h l überflüssig. In eigent* liehen Slovenien sind Eisenvotive u n b e k a n n t , u n d die d r e i eiser* n e n O p f e r t i e r e im M u s e u m von Celje, d e r e n P r o v e n i e n z ich nicht e r m i t t e l n k o n n t e , s t a m m e n wohl auch aus Steiermark. Ich gehe n u n zur Besprechung weiterer V o t i v g a b e n über. D a b e i fällt b e s o n d e r s auf, d a ß die Votivtafeln, wie sie in deut* sehen G e b i e t e n gang u n d gäbe sind, fast völlig fehlen. Die bei u n s so beliebten D a r s t e l l u n g e n der eigenen P e r s o n , o d e r ganzer b e t e n d e r FamUien, von H a u s u n d Hof, Unglücksfällen usw., wie sie u n s e r e W a l l f a h r t s k i r c h e n in b u n t e r Mannigfaltigkeit schmük* ken, sind hier nicht gebräuchlich. Ich b e m e r k t e solche Tafeln n u r an zwei O r t e n , u n d zwar in L j u b n o und Brezje, beide in Ojber* krain, w o der deutsche E/fluß n o c h in s t ä r k e r e m M a ß e be* m e r k b a r ist; d o c h w a r e n es, wie sich bei der L e k t ü r e des T e x t e s dieser Tafeln ergab, fast ausschließlich d e u t s c h e Familien, v o n d e n e n solche D a r s t e l l u n g e n gestiftet w o r d e n w a r e n . I m Vergleich zu d e n zahllosen Heiligenbildern, m o d e r n e n F a r b e n d r u c k e n m i t schriftlich angefügter W i d m u n g , die die Slovenen opfern, fielen sie k a u m ins G e w i c h t . D e r U m g a n g in der G n a d e n k a p e l l e v o n Brezje ist dicht b e h a n g e n v o n solchen Heiligendarstellungen; meist steckt ein Z e t t e l dabei, der d e n D a n k des Stifters für eine erwiesene G n a d e a u s d r ü c k t . I n a n d e r e n O r t e n ist auch dieser Brauch verhältnismäßig selten. Brezje w a r d e r einzige O r t , w o ich auch geopferte K r ü c k e n , Zöpfe, silbergefaßte N a d e l n u n d K n ö c h e l c h e n sah, wie sie bei uns so häufig sind. A u c h der Inhalt der K r a m b u d e n des Kirchplatzes v o n Brezje ist r e c h t u n i n t e r e s s a n t . Er b e s c h r ä n k t sich auf n e u m o d i s c h e Heiligenbilder, Medaillen, G e b e t s z e t t e l n u n d ähnliche D i n g e ; die für d e n V o l k s k u n d l e r so belangreichen A m u l e t t e , Z a u b e r s p r ü c h e u n d Segen fehlten gänzlich. A n Stelle d e r V o t i v b i l d e r fand ich in d e r W a l l f a h r t s k i r c h e von R e m e t e bei Z a g r e b zahlreiche W a n d m a l e r e i e n , welche aller* lei w u n d e r b a r e H e i l u n g e n darstellen, wie sie sich im 17. u n d 18. Jh. auf F ü r b i t t e der M a d o n n a hin ereignet h a b e n . Sie füllen einen g r o ß e n T e ü des G e w ö l b e s aus. Die P h a n t a s i e t r ä g t dabei in d i c k e n F a r b e n auf. D a w e r d e n T o t e auferweckt, T a u b s t u m m e gesund u n d Teufel ausgetrieben, d a ß ' es n u r so eine F r e u d e ist.

D a z u k o m m e n die realistischen A u s m a l u n g e n der einzelnen Vor* gänge. D e r Teufel ist viermal abgebildet als ein s c h w a r z e r Kerl m i t H ö r n e r n , Flügeln, Schweif und Krallen. M a n sieht u. a., wie e r eine P e r s o n mit seinen Klauen a m A r m e festhält oder wie er sich, der g r ö ß e r e n M a c h t der hilfereichen G o t t e s m u t t e r unter* liegend, z ü r n e n d a b w e n d e t u n d sein Opfer fahren läßt. Bei d e n T o t e n e r w e c k u n g e n e r b i c k t m a n D a r s t e l l u n g e n , w o der T o t e b e r e i t s auf einem S c h u b k a r r e n zum Begräbnis gefahren wird u n d plötzlich w i e d e r aufsteht. G e w ö h n l i c h e K r a n k e n h e i l u n g e n sind h i e r gar nichts b e s o n d e r e s . D e r die Malereien e r k l ä r e n d e Begleit* t e x t ist in lateinischer Sprache abgefaßt u n d die einzelnen Ereig* nisse m i t d e r J a h r e s z a h l versehen. Ich k o m m e n u n auf d e n letzten Z w e i g des V o t i v k u l t e s zu s p r e c h e n , der bei d e n Slovenen vor allen übrigen wohl d e n brei* t e s t e n R a u m einnimmt, nämlich auf d a s N a t u r a l i e n o p f e r . Soweit m e i n e I n f o r m a t i o n e n reichen, sind sie doch in der deut* s e h e n Enclave von Kočevje ( G o t t s c h e e ) , dessen v e r s c h i e d e n e G e m e i n d e n kirchlich u n t e r d e m D e k a n a t e der Stadt G o t t s c h e e stehen, üblich. D e r D e k a n v o n G o t t s c h e e teilte mir bei m e i n e m Besuche im Juli 1928 folgendes m i t : Ein eigentlicher Wallfahrts* o r t im o b e n b e s p r o c h e n e n Sinne existiert innerhalb seiner Pfarrei nicht, doch findet zu b e s t i m m t e n Z e i t e n im J a h r e bei gewissen K i r c h e n der C o n c u r s statt. D e m hl. A n t o n i u s d e m Einsiedler opfert m a n in seiner Kirche im H r i b (Büchel) bei K o p r i v n i k (Nesseltal) Schinken. In der Kirche C o r p u s Christi bei G o t t s c h e e (Kočevje) w e r d e n viermal im J a h r e (Sonntag n a c h C h r i s t i Him* melfahrt, Sonntag n a c h Fronleichnam, Sonntag nach G e o r g i u n d S o n n t a g n a c h M a r t i n i ) Butter, Eier, Kopftüchl, Kleider, Korn, K u k u r u z u n d Schinken geopfert. N a c h d e m G o t t e s d i e n s t e w e r d e n die geopferten G e g e n s t ä n d e auf d e m Kirchplatz an d e n Meist* b i e t e n d e n versteigert, der Erlös gehört d e r Kirche. Ein ähnlicher Brauch findet zweimal im J a h r e in d e r Kirche a m L e o n h a r d s b e r g bei G o t e n i c a statt, wie auch in Maria Schnee bei V r b o v e c (Tiefen* thal). O p f e r g a b e n in figürlicher Form, wie W a c h s v o t i v e , Tafeln usw. sind gänzlich u n b e k a n n t . U m g e k e h r t h a t a b e r die Sitte des N a t u r a l i e n o p f e r s in stär* k e r e m oder geringerem M a ß e auf die slovenischen Nachbat> gebiete übergegriffen. So w i r d im U m k r e i s von Velike Lašče ( n o r d w e s t l i c h v o n G o t t s c h e e ) , w o ich im Pfarrhofe gleichfalls E r k u n d i g u n g e n einzog, der Sitte des N a t u r a l i e n o p f e r s von der

slovenischen Bevölkerung in ziemlich b e d e u t s a m e n A u s m a ß e gehuldigt. D e r Pfarrer teilte mir mit, d a ß auch hier der söge* n a n n t e Sautoni ( A n t o n i u s der Einsiedler) sehr s t a r k v e r e h r t w ü r d e , u n d d a ß m a n ihm in seiner Kirche in D o b r e p o l j e a n vier Markt* t a g e n im J a h r e Schweinsfüße opfere. A u ß e r d e m w ü r d e zu be* s t i m m t e n Z e i t e n auch zur hl. M a r i a v o n Frieden, zur Hl. M a r i a in N o v a Štifta u n d zum Hl. R o c h u s gepilgert. A n N a t u r a l i e n bringe m a n W e i z e n , Schmalz u n d Butter. A b u n d zu seien auch die h o h l e n w ä c h s e r n e n Votivfiguren zu treffen, die v o n d e n Gläubi* gen auf d e n A l t a r gestellt w ü r d e n u n d d o r t solange s t e h e n blieben, bis sie z e r b r ä c h e n , h e r u n t e r f i e l e n o d e r sonstwie ab* b a n d e n k ä m e n . Es gäbe d o r t A r m e , Beine, H e r z e n , Figuren u n d H a l b k ö r p e r ; die K r ö t e sei u n b e k a n n t . Je w e i t e r m a n n a c h Südosten vordringt, desto m e h r verliert sich die Sitte. I n W e i ß k r a i n k o m m t n o c h die Opferung v o n Geflügel, K o r n u n d W e i n zuweilen vor*. In K r o a t i e n stirbt d e r B r a u c h d a n n ganz aus. W ä h r e n d , wie min Professor Tkalčić (Brief v o m 31.10. 1928) mitteilt, anläßlich v e r s c h i e d e n e r festlicher Begebenheiten, z. B. bei der G r u n d s t e i n l e g u n g eines H a u s e s , d e r V o l l e n d u n g eines Baues, Hochzeits* oder Todesfeierlichkeiten allerhand G a b e n g e s p e n d e t w e r d e n , ist der Brauch, solche natür* liehe O p f e r u n g e n auch v e r s c h i e d e n e n Heiligen d a r z u b r i n g e n , nicht üblich. M i t R e c h t fügt Tkalčić h i n z u : »Die G a b e n , die v o n d e n L e u t e n anläßlich der Taufe, der Hochzeit, des Begräbnisses etc. der Kirche, d. h. d e m Pfarrer gegeben w e r d e n , z. B. Hand* tücher, Leinen o d e r Hanfgespinst, K e r z e n u. dergl., k ö n n e n m e i n e s E r a c h t e n s wohl n i c h t als N a t u r o p f e r u n g e n gelten. Vielleicht sind sie R u d i m e n t e eines solchen, a b e r mit d e n Heiligen h a b e n sie n i c h t s zu schaffen.« D a g e g e n k o m m t d a s N a t u r a l i e n o p f e r n o c h v o r in d e n d e m d e u t s c h e n Einflüsse n o c h s t ä r k e r a u s g e s e t z t e n slovenischen Ge* bieten, wie in O b e r k r a i n u n d der G e g e n d v o n Celje (Cilli); d a ß * In W e i ß s K r a i n KulpasFlusse kommt

die

und

dem

Opferung

(Bela Krajina

oder Metliška Krajina)

— zwischen

Abhänge

Hochplateaus

südöstlichen von

Naturalien

in

des

Krainer

reichlichem

Maße

vor.

Im

dem —

Dorfe

K r a s i n c z. B. o p f e r n d i e W e i ß k r a i n e r u n d d i e b e n a c h b a r t e n K r o a t e n

Hunderte

und aber H u n d e r t e v o n Schweinsstelzen (krače) am T a g e des heiligen

Antonius

des Einsiedlers, des

Patrons

der Dorfkirche.

Auch

Geld

wird

gespendet

d a s G e d e i h e n d e r H a u s t i e r e , für d i e R i n d e r m e h r a l s z. B . für S c h w e i n e Schafe.

Die

Schweinsstelzen werden

Erhaltung der Kirche aufbewahrt.

verkauft

und

( A n m e r k u n g der

das

Geld

für

Redaktion.)

Zwecke

für oder der

in Š m a r t n o bei C e r k l j e d e m hl. A n t o n i u s Schinken geopfert w e r d e n , h a b e ich bereits berichtet. In d e r G e g e n d südlich v o n Celje opfert m a n nach m ü n d l i c h e r Mitteilung eines K a p l a n s v o n Bad Laško (Tüffer) d e m hl. A n t o n i u s an d e n S t ä t t e n seiner Ver* e h r u n g auch n o c h ganze l e b e n d e Schweine, w ä h r e n d m a n an* d e r e n Heiligen B u t t e r u n d Eier d a r b r i n g t ; in St. H e r m a g o r a s k o m m e n auch w ä c h s e r n e O p f e r t i e r e vor. St. L e o n h a r d gilt zwar a u c h als V i e h p a t r o n , w i r d a b e r n u r wenig verehrt. U m mir d e n eizelnen Besuch der u n g e z ä h l t e n Berg* u n d W a l l f a h r t s k i r c h e n in d e r G e g e n d z w i s c h e n Celje u n d Ljubljana zu e r s p a r e n , beschloß ich, v o r h e r E r k u n d i g u n g e n in v e r s c h i e d e n e n Pfarreien einzuholen. Ich erfuhr dabei, d a ß in d e n m i r wegen ihrer e x p o n i e r t e n Lage v e r d ä c h t i g e n B e r g k i r c h e n v o n St. L a m b e r t u n d auf d e r Sveta Pia* nina gar nichts geopfert w e r d e . Bei einer solchen G e l e g e n h e i t erzählte mir d e r P f a r r e r v o n Št. Ožbolt, an der Straße v o n Celje n a c h Ljubljana, d a ß in seiner G e g e n d eine W a l l f a h r t zu St. Va* l e n t i n existiere, w o m a n l e b e n d e Schweine d a r b r i n g e u n d eine a n d e r e zur Hl. Lucia, w o h i n m a n Geflügel b r ä c h t e . D a s Schweine* opfer für A n t o n i u s u n d d a s Opfer von B u t t e r u n d Eiern w u r d e m i r für j e n e n Bezirk ebenfalls bestätigt, j e d o c h o h n e n ä h e r e Ortsangabe. II. » 3 f D a m i t ist alles, w a r mir aus d e n nördlichen G e b i e t e n Jugo* slaviens b e k a n n t w u r d e , erschöpft. Im O s t e n des L a n d e s gibt es keine V o t i v e in u n s e r e m Sinn. H i e r ist die Bevölkerung serbisch* o r t h o d o x (pravoslavisch) u n d die Lehren j e n e r Konfession s t e h e n d e r E n t w i c k l u n g eines solchen V o l k s b r a u c h e s im W e g e . N u r in einigen serbisch*katholischen (unijatischen) W a l l f a h r t s k i r c h e n a n d e r d a l m a t i n i s c h e n K ü s t e k o m m e n silberne V o t i v g a b e n vor, d o c h ist dies d e m römisch*katholischen Einflüsse zuzuschreiben; d o c h d a r ü b e r im d r i t t e n H a u p t a b s c h n i t t ! D a s einzige, w a s ich in o r t h o d o x e n Kirchen, wie z. B. in einer sehr alten Wallfahrts* k i r c h e zur Hl. M a r i a in Sarajevo fand, sind Heiligenbilder in oft sehr kunstvoller Ausführung, die von d e n Gläubigen als Aus* d r u c k des D a n k e s o d e r der Bitte gespendet w e r d e n . Es sind dies keine V o t i v t a f e l n in u n s e r e m Sinne mit bildlicher Darstellung d e s Bittstellers oder des in seinem G e b e t e i n t e n d i e r t e n Wunsch* O b j e k t e s . D o c h w i r k e n auch die massenhaft a n g e b r a c h t e n Hei* ligenbilder auf d e n Beschauer oft sehr stark. Ich k o n n t e mich

des tiefen E i n d r u c k e s oft nicht entziehen, d e n die e b e n g e n a n n t e Kirche auf mich m a c h t e , die i n n e n eine U n z a h l v o n Marienbild d e r n enthält, welche die W ä n d e d e s R a u m e s bekleiden. Samt* liehe Bildnisse sind gemalt u n d besitzen h ö c h s t e n s teilweise Auf* lagen a u s Silber, wie z. B. die K r o n e d e r M a d o n n a oder d i e H ä n d e u n d F ü ß e der M u t t e r u n d des K i n d e s ; oder es sind um* g e k e h r t n u r die Köpfe gemalt u n d die übrige Fläche d e s Bildes b e s t e h t nach russischem V o r b i l d a u s flach g e t r i e b e n e m Silber. Fesselnd ist d e r A n b l i c k d e r d u r c h A l t e r u n d W e i h r a u c h ge* d u n k e l t e n Bildnisse in K o n t r a s t z u m G l ä n z e des Silbers im Kerzengeflacker z u s a m m e n m i t d e r eigenartigen G e s a m t w i r k u n g d e r o r t h o d o x e n Kirchen, die nach V o r s c h r i f t d e s D o g m a s n i c h t s Figürliches e n t h a l t e n dürfen u n d diesen Mangel d u r c h reichliche A n w e n d u n g v o n G o l d u n d Silber ersetzen. Eine Folge d i e s e r Vorschrift ist wohl auch d a s Fehlen v o n V o t i v g a b e n . Meine F o r s c h u n g e n h a t t e n d u r c h a u s negative Ergebnisse;: soweit ich in d e n M u s e e n v o n Beograd u n d Sarajevo ü b e r h a u p t O p f e r g a b e n fand, s t a m m t e n sie a u s römisch*katholischen Kir* chen. A u s s a g e n der Fachleute e r g a b e n dasselbe Bild; i m m e r h i n aber gebe ich zu, d a ß m e i n e U n t e r s u c h u n g e n n a m e n t l i c h w a s A l t s e r b i e n betrifft, n o c h u n z u r e i c h e n d sind, also zu d i e s e m P u n k t e vielleicht noch E r g ä n z u n g e n möglich sind. In B o s n i e n gab es in d e n F r a n z i s k a n e r k l ö s t e r n v o n K r e š e v o u n d Fojnica Silbervotive; sie sind j e t z t d o r t n i c h t m e h r v o r h a n d e n , w a s Kre* ševo betrifft, so w u r d e n sie b e i m U m b a u d e s Klosters verkauft. So fanden sich in d e n M u s e e n v o n Z a g r e b , Beograd u n d S a r a j e v o solche v o n dort s t a m m e n d e Silberopfer, die in ihrer T y p i k völlig den in d e n K ü s t e n g e b i e t e n u n t e r italienischem Einfluß aufgekom* m e n e n gleichen. Soweit ich u n t e r r i c h t e t bin, d r a n g e n seinerzeit die F r a n z i s k a n e r ja auch v o n D a l m a t i e n h e r in die m o h a m m e d a * nischen G e b i e t e Bosniens vor u n d g r ü n d e t e n im I n n e r e n des L a n d e s ihre Niederlassungen, so d a ß a n g e n o m m e n w e r d e n k a n n , d a ß d u r c h sie die Sitte d e s V o t i v o p f e r s i m p o r t i e r t w u r d e . D i e v o r h a n d e n e n O b j e k t e sind aus d ü n n s t e m Silberblech verfertigt; meist sind die zur Darstellung gelangenden A r t e n a u s recht* eckigen P l ä t t c h e n herausgetrieben. Ich sah männliche u n d weib* liehe Figuren, einzelne Köpfe, A r m e , Beine u n d A u g e n . Beson* d e r s fielen m i r die originellen A u g e n v o t i v e auf, die aus feinem geschlagenen Silber mit eingesetzten r o t e n H a l b e d e l s t e i n e n oder G l a s als Augäpfel bestehen. Ä h n l i c h im T y p sind die G e s i c h t e r

u n d Figuren mit d e n aus e i n e m flach g e h ä m m e r t e n Silberstreifen schwach h e r a u s g e t r i e b e n e n A n d e u t u n g e n v o n N a s e , A u g e n , M u n d u n d O h r e n (siehe auch Teil III). A u ß e r diesen O p f e r u n g e n im e n g e r e n Sinne k o m m e n n o c h Fälle vor, w o die gläubigen F r a u e n ihren silbernen K o p f s c h m u c k h e r s c h e n k e n o d e r flach* g e h ä m m e r t e Silberkronen z u m Schmucke d e r M a d o n n e n b i l d n i s s e spenden. In Fojnica teilte mir ein F r a n z i s k a n e r mit, d a ß aus* n a h m s w e i s e auch Kleider mit Stickereien g e b r a c h t w ü r d e n , die die Kirche n a c h h e r wieder verkaufe. D i e s sei n o c h d e r Brauch in St. J a k o b (oberhalb Fojnica, im Gebirge) u n d in Jajce beim Hl. A n t o n i u s . M e h r h a b e ich nicht erfahren. O r t h o d o x e u n d Mo* h a m m e d a n e r , bei welch letzteren der M o n o t h e i s m u s wohl am k o n s e q u e n t e s t e n durchgebildet ist, h a b e n d e n Brauch nicht ent* wickelt. Dafür findet m a n bei diesen ein ausgebildetes A m u l e t t w e s e n vor, ü b e r das ich, obwohl es eigentlich nicht zu u n s e r e m T h e m a gehört, d o c h in K ü r z e das W i c h t i g s t e mitteilen will. D i e Amu* lette b e s t e h e n aus geschriebenen Z e t t e l n , welche d e r H o d ž a (Bezeichnung für die m o h a m m e d a n i s c h e n Priester) auf V e r l a n g e n ausstellt. Diese e n t h a l t e n meist irgend eine Zauber* u n d Be* schwörungsformel, v e r s c h i e d e n e magische Z e i c h e n u n d schließen mit einem A b s c h n i t t aus d e m K o r a n . M a n k a n n sich solche Schriftstücke für die v e r s c h i e d e n s t e n A n l i e g e n ausstellen lassen, a m häufigsten sind sie für K i n d e r begehrt, die d e n bösen Ein* W i r k u n g e n des V e r r u f e s u n d a n d e r e r schädlicher Einflüsse n a c h d e m V o l k s g l a u b e n a m m e i s t e n ausgesetzt sind (vergl. A n t o n H a n g i : Sitten u n d G e b r ä u c h e der Moslims in Bosnien u n d Herze* govina). Solche Schutzbriefe schreibt zwar j e d e r H o d ž a , d e r d a r u m g e b e t e n wird, a b e r n a c h der Meinung d e r L e u t e vermag nicht ein j e d e r einen gleich w i r k s a m e n zu verfertigen, vielmehr s t e h e n m a n c h e v o n i h n e n im Rufe, ganz unfehlbare A m u l e t t e verfassen zu k ö n n e n ; zu ihnen wird oft aus weiten E n t f e r n u n g e n gepilgert u n d m a n ist bei ihrer Bezahlung nicht sparsam. Z u r A u f b e w a h r u n g dieser Schutzbriefe d i e n e n ganz b e s t i m m t e Be* hälter, u n d zwar e n t w e d e r kleine hohle, zylindrische Rollen v o n ca. 8—10 cm Länge, oft aus kunstvoll g e t r i e b e n e m oder mit Fili* g r a n m u s t e r n d u r c h b r o c h e n e m Silber oder a b e r dreieckige H ü l s e n aus Silber o d e r r o t e m Leder, e r s t e r e ebenfalls in meist recht h ü b s c h e r Ausführung. M a n k a n n sie auf der Čaršija, wie die Geschäftsviertel der g r ö ß e r e n O r t e heißen, überall kaufen. D a s

A m u l e t t soll nicht geöffnet w e r d e n , u n d darf auch an k e i n e m u n r e i n e n O r t e a u f b e w a h r t w e r d e n , damit d a s d a r i n e n t h a l t e n e Schriftstück, das je n a c h A r t d e s Behälters gerollt oder zusam* mengefaltet ist, seiner W i r k u n g n i c h t verlustig geht. D e r B r a u c h h a t ein solches A u s m a ß a n g e n o m m e n , d a ß er sich auch bei d e n k a t h o l i s c h e n F r a n z i s k a n e r n einbürgerte. A u c h die M ö n c h e ver* kaufen, schon aus G r ü n d e n d e r K o n k u r r e n z , solche Schutzbriefe, welche in kleinen silbernen viereckigen K a p s e l n m i t der Ein* gravierung I.H.S. aufgehoben w e r d e n . M a n b e k o m m t diese Zet* tel a n der Klosterpforte ausgefolgt. Sie sind z u s a m m e n g e k l e b t , ich öffnete d e n meinigen a b e r doch, u n d fand nichts als eine g e d r u c k t e kirchliche Benedictionsformel.

A b b . 7. a) T ü r k i s c h e u n d k a t h o l i s c h e A m u l e t t b e h ä l t e r , b) T ü r k i s c h e katholische

und

Anhänger.

A u ß e r diesen a m meisten v e r b r e i t e t e n A m u l e t t e n gibt es n o c h allerhand A n h ä n g e r , die gewöhnlich aus einem flach ge* g e p r e ß t e n Silberstück bestehen, d a s d e n N a m e n d e s T r ä g e r s ein* graviert enthält, n e b s t v e r s c h i e d e n e n E m b l e m e n , die je n a c h d e r Konfessionszugehörigkeit islamitische Symbole oder das christliche Kreuzzeichen vorstellen. In G e g e n d e n , w o beide Kon* fessionen a n n ä h e r n d gleich s t a r k v e r t r e t e n sind, wie in M o s t a r ,

fand ich zuweilen beide Z e i c h e n zugleich auf d e r Vorder* u n d Rückseite desselben A n h ä n g e r s vereinigt, w a s wohl d e m Ver* langen n a c h doppelseitigem Schutze e n t s p r u n g e n ist, u m für alle Fälle gedeckt zu sein. III. Ich gehe n u n zum d r i t t e n eingangs g e k e n n z e i c h n e t e n Brauch* gebiet ü b e r u n d b e s p r e c h e die längs der dalmatinisch*kroatischen K ü s t e v o r k o m m e n d e n Opfergaben, wie sie v o n d e m fast aus*

A b b . 8. S i l b e r v o t i v e a u s D a l m a t i e n ( D u b r o v n i k , K o t o r , Split).

schließlich römisch*katholischen V o l k e d a r g e b r a c h t w e r d e n . I m w e s e n t l i c h e n sind sie auf silberne W e i h e g e s c h e n k e u n d Votiv* bilder b e s c h r ä n k t . Die silbernen Opfer sah i c h zuerst in einer m a r i a n i s c h e n W a l l f a h r t s k i r c h e v o n D a n c e auf einer Halbinsel

n ä c h s t D u b r o v n i k . D o r t b e s t e h t nämlich eine frequentierte Wall* fahrt u n d die zahlreich geopferten Silbervotive, männliche u n d weibliche Figuren, Köpfe, W i c k e l k i n d e r , Brüste, Rümpfe, A r m e , Beine, Augen, O h r e n u n d H e r z e n w u r d e n Zusammengeschweißt u n d umfassen k r a n z a r t i g als ein i m p o s a n t e r R a h m e n d a s G n a d e n * bild auf d e m Hochaltar. Auf der b e n a c h b a r t e n Halbinsel L a p a d liegt in einem Felseinschnitt die W a l l f a h r t s k i r c h e M a d o n n a delle Grazie, die v o n F r a n z i s k a n e r n b e t r e u t wird. H i e r f a n d e n wir z u m e r s t e n m a l wieder die V o t i v t a f e l n in d e r auch in D e u t s c h l a n d üblichen A r t . B e s o n d e r s häufig sind Bilder v o n in Seenot befind* liehen Schiffen mit W i d m u n g des betreffenden K a p i t ä n s ; leider fand ich keine plastischen Schiffsmodelle, wie ich sie aus italieni* sehen W a l l f a h r t s k i r c h e n k e n n e . Es sind ferner n a c h A u s s a g e d e s Superiors 200 Silberopfer v o r h a n d e n , die j e d o c h nicht zu sehen sind, d a sie aus Sicherheitsgründen im Bischöflichen Palaste ver* w a h r t sind u n d n u r am 8. September, d e m H a u p t w a l l f a h r e r t a g e in der Kirche ausgehängt w e r d e n . Diese Silbervotive k a n n m a n in ähnlicher A r t in d e n G o l d s c h m i e d g e s c h ä f t e n v o n D u b r o v n i k auch h e u t e n o c h kaufen. Sie sind aus rechteckigen silbernen Platt* chen h e r v o r g e t r i e b e n u n d meist ziemlich undeutlich; fast alle in d e n K i r c h e n geopferten G e g e n s t ä n d e , wie ich sie o b e n beschrie* b e n h a b e , sind n o c h zu h a b e n ; T i e r v o t i v e sind a n s c h e i n e n d n i c h t gebräuchlich. Auf gefällige A u s f ü h r u n g der dargestellten Ob* j e k t e w i r d im allgemeinen wenig W e r t gelegt, sie w e r d e n serien* weise aus v o r h a n d e n e n F o r m e n gepreßt, die scheinbar wenig sorgfältig modelliert sind, doch k o m m e n A u s n a h m e n vor. So kaufte ich bei e i n e m U h r m a c h e r in K o t o r ein O h r u n d einen m i t einem T u c h e u m w i c k e l t e n Rumpf, welcher G e g e n s t a n d bei Ver* r ü c k t h e i t geopfert wird u n d die Z w a n g s j a c k e a n d e u t e n soll. Beide G e g e n s t ä n d e w a r e n h ü b s c h gearbeitet u n d fielen v o m Durch* schnitt weg. Auffallenderweise fehlen die W a c h s v o t i v e . W e i t a u s der b e r ü h m t e s t e W a l l f a h r t s o r t des südlichen Dal* m a t i e n s ist j e d o c h G o s p a od Skrpjela. Die Kirche e r h e b t sich auf einer gleichnamigen Insel i n m i t t e n der B o k a K o t o r s k a (Восса di C a t t a r o ) in p r ä c h t i g e r Lage. Im h i n t e r s t e n W i n k e l der Boka, die hier wie ein d u n k l e r See zwischen d e n h o h e n k a h l e n Felsbergen M o n t e n e g r o s eingebettet liegt, ragen zwei kleine Inseln aus d e m W a s s e r auf, beide mit K i r c h e n g e s c h m ü c k t . W ä h r e n d j e d o c h die eine davon. Sveti J u r a j , ganz verlassen ist.

bildet G o s p a od Skrpjela d e n H a u p t w a l l f a h r t s o r t d e r Katholi* k e n D a l m a t i e n s , welche a m T a g e M a r i a H i m m e l f a h r t , a m 15. Au* gust hieher k o m m e n . In der alten, halb verfallenen K ü s t e n s t a d t P e r a s t m i e t e t e n wir uns ein R u d e r b o o t , auf d e m wir in zehn M i n u t e n das Inselchen erreicht h a t t e n . D a s I n n e r e d e r Kirche e n t h ä l t a u ß e r d e m G n a d e n b i l d e eine U n z a h l d ü n n e r Silbervotive, welche zu T a u s e n d e n die Längs* u n d Q u e r w ä n d e d e r Kirche in F o r m einer P / 2 m b r e i t e n B o r d ü r e erfüllen. D o r t sind sie in un* u n t e r b r o c h e n e r langer Reihe angenietet, n u r im C h o r e ist n o c h e t w a s R a u m frei für die alljährlich n e u h i n z u k o m m e n d e n Opfer* gaben. U n t e r i h n e n sind auch Schiffe, Dampf* u n d Segelboote zahlreich v e r t r e t e n . D a n e b e n auch die ü b r i g e n W e i h e g e s c h e n k e , menschliche Figuren u n d einzelne K ö r p e r t e i l e in d e r o b e n be* schriebenen A r t . W i e überall im Lande, fehlen die I n n e n o r g a n e a u ß e r d e m H e r z e n u n d die H a u s t i e r v o t i v e ganz. A u c h die Dar* bringung h ö l z e r n e r Schiffe u n d w ä c h s e r n e r G a b e n ist u n b e k a n n t . In zwei N e b e n r ä u m e n im O b e r g e s c h o ß sind die V o t i v b i l d e r wie in einer Bildergalerie aufgehängt; es sind meist Schiffsdarstel* lungen mit einer W i d m u n g des K a p i t ä n s u n d häufiger A n g a b e des O r t e s , a n d e m der Seesturm o d e r w a s sonst für ein Ereignis d a s G e l ü b d e v e r a n l a ß t e , stattfand. M a n findet d a r u n t e r N a m e n v o n historischer Bedeutung. Im E r d g e s c h o ß e n e b e n der Sakristei sind m e h r e r e Schiffstaue, A n k e r u n d z e r b r o c h e n e G e w e h r e zu sehen; letztere w u r d e n geopfert, w e n n bei d e m Bruche der Waffe der Schütze o h n e V e r l e t z u n g d a v o n g e k o m m e n war. A m 15. Au* gust findet auf der Insel feierlicher G o t t e s d i e n s t statt, wozu sich zahlreiche Schiffe einfinden, die die Insel w ä h r e n d des F e s t e s umlagern. W a s für die Römisch*Katholischen G o s p a od Skrpjela, d a s b e d e u t e t d a s serbische W a l l f a h r t s k l o s t e r Savina für die serbisch* o r t h o d o x e (pravoslavische) Bevölkerung v o n ganz H e r z e g o v i n a und M o n t e n e g r o . Es liegt a m Eingang der Boka u n d ist v o n H e r c e g n o v i aus in einer h a l b e n Stunde leicht zu erreichen. Eine alte, steinerne T r e p p e führt v o n der K ü s t e n s t r a ß e d u r c h präch* tige G a r t e n a n l a g e n e m p o r zu Kirche u n d Kloster. D e r e t w a s ver* w a h r l o s t e P a r k mit d e n fruchtbeladenen Orangen* u n d Zitronen* b ä u m e n , d e n d u n k l e n Pinien u n d Z y p r e s s e n b r i n g t in seiner idyllischen V e r t r ä u m t h e i t die w e l t e n t r ü c k t e Stimmung p r ä c h t i g zum A u s d r u c k . D i e einsame R u h e w i r d d u r c h n i c h t s gestört. W i r steigen langsam aufwärts und b e t r e t e n d u r c h ein s t e i n e r n e s

P o r t a l d e n e n g e r e n Bereich des Klosters. H a r t a m B e r g r a n d s t e h t d a s kleine G e b ä u d e , w ä h r e n d sich auf einem grünen, v o n e i n e m n i e d e r e n M ä u e r c h e n eingeschlossenen Platz die H a u p t k i r c h e u n d die ältere kleine Wallfahrtskapelle aus d e m 11. Jh. e r h e b e n . Be* s o n d e r s letztere mit d e m w u n d e r t ä t i g e n M a r i e n b i l d e ist das Ziel der Wallfahrer, die a m 28. August, d e m T a g e M a r i a H i m m e l f a h r t n a c h o r t h o d o x e m Kalender, in M e n g e n h i e h e r s t r ö m e n . Die K i r c h e e n t h ä l t prachtvolle Bilder der M a d o n n a mit d e m K i n d e u n d a n d e r e r Heiliger. Diese d u n k e l g e t ö n t e n Bilder mit d e n g l ä n z e n d e n Silberbeschlägen der griechisch=byzantinischen Stilperiode ü b e n auch hier w i e d e r eine b e z a u b e r n d e d e k o r a t i v e W i r k u n g aus. In e i n e m h o h e n G l a s s c h r e i n e sind auch V o t i v g a b e n aufbewahrt, wie sie früher auch hier geopfert w u r d e n . M a n sieht flache in Silber g e p r e ß t e Schiffe, Figuren, Köpfe, A u g e n u n d G l i e d m a ß e n , v o r w i e g e n d a b e r M a d o n n e n b i l d e r in j e n e m K a s t e n . Die Dar« bringung solcher V o t i v e zählt in d e n pravoslavischen K i r c h e n zu d e n A u s n a h m e n ; d o c h h a t sie sich hier w o h l als Folge einer Ein* Wirkung des römisch-katholischen B r a u c h t u m s seitens d e r ü b e r w i e g e n d zu diesem B e k e n n t n i s gehörigen Bevölkerung in b e s c h e i d e n e m U m f a n g e verbreitet. W i r w a n d e r n n u n längs der K ü s t e n a c h N o r d e n . Bei e i n e m Juwelier in Split fand ich a b e r m a l s einige Silbervotive, M ä n n e r , Frauen, K i n d e r u n d Schiffe, ähnlich j e n e n v o n D u b r o v n i k , n u r e t w a s h ü b s c h e r verfertigt. Eine halbe Stunde a u ß e r h a l b v o n Split liegt a m M e e r e s s t r a n d die k a t h o l i s c h e W a l l f a h r t s k i r c h e v o n Poisan, die m i r als b e s o n d e r s votivreich g e n a n n t w u r d e . A n der R ü c k w a n d b e m e r k t e ich auch tatsächlich n e b e n einigen Seefahrer* V o t i v t a f e l n fünf p r ä c h t i g e holzgeschnitzte Modelle v o n Segel* b o o t e n u n d ein blechernes Dampfschiff, alle in ganz r e s p e k t a b l e n A u s m a ß e n . V o r der R e n o v i e r u n g d e r Kirche gab es hier jeden* falls viel mehr, d o c h w u r d e n sie e n t f e r n t u n d die wenigen Pracht* e x e m p l a r e n u r als D e k o r a t i o n s s t ü c k e übrig behalten. D e r a r t i g e Modelle k o m m e n in italienischen W a l l f a h r t e n , soweit sie v o n See* f a h r e r n b e s u c h t w e r d e n , des öfteren vor, hier in Jugoslavien g e h ö r e n sie zu d e n Seltenheiten. Ich fand sie w i e d e r in d e r o r t h o d o x e n W a l l f a h r t s k i r c h e v o n Senj, die in erster Linie v o n Seeleuten b e s u c h t wird. D a s Gottes* h a u s , eine M a r i e n k i r c h e , s t e h t e t w a s a u ß e r h a l b des O r t e s . Im I n n e r n derselben h ä n g e n a n D r ä h t e n v o n d e r W a n d h e r a b fünf g r o ß e Segelschiffe, das g r ö ß t e d a v o n w u r d e v o n der österreichi*

sehen M a r i n e gestiftet u n d ist ungefähr zwei M e t e r lang u n d ein M e t e r hoch. D i e vier übrigen sind e t w a s kleiner, vielleicht 60—80 cm lang. A n d e r e V o t i v e sind nicht m e h r v o r h a n d e n u n d die V o r h a l l e d e r Kirche ist ganz leer. Auf der Insel R a b gilt die Kirche M a d o n n a delle G r a z i e , eine der fünf K i r c h e n der gleichnamigen Stadt, als Wallfahrt. Ich k o n n t e bei m e i n e m A u f e n t h a l t e im S o m m e r 1927 b e o b a c h t e n , wie an einem Sonntag v o r m i t t a g zahlreiche W a l l f a h r e r h e r b e i k a m e n . Die F r a u e n zogen a m K i r c h e n p o r t a l ihre Schuhe aus u n d rutsch» ten d a n n in S t r ü m p f e n u n d auf d e n K n i e e n d u r c h die ganze Kirche bis vor das G n a d e n b i l d , w o sie eine Zeitlang b e t e t e n ; dieser Vor* gang w i e d e r h o l t e sich dreimal h i n t e r e i n a n d e r . Eine solche Wall* fahrt m u ß j e d e n e r s t e n Sonntag im M o n a t ausgeführt w e r d e n , so will es der B r a u c h u n d das Gelöbnis. M a n k o m m t in d e n ver* s c h i e d e n s t e n Anliegen, V o t i v e w e r d e n jjedoch keine m e h r mit» g e b r a c h t , h ö c h s t e n s silberne H e r z e n o d e r Schmuck. D a f ü r t r ä g t j e d e Frau ein K ö r b c h e n a m A r m , welches mit allerlei N a t u r a l i e n , m e i s t Obst, gefüllt ist; dieses wird h e r n a c h a n d e r K l o s t e r p f o r t e abgegeben u n d hiefür seitens der S c h w e s t e r n eine kleine Stär» kung, Suppe o d e r Schnaps verabreicht. Ich beschließe meine Schilderungen mit Jugoslaviens be* r ü h m t e s t e r W a l l f a h r t s k i r c h e a m T r s a t oberhalb Sušak bei R e k a (Fiume). D a s G n a d e n b i l d der d o r t v e r e h r t e n M a d o n n a del m a r e e r i n n e r t in seiner b y z a n t i n i s c h e n P r a c h t an die M u t t e r G o t t e s v o n C z e n s t o c h a u ; d e r P a p s t h a t es im J a h r e 1715 selbst g e k r ö n t . D e r R u h m der W a l l f a h r t g r ü n d e t sich auf ein h ö c h s t w u n d e r b a r e s G e s c h e h n i s . A m 10. M a i des J a h r e s 1291 nämlich w u r d e die so* g e n a n n t e C a s a Santa, d a s heilige H a u s , d a r i n die M u t t e r G o t t e s einstens in N a z a r e t h g e w o h n t hat, v o n Engeln hier niedergesetzt. H i m m l i s c h e H ä n d e h a t t e n es in Palästina i n die Luft e r h o b e n u n d ü b e r s M e e r getragen; allerdings blieb der T r s a t nicht sein endgültiger Standplatz. N a c h d e m eine Z e i t von d r e i J a h r e n verstrichen war, w u r d e es eines N a c h t s a b e r m a l s e n t f ü h r t u n d setzte seine Reise ü b e r d a s adriatische M e e r hinweg fort, bis es die Engel in L o r e t o in Italien endgültig zur E r d e niederließen. In E r i n n e r u n g d e s w u n d e r b a r e n G e s c h e h n i s s e s j e d o c h ließ der Schloßherr d e r b e n a c h b a r t e n Frankopan*Burg auch a m T r s a t ein G o t t e s h a u s e r s t e h e n , zu d e m alljährlich a m 15. A u g u s t Tau* s e n d e von südslavischen Pilgern h e r b e i s t r ö m e n . Eine steinerne

Stiege führt v o n Sušak aus zur W a l l f a h r t s k i r c h e empor. V o n o b e n b i e t e t sich ein einzigartiger Blick ü b e r d e n Golf v o n Fiume (Reka) mit all seinen K ü s t e n s t ä d t e n und vorgelagerten Inseln. Auf e i n e m freien Platze vor d e r Kirche befinden sich einige K r a m b u d e n , w o allerhand D e v o t i o n a l i e n verkauft w e r d e n : Ker*' zen, Heiligenbilder, W a l l f a h r t s m ü n z e n , R o s e n k r ä n z e , Mutter* gottesfiguren aus v e r s c h i e d e n s t e m M a t e r i a l angefertigt u. ähnliche Dinge, billige u n d teuere, aber m e i s t e n s u n s c h ö n e F a b r i k s w a r e . In einem Stand gab es auch n o c h V o t i v e zu kaufen, d o c h ist n u r ganz m i n d e r w e r t i g e W a r e v e r t r e t e n , u n d zwar in drei G a t t u n g e n : Figuren, A r m e u n d Beine. Sie sind aus gelblichem W a c h s , d a s noch s t a r k nach Honig riecht, gepreßt. J e d o c h h a n d e l t es sich u m kleine, ganz flache Gebilde, die nicht viel m e h r als die ä u ß e r e n K o n t u r e n des G e g e n s t a n d e s , — nicht einmal M ä n n e r u n d F r a u e n sind zu u n t e r s c h e i d e n , — e r k e n n e n lassen. D a s I n n e r e der Kirche ist aus früherer Z e i t b e h a n g e n mit zahlreichen Votivtafeln, die sich meist auf in Seenot befindliche Schiffe beziehen. D i e ä l t e s t e n Segelboote u n d die m o d e r n s t e n Dampfschiffe sind hier im Bilde festgehalten, faßt wie in einem M u s e u m k a n n m a n die Entwick* lung d e r Schiffahrt auf der A d r i a verfolgen. A u c h d a s h ö l z e r n e Modell eines Segelbootes h i n t e r G l a s u n d R a h m e n k o n n t e ich b e m e r k e n . M i t u n t e r w i r d auf historische Ereignisse u n d Person* lichkeiten angespielt, so b e d a n k t sich d e r C a p i t a n o Cosulich für R e t t u n g aus g r ö ß t e r Seenot, u n d ein e i n g e r a h m t e r Zeitungsaus* schnitt enhält d e n Bericht v o m U n t e r g a n g der T i t a n i c im J a h r e 1914; er w u r d e wohl v o n e i n e m Passagier, der d e m T o d e d e s E r t r i n k e n s e n t r o n n e n war, hier aufgehängt. H i n t e r d e m G n a d e n * a l t a r sah ich n o c h einige K r ü c k e n u n d B r u c h b ä n d e r . U m d a s G n a d e n b i l d h e r u m , das ein goldgrundiertes G e m ä l d e der Ma* d o n n a mit d e m K i n d e darstellt, h ä n g e n silberne W e i h e g a b e n , fast n u r H e r z e n u n d Schmuck. A n den W ä n d e n u n d d e r D e c k e d e r Kirche erblickt m a n m e h r e r e G e m ä l d e , die die Entstehungs* geschichte der Wallfahrt, d e n englischen T r a n s p o r t d e s hl. Hau* ses u n d was d a m i t z u s a m m e n h ä n g t , zum V o r w u r f h a b e n . V o n d e n zahlreichen V o t i v e n , mit d e n e n früher einmal d a s ganze K i r c h e n i n n e r e gespickt war, ist j e t z t nichts m e h r zu sehen. Ein P a t e r sagte mir, sie seien verkauft w o r d e n . D a m i t bin ich a m E n d e m e i n e s A u f s a t z e s angelangt. W e n n er zu e r s c h ö p f e n d e r e r Darstellung d e s i n t e r e s s a n t e n Stoffes seitens einheimischer G e l e h r t e r A n l a ß gibt, so ist sein Z w e c k vollauf

erreicht. Als landesfremder R e i s e n d e r k o n n t e ich eben n u r über das, w a s ich m e h r oder weniger d u r c h Zufall b e o b a c h t e n k o n n t e , berichten. Résumé : A v t o r , dr. R. Kriss iz Berchtesgadna, ki se peča z ljudskimi običaji in je p o s e b n o v s t r o k i votivalij p r i N e m c i h izdal p l o d n a dela, j e leta 1928. p r e p o t o v a l velik del Jugoslavije, obiskal množico b o ž j e p o t n i h cerkva in nabiral p o d a t k e o raznih votivnih kultih, ki so d a n e s še v Jugoslaviji živi. Ker žal n i m a m o o tej s t r o k i še skoro n i k a k e literature, je m o r a l začeti p o v s e m s a m o s t o j n o raziskavanje in p o d a j a v tej r a z p r a v i plodove svojega dela z opravičUom, da r a z p r a v e še ne m o r e s m a t r a t i za p o p o l n o in izčrpno. U v o d o m a ugotavlja a v t o r t r i k u l t u r n a o b m o č j a p r i n a s : s e v e r n o , kjer p r e h a j a j o vplivi alpskih Bavarcev m e d Slo* vence in deloma m e d H r v a t e , dalje v z h o d n o (Srbija, Bosna, del H r v a t s k e ) p o d b a l k a n s k i m , in z a p a d n o , p o d zapadno*medi» t e r a n s k i m (laškim) vpUvom, ki obsega ozek del d a l m a t i n s k e g a obrežja. V o t i v a l n i običaji p r e p a j a j o s a m o katoliški i n deloma p r a v o s l a v n i del Jugoslavije; v t e m okviru j e z a z n a m o v a t i tupa* t a m n e m š k e vplive n a severu in d e l o m a t u d i laške n a zapadu. M o h a m e d a n c i in večinoma tudi p r a v o s l a v n i Jugoslovani m e n d a n i m a j o t e h običajev. V s e v e r n e m k u l t u r n e m o b m o č j u so v navadi o b r t n o izdelani votivi iz voska, izza p r o t i r e f o r m a c i j e d o p o vojni znani, izdelani so v primitivnejši obliki k a k o r v N e m č i j i (manj naturalističnih detajlov). So t o m o š k e in ž e n s k e figure, dojenci, glave, oči, uhlji, r o k e , noge, k r a s t a č e , konji, g o v e d o in druge do* m a č e živali. Krastača, simbol m a t e r n i c e , j e n e m š k e g a vpliva in sega skozi slovensko ozemlje do Z a g r e b a . R o č n o izdelane votive j e t o o b m o č j e tudi uporabljalo, dalje votive iz b a r v a s t e g a voska, k i t a s t o spletene vrvi in vence p r o t i glavobolu, dalje votivne sveče § svetimi slikami v n a r o d n i h b a r v a h . V ljubljanskem muzeju je a v t o r našel konjičke iz lesa in v o s k a s svilenimi grivami (iz Begunj in K o p r i v n i k a ) . V Sloveniji j e a v t o r našel p o c e r k v a h * V p r a š a n j e razdelitve s l o v e n s k e g a ozemlja na kulturne sfere in kulturna naslaganja

j e b i l a načejto ž e l e t a

na Belokranjskem

in k r a t k o

k o t z g o r a j . (H. Ж у п а н и

1912. o priliki p r o u č e v a n j a

odgovorjeno

v

znamenju

, Жумберчани и Мариндолии,

srbskih

trojstva, str. 5, 6.

naselbin

skoraj

enako

Beograd 1912)

Številne lesene k o n j e in g o v e d o in se čudil njih n a r o d n i m bar* v a m ter m e š a n j u nacionalizma in vere pri nas. Železne votivne živali je našel a v t o r samo v deloma n e m * š k i vasi St. O s w a l d u v D r a v s k i dolini tik ob štajerski meji, p r i Slovencih so železni votivi, ki so p r e t e ž n o z n a k b a v a r s k e g a vpliva, neznani. V o t i v n e slike je našel a v t o r s a m o v L j u b n e m in na Brezjah in trdi, da j e ta običaj pri Slovencih redek.* N a Brezjah j e našel a v t o r t u d i bergle, kite, s r e b r n e igle in koščice. V R e m e t a h pri Z a g r e b u je našel a v t o r votivne freske. V o t i v i v naturalijah v Sloveniji so običajni t u d i v Kočevju; d a r u j e j o se sirovo maslo, j a j c a , naglavne rute, obleka, žito, ko* ruza in svinjsko meso. V s e t o se p o maši zlicitira in p r o d a , izkupi* ček pa p r i p a d a cerkvi. T a običaj je obsegal tudi n e k e dolenjske, gorenjske in štajerske kraje. V Beli Krajini se daruje p e r u t n i n a , žito in vino. N a H r v a t s k e m tega običaja ni več. N a v z h o d u J u g o s l a v i j e , zlasti m o h a m e d a n s k e m , ni običaja votivov v t e m smislu. D o b e se v p r a v o s l a v n i h c e r k v a h le lepo izdelane darilne s v e t n i š k e p o d o b e . A v t o r je našel le zelo r e d k e s r e b r n e reliefne votive, ki pa so p o a v t o r j u vpliv Italijan* skih običajev. Z a t o p a imajo v z h o d n j a k i radi amulete. N a z a p a d u d r ž a v e , n a j u ž n e m d a l m a t i n s k e m obrežju, se darujejo votivne s r e b r n e stvari. Običaj j e t u p a t a m celo neko* liko p o d o b e n italijanskemu in j e živ le pri katolikih. G r e za m o š k e in ženske figure, dojence, glave, prsi, živote, r o k e , noge, oči, uhlje, srca, ladje iz srebra. V o t i v o v iz voska jug nima, d o b e se le v severni Dalmaciji.

* O b i č a j j e bil v X V I I . in X V I I I . s t o l e t j u z e l o ž i v i n še d a n e s j e m n o g o

lepih

k m e č k i h v o t i v n i h slik o h r a n j e n i h ! O b i č a j t o r e j n e b o i z k l j u č n o n e m š k i ! O p . ur.

Reka Erak. Prilog istoriji borbi naroda za prevlast nad južnom Rusijom u drugoj polovini IV. stoleća posle Hr. Dr. N i k o Z u p a n i ć ( L j u b l j a n a ) . Huni, kojih vrhovnu vlast istočni Goti (Ostrogothae) priznaše posle samoubistva njihovog stoletnog kralja Hermanarika (god. 375), nisu mogli trpeti, da njegov naslednik, kralj Venetarije, nastupa samovlastno kao nezavisan vladalac. Naročito mu zameriše, što je bez pi tanja i dozvole svojih gospodara vodio rat protiv istočnih Slovena, Anta, koje je posle ljutih borbi pokorio i kod njih zaveo straho vladu. Zato je kralj Huna, Balamber, poveo vojsku protiv Venetarija, koji je u početku rata pokazao veliku otpornu snagu, zadajući napa dačima osetljive gubitke. Na kraju je ipak ostrogotski kralj izgubio pobedu i život u odsudnoj bitci na reci Erak. Tu ga je vlastoručno ubio Balamber strelom iz bojnog luka. Tako priča Jordanis^ oko po lovine VI. stoleća posle Hr. Ovom prilikom nećemo se baviti tim Jordanisovim izveštajem u pojedinostima ispitujući, u koliko je taj ili onaj podatak pouzdan, u koliko se dade prokontrolirati i popraviti pomoću ostalih istorijskih izvora, već ćemo pokušati po mogućnosti utvrditi, gde je tekla reka Erak^, Inače se ne bi znalo, gde se je desila odsudna bitka izmedju Huna i istočnih Gota, bitka koja je godine 376 utvrdila prevlast Huna nad današnjom južnom Rusijom i načinila ih neograničenim gospo darom puta, koji je vodio preko severnoga crnomorskoga primorja iz Turkestana i evropskog istoka u srednju Evropu. ' l O R D A N I S , D e origine a c t i b u s q u e G e t a r u m , cap. 247—250. Germaniae

historica,

Theodorus

Mommsen.)

= lORDANIS,

auctorum Berolini

antiquissimorum

tomi

V

(Monumenta

pars prior,

recensuit

MDCCCLXXXII.

o p . c. c a p . 2 4 9 : t e r t i o v e r o p r o e l i o s u b r e p t i o n i s

aurilio

ad

fluvium n o m i n e Erac, d u m utrique ad se venissent, Balamber sagitta caput Vene» tharii saucians interemit n e p t e m q u e eius V a d a m e r c a m sibi in coniugio i a m o m n e m in p a c e G o t h o r u m p o p u l u m s u b a c t u m

possedit...

copulans

Ova epizoda zanima nas Jugoslovane tim više, što se ona ticala posredno i Slovena, u prvom redu njihovog istočnog dala, Antâ. Tada bila je još u jeku protoslovenska doba, kad su sve skupine i plemena Slovena živela iza spoljašnog luka Karpata u neposrednom dodiru medju sobom. Što se tiče samog imena reke Erak, ima više varijanti prema kodeksima i njihovim prepisima: e r a c (codex Ambrosianus saec XI, codex Ottobonianus X saec, C. Breslaviensis s. XI); (C. Cantabrigiensis s. XL, C. Berolinensis s. Xll.) ; e r a e (C. Heidelbergensis, s. VIII., C. Palatinus, s. IX, C. Valentiennensis s. IX, C. Laurenttianus, s. XI) ; aere (C. Ambrosianus, s XI : "EqaS, iJTOi ô Ф&аид Constantinus Porphyrogeun. de adm. imp. c. 45). K. Müllenhof napisao je kao dodatak Mommsen-ovom izdanju Jordanisa : I, index personarum} II, index locorum*, III, ortografica^, IV, lexica et grammatica^ gde u kratko objašnjava manje poznata istorijska i geografska imena tako dobro, da ti indeksi, po vrednosti, gotovo odgovaraju komentarima. Kod imena Erac pak K. Müllenhof nije dao nikakvo vlastito mišljenje, već je samo uputio na primedbe' izdavača Th. Mommsen-a ispod Jordanisovog teksta, kao što smo ih već gore naveli. Tu se skreće pažnja na K. Porfirogenita, koji identifikuje neku reku Erax sa rekom Fazis (Phasis). Treba znati, gde teče taj Fazis, na koji upućuje K. Müllenhof. To ćemo videti, ako pogledamo okol nosti pod kojima navodi vizantijski car i pisac identifikaciju Erax-a i Phasis-a. Konstantin Porfirogenit naime piše na dotičnom od Momm sen-a navedenom mestu sledeće: xal ели oi^re è§ oixslaç ошаишд rtjv &(oâo6iovnoliv 6
хагеатсегјзато

xatra

ôiôxi

filv

/axéxsiv xâoxQov

övxa

© g

xoO

'Aßvixov

oiîre

sv&sv

rô

'Aßvixov

"Еса§

xod

ß i x Q i

w

6 vBv

oüte лохаиоИ fjv

rà

MaOxàxov, ijroi

rot

aixiôvOiov

oix Ф а б 1 0 о д

xal

ai)xo-

Vest Konstantina Porfirogenita govori jasno, da se mesta Teodoziopol, Abnikon in Mastaton nalaze u Transkavkaziji, ali ne u Kolhidi, u slivu poznate reke Phasis, nego u Armeniji, u slivu Arasa (ant, Araxes). Teodoziopol naime, koji spominje K. Porfirogenit, ôéoxoxov^.

ä M o n u m e n t a

G e r m a n i a e, a u c t o r . a n t i q u i s s . T o m i

V

pars prior,

S t r . 139—156. * Idem, S t r . 156—166. ^ I d e m , S t r . 167—175. ' Idem, S t r .

176—200.

' I d e m , S t r . 122, n o t . 5. »

C. P O R P H Y R O G E N E T I , D e

Niebuhr). Bonnae M D C C C X L .

a d m i n i s t r a n d o i m p e r l o , c a p . 45. ( E d i d i t

leži na početku južnoga izvornega kraka reke Arasa. Ta reka se zvala već u doba Ksenofonta Phasis, kraj pak Phasiane'. Tamo dakle, na reki Aras v Armeniji imela bi biti bitka izmedju Ostrogota in Balamlerovih Huna, naravski, kad bi se držali mišljenja K. MüUenhofa.

P o p r i S t e b o r b i i z m e d j u H u n a i Gota u 2 . p o l o v i n i I V . s t o l e ć a p r e H r .

No ono je nesmisao, ako uzmemo na um političke prilike i etničku grupaciju stanovništva južne Sarmatije u drugoj polovini IV. stoleća posle Hr. Istočni Goti (Ostrogothae) naime stanovali su sa zapadne strane do linije Dnëstra, dok su medjutim Huni i Alani pritiskivali na njih " W.

Tomaschek,

Altertumswissenschaft,

Araxes.

(PaulyAVissova,

I X , str. 4 0 2 , 4 0 3 ) . S t u t t g a r t

Realencyklopädie 1896.

d.

class.

sa istoka, prešavši reku Don u zapadnom pravcu^". I ništa nije pri rodnije nego si predstaviti povlačenje kralja Venitarija i njegove vojske prema liniji Dnëstra. To potvrđuje i dejstvo, da je izvestan deo za padnih — i izvestan deo istočnih Gota, osetivši udar Huna sa istoka, ubrzao odstupanje ka donjem Dunavu moleći cara Valensa za prijem na tla rimske države. Ove uzmakle zapadne Gote vodio je Alavivus, istočne pak Alatheus i Saphrax". Pošto je dakle dovijanje K. Müllenhoffa pogrešno i pošto je i svaka pomisao, da se traži u Kavkaziji Jordanisov Erax, isključena, treba ga tražiti u dijametralnom pravcu, u zemlji na suprotnoj, za padnoj strani Ponta, no ne u Kaukaziji. Mi treba da pođemo tražeći Erak, iz ostrogotskog centra, koji se svakako nalazio negde blizu Dnëpra (ako ne na samom Dnepru), u pravcu prema zapadu, jer su Ostrogoti odstupali u tom pravcu. Sto je bilo zapadno od Dnëstra (Da naster, Tyras) već nije bilo njihova otadžbina i prirodno je, da je ostrogotski kralj branio ognjišta svoga naroda negde izmedju Dnëstra i Dnëpra, ili u krajnom slučaju na Dnëstru samom. Ali teškoća leži u tome, što čitava antička literatura ne pozna kakvu reku Erak u slivu reka Dnëstra i Dnëpra. Čak ni u Europi je nema. Ipak nam se čini, da se ime reke Erak krije u obliku jednog antičkog geografskog imena, naime u imenu varoši Eracton-a u Europ skoj Sarmatiji. Izgleda da Eracton upravo i znači: mesto na reci Erak. U antičkoj ilirskoj toponomastici postoje naime slična i srodna izvo đenja (derivacije) geografskih i etnoloških imena. To su takozvane tvorevine na t-, čiji nastavak ima bez predhodnog vokala karakter derivativnog elementa^^. Tako n. pr. znamo iz Ptolemeja, da se na današnjem ostrvu Krku nalazila varoš Kovcixov, a ostrvo samo se zvalo u antičko doba Kovçixra (Ptolemaeus), a stanovnici Currictae (Plinius). Koren reči je isti ali je ime ostrva i stanovnika pomoću t- nastavka izvedena od imena varoši. Dalje imamo srednjevekovno rečno ime Narenta iz starog Mçwv, itd. 1» A M M I A N I

M A R C E L L I N I , r e r u m g e s t a r u n i libri qui s u p e r s u n t ,

XXXI,

C a p . 3, § 1. " AMMIANI

MARCELLINI

RERUM

G E S T . , lib. X X X I . ,

c a p . 3,

§ 3,

X X I , c a p . 4, § 12. " Petar

Skok,

S t u d i j e iz i l i r s k e t o p o n o m a s t i k e .

O sufiksu t u ilirskom

geografskom nazivlju. (Glasnik Zemaljskog Muzeja u Bosni i Hercegovini, X X I X , s t r . 117—143.)

Sarajevo

1917. — H .

Krabe,

Die alten balkanillyrischen

g r a p h i s c h e n N a m e n , s t r . 65. ( I n d o g e r m a n i s c h e B i b l i o t h e k , III, A b t . 7.) b e r g 1925.

geo«

HeideL

Ako dakle pronadjemo varoš Erakton onda je pronadjena i reka Erak. Ptolemej nabraja u Europskoj Sarmatiji iznad reke Dnëstra {Tvçag) prema Dakiji sledeče varoši, a medju njima i Erakton, ovim redom : Carrodunum (Kaççôôovvov), Maetonium (Mairéviov), Clepidava (KlrixLöava), Vibantavarium (Ohißavravaciov) na kraju Eractum ('Hçaxrov): GEOGRAPHIAE, lib. 111, cap. 6, § 15: 'Ғлес 6i rov Tiçav жохаlibv

лсос

Tfi

Jaxia

Ove podatke Ptolemeja za orijentaciju ruski je kartograf, ge neral V. Borisov^^ tako razumeo i tako predstavio, da se položaji navedenih varoši tako redaju da Carrodonum leži najsevernije, dok je medjutim geografski položaj Eraktona najjužniji. Sve te varoši leže na istorijskom zemljovidu V. Borisova uz liniju Dnëstra, i to Carro dunum na njegovoj desnoj obali, tamo gde se danas nalazi varošica Ataki prema Mohilevu; Maetonium kod Kamenke na levoj obali; Cle pidava na desnoj obali prema Dubossary; Vibantavarium isto tako na desnoj obali kod varoši Bendery (neodlučeno) i naposledku Eractum tamo blizu ali na protivnoj strani reke kod današnjeg Tiraspola. — Pošto je dakle po Borisov-u ležao Erakton na Dnëstru, trebao bi Erak da znači reku Dnestr. Izdavač Ptolemejevog teksta, C. Müller, misli drukčije pozivajući se na to, što iznosi prema Ptolemeju samom odstojanje Dnëstrovog kolena (okuke) od crnomorske obale 1200 stadija, pak se bi na taj način ova okuka imala nalaziti kod današnje varošice Rybnice, gde počne reka teči prema jugu. U vezi s time nalazi C. Müller geografski položaj Vibantovarium-a 200 stadija južno od spomenutog rečnog kolena, a to znači kod mesta Balte, a Eractum u njegovoj blizini. Uzgred primećuje editor Ptolemeja, da su imena Carrodunum, Mae tonium i Vibantavarium keltskoga — a Clepidava đačkog porekla^*. Istorijski geograf H. Kiepert^^ ima Erastum (sic) zabeležen ispod Dnëstrovog kolena pri Rybnici, ali pod znakom pitanja. KAPTA САРМАТ1И нын>-ЕошенеИ Р 0 С С 1 И no греческому географу Птолемек). Т р у д г е н е р а л Б н а г о штаба генерал-Maiopa Внчеслава Борисова. ( T a b u l a S a r m a t i a e s e c u n d u m Cl. P t o l e m a e u m . C o m p . W . B o r i s o w . ) P e t r o g r a d "

CLAUDII

PTOLEMAEI,

Geographia,

vol.

1910.

I, ^tr. 434,

prim.

9.

15 H . K i e p e Г t, F o r m a e o r b i s a n t i q u i , t a b . X V I I . B e r o l i n i M D C C C C X C I V .

M. Kiessling^^ računa da je bila sarmatska varoš Eractum 875 stadija (143 ^m) udaljena od ušća Dnëstra (Tyras) i istoimenog trgo vačkog emporija u blizini današnjeg Akermana, pa je treba tražiti kod mesta Dubossary u Podoliji prema ušću reke Reut u Dnestr. To je blizu mesta, gde postavlja V. Borisov Klepidavu. Još pre kratkoga vremena (1913) identifikovao je nemački naučenjak, W. Martens^', Erak sa Fazisom bez svakog uzdržavanja i bez svake primedbe, valjda povodeći se za Th. Mommsenom i K. MüUenhofom. Bez sumnje je mislio na poznati Fazis u Kolhisu, što je narav ski pogrešno. Danas se kolhiski Phasis ne zove Eraks niti se tako zvao za vreme K. Porfirogenita, već mu Turci kažu Faš a Gruzinci Rioni. No ima jedna druga reka u Transkavkaziji, koje je ime nalik na Erak i koje stoji s njom svakako u etimološkom sorodstvu, reka Aras (antički 'Açâ§r]ç), kod Jermena Erachs (Erasx) nazvana^^. Kao što je spomenuto, već je Ksenofon na kraju V. stoleća pre Hr. poznavao naš Phasis t. j . južni od izvornih potoka reke Araksesa, koji protiče kroz vododelni predeo Phasiane ili Basean i gde se danas nalazi Erzerum (Theodosiopolis), izmedju izvora Eufrata i spomenutog Fazisa. Tomaschek^', piše da se etymon imena Araxes u opšte ne može pronaći i dokazati, jer da uporedjenje sa jermenskim korenom arag, erag „brz" nije moguće i da je nepouzdana tobožnja perzijska reč arakhš „brz". " M . K i e s s 1 i n g, E r a c t u m . ( P a u l y s W i s s o w a , R e a l e n c y c l o p ä d i e sischen Altertumswissenschaft,

V I , str. 327.) S t u t t g a r t

der

class

1909.

" D i e G e s c h i c h t s s c h r e i b e r der d e u t s c h e n V o r z e i t in d e u t s c h e r Bearbeitung, ß d . V : J o r d a n i s G o t e n g e s c h i c h t e , 3. A u f l a g e , str. 82, p r i m . 1. L e i p z i g "

C. v o n

phischer trug

Hahn,

Namen,

der

Bactr und

A.

str. 6. S t u t t g a r t

die

den

Phasis.

Benennungen

Erster V e r s u c h

vieler

heiligen

einer Erklärung

1910: » F ( l u s s )

indischen

Flüssen

D i e W u r z e l ides j e t z i g e n Flüsse

der

alten

Araxes.

Welt

sich

Im grauen

eigentümlichen

Namens

1913.

kaukasischer

ist A r a s ,

wiederholt,

so

geogras Altertum

Namen,

welche in d e m

N a m e n der W o l g a : Ra. Es ist z u bemerken, dass in A s i e n Д R a s oder Ras

eigentlich

ein

Gattungsname

war,

welche

ebenso

wie

Phrat,

wie

in

den alten

einfach

Phas,

Oon,

Dscheichun und andere, vielen bedeutenden Flüssen beigelegt wurde. D i e

Ar»

menier heißen den Fluß Erachs (Erasx) nach dem Enkel des Patriarchen Harma, die Grusiner Rachsi oder Arazi, die Perser, Türken und

Araber:

Arasstschai,

NjachrisAras, Ras oder A ' Ras anstatt AI Ras, die R ö m e r A r a x e s , die 'AçaStjç,die

orientalischen

Schriftsteller

Araschi,

Raksi,

Griechen

Eres, Araches,

R o s , R u s , O r o s (S. B a r o n U s l a r ) . D a d e r N a m e s c h o n b e i H e r o d o t

Arras,

vorkommt,

s o i s t er w o h l k a u m a r m e n i s c h . E i n i g e G e l e h r t e w o l l e n i h n v o n d e m

Zeitwort

» a r w a t « — » d e r L a u f e n d e « a b l e i t e n . M ö g l i c h i s t , d a ß er a u s d e m a r a b . ruz laufen oder aus d e m griechischen " W. T o m a s c h e k ,

àgâaaw

Araxes.

—

L ä r m m a c h e n h e r v o g e g a n g e n ist.«

(PaulyAVissova,

Realencyklopädie,

II, 4 0 3 .

Th. Braun^" tumači Ptolemejevu dislokaciju spomenutih 5 varoši tako, da postavlja samo Maetonium na liniju Dnëstrovog toka, ostale 4 pak iznad reke, t. j . u izvesnoj udaljenosti (éxiç ràv Tvçav Tcarßav) Erakton je bio udaljen od varoši Tirasa 884'4 stadijev = 163 km 349 m, od pregiba (ел10тсо<р1]) Dnëstra 288*2 stadija = 53 km 230 m i od Olbije na Crnom moru 1058"7 stadija = 195 km 542 m, i na osnovi tih podataka se može predpostaviti u blizini današnje varoši Ananëv (Ананывч,) na reci Tiligulu^^, nešto južno ispod njegovog izvora. U antičko doba zvao se Tiligul 'Aîäxrii^'^ ili Asiaces i izlivao se u gorko-slani istoimeni Uman na kojem je ležala varoš Ordessos. P o istom Th. Braunu treba tražiti antički Vibantavarion u blizini varošice Balta, na granici herzonske i kamenec - podolske gubernije, dakle severozapadno od Eraktona. Pošto se mišljenja o geografskom položaju sarmatskog Eraka razilaze, treba da se odlučimo ili za jedan od onih na Dnëstru ili za onaj na reci Tiligul-u (Aksiakes). Ako se bi odlučili za prvi slučaj, onda bi imali pod antičkim Erakom razumeti današnji Dnestr, u drugom slučaju pak stepsku bujicu Tiligul. Za taj poslednji slučaj mogao bi govoriti sam Ptolemejev zemljovid Europske Sarmatije, gde Eracton nije naveden na Dnëstru nego u izvesnom odstojanju, istočna od linije njegovog toka. Za Erak = Tiligul moglo bi govoriti i jedno mesto u Amijanu Marcelinu, koji ne spominje ni kralja (Vinitari-a) ni Erak, ali se vidi, da je onaj ostrogotski kralj, koji je preuzeo vladu posle smrti Hermanarikove (375), vladao samo kratko vreme izgubivši bitku i život u ratu sa Hunima, pa zvao se on Vinitarij p o Jordanisu ili Vidimir po Amianu Marcelinu. Svakako se oba antička historika slažu u time, da se za kratko vreme posle smrti Hermanrika desila jedna odlučna bitka izmedju Ostrogota i Huna i da je u toj bitci zaglavio tadašnji ostrogotski kralj. Kao što naime piše Ammianus Marcellinus preuzeše tutorstvo nad nedoraslim sinom ubijenog 2» Ө Браут, Разысканш областп гото-славинскихг отношен10, I. s t r . 2 0 6 . С б о р н и к г отд- лен!н русскаго нзика и словесности нмператорскои академ1и н а у к г т о м г LXIV, № 12. P e t r o g r a d 1899

=1 T i l i g u l ( t a t a r s k i : D e l i » g ë l = b e s n a r e k a ) p r e d s t a v l j a t i p i č n u s t e p s k u r e k u h e r z o n s k e g u b e r n i j e ( d u ž i n a t o k a 138 Va v r s t ) , k o j a p o s t a n e u p r o l e ć e i na jesen divlji torrens, a u letu i na zimu m a l o v o d n a sušica. " C L . P T O L E M A E I , g e o g r a p h i a , 111, C a p . 3 , § 6 : o rfÈ ^Асилнгјс norafibq xal avroç âiaçpel zTfV Saçfiaziav tnhç rfjv Aaxlav ßexQi tov KaçnÙTOv dçovç. — lib. 111, C a p . V, § 1 4 : vniç Se xbv Aîâxtjv noraßov 'Ogorjoabq (57° ЗО*). — W. Tomaschek A x i a k e s . ( P a y l y - W i s s o w a , R. G. II, 2625.

kralja Vidimira dva ostrogotska vojvode, Safraks i Alatheus, koji napustiše otpor protiv Huna i odstupivši stigoše na Dnëstr^^. To svakako govori zato, da razbojište izmedju Ostrogota i Huna nije ležalo na Dnëstru nego istočno od njegove rečne linije. Na osnovi prethodnog moglo bi se reći, da se pod imenom reke Erak verovatno krije današnji Tiligul, antički Aksiakes.^^ Izgleda da imaju koreni imena Axiakes i Erac i isto značenje, naime „voda, reka". Etimologija imena reke Erak. Koren imena E r a c je *ar, koji produžen nastavcima -b, -k, -g, -d, -n, -t daje razna rečna imena^^. Tvorba na -b: Ar-bia reka u Italiji, 'Ас-жабод, reka u Kariji; na -d: I-aç-ôavoq u Lidiji; na -g: 'Oç-yaç pritoka Meandra u Maloj Aziji; na -k: 'ÂQy.aôiç reka u Kapadokiji; na -n: Arnna {'AQ-VÜ, "AÇ-VIJ) reka u Likiji, Arnus u Etruriji, itd. Dalje K. Oštir^^ i C. Holder^^ navode rečna imena od korena *ar u Galiji, Helveciji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes „Ar-fluvius", Ara dva pritoka Rena (sada die Aar i die Ahr); Arabo{n) Raba u Panoniji, Arar u Galiji (danas Saône) pritoka Ro dana, Are-lape mesto i reka u Noriku (reka Erlaf u Osterreich unter d. Enns), Ar, Ar-ar, Arel- ( > reka Jerelb u južnoj Rusiji, nastalo iz predskitštine). Verovatno je koren reke Erac srodan sa lezginskom (avarskom) reči er (ör) „reka". Na osnovi gore navedenih činjenica možemo tvrditi, da je reka Erak tekla u Evropskoj Sarmatiji i to na prostoru između Dnëpra i Dnëstra. Ovđe pobediše Huni istočne Gote 376. godine i ovđe je bilo defini tivno uništeno njihovo gospodarstvo nad južnom Rusijom. Sa pri ličnom pouzdanošću može se reći, da se ime reke Erak krije u imenu A M M I A N I M A R C E L L I N I , r e r u m g e s t a r u m , ü b . X X X I , c a p . 4, § 3 (Recensuit notisque selectis instruxit V . Gardthausen, Lipsiae M D C C C L X X I I I ) : c u i s p a r u i filii V i d e r i c h i n o m i n e c u r a m s u s c e p t a m A l a t h e u s t u e b a t u r e t S a p h r a x , d u c e s e x e r c i t i e t f i r m i t a t e p e c t o r u m n o t i , qui c u m t e m p o r e a r t o p r a e n e n t i abie« cissent fiduciam repugnandi, cautius discedentes ad a m n e m D a n a s t i u m per camporum ampla spatia diffluentem. 'A^Lâ.xr)q ( A s i a c e s ) s v a k a k o je s r o d a n p o s v o m e k o r e n u sa preistorijskim alar o d s k i m r e č n i m i m e n i m a n a - š y k š , v o d a " ) k a o n. pr. 'Aç-àèrjq, 'iîSoq, 'I-aSaQXtjq, "ASwq, A x a , A x o n a , O x i n e s {"ASeivoq, EvSsiroq „mare" i još d r u g a imena. A . T r o m b e 1 1 i, S a g g i o di a n t i c a o n o m a s t i c a m e d i t e r r a n e a . Архив за з а арбанску старину, језик и етнологију, стр. 17, 18). B e o g r a d . 1926. K. O š t i r , A l a r o d i c a ( » R a z p r a v e « , I, 2 8 6 ) . L j u b l j a n a 1923. " C. H o l d e r ,

A l t c e l t i s c h e r S p r a c h s c h a t z , I. p. 170. L e i p z i g s B e r l i n 1925.

Evropsko-Sarmatske varoši Eractum ("HçaxTov), koja je ležala na istočnoj strani Dnëstra, svakako ne daleko od linije njegovog toka. Verovatno treba tražiti Erakton na mestu današnje varošice Ananëv, na gornjem Tiligulu. Prema tome bi možda mogli identifikovati stepsku bujicu Tiligul sa starim Erakom. Résumé: La rivière de l'Erak. C o n t r i b u t i o n à l'histoire d e s n a t i o n s l u t t a n t p o u r l ' h é g é m o n i e e n R u s s i e m é r i d i o n a l e , d a n s la s e c o n d e m o i t i é d e s IVe s i è c l e a p r è s J . — C h .

L'historien Jordanis rapporte que, après la mort du roi cente naire Hermanarik, Venetharius devint roi des Ostrogoths, mais qui dut reconnaître la souveraineté des Huns (375 après J—Ch). Cepen dant, Venetharius ne la reconnut qu'en apparence, de fait, il aginait en souverain indépendent. Ainsi il faisait la guerre aux Antes, Slaves orientaux qui d'abord, repoussaient les attaques, mais, à le fin, succom bèrent. Avec Venetharius vint la terreur, un grand nombre des chefs des Antes furent pendus. Pour punir le vazal indocils, Balamber, le chef des Huns, alla en guerre contre Venetharius qui, à la rivière de l'Erak, perdit bataille et vie (376). Les Huns devinrent maîtres absolus dela Russie méridionale, par laquelle allait la voie de l'Europe orientale et du Turkestan dans l'Europe méridionale. Mais, l'Erak n'est pas connu et, naturellement, on ne sait non plus où le combat décisif entre Huns et Ostrogoths eut lieu. Mommsen et Müllenhof font allusion au Pharis ; mais c'est impossible, parce que cette rivière ne se trouve qu'en Transcaucasie, ce qui est bien loin. N. Županić pense que le nom de la rivière de l'Erak est dissi mulé sous le nom de la ville d'Eractum {'Hçay.Tov) que Ptolemaeus mentionne en Sarmatie européenne, au-dessus du Dniestr (Tyras.) Puis que l'auteur fixe Eractum non loin du bourg d'Ananev, au cours supérieur de la rivière du Tiligul (entre Bug et Dniestr), la rivière de l'Erak serait probablement identique avec ce torrent des steppes, le Tiligul.

Pogodba za dobavo lesa, sklenjena med mozirskim tržanom in Zagrebčanom v letu 1796. O b j a v i l dr. Fr. K o t n i k

(Maribor).

Gornja Savinjska dolina se že od pamtiveka mnogo bavi s lesno kupčijo. Les spravljajo pozimi do Savinje, na pomlad pa ga drzni splavarji vozijo po Savinji in Savi do Beograda in še dalje. Savinja in Sava sta že pred našim zjedinjenjem gospodarsko spajali naš zahod z vzhodom in jugom. Mozirski tržan Marko Jurij Lipoid, ki je večkrat županoval trgu, tako tudi med 1. 1837.—1842., je za topografijo zbirke Jurija Goetheja v Gradcu spisal o Mozirju tole poročilo: Le malo prebivalcev se tu v trgu preživlja ob svojem posestvu, večinoma trgujejo s stavbnim lesom, razsekavajo drevesa v hlode, jih spravljajo pozimi k drčam, tu jih spuščajo po njih k Savinji in drugim potokom, po katerih jih spravljajo k žagam. Vežejo splave in jih vo zijo globoko dol pod Beli grad. Trgovina s stavbnim lesom večinoma preživlja prebivalstvo v gornji Savinjski dolini. Tukaj v trgu, kjer Savinja blizu mimo teče, so največji trgovci, ki dajajo blago za c. k. utrdbe in regimente. Prej je bila navadno Mitrovica zadnja izložbena postaja, lansko leto pa je Janez Lipoid razširil trgovino pod Beli grad do Sp. Palanke blizu Oršove, kamor je po pogodbi spravil mnogo blaga. Tudi v Trst so spravljali les. Tako poročilo Marka Jurija Lipolda, mozirskega župana in tržana. (Iz arhiva mozirske trške občine.) Živahna je bila tudi lesna trgovina z Zagrebom, o čemer priča kajkavska pogodba iz leta 1796., ki jo istotako hrani mozirski trški arhiv in ki slove: Letto 1796*° dan 9" Decembra ja Alexander Makauecz z Gregurom Praiznikom iz Mozerja (illiti $ra§berga) Purgarom, drugach floszarom za szledecha Materialia Szleidechi Kontrak vuchinilszem ; najmre :

P o g o d b a za d o b a v o lesa, sklenjena m e d mozirskim tržanom . . .

123

I v i c h £)a g Q f g recheni floszar dopelya meni Sïfûuerbanfou N" dvadeßet) koji klaftrov pet y pol dugi, pri tenkom pako kraju illiti berku najmenye szedem czolov in diametro debeli biti moraju) vßakoga po Rainichki jeden, krajczarov Shest. 2 g o o h Shezdefet Spiravczev pet klaftrov dugeh, y pri berku najmenye pet czolov debeleh, vßakoga po krajczarov tridefet. 3«с Rahlinov petzto jeden czoU debeleh, klaftre dva y pol duge pri berku najmenye oszem czollov fhirokeh, vßaku ztotinu po Rai nichki deßet, kak tukaj. 4 t i c h Jezero y petzto lepeh Sviglinov, pol czolla najmenye de beleh dva klaftre y pol dugeh, y pri berku najmenye pet czolov fhi rokeh, vßaku ztotinu po Rainichki pet, kr. chetudeßet. 5«с 2to laitov zevßema dobroga vapna, vßaki lait najmenye pet vagonov dersechi — vßaki lait po Rain, dva kr. dvadeszet y chetiri rachunajuch. Zatem 6*''^'' Letev lepeh trizto dva klaftra y pol dugeh, vßaku ztotinu po Rainichki pet, zatem y y m i c h 2a Stalu boroveh podnicz trideszet, dva czolla debeleh, pri vusefsem kraju najmenye jeden czepelif fhirokeh, deszet pako czepeliftev dugeh, vfaki falat po grofsi oszem ter ß m i o h 2;to jaloveh bervenecz ali pfoftenotü tri czolle debeleh, y pri vuzkom kraju najmenye defet czollov fhirokeh, dva pako klaftre dugeh, ztotinu za Rainichke tridefet y tri. g t i c h y zadnich zto y petdefet Pankladenov, dvadefet po tri klaftre, oztaleh pako 130 po dva klaftre y chetiri czepelifte duge, poldrugi czoU debele, pri berku najmenye defet czollov fhiroke, ter vfe obshniszane, jedno na drugo ztotinu po Rainichki fzedemnaizt dopelyati ima; koja ovak dopelyana Materialia ja z mojemi ztroski od Szavzkoga Mozta na moj fundus zvoziti dam, ter vu ovu pogodbu ja gorerechenomu Gregoru Praizniku, vu ime kapare fzada taki odbrojil ßem Rainichkov dvadefet pet, oztale pako peneze vfe prez falinge prime, kada gore napiszana materialia meni prez falinge do pelya, y preda. Kojemu za vekfhu Szegurnozt dajem ovo moje piszmo, z laztovitum mojum rukom podpißano, y z navadnum mojum pechatjum podpechacheno. Dano v Zagrebu kak gore

Alexander Makauecz m. p.

Pečat.

Ja pako Gregur Praiznik priemfhi vu ime kapare od predi piszanoga Gozpona Rainichkov dvadeßet y pet, k vßem prenapißanem kondicziam privalyam y obligeram sze gore napifana materialia kak berse perva prilika bude, ako ne vße, barem drevo y deszke vße,

124

Dr. Fr. K o t n i k :

vapna pako lajtrov petedeßet, dopelyati, oztaleh pedeßet lajtov pak drugoch dopelyam. Koj neznajuchi pißati, za vekfhe veruvanje poleg imena y pridevka mojega znamenje fz. krisa poztavlyam. - j - Gregur Praiznik Pečat, iz Mozerja purgar y Floszar (Nato sledi latinska legalizacija podpisov in pogodbe po banskem notarju Stivalichu.) Vu ov kontrakt mi je recheni Gregur Praiznik do 7«" 9^^^ Letta 1797«' izbavil Sviglina N ' Szedemzto; pankladenov szto; Spiraveze trideßet y dva; rahlinov szedemdeßet y p e t ; y vapna lajtov 16. koja vfa platil ßem nyemu, nuter zarachunavfhi kapare fl. 25 ; Szamo josche dusen szem nyemu Rainichki dvadefet y pet, koje berseli kontrak zpominyemu podpunom platiti dusen b u d t m . Zagrabiae 798 = 20'"' Juniufsa vu ov Contract Alexander Makauecz priel ßem od Praiznikove Sene Urfhe vapna lajtov devetnaizt, koje po pogodyene czene chiniu fl 45 kr 36 Item jaloveh bervenecz N= 79 koja chine „ 26 „ 14 Boroveh podnicz N* 20 chine „ 8 „ — Rahlinov № 5 8 chiniu „ 5 „ 48 Zkupa za fl 85 kr 38. SSelcê fünf unb ac|tjig (Sulben unb 38 Sreujer |amt öormale juiiiđ be= lâltenen fünf unb jwonjig ©ulben id^ ber Gefügten Urfûla ^raijnif fogleid^ ouêjujafilen fci)ulbig bleibe, fobûlb blefer ßontract mir öollfonimen erfüllt ioerben ttirb. Stgrom ben 22*'" Sunt 1 7 9 8 Alexander Makauecz. Résumé : Contrat d'achat de bois, conclu entre les bourgeois de Mozir et de Zagreb en 1796.

Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev. Dr. A v g u s t P a v e l ( S o m b a t e l j — S z o m b a t h e l y ) . P o trianonskem miru je ostalo v madžarskih rokah le devet, pravzaprav po nedavni združitvi Stevanovcev in Otkovcev le osem slovenskih vasi od prejšnjega slovenskega ozemlja v madžarski državi, ki je štelo okrog sto tisoč duš. Te vasi so v bližini Szentgotthârda, in sicer: Ràbatôtfalu: Slovenska ves, gen. Slovenska vesi; Szakonyfalu: Sakalôafci, gen. Sakalouväc; Apâtistvânfalva: Stèvanofd, krajše: Štenci, n. pr. Idän f Štenca, gen. Števanovac; Orfalu : Andofci, gen. Andoväc ; Ujbalâzsfalva: Otkôiffci, Utkàufci, gen. Otkbuväc; Permise: Verica, tôa so Verica, gen. z Veric in z Verica; ono je množinska, tole pa edninska oblika; Ritkahaza: Ritkarôufci, gen. Ritkarôavac; Alsöszölnök : Dolèini Senik ali Sinik, gen. Dolèinoga Senika ; senik = košenina, prim. senôu. Le na pol slovenska, pol že nemška vas; Felsoszölnök : Gorèini Senik, gen. Gorèinoga Senika. Teh devet, pravzaprav zdaj le še osem slovenskih vasi v ma džarski državi se s tako naglico madžarizira, da jim komaj prisodim še nekaj dob človeškega življenja, ko bodo izgubile svoj več kot tisoč let ohranjeni slovanski značaj in se bodo popolnoma potopile v madžarstvu. Zato je resna znanstvena potreba, da čim prej zberemo nji hove jezikovne, slovstvene in narodopisne zaklade. Nekdanje slovensko narodno ozemlje je vsekakor bilo mnogo večje od današnjega. O tem pričajo deloma tudi imena sosednjih madžarskih vasi, ki so sloven skega izvora. Taka s o : Csörötnök : Čreitnik (prim. čreta = iztrebljen gozd. Pleteršnik: čreta = ein morastiger Ort, der Ried); Kerca : Krčica (prim. krcôiîa < krčovina; kfčafka, k'rcäfka = motika za krčiti). Slovenska imena v sosedstvu ležečih madžarskih vasi : Kethely : Troffsfä; Zsida :Žiidova sc. ves; Szentgotthard : MbnoStär < monasterium; Nagyfalva : Màgdinci, prim. Mogersdorf; Talapatka : Telik; Kisfalud : Mala

ves, Malo véscâ; Râbaszentkereszt : Sveti križ; Körtvelyes : Graškova ves; Hâromhâz : Trèidvônr, Trèidvor; Szalafö : Sola; Kondorf a : Kràdanofci, gen. Kradanoväc; Ronök : Rönik; Râbagyarmat : Žormot; Gyanafalva : Zändfci, prim. Jennersdorf, itd. V smehljajoči se jesenski svetlobi potujem po državni cesti, vijoči se iz Monoštra proti Slovenski vesi. Od dveh strani prijazni hribčki, med njimi pa se vije v podolgovati dolini srebrni pas Rabe. Od desne strani mi kimajo iz daljave vrhovi štajerskih Alp. Na pobočju — onstran opekarn — na monošterskem ozemlju čepeče hiše so že slovenske „gazdijä" {kmätij'a, gospodarstvo). To je danes najsevernejša točka slovenskega jezikovnega ozemlja v ma džarski državi in madžarstvu nabližje ležeča točka. Od visokoležečih hiš komaj dober bezaj daleč leži prva slovenska vas: Râbatotfalu, slo venski: Slovenska ves. Prebivalci skoro brez izjeme lomijo madžarski jezik in dasi spada vas k slovenski števanovski fari, vendar hodijo k maši in pridigi v monoštersko opatijsko župno cerkev, ker je ta bliže kakor na visokem hribu zidana števanovska cerkev. Del pri jaznih belih hiš je raztresen v dolini, padajoči proti Rabi, ostali del pa onstran poti na prijazno se vzpenjajočih holmih. Hiše so večinoma zidane vzdolž dvorišča, s požarnim zidom proti severu, tako da gleda solnčna južna stran proti dvorišču in skoro vsaka pričakuje tujca z odprtim, toda pokritim, stebričastim ali obokanim stopniščem, ki se razteza skoro vzdolž cele stavbe. Cesta in dvorišče kar mrgolita od hrupne in kričeče otroške vojske. O edinstvu tukaj ni ne sluha ne sledu. Komaj je kak potnik, ki tega — kot ene najbolj pozornost vzbujajoče značilnosti v vasi — ne bi opazil in omenil. Kadarkoli jih tudi deset, petnajst mrgoli v eni hiši, pa so hiše večinoma le enosobne, redko dve- ali večsobne. Medtem so zidine zadnjih let prilična, zdrava bivališča, imajo precejšnja okna z lepimi zelenimi oknicami; pri premožnejših imajo večkrat tudi tri sobe. Stebričasto stopnišče je tudi pri teh nepogrešljivo, kot bi značilo vedri duševni svet svojih prebivalcev, njih postopajočo, prazniško modrost in ljubeznivo gosto ljubnost. Navezan na spremstvo učiteljice Ane Pavličeve se napotim proti domovom, v solncu vse radostnim. Sam bi si komaj upal nadlegovati njih prebivalce, pa saj jih nagovorim v sladkem materinem jeziku in starejši še se spominjajo mojega očeta, ki je še kot fant pred dolgimi desetletji bival dalj časa tu v vasi. Toda vojne rekviracije, povojne zmešnjave in zvita strogost davčnih izterjevalcev so jih storile nezaupne proti človeku v tuji suknji. No medtem se na domačo besedo

ogrejejo, z lic jim izginejo skrbi in prestrašene poteze in z zaupno odkritostjo ne odprejo pred menoj samo vratic, marveč tudi svoja srca. P o čemerkoli vprašujem, vedno me napotijo k vaškemu modri janu, 86letnemu F r a n c u Ž a m p a r j u . On je bil prvi vaški „skolnik" (učitelj) od 1862. do 1864. Nekdaj je celo knjige pisal in v glavi ter odrgnjeni skrinji skriva mnogo modrosti. Domači se imenujejo T'orni ali Blincini; tako jih imenuje vsa vas. Potrkali smo na njegova vrata, že radi diplomatske spodobnosti, ker vidim, da je slepa vera v njegovo modrost najboljše priporočilo na vse strani. Ponudim mu tobaka in si tudi sam nažgem ter se tako v dimu iz pipe razgovarjava. P o čemerkoli vpra šujem, vselej se hipoma vrne v stare dobre čase in govori, govori, da mu komaj sledim. S prisrčno, mnogokrat že otroško gostobesednostjo se v njegovem domu ne morem posebno oko ristiti, toda ko se poslovim in pridem na sosedovo stopnišče, zaslišim za hrbtom šepetano opazko: „od staroga Vörnovoga jä prlšo", tedaj takoj razumem prijazno vedrost obrazov in smehljaje. Kako ne! Vaški mo drijan! Kdor prihaja od njega, ta vendar ne more biti slab človek! Kaj šele, če bi bili vsi videli, da se je dobri starec ob 1. S t a r s l o v e n s k i m o ž . (Franc Žampar). slovesu tako raznežil, da mi je celo izročil vse življenje s strahom na dnu skrinje čuvan rokopisni zvezek. Takole je rekel: „F toi knîgi Jä fsä." Radovedno sem spotoma listal v njem; seveda le plitve molitve in cerkvene pesmi, ki razen morebitnih jezikovnih posebnosti nimajo nobenih posebnih zanimivosti. S spremljevalko obiščeva vas. Način zidanja in oprava novih hiš me ne zanima. Stare, že podirajoče se hiše z odprtim ognjiščem iščem. Ce bi ne bilo vojne in po vojni dolge borbe z revščino, niti za razstavo morda ne bi več našli take revne podirajoče se koče. Tako pa kdo ve, kdaj bodo izginile. Zaradi domače skrbnosti najbrže ne; dragi dolarji ameriških očancev so v zadnjih letih spravili dokaj

takih starinskih bivališč s površja. Na mestu teh se danes bahajo že lepe zidane stavbe. Toda še vedno je mnogo lesenih hiš, približno 1 0 % . V mnogih starih hišah so le zamenjali staro odprto ognjišče s preprostim železnim, v streho so postavili dimnik in za precej časa je moderno stanovanje gotovo. Hiše z odprtim ognjiščem je že od zunaj lahko spoznati, ker jim manjka dimnik, zunanja stena kuhinje pa je okrog vrat in zlasti nad njimi sajava, ali — če je sveže pobeljena — rumenkaste, oziroma rjavkaste glinaste barve, morda ima ob obeh straneh stene iz desk, ki zadržujejo dim. Toda stopimo v eno najbolj tipičnih takih vaških kuhinj {füna < kuna < kuhinja < kuhinja^), v hiši Anderkô Štefana, vulgo Spalni. Kuhinja leži tudi tukaj, kakor povsod, sredi podolgovatega poslopja in se odpira na stopnišče. Tloris ji je komaj 5 X 5 korakov, višina komaj 2 in m, dve okenci — eno poševno nasproti vhodu, drugo desno od vrat v isti steni — le medlo razsvetljujeta notranjščino kuhinje, tako da morajo biti vrata stalno odprta, sicer bi komaj videli v nji. Sicer morajo biti vrata odprta tudi zaradi tega, ker dim z ognjišča le težko odhaja skozi odprtino, v levem kotu zadnje stene vsekano v obok, ki se nadaljuje skozi podstrešje v dimnik. V takem ^ Madžarsko-slovanske jezikoslovce bo zanimalo dejstvo, da je v vsej tej pokrajini in še dokaj globlje v sosednjih hribovitih vaseh glasovna sprememba k > t (y odprtem zlogu pred visokimi samo glasniki) mnogo pogostejša kakor v ostalem, večjem delu slovenstva. Tako pogost in obenem tako nenavaden je ta pojav, da takoj vzbudi pozornost raziskovalca in prav posebno označuje narečje tega ozemlja. Le nekaj primerov naj omenim: töbäo, täblouv (madž. köböl); drugje käbäo; — ffup < fkùp; — žganfi < zgànki, žganiki (madž. gânica); ali žgaonifa, kot plural od žgaonik ; — fûiîa < kuna < kuhinja (madž. konyha); — füati, töati < küati, köati < kuhati, kôhati; — šter < šker ( = orodje); — v pridevniškem obrazilu -ski: idinsfä klobasa < idinskä < aidinskä < haidinskä (madž. hajdina); — tudi v izposo jenkah: cùtâr = cukär < Zucker; toda gen. cùkra; — ätäo < äkäo < hâkâo; toda gen.: äkla; nem. Haken. V besedi tàoka je glasoslovna sprememba k < t pred nizkim glasom le navidezna, ker se je ta oblika skrajšala iz prejšnje oblike fiàoka v dvozložno, sicer pa se rabi tudi t'iàoka, fiàoka (< kühavkd). Kot drugo značilnejšo glasoslovno posebnost dialekta bi omenil barvitost dela nenaglašenih vokalov, ki se razlikujejo od one v ostalih domačih jezikovnih okrajih. Zlasti je nenavadno zlitje odprtega ä-ja in a-ja, ki se lahko opazi tudi v zlogih.

dimniku nadaljujoča se odprtina {orao, orôu; fana bräzi orâ, z oron; ? < rôjfr, po dissimilaciji tudi: laur; nemški Rohr) je redka in jih v zadnjem času ukazuje orožništvo z deskami obiti, ali iz varnostnih vzrokov, ali — kakor prebivalstvo trdno misli — radi davčnih sekatur. Toliko je gotovo, da sem videl komaj eno, dve kuhinji s takim dim nikom in so prebivalci na več krajih nevoljno kazali take obite odpr tine. V bližini „orä" je v stropne tramove zabitih vodoravno sedem do osem dolgih žebljev, na katere obešajo, kar je treba okaditi. Kakor vidimo, je zamisel poslopja kolikor mogoče preprosta. Tla so nabita iz ilovice in neravna. Ognjišče {gmšča < ognišča na drugih krajih slovenske krajine; prim. ogän, gen. ogna) je središče kuhinje in zaeno nje najsvetlejši prostor. Svetlobo dobiva skozi odprta vrata in skozi okence pri vratih. Dolžina mu je približno 1 ^4 m, širina približno 70 cm. Proti steni sobe, ki se nahaja desno, se ognjišče nekoliko razširi in v tem kotu se nahaja prostor za vsak danje nalaganje ognja, ki ga ozna čuje vdolbina {lükna na gnišči), s pepelom, ugaslim ogljem, z železnim stojalom za piskre in s piskri, v pepel postavljenimi. O b njem je vidna na steni polkrožna 2, T l o r i s k u h i n j e . vdolbina, ki služi za kurjenje peči (1 gnišča, 2 peč, 3 k u h i n j s k a m i z a : stoff, v sobi, katera je postavljena z 4 m a j h n o s t r a n s k o o g n j i š č e , 5 skrinja, one strani k steni, ker v hišah z 6 istije, 7 piskri, 8 v h o d , 9 vrata, 10 okna.) odprtimi ognjišči nalagajo ogenj le v kuhinji in razgrevajo sobe le iz kuhinje. Sobna, ilovnata peč je na mnogih krajih obenem krušna peč. Ognjišče ima pred izbočeno stranjo približno 70 cm globoko, 20 X 30 cm veliko odprtino v bližini tal {lükna za pâpéo; pri nas, to je na Cankovi in v okolici: päpöo, päpeo z dvoglasnikom), kamor sipajo pepel z ognjišča in iz peči, da se ohladi, preden ga odnesejo na gnojišče ali ponekod na vrt pod drevesa. Blizu ognjišča se odpira polkrožna, v krušno peč vodeča raz širjena odprtina {deisfä, edn., n. pr. volko, malo deist'ä; na Cankovi: geiska), ki je večkrat priprta z železnim pokrovom. Tak pokrov je včasih domač izdelek iz lesa.

Ime peči je: peč, kakor po vsej krajini (prim. pdčti, pačenka), madžarski : pecsenye), pek (madžarski : pek), päkäo (madžarski : pokol) itd. Oblika peči je zelo različna. Najenostavnejša je četveroogelnik, zgneten brez vsake stilizacije iz gline ; na njej se stiskajo omela, ometi, loparji in ostalo kuhinjsko orodje. Toda kuhinjska peč pri Spalnih je zelo pripravno izdelana. V mnoge kuhinje sem stopil med popo tovanjem po domačih slovenskih vaseh, toda popolnejše kot je pri Anderkôjevih nisem videl nikjer. Stena ognjišča steče pri njih do oboka, v bližini katerega prelomi monotonost ravne stene majhen, podolgovat napušč, ki se lahko rabi za polico. Pod njim na levi je vdolbina za možnar {lûkna, dei moužar notri držimo; moužar; prim. Plet. možnar; na več slovenskih krajih pomeni ta beseda žep, zlasti večji žep); čelna stena og njišča se proti oboku vedno bolj sloči in se z dokaj širokim obokom {fob < Gewölbe) nagiba nad og njišče; ta obok se končuje na tej strani ognjišča v steni, ki zadržuje dim in je zidana od zgoraj navzdol v dolžini cele kuhinje {stèina, ka dîn neidä tâ vö na dverä). Obok in stena, ki 3. P r e r e z p e č i . pridržuje dim, sta debelo namazana s sajami in precej varujeta sprednji del kuhinje pred dimom in sajami. Na dim zadržujočo steno, ki sega približno m z oboka, je pritrjena s strani okna široka lesena polica za sklede in ostale kuhinjske potrebščine. Onstran oboka nad pečjo je velik temen pro stor v vsej širini peči za večje kuhinjsko in ognjiščno orodje, v kotu zadnje kuhinjske stene pa razen tega še približno 30 X 60 X 20 cm velika štirioglata vdolbina za piskre in druge stvari. Prerez peči, ognjišča in oboka predočuje 3. slika. Razlaga: a) dim zadržujoča stena; b) polica na tej steni; c) obok, ki zadržuje dim; d) podolgovati napušč na čelni strani ognjišča; e) vdol bina za možnar ; f ) prerez čez širino ognjiščne ploskve ; g) peč ; h) gori na peči; i) majhna vdolbina v stranski steni ognjišča; j) stranska stena ognjišča, ki se nadaljuje do tal in stoji nekoliko bolj notri kot ognjišče; k) okenska odprtina v prednji steni.

V kotu nad pečjo in zadnjo steno se razprostira velika kuhinjska miza (stou < stol, pri nas na Cankovi: sto), obložena s skledami, piskri itd. V predalu so namizni prti in druge priprave. Levo od vhoda se razteza v sosedstvu v kot postavljenih ometi, sekir in dru gega orodja podolgovata pisana làda. ( O p . : Pisatelj jo v izvirniku imenuje „tulipanos lâda", ker je poslikana s tulipani. V Slovenski krajini se vobče imenuje „pisana lada" ali samo „lada"). O b njej so v kotu leve stranske stene vrata v sosednji prostor, ki služi za shrambo živil in žita ali — spričo dru žinskih razmer — za drugo sobo. V bližini sredine te stene se stiska nizko stransko ognji šče komaj 80 cm dolgo, 60 do 70 cm široko in visoko. Tukaj kuha morebitni stanovalec dru ge sobe, odtod kurijo po potrebi peč druge sobe, tukaj kuhajo, če je veliko ognjišče prepolno, prašičem in živini. Na lesenih tramovih stropa (tram, plur. trme, pri nas na Cankovi: tramouvdä, Plet. trâm < nem. der Tram) sede debele saje in neprestano padajo v večjih ali manjših drobcih na tla. Stropa navadno niti ne belijo niti ne čistijo. Ognjišče, 4. D e l o g n j i š č a . čelno steno ognjišča in bližino vrat do kapi v širini pol do enega metra mažejo dnevno z zmesjo ilovice in vode (cämäluunäk: sten vömäzämo fûno; v drugih vaseh: mäcäluunäk; prim. malu = ilovica; stoga malûa, sten maläj'on ; v Števanovcih ime ogona : maluja = ilovnata zemlja, n. pr. bio jä na maläjai; ali? < mäcati = mazati). Radi tega pobeljeno zunanjo steno že od zunaj izdaja ilovnata rumena barva; kjer pa večji del dima izhaja skozi kuhinjska vrata, tam je razen tega bližina kuhinjskih vrat in mesto pod zastrešjem stalno sajasto. Mazanje opravljajo s ščetjo {štet; prim. drugje ščatina; Plet.: šč^t, ščctka); notranjost kuhinje mažejo le ob večjih praznikih, tako n. pr. tudi na Janezovo in Lucijino; če tedaj prva pride v kuhinjo ženska, jo polijejo s cämäluifnäkom {na Lictjo, nôuvo leto, če žanska piidä

prvi k rämi kak moški, tè ga s cämäluifnäkon polađejo). (Op.: V „Glasoslovju cankovskega slovenskega narečja", izdanem leta 1909., pravi pisatelj na 3. strani: „V Slovenski vesi govore tudi ženske o sebi v moškem spolu, oziroma je v Slovenski vesi ženska slovnično moškega spola".) Ker posebne shrambe ni, je ves drobiž v kuhinji: na mizi, v miznici, v pisani ladi, na vrhu peči, na oknih, na policah, v vdolbinah, pod mizo in deloma shranjen v sobi ter v kamri. Krajevno in upo rabno ime posameznih pred metov sem zvedel od devetletne Katice Anderkôjeve, razumne, svetlolase domače deklice, ker staršev ni bilo doma; podatke je kontrolirala moja spremlje valka učiteljica Ana Pavličeva, ki je tudi rojena v Slovenski vesi in ji je materin jezik slo venski ter je preživela večji del svojega življenja v rodni vasi; toda resnično zelo redko je bilo potrebno kaj popraviti ali dopolniti, s tako razumnostjo je pripovedovala Katica. Razen že omenjenih kuhinjskih priprav sem si zabeležil še sledeča imena: ätäo < häkäo; z âklon; drugje: širdklin, siräkäo; iz 5. D e l o g n j i š č a . nemš. ; börklä: polkrožen železen obroč na dolgem ročaju, s katerim porivajo navzgor se šireče piskre na lesanon valeki (iz lesa narejena valjasta priprava) v peč ; Plet. : bûrkla = die Ofengabel, Ungeschickter Mensch. Prim. lat, furcula, furca ; berovi mlin : z lesa naprävläni mlinac; sten sä vozlušči her pa idina (= aydinà) pa säpšeno (pri nas pšano) redi; pšeno, pšano: iz pati, pše; cedilo, prim. cediti ; cedenje izvrše tako, da postavijo na škaf v ta namen odrezano vejo, nanjo postavijo cedilo in vlijejo kuhano testo s tekočino vanj {da globäncä tüämo, tè cedilo gori däjämo, ka cedimo) ; cvôk, plur. cvökovä = žebelj ; pri nas cvâk, plur. cvaki ali cvêkovdä; Plet.: cvek = der Schusternagel; < nem. Zweck;

P o prof. Slavlču (1919.)

Prekmurje.

côlfta; pri nas: cota; Plet. cota = der Fetzen; < nem. Zotte; drvènka: košara; < drevenka, prvotno torej lesena posoda; greiblä, drugje greblo: s tèn krù vödämlemo pa vojfdäldä vökoplämo ; prim. greblca ; grèipsti ; Plet. grçblja = die Scharre, die Ofenkrücke ; krnica; f krnici sä muivlämo; krnička. Prim. Plet. krni'ca = der Tümpel, Wasserwirbel; iz lesa izdolbena okrogla posoda; kđla, kala; Plet. kâhla = der Nachttopf, die Ofenkachel; kosünta: tàk kak drvènka splätäna. Navzgor ožeča se večja po soda z ozkim vratom, spletena iz slame za žito, koruzo itd.; odpr tino zamašijo s cunjo (s côtof sä zadela). Iz drugih krajin železne župa nije hrani narodopisni oddelek muzeja v Szombathelyu celo vrsto takih in sličnih posod; korito; Plet. korito = der Trog, die Teigmulde, die Kindeswiege; kàndla {za mlèiko) ; kànta {za vodôi}) ; Plet. känta = die Kanne ; koštala: majhna ploščata lončena posoda; ž ne malin čučinon vodàff dävlämo; {čuči, čučinđa; gen. čiičina; pri nas: pišča, piščanci); korbäo; f kôrbli; krblàca; Plet.: kgrba = Der Korb; korbača = großer Korb; košar ali košara za kvako (pri nas kvoQklo); Plet.: košar, košara; prim. koš — (madžar. kas) ; laboška, labaška; kozica; v laboštl < v laboški; pri nas lapoška < madž. lâbas; lopar; Plet.: lopar = die Backschaufel, der Brotschieber; lopatica; lopata; Plet.: lopata = die Schaufel; möyzar za ber pa za màk pati. Redno 80 do 90 cm visok, pa 100 do 110 cm dolg. Včasih se vidijo na njem primitivne razbarije in okraski. Pri Anderkojevih je ves gladek in okrogel; mali moažar za soff : manjši možnar za sol, za katerega je v čelni steni ognjišča navadno posebna vdolbina; ndffžic < noffžic; majhen nož; pri nas noš, noffžic; Plet.: nož, nožec; ponäv, p\\ir. pànvi; Plet.: ponev = die Pfanne; prtèipanca; žnoaf prtèiplamo župo. Plet.: pritepati = mit Schlagen herantreiben ; omäla ; pri nas omälo ; prim. omasti ; Plet. : omelo = der Kehr wisch; prkovač; gori na pistär ga daj amo; < pokrivač; pri nas > pokrvač, pokfvàlo; prim. pokrivat}, pokrit}. Zanimiva je oblika iz Slo-

venske vesi z metatezo in ljudsko etimologijo. Plet.: pokrivač = der Decker, der Dachdecker; pistär < piskär; f p'iskri, plur. piskrovä; pri n a s : plskär, plskri; piskrič, piskricäk; Plet.: pfsker = der Topf, der Kalkofen; ribaš; prim. ribati, nemški reiben; škrlna ali làda; ona s sedlastim pokrovom se imenuje rätoinska, ratöinska škrina, največ z bukovoga lesa ; ime pokrova : vrnica ; Plet. : skrinja in škrinja = die Truhe, der Schrein; ? < ratöinska; škaf, škafič, škafičak; Plet.: škaf = das Schaff; škafica, s škaficov dodirno kravo ; pri nas škafica = majhen škaf, lesena posoda za merjenje žita. Posoda za dojenje je pri nas doguifnica < dojilnica, prim. dojiti > doditi > doglti; sklèidMk : stojalo za sklede, prim. skleda, sklèica; Plet.: skleda — die Schüssel, skledica, sklednik, sklêdnjak; solènka ; Plet. : sol^nka = das Salzfaß ; šalica; pri nas šalica; iamädlä, šamadli (madž. sâmedli); stolček; topkča : sekira ; s topkčov drva kalamo. P o drugih krajih : sekèra, sekèrica, (prim. madž. szekerce), manjša se imenuje: oc, hoč; tepša (madž. tepsi); pri nas tapšija, tapšia; Pleteršnikov slovar jo pozna tudi le iz Krajine naših Slovencev; tàoka; v Odkôufci in okolici: fiàoka < fiàoka < fiiàoka < tuàfka < kûàfka < kûhàfka; prim. foati, füati, tuna < kuhati, kuna. P o drugih krajih: köjati, klijati, köati, küati, kuna; ime kuhalnice pa se drugje glasi: kiàinca, kiđinca < kühalnica; talèir (madž. tânyér) krožnik; talèirac, majhen krožnik; vïlca < vilica; Plet.: vile, vilice; vrč, vfčak je večji — manjši, večinoma z ročajem in ga izdelujejo iz rumene ali temnosive gline. Plet.: vrč, vrček = Krug, Krüglein; illca, žličica; žličnak za žlica; Plet.: žlica, žličnik, žličnjak; žalezo, ime onega okroglega ali trikotnega železnega stojala, ki stoji na ognjiščni odprtini in na katero postavljajo piskre in sklede. Tudi likalnik se imenuje tako (poleg izraza pèiglo, pèigla = Bügel eisen). Toliko o kuhinji pri Anderkôjevih. Razen te sem si ogledal v Slovenski vesi še kakih štiri, pet starih kuhinj z odprtimi ognjišči. Vse so bile preprostejše, revnejše kot pri Anderkôjevih, toda oprema je večinoma prav taka, le orao se redko najde, tako da gre dim skozi kuhinjska vrata in okroglo ali četverokotno odprtino, vsekano v prednjo ali zadnjo steno, na prosto. Čelna stena peči (pročelje) in

stena za zadrževanje dima se na mnogih mestih ne združita, ampak se navpično vzdigujeta do stropa. Iz Slovenske vesi sem odšel v Stevanovce, kjer sem, kakor v centralnem taborišču, dneve in dneve užival prisrčno gostoljubje župnika Štefana Delija. Vsak dan smo šli v drugo vas na krajšo ali daljšo znanstveno pot in če on sam ni utegnil, tedaj je šel z menoj neki mladi teolog iz vasi. Brez njiju bi bil komaj mogel kam iti, ker so tukaj v oddaljenem, težje dostopnem obmejnem hribovitem kraju ljudje že precej nezaupni in v vsakem sumijo sicer plahi očanci davč nega izterjevalca ali detektiva. Toda sredi zapuščenih hribov se skri vajo bogati jezikovni, etnografski in Ijudskopesniški zakladi. Zemlja ni najboljša in prav zares le po hudem boju in naporu obrodi vsak danji kruh. Mnogo je tudi ameriških izseljencev in komaj je hiša, ki ne bi imela koga onstran morja. Toda saj bi se tudi doma obilno pridelalo zlato, srebro v — ljudskih povestih in pravljicah; v bližini Čopinac {Čdpjnci, madž. Kerkafo) ležeči Sräbärin brèig (< Sräbrni brèig) bi naj bil poln zakopanega srebra in tudi v Sakalôafci je hrib, ge zlato tala jä zakopano pa jo iščajo, toda doma pač nima človek sreče in pravljični zakladi se vse globlje in globlje pogrezajo — zdi se — v pramater zemljo. Čim dalje med hribe gremo, toliko več starih koč srečujemo. Vedno več in več je dimnatih kuhinj — diinatna fiîiîa, v nasprotju z zidano täno, — ponekod tudi 25 do 30 procentov. Sramujejo se tega stanja, ženski svet komaj pusti človeka v kuhinjo in med gostim stokanjem obljubljajo: ve če sin ali moifš pošla tolaräl No saj tudi pošiljajo, kdor pogosteje, kdor redkeje, kdor pa sploh kaj. V SakaIčufcih so sezidali letos prav lepo, cerkvi podobno kapelo iz samega amerikanskega denarja. Na Zavec Karolovo (vulgo Tràibârna Nànica) — ki stanuje v stari hiši št. 41 na robu števanovskega hriba — je menda popolnoma pozabil njen mož, ki živi že 25 let v Ameriki. Tudi sinovi so se ji razkropili po svetu in vedno smehljajoča se teta Nanica že kakih 20 let samuje na svetu. Odkod neki dobiva ono stalno vedrino, ki ji iskri v očeh, ono otroško življensko radost in neverjetno ljubezen ter zaupanje v soljudi? Pozna jo pa tudi vsakdo v sedmih vaseh in ne more se vršiti gostija, krstitki ali kaka zabava brez nje. Tudi mi obiščemo najprej njo. Hodi in suče se okrog nas in ko ji povemo namen svojega prihoda, zardi in vljudno odpre pred nami kuhinjo in vso hišo, medtem ko nam je srce odprla že prvo minuto. Menim, da ravnam pravilno, če se v okolici njene hiše dalje pomudim in priobčim tloris vsega zemljišča.

Razlaga : a) dvérca, mala vrata (na dvorišče); b) vrata, dvoriščna velika vrata za vozove; c) dväri, dvérca, navaden vhod, ki se odpira na hodnik; d) trnac, pokrito, širše stopnišče, nekoliko dvignjeno, tla nabita z ilovico (madž. tornac); e) hïza, soba s tremi okni {hlža > iža pomeni sicer hišo); f) diinatna täna, dimnata kuhinja; g) in h) klèit, dva kamri slična prostora ; iz prvega, ki ima tudi večje okno, so napravili sobo s tem, da so vanj postavili borno po steljo. Drugi prostor nima oken, le 70 do 80 cm dolgo in 10 do 15 cm široko vodoravno prezra čevalno odprtino i) ; v tem prostoru shranjujejo go spodarska orodja in vsa kovrstno drobnarijo; j) dumlo gumlo; spre daj od dvoriščne strani popolnoma odprto, na dveh straneh lestvi na shrambo sena in slame; Plet.: gumno = die Tenne, der Vogelherd; k) štala, reven hlev 6. T l o r i s z e m l j i š č a . za nekaj živine, Plet. : štela, hlev = der Stali; 1) drevcä, na vrt se odpirajoča lesena vrata; m) salaš, ograjen, nepokrit prostor za prašiče; drugače pomeni beseda tudi manjšo pristavo in tudi Pleteršnik jo pozna le v tem pomenu zaeno z njenimi izpeljankami; n) lèiv; svinjak, na vrhu lükna za kuri sedalo; Plet.: hlev = der Viehstall; o) sèincâ za slamo, pa drva, pa sfer; prostor za slamo, drva in orodje, pri nas: uta < huta < Hütte. Spredaj ozko slamnato streho podpirajo trije strebri, dve strani sta odprti, na tretji strani je svinjak ; Plet.: senlca = die Heuscheuer, der Heuboden; p) klèit za zrna, žir i drugo reič. Klèit pomeni sicer isto, kar v knjižni slovenščini, tu pa podzemne kleti ni. Ime podzemne kleti po-

nekod zämänica, zamanïca ; Plet. : zemljenica = unterirdischer Keller. Pri nas isto: klèit ali päovnica < pivnica; Plet.: kl^t = der Keller; r) dvor, dvorišča; pod zadnjim razumejo navadno zadnji del dvorišča okoli svinjakov in drvarnice; s) drugo, povsem zase stoječe seincä, navadno za drva. Tloris sobe s približno 4 X 4 m osnovnim obsegom je sledeči: Razlaga : a) dvari > dvàri; vrata; b) okno, plur. ôukna, ôifkna; majhna šesteroočna okna; c) šiiblak; omara s predali, pri nas šublai; d) kâla, velika, široka, četverooglata lončena peč, kurjena izkuhinje ; e) kufär, ki na masitnäki stoji;

masünäk

(mäsitnäk)

je

četveronožno stojalo iz lat ali drogov, kamor postavljajo razne reči, na višjega postavljajo na vadno, ko pečejo kruh, nečke {korito

gori

prim.

dejämo

i krù

mèisimo

;

mèisiti); f)

šponpak

(moš.

sp.);

po-

stelja postavljena ob postelji ; < ? Spannbett; Drug naziv: postao, postala; pri nas rabijo le zadnja 7. T l o r i s s o b e . imena ; g) kout; prazen sobni kot, v katerem stoji v višini kakega 1 in ^/2 m majhna triogelna stenska omarica: omaräc za čevlje in ostali drobiž; na vrhu je ovčka iz porcelana, ob straneh angeli; h) šiiblak: druga omara s predali; i) stolica: klop pred mizo vzdolž stene; j) s t o : miza; k) kanapei: ozka, preprosta zofa, ki med ostalo pohištvo nikakor ne spada. Krogi okrog mize in ob posteljah pomenijo stole (glej skico). Tla so iz ilovice, strop je iz tramov: tanjše tramove veže debelejši prečni tram. Na steni nad zofo je majhna vdolbina za kiipicä i glaža ( = kozarce in steklenice). Prav tako nad zofo visi škatula za pfpär (za papriko ; pri nas : prpäo, toda gen. prpra ; zrcalo {glodalo) in nad njim približno 1 in V2 m dolga dvojna polica {polica ali polica), na katere gornjem delu, ki je ograjen z leseno palico, so postavljeni na

robove krožniki. Pod njo je med dvema deskama podolgovata, škatli podobna odprta vdolbina, kjer so skrbno spravljene skodelice. Na stenah je komaj viden kak prazen prostor. Polne so naj različnejših slik, zlasti svetih podob in fotografij. V kotu med klopjo in zofo v višini gornje črte okna je še posebej majhno, triogelno stojalo z ročajem spredaj, na katerem stoji med cvetlicami kip sv. Antona. Toliko o Naničini sobi. In zdaj stopimo v njeno kuhinjo, naj se dobra duša še tako brani. Ta kuhinja je dokaj manjša in po opremi preprostejša od Anderkôjeve v Slovenski vesi. Za ognjiščem v obliki I stoji peč, o kateri je ponosno izjavila Nanica: peč za dvanäisät kolačof kriija. Vzdolž peči je stolica, ob njej v kotu stranske in zadnje stene siromašna miza, ob stranski steni 3 preproste, na kline zabite lesene police za manjše piskre, skodelice, v bližini v drugem kotu pa mäli omäräc za posôiido. Obok nad ognjiščem in vrh peči je raz viden iz povprečnega prereza na strani.

8. P r e r e z p e č i .

Obok je torej precej nižji in bolj ploščat, s tem se prostor nad pečjo razprostre vse do stene, ki zadržuje dim.

Nad kurilno odprtino, ki vodi v sobo, je majhna, približno 3 X 5 cm velika okajena luknja, ki ji je ime sapi; „tôu jä samo taksi šopi", je odgovorila Nanica, ko sem vprašal po uporabi in imenu. (Prim. sôpiti ; Plet. : šopih, šopih = ein aufgeblasener Mensch, das Ofenluftloch), torej prezračevalna luknja, pot za odvišnji dim. Ker kuhinja sploh nima okna, dobiva vso svetlobo skozi vrata. Radi tega se vrata po sredini dele v dva samostojna dela, vsak se lahko tudi zase zapre ali odpre. Spodnji del je vedno zaprt, da se perutnina ne vrine v kuhinjo. Tudi dim odhaja večinoma skozi to odprtino, manjši del pa skozi oglato odprtino nad vrati, deloma pa skozi dimnato, oziroma okensko odprtino, desno od vrat v steno vsekano, veliko kakih 20 X 30 cm, ki se v mrzlem času da zapreti z desko, katera se da vodoravno premikati (šic tâ, sic nazäil tako sem na nekem kraju slišal nazivati to desko).

Zunaj na obeh straneh vrat pod zastržem, ki sega čez stopnišče (trnac), vidimo po eno približno 80 cm visoko iz 3 kosov desek nare jeno steno, ki dajeta iz kuhinje prihajajočemu dimu smer in varujeta na obeh straneh kuhinjskih vrat pobeljene stene ter služita nad vrati zaeno z zastržem tudi za prekajevanje mesa. Glinasto barvilo za mazanje kuhinjskih sten, ognjišča in zuna njega okvija vrat se tukaj z metatezo imenuje mäcäluifnäk. Z istim pomažejo vso hišo v višini kakih 30 cm, više pa jo s čim pobarvajo. Razen Naničine kuhinje sem si ogledal še kuhinje pri Francu Kalamarju, vulgo Väncarni (h. št. 38), pri Jožefu Talaberju, vulgo Kovački (h. št. 36) in še dolgo vrsto drugih, katerih gospodarjev pa si nisem zabeležil. Na nekem mestu, pri Talaberjevih, sem med dvema kurilni ma odprtinama v kotu med steno in pečjo našel v višini 1 m odprtino kakih 25 do 30 cm in nad njo pri mitiven obok, katerega edini namen je gotovo, da ima dim, ki se vleče v strugo, več prostora za odhod in da ne udarja tako lahko gospo dinji v obraz in oči. Prav tu ima 9. P r e r e z p e č i . odprtina nad dvermi pravilno odpi rajoče se dverce, da se v mrazu lahko zapira. V nekem kotu je v zemljo zabit kup kolov, kamor obe šajo pomite piskre, to je pozavač{? < povezđč). Po drugih krajih sem po dvoriščih videl taka stojala za piskre v obliki lesenega stojala z mnogimi ročicami {posoffdnäk). V Andofci je bilo razburjenje ob našem prihodu največje. Kakor ogenj se je razširila vest, da neki tuji gospod z g. župnikom po vrsti pregleduje vse dimnate kuhinje in zapisuje gospodarje. Kolman Anto novi, vulgo Tomaršini, so tudi lastnega župnika komaj pustili v svojo kuhinjo. Zlasti gospodinja je stokala in še ob odhodu mrmrala za nami: „Tau nädä melo dobroga kanca, kajšte pravijo gôspon plebânos". Hiša Tomärsinih je brez (hodnika) stopnišča, a kuhinja leži med kletjo in sobo kak poldrugi meter v ozadju tako, da je tudi tukaj majhen pokrit hodnik, iz katerega se odpirajo od leve vrata v klet, od desne sobna vrata v sosednji prostor. Ognjišče in peč sta kar najpreprostejša. Čelna stena ognjišča se skozi napušč le toliko dviga nad vrh ognjišča, da radi tako nastalega roba na peč postavljeni predmeti ne padejo

na tla. O steni, ki zadržuje dim in o oboku še sledu ni. Večji del na prostem se širečega dima se rine skozi vrata na prosto, manjši del pa skozi v levem gornjem kotu okna vrezano okroglo odprtino s premerom kakih 20 cm. Na steni visi lično izrezljano obešalo za kuhalnice: paterka (? < Plet.: p^ter = der Dachboden in einer Scheune; eine Stellage, ein Gerüst im Stalle oder auf der Tenne). Pri Holec Ani, vulgo Säfarni (h. št. 70) imajo tudi le pred ku hinjo majhno vežo. Pri Raker Janezu, vulgo Léistarsta (h. št. 67) je najbednejša kuhinja, kar sem jih v vsej okolici videl. Polovico majhne kuhinje zavzema primitivno ognjišče, drugo polovico pa polnijo drva in veje za kurjenje, dalje košare, sekire itd. Prav tu stoji vzdolž stene nekaj iz vej in kolov zabitih klopi, na katerih prenočuje perutnina, tako da je kuhinja prav za prav tudi kurnik in drvarnica. Mešič Francovi, vulgo Kmätosti, (h. št. 11) vedo tudi to, da je bila njihova hiša zelo zelo davno, „v däzäro ösänstou šttrdasetšfrton leti" zidana. Tudi v tej kuhinji ni stene, ki bi zadrževala dim, toda ima vsaj obok, dasi je tudi ta le dve tretjini oboka (9. slika). O b e prosti strani v kotu stoječe peči tvorita ognjišče. Na levi steni peči je majhna luknja {sôpi), skozi katero gre dim iz peči in se uravnava razgrevanje peči. Kurilna odprtina peči in sobne peči ni polkrožna, kakor navadno, marveč oglata. Vzdolž proste stene sta dva približno 10 cm široka trama, eden ob drugem, precej pod stropom, za drva sišlti, v enem kotu pa je zabitih v tla kakih deset kolov za sušenje piskrov. Zapirač sicer že majhnega okna je pomazan z blatom, v njegovem žlebu se nahaja milo in sličen drobiž. Zdi se, da smatrajo okno popolnoma za odveč. To je res, da so vrata vsaj poleti stalno odprta. V kuhinji Magyaric Mikloša, št. 75, sem našel na desni strani z deskami ločen in s slamo napolnjen prostor za prenočevanje perutnine. Sredi ku hinjskih vrat je vrezana približno 25 X 25 cm odprtina s pomičnim zapiračem; ta odprtina je po gospodinjini ugotovitvi za to, da uravnava svetlobo v kuhinji, ko opazuje peč, vlaga kruh itd. O b takih prilikah je namreč dobro, če napravi za seboj popolno temo, da ob svitu ognjišča bolje vidi v peč. O b odhodu iz Andovec smo radovedno postali pred neko hišo, kjer so vsi domači pobirali ptičji lim (košta, sing). Na naše zanimanje so nam razložili, kako pripravljajo iz njega lim, s katerim love po zimi borovke {làmfor). Tod je to prebivalstvu eno najpriljubljenejših zimskih razvedril in majhen postranski zaslužek.

V Vericai ima med 47 hišami še 12, v Sakalàuvci pa med 115 še 30 hiš odprto ognjišče v kuhinji. Tam sem si ogledal tri kuhinje pri Šomenik Jožefu (vulgo Kàtini), Šomenik Mirku (vulgo Sučf}ni) in Librecz Francu (vulgo Günärski). Večinoma so to že poznani tipi. V Sakalàufci so pri Šulitš Francu (vulgo D'èrdina, št. 21) tožili, da so orožniki ukazali z deskami obiti orao in so morali celo plačati

10. K u h i n j s k o o r o d j e . 1—2 = m o ž n a r , 3 — 4 = istije, 5 = žHčnik, 6 v r a t i c a ( p o k r o v ) z a o d p r t i n o p e č i , 7 = k o š , 8 = d e s k a na k u h i n j s k i h vratih, ki u r a v n a v a d i m , ki prihaja p o d z a s t r e š j e , 9 = cedilnik za testo.

kazen. Sedaj odhaja dim le skozi vrata in luknjo ob njih. Vrh peči je popolnoma gladek, še roba, napušča nima, seveda oboka in stene, ki zadržuje dim, tudi ne. V kotu med pečjo in steno je sezidano posebno ognjišče za kotel (kotao, gen. kotla), česar drugje nikjer nisem opazil. Dim iz tega ognjišča se rine skozi pribl. 40 cm visok dimnik, ki je nastavljen v kot, v kuhinjo; nad njim je v približni višini 60

do 70 cm izsekan pokrov iz blata, bržčas radi tega, da bi dvigajoči se dim zadržal ter bi mu stri smer.^ ^ Csaplovics Janos priobčuje v „Tudomanyos Gyûjtemény" leta 1828., zv. V., na str. 33. — 50. pod naslovom „A Magyar orszâgi Vendus Тоtokröl" (o venduških Totih v madžarski državi) „mutatis mutandis in additis addendis" malone v vsem obsegu „resnično vzorno etnograf sko" razpravo, katere prva poglavja so že nekaj let prej izšla v Kedvesked6-ju izpod peresa Jožefa Kossits-a (beri Košič), župnika na 'Dolnjem Seniku. Kossits je dolgo časa živel na Dolnjem Seniku, mnogo se je bavil s kulturnimi problemi našega (t. j . med Muro in Rabo, op. prev.) slovenstva, več njegovih spisov je bilo tudi tiskanih in je kot raziskovalec budnega očesa obogatil z mnogimi zanimivimi podatki naše znanje o Slovencih med Muro in Rabo. V omenjeni razpravi se „2. §" na štirih in pol straneh bavi s tamkajšnjimi sloven skimi hišami, kakršne so bile pred več ko sto leti. Naj nevedem zanimivejša mesta tega poglavja: Stanovanja in hiše Vendušev so zelo revne in sploh preproste. Prebivalci ravnine in hribovitih krajev vse do zdai povsod postavljajo hiše iz samega smrekovega lesa, le temelj je iz hrastovine ali iz ko stanjevega lesa. Tedaj je dolnjeseniški lastnik grof Batthyâni Aloyz, pred nekaj leti — da bi očuval les in preprečil nevarnost požara — ukazal, da novih hiš ne smejo več postavljati iz lesa, marveč iz opeke ali iz glinjene opeke (madž. mor = s plevami mešana glinjena opeka). Hiše sestavljajo iz široko žaganih tramov, tako da polože konec enega čez konec drugega in spuste skupaj tako, da bi konci tramov, ki mole iz dveh strani na zunanjih oglih hiše, tvorili dvojno lestvo, če le-teh zlasti Ravenci ne bi zamazali z blatom. Hiša, ki jih postav ljajo prebivalci hribov, sestoje večinoma iz treh prostorov, to je iz veže, sobe in kamre. . . . . Vhod vodi najprej v vežo (Preklit), desno se vidijo vrata v sobo, levo pa v kamro, in sicer v oni svetlobi, ki prihaja skozi okno ob vratih v vežo, kjer hranijo pripravo za peko kruha, za ža ganje, omare za živila in sode, ponekod tudi posteljo. Soba (v hribih samo ena) je dolga in prostorna, a ne visoka in običajno tako temna, da celo podnevi zadaj pri peči ne vidijo drug drugega, čeprav ima soba morda tri, štiri majhna okna, ki jih lahko vidimo v novejših in pri naprednejših gospodarjih (v starih so še okna s predeli ali namesto okna lesena deska, ki se lahko pomika sem in tja). V sobah je razen silne puščobe malo videti, nekaj uma zanih piskrov, dvoje, troje ogromnih skled, dvoje, troje širokoustnih vrčev in ena, kvečjemu dve polomljeni, umazani postelji brez zglavnika in odeje, le z umazano odejo ali gunjem je pogrnjena neostrugana miza v kotu in ob njej na dveh straneh ob steni okovane debele klopi.

V Števanofci, kamor sem se vsak dan povrnil, se me je ljudstvo že privadilo in je končno že verjelo, da ne nameravam ničesar sla bega. Ko sem bival zadnji dan tam, me je mladi prijatelj teolog pre senetil z novico, da v gostilni pripoveduje vaški kovač Jožef Kozar, da hodi tukaj neki gospod in zapisuje dimnate kuhinje, češ, da bodo gospodarji le-teh dobili od države šparata {< Sparherd), proti plače vanju na obroke {na prilična rata). Na kovačevo razlaganje so post očanci pozorni in marsikateri je razmišljal, da me b o naslednjega d glede te zadeve obiskal v župnišču. Osupnil sem, ko sem zvedel t^ novico. Bil sem prepričan : ako vzklije seme nespametnih besed pamet nega kovača, tedaj se bo dvignilo pravo romanje iz bližnjih vasi. Kaj sem hotel, še isti popoldan sem jo dobesedno popihal od tam.

. . . . To je vsa njih oprema; stol z naslonjalom je že luksus pri goričanskih Vendih. V taki sobi se nahaja tudi velika, štirioglata peč z ravnim temenom, pred njeno odprtino se nahaja ognjišče, okoli nje pa močne, umazane klopi, na katerih spijo navadno pozimi dečki. V sobi torej pečejo in kuhajo, zato so njih stene kolikor to liko okajene, in to ne le zato, ker notri kurijo, marveč tudi, ker sve tijo z baklo namesto s svečo. Dimnikov ni, marveč se nahaja odzgoraj med obema oknoma luknjica, skozi katero lahko uhaja dim, po ve čini odpro tudi okna, dokler drva v peči ne zgore. Kamra (klejt) je ono skrivališče, kjer spijo mladi zakonci in kjer se shranjujejo vsakovrstne jestvine. Ta navadno ni velika in ima le eno okence, to pa po navadi le zato, da bi mačka lahko prihajala na lov . . . . In v taki hiši stanujejo skupno dve ali tri družine . . . . Toda le gospodar . . . . ima pravico, da ima svojo mehko posteljo v sobi. Ostali spijo tam, kjer si pač najdejo mesta, v kamri, v veži ali v hlevu. Otroci . . . . nimajo nobenih posebnih postelj ali posteljnega perila, temveč sladko počivajo po klopeh, pri peči ali na njej, ženske razprostrejo pod sabo kake cunje, moški pa plašč^; mehkejše postelje si ne želijo, ker boljše pri nobenem sosedu niso videli. Prebivalci gornjelendavskega veleposestva si služijo denar ali žito s tem, da hodijo vsako leto med Madžare na žetev in si tako 3otem krasijo tudi svoja stanovanja. Nabavijo si posodo iz belega cositra ali pisano lončeno, ki jo polagajo na police v sobi; pijejo celo tudi že iz steklenih kozarcev in vse to so povzročili stari ban kovci. Sedaj jih je že manj . . . ' madž. sürö in k o ž u h u sličen.

(prekm. širina [*ser? = siv] pravijo pri n a s g a b a n ;

je iz v o l n e

Résumé. Dans son article, l'auteur décrit les cuisines à foyer ouvert chez les Slovènes des huit villages situés à la Raba, près de St. Gothard (comitat Vas) qui, d'après le traité de Trianon, sont restés en Hongrie, '1 a commencé ses études à Slovenska ves il y a encore à peu près "^"/o de maisons en bois. Les maisons à foyer ouvert, habituellement, nt pas de cheminée. Une cuisine des plus typiques a la superficie de 5 X 5 pieds, auteur de 2 m '/2 et deux petites fenêtres. La fumeé sort par la orte et par une ouverture pratiquée dans la voûte au coin du mur Je derrière; elle donne dans la cheminée (orào); par ordre des auto rités, elle doit être fermée de planches. Le fond de la cuisine est d'argile. Le foyer (GIÎÎSCË) a la longueur d' 1 m ^/4 et la largeur de 70 cm. Au coin du foyer, il y a l'excavation où l'on allume le feu. Dans le mur, une exavation demi-circulaire est destinée à chauffer le poêle de la chambre qui sert en beaucoup de cas aussi de four. Le poêle (péc), carré et d'argile, a près du fond une ouverture pour la cendre, aux dimensions 70 X 20 X 30 cm. Le mur de face du foyer continue au-dessus du foyer dans une large voûte qui finit dans un mur retenant la fumée, bâti le long de la cuisine de haut en bas jusqu'à peu près 75 cm de la voûte. Il porte une étagère en bois pour les ustensiles de cuisine. Au-dessus du poêle, les utensiles plus grand, ont leur place, au coin du mur de derrière, une grande excavation carrée, aux proportions 30 X 60 X20 cm, renferme la vaisselle. Au coin du poêle et du mur de derrière, la table de cuisine (stôu) est placée à gauche de l'entreé, une armoire allongée, peinte de tulipes. Près d'elle se trouve là porte donnant dans le gardemanger, qui peut aussi servir de chambre. Au milieu du mur latéral de gauche, il y a un foyer secondaire, destiné spécialement à préparer la nourriture des bestiaux, aux proportions 80 X 60 X 70 cm. Tandis qu'habituellement le plafond n'est pas blanchi, le foyer, son mur de face et le voisinage de la porte sont couverts d'un mélangé d'argile et d'eau {cämäläffnäk), dans la largeur de 50 cm à 1 m. L'auteur note encore les noms des ustensiles de cuisine. Les autres cuisines de ce vilage sont plus simples, mais leur ameuble ment est le même; il n'y a que forào qui est rare, la fumée sort alors par la porte et par l'ouverture du mur.

En avançant dans les collines, le nombre des vieilles maisons et des cuisines à foyer ouvert (diinatna t'ûna), quelque part il y en a de 25 à 3 0 % . Ensuite l'auteur donne la dénomination des dépendances et des objets se trouvant dans la maison et dans la chambre (Števanovci, no. 41). Cette maison possède, au-dessus de l'ouverture de chauffage qui donne dans la chambre, une ouverture de 3 X 5 cm (sope) das (Ofenloch) où passe la fumée superflue. A droite de la porte, une ouverture de 20 X 30 cm, qui peut être fermée d'une planche, permet l'échappement de la fumée. Dehors, près de la porte, un mur de 80 cm de hauteur, construite de planches, dirige la fumée, protège le mur blanchi et sert, au-dessus de la porte, au fumage de la viande. Dans la maison no. 36, il y a entre les ouvertures du chauffage, au coin mur et du poêle, à l'hauteur d' 1 m, une ouverture de 25—30 cm, et au-dessus d'elle une voûte qui protège la ménagère contre la fumée à laquelle elle donne une sortie. Plusieurs poteaux, enfoncés dans la teree, sont destinés aux pots (pozavâc). Ailleurs, des poteaux en bois dans la cour (posôifdnak) servent au même but. Dans une autre cuisine, des tablettes joliment tallies en bois, pour les cueillers à pot (patçfka) sont suspendus au mur. Dans quelques cuisines, le long du mur, l'un à côté de l'autre, deux poutres, larges env. 10 cm servent à sécher le bois. Dans une cuisine, il y a une place séparée par des planchés pour abriter la volaille pendant la unit. Au-milieu de la porte de la cuisine, une ouverture de 25 X 25 cm, ou fermoir demi-circulaire, permet de régler la lumière. Au village VERICA, de 47 maisons, 12 ont encore le foyer ouvert, à Sakalôifvci, de 115, 30. Le no. 21 à Sakalàuvci, possède, au coin du poêle et du mur, encore un foyer spécial pour le chaudron (kôtâo). La fumée sort dans la cuisine par une cheminée haute de 40 cm.

Nomadski motivi u jugoslavenskoj seljačkoj umetnosti. Mirko Kus-Nikolajev* (Zagreb). USPOMENI

ALBERTA

VON LE

COQ.

I. K a d a j e reč o »orijentalnim« m o t i v i m a u našoj seljačkoj u m e t n o s t i , o n d a se ovi motivi obično identifikuju sa u m e t n i č k i m motivima, k o j e je u n a š e k r a j e v e d o n e o islam. H o ć u o d m a h da naglasim, da o v a k o v s u m a r n i p o j a m »orijentalnih« m o t i v a etno* grafski n e m a n i k a k v o g značenja, j e r j e t a k o elastičan, d a za njega ne dostaje svaki k r i t e r i j . G o t o v o j e d n a k o je i sa p o j m o m »islam* ske« u m e t n o s t i . P o s v o m razvoju i p o svojim u m e t n i č k i m kom* p o n e n t a m a islamska u m e t n o s t nije h o m o g e n a , ona je u n e k u ruku z a v r š n a faza ispreplitanja r a z n i h umetniČkih tradicija i tvorevina, k o j e j e islam samo ujedinio, p o v e z a o i za njih služio k a o n e k a u m e t n i č k a kristalizaciona tačka. T r e b a o d m a h naglasiti, da se p o s v o m p o r e k l u i s l a m s k a u m e t n o s t s a s t o j i o d d v e k o m p o n e n t e : od e t n o g r a f s k e ( n o m a d s k e ) umet* nosti i od k u l t u r n e u m e t n o s t i . Elementi e t n o g r a f s k e umetno* sti, k o j i su o v d e izrazito n o m a d s k o g k a r a k t e r a , a manifestuju se u o r n a m e n t i c i n a r o d a cetralno*azijskog područja, nakalamljeni su na k u l t u r n u u m e t n o s t , koja se sastojala iz t i p o v a m e z o p o t a m s k e , perzijske, a r m e n s k e , indijske i helenističke u m e t n o s t i , dakle iz umetniČkih p o d r u č j a , k o j i m a su n o m a d i zagospodovali n a svojim z a v o j e v a č k i m p o h o d i m a . O v o o d r e đ e n j e p o r e k l a umetniČkih forma islama ima z a s e b n o značenje. K a o i k o d seobe n a r o d a i n j e n o m uplivu na e v r o p s k u k u l t u r n u u m e t n o s t i o v d e se r a d i 0 e v i d e n t n o m uplivisanju n o m a d s k e , — etnografske, — u m e t n o s t i 1 o n j e n o m asimiliranju k u l t u m o * u m e t n i č k i h forma. I u p r a v o u u n a k r š t a v a n j u e t n o g r a f s k e u m e t n o s t i sa kul* * C r t e ž e z a o v u r a d n j u i z r a d i l a j e m u z e j s k a s l i k a r i c a g đ a prof. S e r t i e , kojoj se na usluzi i na o v o m m e s t u zahvaljujem.

Z d e n k a

t u r n o m u m e t n o š ć u leži i osnovni potez islamske umetnosti uopšte. Bogati o m a m e n t n i m o t i v i svojstveni n o m a d s k o j u m e t n o s t i ulaze u sklop k u l t u r n e u m e t n o s t i , — sa p r e t e ž n o figuralnom ka= r a k t e r i s t i k o m , — i s t v a r a j u onu zasebnu d e k o r a t i v n u i za islam tipičnu formu u m e t n i č k o g iživljavanja. A k o p r e t p o s t a v i m o i s p r a v n o s t ovih t v r d n j a o n d a je j a s n o , d a n a m naziv islamske u m e t n o s t i ne daje n i k a k v u i s p r a v n u sliku 0 uplivima, k o j e j e ona vršila n a n a š u seljačku u m e t n o s t . M o ž e se j e d i n o govoriti o o p š t i m uplivima ali p o j e d i n e e l e m e n t e j e t e š k o izlučiti. Z a n a s se postavlja p i t a n j e j e li u n a š o j seljačkoj u m e t n o s t i , u k o j o j se o d r a z u j u uplivi islamske u m e t n o s t i , moguće odrediti e l e m e n t e n o m a d s k e u m e t n o s t i . D a k l e ima li u našoj se* ljačkoj u m e t n o s t i motiva, k o j e j e sa s o b o m d o n e o islam a koji vuku svoje p o r e k l o iz n o m a d s k e u m e t n o s t i centralnoâzijskog područja? N a r a v n o , da j e d a n a s t e š k o te elemente naći i izlučiti. V e ć u samoj islamskoj u m e t n o s t i su ovi n o m a d s k i elementi dovoljno a p s o r b o v a n i i nivelisani i p r e k r i v e n i kasnijim slojevima umet« ničkih upliva. Z a t o j e u s v a k o m pogledu p o t r e b a n o p r e z a k o se k o m p a r a c i j o m n a s t o j e r a s p o z n a t i ti n o m a d s k i elementi i u n a š o j seljačkoj u m e t n o s t i . P r e n e g o p r e d e m na dalnja izlaganja, mislim, da j e p o t r e b n o , da r a d i k o n s t r u k c i j e samog p r o b l e m a , p o s t a v i m tri o s n o v n a pita* nja, k o j a zasecaju u okvir ovog p r i k a z a : k o j i su za n a s tipovi u m e t n o s t i od značenja; k a k a v je k a r a k t e r n o m a d s k e u m e t n o s t i 1 u čemu leži b i t n o s t migracije n o m a d s k i h m o t i v a n a n a š e m tere* nu. R e š e n j e ovih triju pitanja r e š a v a i postavljeni p r o b l e m o uplivima n o m a d s k i h m o t i v a n a n a š u seljačku u m e t n o s t . T i p o v e u m e t n o s t i m o ž e se razvrstiti p r e m a podeli Strzygow* skog,^ k o j a j e v a n s u m n j e unela m n o g o j a s n o s t i u p i t a n j e umet* ničkih k a r a k t e r a . P r e m a n j e g o v o m shvaćanju r a s p a d a se evrazij* ski k o n t i n e n a t u t r i velika p o d r u č j a , u tri zone i t o s e v e r n o pod* ručje i j u ž n o , k o j a rastavlja t r e ć a zona, p o d r u č j e s t e p a od Atlant* skog d o T i h o g O k e a n a . J u ž n o p o d r u č j e o b u h v a t a s t a r a k u l t u r n a sedišta. T a m o j e za r a n a usledio prelaz od d r v n e gradnje k a m e n o j gradnji i ljudski lik s u s r e ć e m o već u u m e t n o s t i istorijskog doba. Severno p o d r u č j e je dugo ostalo k o d d r v n e gradnje i k o d oma* ^ J. S t r z y g o w s k i :

A l t a i « Iran u n d

Völkerwanderung,

Leipzig

1917.

m e n t a ( k a r a k t e r i s t i č n i n o r d i j s k i pletenac). T e k s r a z m e r n o k a s n o su severni narodi, n a dva m e s t a svog p r o d i r a n j a : o k o Sredozem* nog i Kaspijskog m o r a , preuzeli p o d u p l i v o m j u ž n e k u l t u r e k a m e n i ciglu k a o i prikazivanje ljudskih likova. U s r e d n j e m p o d r u č j u , — u zoni n o m a d a , — gde glavno značenje ima š a t o r i oružje, nisu n i k a d n i k a m e n ni d r v o imali značenja, k a o n i p r i k a z i v a n j e ljudskih likova. Sem n a pogranič* nim delovima o v o je p o d r u č j e d o d a n a s ostalo k o d u p o t r e b e o r n a m e n t a ( k a r a k t e r i s t i č n a n o m a d s k a vitica). A k o s m a t r a m o i s p r a v n o m podelu Strzygowskog, — a svi d o s a d a n j i rezultati ispitivanja pokazuju, d a j e uistinu ispravna, — o n d a j e dovoljno, da i s t a k n e m o , d a se u o v o m n a p i s u r a d i s a m o o n o m a d s k i m m o t i v i m a centralno*azijskog stepsko^pustinj* skog područja. П.

Z a p o z n a v a n j e b i t n o s t i u m e t n i č k o g izraza n o m a d a bezuslov* n o j e p o t r e b n o p o z n a v a n j e njihove m a t e r i j a l n e kulture, o d n o s n o e k o n o m s k i h uslova života, k o j i se u njihovoj u m e t n o s t i re* flektuju. E k o n o m s k a p o d l o g a života n o m a d s k i h naroda u A z i j i je s t o č a r s t v o i mles k a r s t v o . O v o p o s l e d n j e s a m n a m e r n o n a g l a s i o , jer s a m o s t o č a r s t v o , b e z

racio»

nalnog iskorištavanja stada, još nije nikakva viša forma privrede. Prema

tome

nomadski izvestan

narodi, koji se silom prilika b a v e kulturni

život

i

određene

i nešto

ekonomske

sa ratarstvom, i m a d u

kvalitete,

jer

nastoje,

već

da

iz

s v o g stada, k o j e p r e d s t a v l j a n j i h o v o b l a g o s t a n j e , i z v u k u što više koristi, a da ga pri t o m e forma

po mogućnosti

stočarske

ishranu,

tek

ne umanjuju.

privrede,

neka

dok

Zato

je s t o č a r s t v o

neodređena

forma

je upravo mlekarstvo u kome

stočarstva,

životinja

koja

se

ona

sama

samo

vidna

služi

po

za

obliku

razlikuje o d lova. U

vezi sa tim n a č i n o m privrede karakteristična je za n o m a d e

pokretnost

i m o b i l n o s t , n e p r e s t a n o , č a s brže čas sporije selenje, — radi p o d e s n e paše, — iz j e d n o g k r a j a u d r u g i i r a s p a d a n j e u m a n j e p a t r i j a r h a l n o u r e đ e n e T a životna i privredna forma nomada u

Aziji

a to je ratarstvo.

Dok

su

zajednice.'

oštro se deli o d druge privredne

ratarski

narodi,

pokraj

velikih

forme

političkih

p o t r e s a , o s t a l i u s v o j o j s u š t i n i k o n s e r v a t i v n i , n e p r o m e n l j i v i i u o k v i r e n i u liniji svog sporog razvojnog

tempa, k a o K i n a i Indija, pretežni d e o n o m a d a

sabirao

se u ogromne mase, proizvodio provale, brze i nagle, slične vulkanskim cijama,

da

Upravo

u

se

nakon

kratkog

horde.'

vidni

deo

njihove

= H . C u n o w : A l l g e m e i n e W i r t s c h a f t s g e s c h i c h t e , B e r l i n 1926. ' E. H a r a s D a v a n : D ž i n g i s s H a n kak p o l k o v o d e c i e g o nasledie, 1929. ( r u s k i ) .

Beograd

nomadskih

raspadnu

naroda

leži

u

male,

erup-.

bezopasne

toj pokretnosti

vremena

i jedan

kulturne

misije:

prenašanje kulturnih vrednota

iz

jednog

osvojenog

područja

u d r u g o . N o m a d i s u bili p o s r e d n i c i p r e k o k o j i h s u k o m u n i c i r a l e k u l t u r n e v i n e iz j e d n o g k r a j a e v r a z i j s k o g

kontinenta u

teko«

drugi.

A l i p o s e b n o značenje s v a k a k o i m a d u a u t o h t o n e k u l t u r n e i u m e t n i č k e kvalitete n o m a d a . D a n a s je likvidovano j e d n o uve* š t a č e n o i sterilno s h v a ć a n j e k a o da su n o m a d i »barbari«, ljudi bez ili b a r e m sa inferiornim u m e t n i č k i m životom. T a stara huma* nistička shvaćanja su d a n a s već s a h r a n j e n a . N o m a d i su nosioci u m e t n i č k i h kvaliteta, s a m o što su one drugog tipa i k a r a k t e r a , n e g o š t o su t o tradicionalne forme m e d i t e r a n e u m e t n o s t i , k o j a je d o n e d a v n o služila k a o isključivo merilo za sve u m e t n i č k e zasade. N o m a d s k i tip i z r a s t a o n a n e p r e g l e d n i m s t e p a m a Azije re* flektovao je u sebi p o s e b n e odlike socijalne zajednice, tipične za n o m a d s k e n a r o d e . K a o što u p a t r i j a r h a l n i m z a j e d n i c a m a nije od značenja čovek*pojedinac nego zajednica, t a k o ni u u m e t n o s t i njihovoj n e dolazi d o izražaja individualna odlika. T i p u m e t n o s t i je k o l e k t i v a n . Ć o v e k n i j e o b j e k t u m e t n o s t i , ni u m e t n i č k i nost

centrifugalna

doživljaj

i

živi

nomadskih

u

širokim

doživljaj. N o m a d s k a

razmerima

u

sklopu

naroda izražava se u ornamentu

prirode.

je umet» Umetnički

i ta konstatacija

je

od

presudnog značenja za određenje njihove umetnosti. K a o što je južna u m e t n o s t izražavala u kiparstvu odlike svog religijskog života, t a k o n o m a d u

ornamentu

m a n i f e s t u j e s v o j e n u t a r n j e s t v a r a l a č k e o d l i k e ali u v e k u o k v i r u s v o j e

zajednice.

I

zato

ornamenat

izraz,

koji

tekstilu stilu

se

dekorativan

iživljava

u

faktor

sitnim

Ekonomska

dok

običajima,

socialna

forma forma

tradicijama

života čvrsto

zajednice

doživljaja i stvaranja. Svaka umetnička

već

i čisti

rukotvorima

ćilimarstvo), t a k o da se m o ž e

nomada.

ciju t o j u m e t n o s t i , pojedinca

samo

naročito

(naročito kod

nije

govoriti

u m e t n i č k i

(napose

o

nomadskih

naroda

daje

ograđenih zajednica,

i stvara

metal)

i

o r n a m e n t n o m

kolektivni

tip

svojina n o m a d a je izraz

sank»

podređuje umetničkog

duhovne

za«

jednice čitave grupe.

Psihološki tip, i z r a s t a o na socijalno*ekonomskoj s t r u k t u r i zajedničke svojine, j e kolektivan. T e k socijalno*ekonomska struk* t u r a p r i v a t n e svojine p o t i s k u j e p o j e d i n c a u v i d o k r u g u m e t n o s t i i s t v a r a od njega u m e t n i č k i objekt. A p r i v a t n a svojina, k a k o je nalazimo k o d južnih, k u l t u r n i h n a r o d a n e p o z n a t a j e n o m a d u . P o k r a j t o g a nisu j o š k o d n o m a d a razvijeni ni oni č i s t o e k o n o m s k i u s l o v i , koji, pokraj

principa

privatne

svojine,

odlučuju

formiranje

shvaćanja i nastrojenja. K o d nomada još nije razgrađena rencijacija

k a o ni d e o b a

rada,

individualističkog

s o c i j a l n a

koja je uslovljuje. U

koliko se

dife» deoba

rada i pokazuje, ona još nije socijalni faktor, koji izmenjuje strukturu zajednice, prelazeći elemenata

od

emocionalnih

individualizirane

elemenata

kolektivne

zajednice

do

zajednice, kakvu vidimo onde, gde

intelektualnih je deoba

rada

postala faktor diferencijacije i individualizacije društva i na e k o n o m s k o m i na socijalnom polju.

J a sam n a r o č i t o p o d v u k a o ovaj kolektivitet d u h o v n o g života k o d n o m a d a , koji j e k a r a k t e r i s t i č a n za s v e p r i m i t i v n e u m e t n o s t i i koji se odrazuje u u m e t n i č k o m izrazu, j e r je o n s t v a r n o j e d i n i ključ za r a z u m e v a n j e n o m a d s k e u m e t n o s t i . T i p u m e t n i č k e p r o d u k c i j e j e k u ć n i zanat, dakle p r o d u k c i j a za s o p s t v e n u u p o t r e b u . A k o se o v d e i opažaju počeci d e o b e r a d a , ta j e d e o b a j o š previše u okviru tradicija i v e z a n e p r o d u k c i j e a d a bi davala k a k v e veće lične inicijative i jače v a r i r a n j e tradi* cijama uslovljene t e h n i k e i u k r a s a . Tek

kada

okvira, oslobađa

se

kućni

i prelazi

zanat, u

raspadanjem

slobodni

zanat i

svog

socijalnog

slobodnu

i

ekonomskog

produkciju

i formu socijalnog faktora sa s v i m popratnim pojavama: socijalne

on

prima

diferencija«

cije, u t a k m i c e , t e h n i č k o g doterivanja, upotrebe m e h a n i č k i h p o m a g a l a itd.

Prema tome imamo u nomadskoj umetnosti tri momenta: k o l e k t i v n i u m e t n i č k i ideal, p r i m i t i v n i kućni z a n a t i z a t v o r e n o p o d r u č j e p r o d u k c i j e . O v i su m o m e n t i , koji su i z m e đ u sebe vezani nužnošću istorijskog pro* cesa, k a r a k t e r i s t i č n i i za sam u m e t n i č k i p r o d u k t . O r n a m e n a t je sinteza u k o j o j se iživljava u m e t n i č k i doživljaj n o m a d a sa s v o m s v o j o m e l e m e n t a r n o m osebujnošću. A k o no* m a d s k u u m e t n o s t h o ć e m o u p o r e d i t i sa a n t i k n o m u m e t n o š ć u o n d a n a m a n t i k n a u m e t n o s t pokazuje z a m e r n u visinu d u h o v n e ravno« teže i smirenosti, d o k n o m a d s k a u m e t n o s t pokazuje sve odlike ž i v o t n e s r e d i n e : o n a je n e m i r n a , nestaložena, k a o da j e i s p u n j e n a n e r e š e n i m upitnicima. N j e n e o r n a m e n t n e v r e d n o t e su b u n t o v n e , nagle, sa u b r z a n i m r i t m o m , koji najbolje r e p r o d u c i r a v i t i č a s t i m o t i v . A k o se u p o r e d i klasični m o t i v m e a n d e r a sa viticom, o n d a se j a s n o vidi o g r o m n a različitost u u m e t n i č k o m izrazu i b e z obzira n a t e h n i č k u zadaću o r n a m e n t a u antici i psihološku kod nomada. III. Migracija n o m a d s k i h umetniČkih forma j e trajna, t o već leži u k a r a k t e r u života i e k o n o m s k o j n u ž n o s t i , k o j a o d r e đ u j e taj k a r a k t e r . G o v o r i t i o v r e m e n s k i o d r e đ e n i m migracij o n i m s t r u j a m a gotovo j e nemoguće. N e m a sumnje, d a su centraIno«azijski no* m a d i već u preistorij sko v r e m e igrali v i d n u ulogu k a o p o s r e d n i c i i z m e đ u k u l t u r a E v r o p e i Azije, a p o g o t o v u u d o b a istorijsko, k a d a su n a m p o z n a t i i razni p u t e v i njihovog migriranja. D o v o l j n o j e .

da se s p o m e n e s a m o p i t a n j e Skita,* k o j e u stvari ni d o d a n a s nije p o t p u n o r e š e n o . P o svoj prilici se o v d e r a d i o s k u p n o m i m e n u za r a z n a azijska p l e m e n a : S a r m a t e , A v a r e , H u n e , Mongole, koji su p o k a z a l i n a r o č i t u ž i v a h n o s t u migraciji. K a r a k t e r i s t i k a njihove u m e t n o s t i j e stilizacija životinjskog tela i t r a g o v e tog načina stilizacije j e d n a k o t a k o nalazimo k o d G e r m a n a k a o i k o d Kineza. Kolika j e m o r a l a biti živahnost u migraciji, da su ta p l e m e n a j e d n a k o t a k o s v o j o m a u t o h t o n o m u m e t n o š ć u uplivisala n a k r a j n j e m i s t o č n o m k a o i na severo^zapadnom delu evrazij« skog k o n t i n e n t a . A t o j e s a m o j e d a n slučaj, koji j e r a d i z a s e b n o s t i skitske u m e t n o s t i , ostavio v i d n e t r a g o v e u u m e t n i č k i m izrazima i Ger* m a n a i Kineza. O d migracij onih struja centralno*azijskih n o m a d a u istorij« sko v r e m e za n a s su v a ž n e d v e : i t o j e d n a u z a v r š n o j f a z i s e o b e n a r o d a , k o j a se p o s r e d s t v o m Madžara zaustavlja u panonskom bazenu i druga koja p o s r e d s t v o m t u r s k o g p r o d i r a n j a d o l a z i n a Bal* k a n . O b e n o v e migracij one struje d o n o s e : j e d n a ranije sa severa, a d r u g a k a s n i j e sa j u g a k a r a k t e r i s t i č n e centralno*azijske nomad* ske m o t i v e n a n a š t e r e n . N i j e z a d a ć a ovog napisa, d a d a d n e t e r e n s k u sliku tih upliva, t. j . d a o š t r o odeli (što bi bilo i nemoguće!) p r e m a geografskim k r a j e v i m a m a d ž a r s k e uplive od turskih. T o j e m o g u ć e s a m o u najširim k o n t u r a m a i t o o n d e , gde su se sačuvale uistinu speci* jalne odlike p o j e d i n i h upliva. T o n a r o č i t o vredi za k o m p o z i c i j u boja i k o n s t r u k c i j u o r n a m e n a t a . Sa m n o g o se sigurnosti m o ž e u s t v r d i t i , d a j e p r i m e n a vitice rezultat t u r s k o g upliva, d o k j e živost boja upliv M a d ž a r a . S v a k a k o t r e b a d r ž a t i u vidu, d a za migraciju n o m a d s k i h m o t i v a u n a š e k r a j e v e nije dovoljno, d a j e se t a k s i r a k a o r e z u l t a t preplavljivan j a Balkanskog P o l u o s t r v a T u r c i m a . Istina, p r o v a l o m j e T u r a k a n a polu o s t r v o bilo u n e s e n o i m n o g o drugih »ori j en* talnih« m o t i v a ali t r e b a d r ž a t i u vidu, d a j e m n o g o o r i j e n * t a l n i h m o t i v a bilo već pre na p o l u o s t r vu i to bilokao o s t a t a k r i m s k e a n t i k n e dekadanse, bilo posle posretstvom vizantijske umetnosti, bilo * N a n d o r Fettich: La trouvaille scythe de Zöldhalompuszta (Archeologia H u n g a r i c a s v . III.), B u d a p e s t 1928. — G r e g o r B o r o f f k a : D a s K u n s t g e w e r b e d e r S k y t h e n , G e s c h i c h t e d e s K u n s t g e w e r b e s I., B e r l i n 1928.

konačno posretstvom umetnosti. Danas

nema

sumnje,

da

je

i

same

ranohrišćanska

r a n o h r i š ć a n s k ie kao

i vizantijska

delovala na islamsku umetnost, kao što u islamskoj umetnosti mente

helenske umetnosti. U

t o m su pogledu vrlo uverljivi

umetnost

n a l a z i m o i ele«

dokazi A.

Riegla,

d a je k a r a k t e r i s t i č n a i s l a m s k a a r a b e s k a p o t e k l a o d a k a n t u s a : » A k a n t u s

antike

se

u

gubi

delova.

u

vizantijskoj

List se više

sraštava. D o k prodire

u

ne

umetnosti,

njegova

grana sa vitice v e ć

su u antici bili cvet

vizantijskoj

umetnosti

se

individualnost

prolazi

kroz

i list k a o i u prirodi

list

viticu

i započinje

raspada

viticu

i s njom

završetak da

uzorak

niz se

stabljike, nastavlja

p r e k o lista.*

A l i j e d n a k o t a k o n e m a sumnje, d a j e o r i j e n t a l n a u m e t * n o s t d e l o v a l a na e v r o p s k u u m e t n o s t v e ć u vre* m e d e k a d a n s e r i m s k o g i m p e r i j a . * A k o stoji, d a je sasanidska, koptijsko*sirska i vizantijska u m e t n o s t , — k o j e sve

SI. 1.

S I 2.

imaju p o r e k l o u helenističko«rimskoj u m e t n o s t i , t e k o j e su po« stale na tlu, k o j e je d a v n o već bilo d o m o v i n a o r i j e n t a l i z i r a n o m helenizmu, koji je bio p r o š i r e n n a ćelom bliskom Istoku, — temelj islamske umetnosti,'' o n d a se ta t v r d n j a o d n o s i s a m o n a k u l t u r n u k o m p o n e n t u i s l a m s k e u m e t n o s t i . No« m a d s k a k o m p o n e n t a , k o j a sa A r a p i m a , Mongolima a n a r o č i t o sa T u r c i m a ulazi u islamsku u m e t n o s t sačinjava p o s e b n e , već na« vedene, n o m a d s k e odlike ove u m e t n o s t i . P r e g l e d n u sliku migracionih struja i z m e đ u Z a p a d a i I s t o k a daje A l b e r t v o n Le C o q , k o j i j e n a j e d n o m n j i h o v o m secištu u I s t o č n o m T u r k i s t a n u i m a o prilike, da ih upozna:* » ' sehen '

A l o i s R i e g l : A l t o r i e n t a l i s c h e T e p p i c h e , L e i p z i g 1881., s t r . 2 8 2 . H a n s L i e t z m a n n : P r o b l e m der Spätantike, Sitzungsberichte der Preussi» A k a d e m i e d e r W i s s e n s c h a f t e n , B e r l i n 1927., X X I X . — X X X I V . Werner Grote^Hasenbalg: Der Orientteppich, seine Geschichte und seine K u l t u r , s v . L, B e r l i n 1922. * A l b e r t v o n L e C o q : Bilderatlas zur Kunst» u n d K u l t u r g e s c h i c h t e Mittel« asiens, B e r l i n 1925., s t r . 5 . — 6 .

» R a z v o j o d n o s a između Z a p a d a i Istoka zamišljam na naredni način. V e č u staro doba postojale su trgovačke veze, koje su pružale m n o g e izmena i koje

su promicale, — v e ć u prehrišćanskim

ženo, — prodiranje iranskih Aziju

i Kinu. N e k i

stolećima

mogućnosti

nejasno

(»skitskih«) naroda (Tohara i Saka) kroz

od tih naroda

su

po

svoj

prilici pre n a s t a v a l i

zapa«

srednju u

Rusiji: K i n a je dakle v e r o v a t n o stajala u vezi sa E v r o p o m v e ć u d o b a

južnoj klasične

antike. Mi v i d i m o k a k o je grčka u m e t n o s t na širokoj podlozi egipatske, potamske

i

minoiske

kulture

brzo

izgradila

onu

neprispodobivu

mezo»

umetnost

i

kulturu, čija je v a ž n o s t za kulturni razvoj evropskih naroda o p ć e n i t o priznata. Prigodom njenog obamiranja usleđuje jak prodor prema Istoku;

Aleksandrova

v o j n a i dugo g o s p o d s t v o grčkih k n e z o v a u istočnoj Perziji i u severo»zapadnim pokrajinama

Indije

presađuje

helensku umetnost

i kulturu u ove

krajeve,

t a m o z a s t o l e ć a n a đ u d o m o v i n u . M i m o r a m o i s t o č n i Iran, s v e

indijske

zapadno

Indije

od Indusa, Pandžab

i druga područja

severo^zapadne

k a o h e l e n s k u z e m l j u . Iz s e v e r o < z a p a d n e I n d i j e u s l e đ u j e o n d a d v a m a preko Kašmira i preko Afganistana, i

Koreji

do

Jave

do

Japana

i Stražnje

i

preko

Indije,

pobedonosnim prodiranjem »Ovo

je

prodiranje

onaj

indijskog

koji

se

da

zemlje smatrati

putevima,

silni p o k r e t p r e m a T u r k i s t a n u ,

Kini

poluostrva

pravom

naziva

budhizma.« donelo

južnoj

i

istočnoj

Aziji ne s a m o bogatstvo grčke mitologije i naročito iz n j e i z v e d e n o g tipa Budhe, v e ć

i do onda

znate tehnike kao klesarstvo velikog

nepo»

obujma.«

»Sa p a d o m antike i pustošenjima seobe

naroda

u Evropi z a p o č e l o je kretanje sa Istoka n a

Zapad.

H u n i i n j i h o v i i r a n s k i s a v e z n i c i A l a n i ( d a n a š n j i po< tomci:

Oseti), preneli

su v e r o v a t n o

mnoga

dobra, naročito oružje i odeću, u Evropu.

istočna

SI. 3 .

Pogotovu

Alani, koji s u sa S u e v i m a osvojili Portugal, sa V a n d a l i m a prešli u A f r i k u a u F r a n c u s k o j n a s e l i H p o k r a j i n u V a l e n c e , b i ć e d a s u bili u s p e š n i Sa Arapima

nastaje

novi

snažni

Z a p a d a p r e m a I s t o k u ; oni razvijaju

val

od

novu

Istoka

posrednici.«

prema

sjajnu kulturu

Zapadu

ali

sa elementima

zetim iz V i z a n t a i Perzije i u n o s e n a j e d n o j strani m n o g o t o g a u

i

od

preu»

germanske

zemlje južne E v r o p e a na drugoj strani u o s v o j e n e zemlje na Istoku. »Ali v e ć se sprema novi protuudar sa Zapada na Istok: hrišćanski časnici obilaze Isusov grob a usled njihovog

stradanja nastaju krstaški

u kojima naročito sudeluju Normani. I ako usled ove nove seobe nastaju franački

dvorovi

na Kipru

i u Prednjoj

Aziji,

dobara p r e s a đ e n o sa Istoka na Z a p a d n e g o

čini

se, da

je

više

hodo« ratovi, sjajni

kulturnih

obratno.«

»I a k o s u s e d e l a k r s t a š k i h r a t o v a d o g a đ a l a p r e d o č i m a s v i j u , i p a k j e isto

vreme

kulturna

radila

druga

dobra u Evropu,

sila, k o j a

je

po

svoj

a to su osvajanja

prilici

donela

i putovanja

mnoga

istočnih

Vikinga

Rusiju, Carigrad i područje Pontusa; švedski kraljevi su m n o g a istočna doneli sveta.«

u

severnu

Evropu,

a da

nisu

na

sebe, u

većoj

meri,

svraćali

u

istočna u

dobra pažnju

Puštajući p o s t r a n i r a n i j e migracione struje i uplive sa I s t o k a mi ć e m o o v d e s k r e n u t i p a ž n j u s a m o n a dve velike migra« cije, k o j e su, k a k o s m o spomenuli, za n a š postavljeni p r o b l e m od značenja. T o su one struje, koje su iz c e n t r a l n e A z i j e p r e n e l e u E v r o p u niz n o m a d s k i h umetniČkih dobara, od k o j i h su se mno* ga sačuvala u jugoslavenskoj seljačkoj u m e t n o s t i . J e d n a od tih struja v e z a n a je uz t. zv. seobu n a r o d a , a druga uz p r o d i r a n j e T u r a k a . O b e ove struje donosile su u r a z m a k u stoleća sa gotovo istog t e r e n a niz o r n a m e n t n i h forma, od kojih su se m n o g e d o

SI. 4 .

d a n a s sačuvale u našoj seljačkoj u m e t n o s t i . I a k o su prošle na n a š e m tlu razne varijacije, osnovni m o t i v tih o r n a m e n a t a je vrlo često o s t a o relativno n e d i r n u t . IV. A k o v r e m e n s k i i p r o s t o r n o z a o k r u ž i m o k a s n u antiku, vizan« tijsku i r a n o h r i š ć a n s k u u m e t n o s t , o n d a u njima nalazimo p r v u jaču imigraciju orijentalnih forma, — p r e t e ž n o k u 11 u r n o*umet* ničkog k a r a k t e r a , — na B a l k a n s k o P o l u o s t r v o . Z n a č a j n i j a je d r u g a migraciona struja orijentalnih m o t i v a n o m a d s k o g k a r a k t e r a na p o d r u č j e Balkana, k o j a p a d a u za« v r š n o d o b a seobe n a r o d a . P r e svega d a u p o z o r i m o n a j e d n u po« s e b n u pojavu, k o j a j e obično t u m a č e n a k a o »turski upliv«, a d a z a t o nije bilo n i k a k o v o g razloga a j o š m a n j e dokaza.

K o d u p o r e d i v a n j a n a š i h o r n a m e n a t a sa o r n a m e n t i m a sused* nih n a r o d a , opazila se n a r o č i t a sličnost sa o r n a m e n t i m a u mad« ž a r s k o j seljačkoj u m e t n o s t i . — N a r o č i t o su u p a d n i bili razni biljni motivi, koje u toj u m e t n o s t i obilno s u s r e ć e m o ili stilizirane ili realističke. Z a veliki b r o j tih m a d ž a r s k i h m o t i v a j e n j i h o v o centralno*azijsko p o r e k l o uglavljeno®, k a o š t o j e k o n s t a t o v a n o , d a se t r a j n o opetuju sve od dolaska M a d ž a r a u njihovu podunav* sku p o s t o j b i n u .

SI. 5.

Činjenica j e , d a se migracijom forme o r n a m e n a t a izmenjuju: geometrijski m o t i v i se naturaliziraju a naturalistički geometri* ziraju. U toj izmeni odlučuju psihički faktori, koji n a s t a j u izme* n j i v a n j e m m a t e r i j a l n i h o d n o s a i socijalne sredine. U z a p a d n o j Aziji, k o j a j e n a r o č i t o često dolazila p o d u d a r raznih migracionih struja, nalazimo n e p r e k i d n o variranje motiva, k o j e j e v e z a n o ne s a m o uz r a z n e migracione struje, već i uz izmene u materijal* n o m životu. T a k o su n. pr. m n o g i n o m a d s k i motivi iz c e n t r a l n e * Josef H u s z k a : Magyarische

Ornamentik, Leipzig

1900.

A z i j e p o t p u n o prestilizirani, t a k o , da su — na o k o — izgubili svaku vezu sa svojim starim uzorima. Što se tiče tih »turskih motiva« u n a š o j seljačkoj u m e t n o s t i n e m a v e r o j a t n o s t i , da su t o kopije m a d ž a r s k i h n a p r o s t o iz raz* loga, š t o su p o d r u č j a u k o j i m a se nalaze analogni motivi često p r o s t o r n o r a z b a c a n i . M o r a l i su dakle biti drugi razlozi za ana* logiju. I ti uslovi p o s t o j e : naši i m a d ž a r s k i motivi, ogranci su

SI 6.

j e d n o g te istog razvojnog stabla centralno*azijskog o r n a m e n t n o g p o d r u č j a . Samo sa t o m razlikom, da su i s t i m o t i v i došli u p o d r u č j e d a n a š n j e M a d ž a r s k e u v r e m e seobe n a r o d a a k n a m a t e k sa najjačim imigracionim v a l o m »orijentalnih motiva« sa p r o d i r a n j e m T u r a k a . Istina i z m e đ u ta d v a imigraciona vala leže stoleća ali motivi iz istog r e z e r v o a r a ostali su n e p r o m e n j e n i , š t o više su ti isti motivi i d a n a s j o š u centralnoj Aziji u životu. D o n o s i m k a r a k t e r i s t i č n i biljni motiv (si. 1.) sa j e d n o g puste* nog čilima iz m e s t a Kuča u I s t o č n o m Turkistanu.^" T a j se m o t i v " Albert

von

Le

Coq:

Volkskundliches

aus

OstsTurkistan,

Berlin

1916.

Često opetuje na centralno=azijskom tekstilu (a), a nalazimo ga n e š t o prestilizovan k a o m o t i v »karanfila« u m a d ž a r s k o j seljačkoj u m e t n o s t i (b). Isti taj m o t i v nalazimo v e o m a raširen u r a z n i m varijacijama k o d Karakirgiza (si. 2.) gde j e apliciran n a p u s t e n u odeću.^^ K o d n a s se taj m o t i v nalazi na k o ž u s i m a k a o i n a zobunima od čohe, gde je, uz m o t i v rozete, najviše p r i m e nj ivan. M e đ u t i m d o k j e k o d n a s i j e d a n i drugi m o t i v obično više ili m a n j e geo* m e t r i z i r a n k o d Madžara^^ p o k a z u j e više naturalistički k a r a k t e r i n e m a sumnje, da su ti m a d ž a r s k i motivi delovali n a o r n a m e n t e u o n i m n a š i m krajevima, koji su bili u s u s e d s t v u sa M a d ž a r i m a . T a k o susrećemo na s t a r i m č o b a n s k i m k a b a n i c a m a u vinkovač« k o m k r a j u naturalizirane tulipane i ruže, k a o i p r i m e n u karak*

a

b

c SI. 7.

terističnih m a d ž a r s k i h živih b o j a ( n a r o č i t o zelene). K a r a k t e r i s t i c i ni naturalistički m a d ž a r s k i tulipan (si. 3.) j e u t i m krajevima veoma p r o š i r e n , d o k j e n a z a p a d u više stilizovan. T i p o v a k v i h tulipana p o k a z u j e n a m slika 4. i t o a) sa k o ž u h a i b ) sa zobuna. K o m p o n i r a n j e m o t i v a tulipana sa m o t i v o m ruže vidi se n a sliki 5. i 6. i t o n a k o ž u h u iz Brezovice (srez Z a g r e b ) i z o b u n u iz V u g r o v c a (sv. Ivan Zelina). J e d n a k o j e tipičan m o t i v r o z e t e za centralnoâzijsku umet« nost. N a r e d n i crtež (si. 7.) p o k a z u j e t r i m o t i v a r o z e t e i t o a: iz Istočnog T u r k i s t a n a , b : iz M a d ž a r s k e i c: iz Jugoslavije. U z " D r . G y ö r g y A l m a s y : O r n a m e n t i k d e r K a r a k i r g i z e n , A n z e i g e r d. E t h n o g r . A b t . d. U n g . N a t . M u s e u m s , B u d a p e s t 1907., g o d . II. " Sigmund Batky: K ö d m e n ' aus den K o m i t a t e n S o m o g y u n d Tolna in der E t h n o g r a p h i s c h e n A b t e i l u n g d e s U n g . N a t i o n a l m u s e u m s , A n z e i g e r d. E t h n o g r . A b t . d. U n g . N a t . î M u s e u m s , B u d a p e s t 1910., g o d . V .

u

tulipane o p e t u j e se taj m o t i v n a k o ž u s i m a (a) i z o b i m i m a (b) (si. 8.). V r l o je v e r o v a t n o , da su ti motivi p r e n e s e n i s k o ž u h a na zobune, j e r je p r v i i k a o o d j e v n i tip stariji. K o ž u h j e j o š i d a n a s v e z a n o d B a l k a n a p r e k o M a d ž a r s k e , Slovačke i U k r a j i n e sa C e n t r a l n o m A z i j o m sve d o A m u r a , gde j e k o d n o m a d a naj« tipičnija n o š n j a u z p u s t e n u nošnju. N e m a sumnje, d a j e k o ž a d a n a s tipična n o m a d s k a n o š n j a u c e n t r a l n o m p o d r u č j u A z i j e a u d o b a raseljavanja p r e n e s e n a j e u s v o m t i p i č n o m obliku ( k r o j u ) i n a Balkan, gde se p o svoj prilici vezala uz p o s t o j e ć e p r e i s t o r i j s k e forme. K o n a č n o j e i z o b u n p o s v o m k r o j u azijskog p o r e k l a a n i p o š t o nije p r e o s t a t a k b i d e r m a j e r a (utegnuti s t r u k ) .

SI. 8.

k a k o k o d n a s misle štovatelji teze o poseljačenoj g o s p o d s k o j nošnji. Z o b u n i (si. 6.), j e d n a k o k a o i dugi ženski kožusi sa uteg« n u t i m s t r u k o m , j e s u izdanci azijskog t i p a k a f t a n a i p r e m a tome s t a r o k u l t u r n o d o b r o a z i j s k o g područja. T i p kaftana j e vrlo s t a r ; već ga n a l a z i m o n a špiljskim slikama u T u r k i s t a n u o k o 6. stoleća pos. I.,^^ gde je već p o t p u n o i z r a đ e n . P r e m a t o m e j e n j e g o v o p o r e k l o m n o g o starije i d o d a n a s nije u s t a n o v l j e n o , da li se j e razvio u p o r e d o sa k o š u l j o m ili se razvio iz k o š u l j e . * " A l b e r t v o n le C o q : C h o t s c h o , Königlich Preussische TurfanÊxpedition, B e r l i n 1913. " H a n s M ü t z e l : V o m L e n d e n s c h u r t z z u r M o d e t r a c h t , B e r l i n 1925. — M a x Tilke; Studien zu der Entwicklungsgeschichte d e s orientalischen K o s t ü m s , B e r l i n 1922. — M a x T i l k e : O r i e n t a l i s c h e K o s t ü m e , B e r l i n 1923. — A r t h u r H a b e r l a n d t : V o l k s k u n s t d e r B a l k a n l ä n d e r , W i e n 1919.

M o t i v »karanfila« j e u r a z n i m varijacijama z a s t u p a n naro* čito na n a š i m slavonskim tikvicama. N a r e d n i crtež j e d n e izrez* b a r e n e plohe t a k v e tikvice p o k a z u j e n a m tri r a z n e varijacije istog m o t i v a (si. 9.). M o t i v i n a n a š i m slavonskim tikvicama p o k a z u j u u o p š t e velik b r o j »orijentalnih motiva«, koji su a p s o r b o v a n i u vreme, k a d je B o s n a j o š stajala p o d t u r s k o m u p r a v o m . Blizina ovih dvaju p o d r u č j a p o t p u n o tumači taj upliv. O v d e n e m a n i govora o k a k v o m uplivu m a d ž a r s k i h m o t i v a — koji su bezuslovno stariji — j e r između M a d ž a r s k e i slavonske granice ima pod*

SI. 9.

ručja, gde tih m o t i v a u o p š t e n e m a . R a d i se dakle o dve ne* o d v i s n e m i g r a c i o n e struje, od k o j i h j e j e d n a u z a v r š n o j fazi seobe n a r o d a došla u p o d u n a v s k e krajeve, a druga u d o b a pro* d i r a n j a T u r a k a n a Balkan i n a slavonsku granicu. I s t o v e t n o s t tih m o t i v a n e rezultira k o n a č n o s a m o iz činjenice, d a su t i m o t i v i raseljeni iz j e d n o g p o d r u č j a n e g o iz činjenice, da je i s l a m s k a umetnost, odbivši kulturno »umetničke ele* mente u njoj, u stvari p r e o s t a t a k umetnosti s e o b e n a r o d a i da su u n j o j s a č u v a n i s t a r i no* m a d s k i e l e m e n t i iz c e n t r a l n e A z i j e . A l i t r e b a d r ž a t i i u vidu, da se stari centralno«azijski motiv na s v o m p u t o v a n j u prestUizirao: k o d Karakirgiza (si. 10.) ga u*

susrećemo u p r v o b i t n o j formi, d o k se migracijom k r o z jugo z a p a d n u A z i j u »naturalizirao«, k a k o se t o odlično vidi n a j e d n o j t u r s k o j fajansi (si. 11.). Sam motiv vitice, koji j e t a k o karak* terističan za u k r a s e n a n a š i m tikvicama j e d n a k o t a k o k a o i n a slavonskim mara« m a m a i šamijama j e stari n o m a d s k i motiv, koji s u s r e ć e m o u d o b a seobe naroda^*^ i k a š n j e k r o z sve n o m a d s k e migracije u c e n t r a l n o j i istočnoj Aziji. K a r a k t e r i s t i č n i vitičasti o r n a m e n t p o k a z u j e si. 12., k o j i je skinut sa j e d n e tikvice. Sasvim su slični SI. 10. vitičasti motivi i na n a š i m slavonskim ša« m i j a m a i m a r a m a m a , gde su r a đ e n i zlato vezom. V. P r o b l e m upliva n o m a d s k i h umetniČkih e l e m e n a t a n a jugo« slavensku seljačku u m e t n o s t u stvari je d e o opšteg p r o b l e m a migracija, o k o j i m a j e bila reč u vezi sa izvodima Le C o q a . S a m o š t o se t i m migracijama nije posvećivala n i k a k v a p a ž n j a baš r a d i naročitog k a r a k t e r a no« m a d s k e u m e t n o s t i , k o j a j e bila p r o i z v o l j n o b r i s a n a iz v i d o k r u g a istorije u m e t n o s t i u o p š t e . Nomad« ska u m e t n o s t , k a o i sve p r i m i t i v n e umetnosti, do nedavna je smatrana »inferiornom«. P r o b l e m migracije ostao j e p o s t r a n i a n a p o s e p r o b l e m umetni« čkih k v a l i t e t a iz d o b e seobe naro« da, i a k o je bilo dovoljno arheolo« škog materijala n a raspolaganje, SI. 1 1 . naročito u Madžarskoj. M e đ u t i m mi ne m o ž e m o seobu n a r o d a uzeti k a o j e d i n s t v e n i p r o c e s u istoriji, već m o r a m o o s t a t i n a — j e d i n o m e t n o l o š k i i s p r a v n o m — stanovištu, d a j e migracija t r a j a n p r o c e s i nepre« « S t r z y g o w s k i 1. c. — N a n d o r F e t t i c h : D a s K u n s t g e w e r b e d e r A v a r e n z e i t i n U n g a r n , s v . I., B u d a p e s t 1926. — J o s e p h H a m p e l : A l t e r t ü m e r d e s f r ü h e n M i t t e l a l t e r s in U n g a r n , B r a u n s c h w e i g 1905. — J o s e f S t r z y g o w s k i : S t a r o h r v a t s k a u m j e t n o s t , Z a g r e b 1927.

s t a n o infiltriranje k u l t u r n i h i u m e t n i č k i h odlika j e d n o g k u l t u r n o g p o d r u č j a u drugo. Samo t a k o m o ž e m o tumačiti, da su u velikom v r e m e n s k o m r a z m a k u j o š uvek delovale n o m a d s k e u m e t n i č k e kvalitete n a n a š e m t e r e n u i a k o j e već d a v n o glavni nosilac tih odlika otišao sa istorijske pozornice. T i stari n o m a d s k i o r n a m e n t n i motivi, k o j e p r e u z i m a islam t r a j n o su delovali na n a š u seljačku u m e t n o s t unoseći u n j u elemente, koji su n a severu (u M a d ž a r s k o j ) već od seobe n a r o d a sačinjavali i n v e n t a r seljačke u m e t n o s t i . T a relativna k o n s t a n t n o s t u ovim m o t i v i m a m o ž e se svesti na j e d n o j s t r a n i na njihovu psihičku sadržinu, izvedenu iz stare k o l e k t i v n e forme, k o j a je bila sinteza u m e t n i č k o g života n o m a d a

SI. 12.

i k o j a se zadržala i dalje u islamu, a n a drugoj n a tehničke odlike ovih motiva, koje su služile k a o odličan d e k o r a t i v n i ma* terijal i t a k o sebi osigurali o p s t a n a k u islamskoj u m e t n o s t i . N a n a š e m t e r e n u nalazimo n o m a d s k u u m e t n o s t , o d n o s n o njene elemente, o n d e sačuvane, gde je na j e d n o j s t r a n i m a d ž a r s k a seljačka u m e t n o s t , a n a drugoj islamski upliv, p o s r e t s t v o m Tu* raka, n e p r e s t a n o delovao n a razvoj forma n a š e seljačke umet* nosti.^* U t i m k r a j e v i m a p r e v l a d a v a i v i t i č a s t i o r n a m e * n a t , k a o i tipovi o r n a m e n t n i h m o t i v a o k o j i m a je bila reč. O v i granični krajevi (naročito Slavonija — v o j n a granica) nisu r e d o v n o sačuvali i forme prijašnjih motiva. Z a d r ž a n a je pre* " O v d e nisu uzete u obzir druge u m e t n i č k e odlike, koje su Turci preneli iz O r i j e n t a n a B a l k a n , a k o j e s u p r e t e ž n o a p s o r b o v a n e iz s t a r i h o r i j e n t a l n i h kulturnih u m e t n o s t i . O migraciji j e d n o g o v a k v o g u m e t n i č k o g oblika bila je reč u m o j o j radnji: »Motiv životnog stabla na o b r o v a č k o m koporanu«, N a r o d n a S t a r i n a , g o d . 1930., br. 2 1 .

t e ž n o s a m o k o n s t r u k c i j a ali elementi m o t i v a su se izmenili: t a k o je n. pr. n a tikvicama na m e s t o tulipana često p r i k a z a n o hra* s t o v o lišće. M o t i v se u n e k u r u k u lokalizirao ali svoj o m a m e n t n i , vitičasti izraz nije izgubio.^'' P i t a n j e upliva n o m a d s k e u m e t n o s t i n a našu seljačku umet* n o s t j o š j e uvek o t v o r e n o pitanje, i m o ž e se rešavati sa pri* m e n o m k o m p a r a c i j e , u t v r d j i v a n j e m p r o c e s a migracije i k o n a č n o n u t a r n j i m odlikama te umetnosti.^* N e m a sumnje, da j e seljačka u m e t n o s t , već p o s v o m psi* h i č k o m k a r a k t e r u bila više p r e d i s p o n o v a n a , da a p s o r b u j e no* m a d s k e u m e t n i č k e e l e m e n t e iz islama nego k u l t u r n e . I z m e đ u seljačkih i n o m a d s k i h umetniČkih elemenata p o s t o j i n e k e vrsti d u h o v n i afinitet j e r su obe u m e t n o s t i izrasle iz k o l e k t i v i t e t a d u h o v n o g doživljaja. U s l e d toga se pokazuje ne s a m o s r o d n o s t u u m e t n i č k o m doživljaju već i u u m e t n i č k o m izrazu. D o v o l j n o je, d a se s a m o u p o z o r i n a k o n s t a n t n o s t n e k i h preistorij skih izraza u seljačkoj u m e t n o s t i , n a r o č i t o geometriziranja, k o j e po* vlači svoje p o r e k l o j o š iz neolitskog d o b a i s t v a r n o u t v r d j u j e seljačku u m e t n o s t k a o i z d a n a k starih neolitskih umetniČkih odlika. U v e k i r e d o v n o su na seljačku u m e t n o s t najjače delovale o n e u m e t n i č k e struje ili tipovi, k o j i su p o svojoj n u t a r n j o j vred* nosti bili kolektivnog k a r a k t e r a . O v d e nije bilo p o t r e b n o , da seljačka u m e t n o s t izrađuje, p o s v o m d u h o v n o m životu, forme, k o j e n j e m u odgovaraju. T i tipovi su u celini prelazili u i n v e n t a r seljačke u m e t n o s t i i t e k p o m a l o su lokalizirani p r e m a prilikama i sredini. E l e m e n t i k u l t u r n i h u m e t n o s t i morali su istom prolaziti k r o z d u h o v n i doživljaj seljaka, t. j . morali su biti r a z g r a đ e n i p r e m a odlikama k o l e k t i v n e u m e t n i č k e dispozicije seljaka. N a svaki način n a m uplivisanje n o m a d s k e , centralno*azijske, u m e t n o s t i n a n a š u seljačku u m e t n o s t daje m o g u ć n o s t ispitivanja j e d n o g dela geneze n a š e seljačke u m e t n o s t i . A t o ispitivanje je j e d n a k o v a ž n o sa čisto e t n o g r a f s k e k a o i sa umetničko*istorijske strane. " Prilično v a ž n u u l o g u u raznašanju m o t i v a , n a r o č i t o na k o ž u s i m a i zobu» n i m a , igrali s u s e o s k i z a n a t l i j e , k o j i s u n a r o č i t o iz s l a v o n s k i h k r a j e v a p r e n o s i l i te motive u zapadne krajeve. D o sada nije još ispitana uloga cigana u raznašanju m o t i v a i a k o je velika v e r o v a t n o s t , d a s u uplivisali n a r o č i t o u m e t a l s k o j izradi. J e d n a k o t a k o bi se m o g l i u s t a n o v i t i uplivi u primeni žarkih b o j a . P o z n a t i ciganski rupci s u u p o j e d i n i m krajevima istisli stare marame.

Résumé. Les m o t i f s n o m a d e s de l'art r u s t i q u e yougoslave. L'auteur de ce travail — M. Mirko Kus-Nikolajew, conservateur du Musée Ethriographique de Zagreb — y fait voir l'influence des motifs de l'art nomade de l'Asie centrale sur l'art rustique yougoslave. Jusqu'avant peu, chaque influence venant de l'Orient a été quali fiée d'orientale ou d'islamite. On n'avait pas étudié les parties de l'influence artistique islamite, on n'en avait pris que l'ensemble. Aujourd'hui, cependant, il est évident que l'art islamite n'est pas homogène, mais qu'il est composé d'éléments de civilisation et d'éléments ethnographiques: L'élément de civilisation est composé d'éléments des arts mésopotame, perse, arménien, hindou et hellé nistique, c'est à dire d'éléments des arts des territoires conquis par les nomades de l'Asie centrale. Les nomades apportaient également leurs formes d'art, représentées principalement par l'ornement, et ils les conbinaient avec les formes des arts de civilisation. De cette manière, l'Islam est devenu le point de civilisation de divers traditions et produits d'art. L'auteur étudie les éléments de l'art nomade de l'Islam, leurs migrations et leur influence sur l'art rustique yougoslave. U pose la question, s'il est possible de déterminer les éléments de l'art nomade dans l'art rustique yougoslave, qui est influencé par l'art islamite; c'est à dire, y-a-t-il dans l'art rustique yougoslave des motifs, apportés par l'Islam, mais originaires de l'art nomade de l'Asie centrale? L'auteur étudie d'abord la situation économique des nomades, d'où il déduit le caractère collectif de l'art nomade. P a r l'étude de cette situation, il parvient au résultat que l'art nomade est déterminé par trois éléments: l'idéal artistique collectif, l'industrie à domicile primitive, le territoire de production fermé. Ces éléments impliquent le caractère conservatif des motifs de l'art nomade, de sorte qu'au jourd'hui, au Tourkestan oriental, nous rencontrons les mêmes motifs qu'en Yougoslavie. Si quelque motif s'est localisé, sa con struction, néanmoins, n'a presque pas changé, en dépit des diverses migrations de l'Asie centrale aux Balkans. L'auteur vérifie cette affirmation pas l'analogie, par l'étude des cours des migrations et par le sujet psychologique des motifs. L'auteur rejette l'affirmation que les motifs «orientaux" soient apportés exclusivement par l'invasion des Turcs. II signale le fait qu'au temps des migrations des peuples, les Magyares ont été les porteurs des formes d'art de l'Asie centrale. Deux cours de migrations

sont donc importants pour lui: l'un, vers la fin des migrations des peuples, qui, par la médiation des Magyares, s'arrête au bassin pannonien, l'autre, qui, par la médiation des Turcs, vient du Sud des Balkans. Et Magyares et Turcs apportent les mêmes ornements, parce que ces formes sont, chez les uns comme chez les autres, des branches du tronc de l'Asie centrale. Pour cette raison, en Yougoslavie, nous rencontrons les motifs de l'art nomade là où, d'un côté, l'art rustique magyare a influencé — comme dépôt des anciens motifs nomades parvenant de l'époque des migrations des peuples — et, de l'autre côté, l'art islamite par la médiation des Turcs. — L'art rustique yougoslave a été déjà par son caractère psychologique collectif beaucoup plus prédisposé à absorber les éléments de l'art collectif nomade de l'art islamite que les éléments de civilisation. Car entre l'art rustique et l'art nomade, il y a une certaine affinité de l'esprit, tous les deux s'étant développés d'une expérience collective. Par conséquence, dans l'art rustique yougoslave, les éléments nomades ont été mieux conservés que les éléments de civilisation que la vie des paysans a dû graduellement absorber; ce motiv a été considé rablement changé. L'auteur a dédié son travail à la mémoire de son professeur défunt, M. Albert von Le Coq, qui l'avait aidé de ses conseils.

Studija o glasbeni folklori na Belokranjskem. D r . S t a n k o V u r n i k , Ljubljana. Rezultati p r o u č a v a n j a glasbene folklore so za etnologijo n e d v o m n o velike važnosti. M e j e ozemlja, v k a t e r i h se izživlja določen glasbenosfolklorni stil, se s k o r o v e d n o krijejo z mej a m i razširjenosti določenih noš, hiš, običajev itd. T a k o je mo= goča precej t o č n a r a z m e j i t e v etnografskih individualnih skupin, k a k o r j o r a b i etnolog in še več. R a z i s k a v a n j e e s t e t s k i h stremljenj ljudskih skupin p o m a g a etnologiji z n a t n o dalj p r e k o okorelih materialističnih interesov k n a p r e d n e j š i m , globljim, etnografsko« kulturnim, e s t e t s k i m in psihološkim, k u l t u r n o z g o d o v i n s k i m re* zultatom, ki z n a t n o izpopolnijo e t n o l o š k a dognanja. V n a š i državi, zlasti v v z h o d n i h in j u ž n i h k r a j i n a h glasbena folklora še živi čvrsto in k r e p k o življenje, celo še nastaja p r e d očmi raziskovalcev. M e d Slovenci, žal, že degenerira in k m e č k i pevci čedalje bolj pozabljajo p r i s t n e stare melodije in p o j o tisto, k a r so se naučili u m e t n e g a v svojih p e v s k i h društvih. M e d Slo« venci se je že v časih zgodnje r o m a n t i k e p o k a z a l o zanimanje za l j u d s k o p e s e m in odtlej so se ljudske melodije s k o r o nepre« n e h o m a nabirale, t a k o da i m a m o d a n e s z že objavljenim g r a d i v o m v r e d t e r z z b i r k o melodij v E t n o g r a f s k e m muzeju v Ljubljani na razpolago material okroglo 15.000 melodij. Čas je, da z a č n e m o misliti na n e k o sistemizacijo tega materiala, da poiz« k u š a m o iztisniti iz njega rezultatov v k o r i s t etnografiji. Z n a n s t v e n o raziskavanje glasbene folklore je p r i n a s še v p o v o j i h in so dela o t e m le fragmenti. S strogo etnografskega stališča se ga ni še nihče lotil. B e l o k r a n j s k e glasbe še ni nihče o b r a v n a v a l . In v e n d a r j e baš ta k o š č e k slovenskega glasbenega folklorja tisti, ki n a s etnografski najbolj zbližuje z ostalimi Jugo« slovani, tisti, ki n a m n u d i vpogled v n a j s t a r e j š e faze slovenske k m e č k e glasbe in tisti, ki je z n a n s t v e n o najzanimivejši in naj« mikavnejši m e d vsemi ostalimi p r o b l e m i slovenskega glasbenega folklorja.

Pričujoča razpravica si še n e lasti k o n č n o v e l j a v n e sodbe o b e l o k r a n j s k i ljudski pesmi, k e r j e doslej še vse p r e m a l o mate« riala z b r a n e g a in b o mogoče šele tedaj kaj več reči, k o b o folklora na B e l o k r a n j s k e m vsaj v g l a v n e m zbrana. T o l e delo se opira na ves d a n e s dosegljivi m a t e r i a l : 1. na 225 b e l o k r a n j s k i h m e l o d i j v zbirki E t n o g r a f s k e g a m u z e j a v Ljubljani, ki so jih zapisali F. K r a m a r , A . Plevnik in A . Mihelčič t e r L. K u b a ; 2. na fonograf« ski m a t e r i a l iz Bele Krajine, ki ga j e 1. 1914. oskrbel dr. J. A d l e š i č in notiral N . Štritof, skupaj (večino valjcev j e muzej že pokvar« jenih dobil) 18 p e s m i ; 3. n a b e l o k r a n j s k e p e s m i v doslej t i s k a n i h izdajah slovenskih ljudskih p e s m i : Kuhač, Kuba, Mihelčič, B a j u k i. dr., skupaj okroglo 40 melodij. V s e g a skupaj j e belokranj« skega materiala d a n e s n a razpolago pičlih 300 m e l o d i j , k a r j e še p r e m a l o za u g o t o v i t e v o b j e k t i v n e g a rezultata. V e n d a r p a je v t e m z a s t o p a n m a t e r i a l iz vseh glavnih točk Bele K r a j i n e in so v n j e m z a s t o p a n e vse s t a r o s t n e in stilne faze, t a k o , d a že sama u g o t o v i t e v t e h tipov ni m o r d a čisto b r e z p o m e n a .

P r e d e n p r e i d e m k opisu b e l o k r a n j s k i h pesmi, naj se o z r e m v s p l o š n e m n a v p r a š a n j e etnografskega značaja n a š e Bele K r a j i n e . Z d i se, da teče n e k a m e j a m e d e v r o p s k i m z a p a d o m in vzho« d o m r a v n o skozi slovensko zemljo. D o č i m so n a m r e č obalpski Slovenci, p r e d v s e m Korošci in G o r e n j c i , d e l o m a alpski z a h o d n i Štajerci p o svojem mišljenju in e s t e t s k e m h o t e n j u o d l o č n o za« padnjaki, spadajo P r e k m u r c i , v z h o d n i Štajerci in Belokranjci že n a o n s t r a n m e j e z a p a d n o e v r o p s k i h n a r o d n i h kultur, Dolenjci pa t v o r i j o tu p r e h o d . T o n a m p o t r j u j e pogled v stanje a r h i t e k t u r e , plastike, slikar« stva, n o š , vezenin, o r n a m e n t i k e , običajev, ver, poezije in t u d i glasbe. Z a p a d n j a š k i Slovenec je m o č n o naturalistično in č u t n o usmerjen, v z h o d n i pa j e bolj a b s t r a k t n o misleč in nagiba k idea« lizmu. V a r h i t e k t u r i k m e t a n a z a p a d u se k a ž e p o v s e m netek« t o n s k o mišljenje in deloma celo dokaj n e s t a t i č n o ; svetlosenčni, in sicer slikoviti efekt j e n a m o č p o u d a r j e n , tločrt j e zgrajen p o p o t r e b a h g o s p o d a r s t v a in hiša n a m o č odgovarja klimatičnim. »naturalističnim« prilikam. V z h o d n j a k , r e c i m o t u specialno Belo« k r a n j e c p a oblikuje svoj tločrt strogo simetrično«abstraktno, ljubi idealno, č e t v e r o k o t n o formo dvora, n e k a ž e n o b e n e g a čut«

nega o r n a m e n t a , nego p o u d a r j a p o v s o d le »dušo«, t. j . s t a t i k o in t e k t o n i k o . Plastika njegova n e ljubi slikovitih efektov n e g o je n e k a m a r h a i č n o statuarična in g e o m e t r i č n o negibna, slikarstvo m u j e s k o r o le o r n a m e n t i k a in ta j e čisto a b s t r a k t n a in geome« trična, bodisi da gre že za v e z e n i n s k o ali p a v les v r e z a n o ali slikano o r n a m e n t i k o , k a t e r i so figuralni motivi tuji. Princip v z h o d n j e s l o v e n s k e o r n a m e n t i k e je nizanje geometričnih vzorcev v n e s k o n č n e m r i t m i č n e m redu, tipika v formi in barvi, reduk cija izraznih s r e d s t e v na naj primitivnejši m i n i m u m , k a r vse k a ž e na p r o t i n a t u r a l i s t i č n o njegovo fantazijo in način mišljenja.

Tip v e z e n i n s k e o r n a m e n t i k e iz s e v e r o zahodnega slovenskega ozemlja.

Tip v e z e n i n s k e

o r n a m e n t i k e iz

južno-

v z h o d n e g a slovenskega ozemlja.

E n s a m pogled n a razliko m e d slovensko«alpsko p a belo« k r a n j s k o v e z e n i n s k o o r n a m e n t i k o n a s t a k o j pouči o stilni različ= nosti in p o s r e d n o o različni e s t e t s k i in sploh mišljenjski konste« laciji o b e h tipov. Leva slika n a m k a ž e v e z e n i n o z gorenjske peče, kjer v i d i m o u v e z e n e čisto naturalistične motive, k a k o r : grozdje, nageljne, žitno klasje, vrtnice, šmarnice itd. D e s n a slika p a k a ž e tipično b e l o k r a n j s k o v e z e n i n s k o d e k o r a c i j o : polje r a z d e l j e n o v paralelne p a s o v e , k i so izpolnjeni s p o v s e m a b s t r a k t n i m i , geo« m e t r i č n i m i m o t i v i zvezd, križe v, r o m b o v itd., n a n i z a n i m i v ne« s k o n č n o r i t m i č n o v r s t o p o vzorcu e v r o p s k e g a v z h o d n j a š k e g a d e k o r a t e r j a . Ista razlika se k a ž e v vseh p a n o g a h estetskega, pa t u d i o b r t n e g a u d e j s t v o v a n j a o b e h tipov, n a p o s l e d je ista razlika tudi v glasbi in n j e n e m stilu.

Če z zgodovinskim p r e u d a r k o m p o g l e d a m o n a t o okolnost se n a m zdi, k a k o r da bi se bil z a p a d n j a š k i Slovenec že v sred« n j e m veku stopil z z a p a d o m in predelal skupaj z n j i m vse kultur« n o z g o d o v i n s k e faze r e n e s a n s e in b a r o k a , r o k o k o j a t e r obstal v čutnosti in materializmu X I X . stoletja, k o je folklornemu živ« lju odbila ura. N a s p r o t n o zgleda, da je v z h o d n j a k n a n e k i h poljih še daleč v s r e d n j e m veku s svojo »primitivno«, bi rekli pravil« neje, a b s t r a k t n o idealistično fazo svojega razvoja, k a t e r e se je s k o r o d o n e d a v n a okostenelo držal t a k o v nošah, (zabunec) običajih, k a k o r v a r h i t e k t u r i in drugih oblikujočih p a n o g a h . T o je že m a r s i k d o spoznal in d a n e s s m o se n e k a k o privadili hoditi iskat »prastanja slovenske k m e č k e kulture« in celo »pristno« s a m o b i t n e g a slovenskega elementa« n a n a š vzhod, p r i čemer glasbeniki niso zaostajali. Res j e slovenski vzhod ohranil še naj« več etnografske starine, mislim pa, da njegovo e t n o g r a f s k o stanje ni s a m o »zastarelost«, n e g o j e a b s t r a k t n i stil globoko u k o r e n i n j e n v psihi e v r o p s k e g a v z h o d n j a k a , k a k o r m u p r i p a d a d o n e k e m e j e tudi že naš Belokranjec, v k a t e r e m žive že rahli bližnjeoriental« ski, b a l k a n s k i elementi, k a t e r i h zapadnjaški, ki z m o č n o k u l t u r n o silo p r o d i r a j o v a n j , n i k a k o r ne m o r e j o pregnati. Če p r e i d e m o sedaj k o b r a v n a v i b e l o k r a n j s k e ljudske glasbe, naj m i b o dovoljeno spočetka opisati glavne stilne tipe, k a k r š n e s e m mogel doslej najti v gori opisanem, v s e k a k o r še nezadost« n e m materialu, k o n č n o pa strniti dobljena spoznanja v n e k oris etnografskega stila te glasbe in si ustvariti n e k o sliko o nje zgo« d o v i n s k e m razvoju. Če z ušesi z a p a d n j a k a poslušaš p r i s t n e b e l o k r a n j s k e pesmi, boš na njih že k a r p r v i hip opazil, d a rabijo p o v p r e č n o zelo majh« n o število t o n o v , t o se pravi, da imajo r a z m e r o m a o z e k a m b i « t u s . P o s t a v i m niso r a v n o r e d k e , zlasti ob h r v a t s k i meji, pesmi z a m b i t u s o m k v a r t e , n. pr.:

k a k š n a razlika j e t o v p r i m e r i z alpskimi melodijami, n. pr. tole koroško :

ki že začne z dvigom na — n o n o ! V slovenskih A l p a h so pesmi z n a j m a n j o k t a v n i m obsegom običajne, r e d k e p a niso niti one z decimnim, d o b e se celo ambitusi duodecime, p o s e b n o na Ko« r o š k e m . Čim dalje p r o t i v z h o d u iščemo, t e m bolj se m a n j š a ambi« tus. V ljubljanski okolici se že često zadovoljava s s e p t i m o in celo seksto, naš Dolenjec pa se včasih zadovolji še v t e m okviru s a m o s t e r c o , n. pr.:

T a l e a m b i t u s torej je na B e l o k r a n j s k e m o d l o č n o manjši k a k o r v A l p a h , včasih n a r a v n o s t čudovito ozek. T o ima za posle* dico dejstvo, da so te p e s m i h a r m o n s k o r e v n e j š e od alpskih, k a t e r i m o g r o m e n a m b i t u s omogoča vse v r s t e melodično« h a r m o n s k i h efektov. Z a n a j m a n j š i a k o r d i č n i efekt j e p o t r e b e n vsaj — k v i n t n i ambitus, p a še tega v Beli Krajini ni povsod. K d o r ljubi t a k o ozek ambitus, t e m u gotovo n e gre v p r v i vrsti za čutni, n a r m o n i č n i učinek, k a k o r gre a l p s k e m u človeku. V okviru zelo ozkega ambitusa dalje ni mogoča zelo razno« lika t v o r b a melodičnih figur in res vidimo n a zgledih št. 1. in 2., da o p e r i r a t a p r v a le z dvema, druga le z e n i m m o t i v o m . T o d a tudi t a k r a t , k a d a r je a m b i t u s večji, se Belokranjec često posluži kar n a j m a n j mogoče melodičnih motivov, n. pr.:

Ali p a :

V č a s i h se t a motivična m o n o t o n i j a z n e p r e s t a n i m ponavlja^ n j e m v e d n o iste fraze omeji n a š t i r i t a k t n o melodijo, v k a t e r i n a s t o p i melodična fraza d v a k r a t :

V č a s i h na n a s t o n a celo v d v o t a k t n i p e s m i :

- Posledica vsega tega je, da čujemo s k o r o v e d n o en in isti motiv. T e m u pojavu, ki je v Beli Krajini v navadi, pravijo »o r i e n« t a l s k a m o n o t o n i j a « ali » l i t a n i j s k i t i p « , ki j e lasten v s e m v z h o d n o ^ e v r o p s k i m n a r o d o m , p a t u d i eksotičnim n a r o d o m drugih delov sveta. T e m u tipu odgovarja t u d i paralelistična k o m p o z i c i j a t e k s t a . V Beli Krajini j e n a m o č priljubljen t e k s t t a k š n e g a stila, k a k o r ga k a ž e t a naši p e s m i št. 2. » N a b r e g u stoji« in » N a š l a sem ga«. N . pr.: 1. N a

bregu

stoji

2. N o t r i

žuta

kuča

tititi

itd.

žuta

kuča

žuta kuča

tatata ta.

spava

stara

majka,

3. O n a i m a e n o h č e r k o . . . 4. O n a i m a ž u t e l a s e . . . 5. O n a i m a č r n e 6. H č i f a n t a

oči...

lubi...

i Se p r a v i : vse kitice so si p o v s e m e n a k e , le p o n e k a j besed v ! vsaki se z a m e n j a . D r u g a s e glasi: " | N a š l a s e m ga, našla s e m ga, z l a t o j a b o l k o ,

'

D a l a s e m ga, d a l a s e m g a o č k u t a l a t i .

j

O t a c n e zna, otac ne zna pravu talati

j

Sebi višji, sebi višji n e g o meni daj.

'

V drugi kitici se z a m e n j a očka z »majko«, v t r e t j i pride ; »bratec«, v č e t r t i »sestra«, v peti, končni, »dragi«; k o n e c pa se j glasi: \ Dragi znade, dragi z n a d e pravu talati,

|

Meni

:

višje, meni višje n e g o

on ima!

Ljudski p e s n i k z v z h o d a s t r e m i p o n e k a k š n i geometriji kon= cepta in zna č u v s t v e n o s t o p n j e v a n j e razdeliti v niz paralelnih, na zunaj k a r se da e n a k i h si domislekov, ki se za z a p a d n j a š k e oči n e k a m m o n o t o n o , v stalnih paralelizmih ponavljajo. V s e t o ni n o b e n a »primitivnost«, nego z a v e d n a a b s t r a k « c i j a v s m e r i i d e a l i s t i č n e g a u m e t n o s t n e g a pre« p r i č a n j a , k i m u n i k a k o r ne gre za čutne efekte, k a k o r s m o t o ugotovili zgoraj ob » h a r m o n s k i revščini« in » o z k e m ambitusu« t e r s t a l n e m p o n a v l j a n j u istega melodičnega domisleka v »litanijski monotoniji«. V s e te e l e m e n t e bi v a n a l o g n e m p r e n o s u dobili tudi v b e l o k r a n j s k i o r n a m e n t i k i , pa t u d i drugod. Če se o b r n e m o sedaj k ritmičnim p r o b l e m o m , v i d i m o n a do« sedanjih primerih, d a igra r i t e m veliko vlogo v t e h pesmih, ki so s k o r o b r e z h a r m o n s k i h , melodičnih in kompozicionalnih pri« j e t n o s t i . V e l i k del t e h p e s m i ima svoj e s t e t s k i smisel s k o r o le v ritmiki. I n t a ritmika, m o r e m o k o j reči, se nagibi je več ali m a n j k i z o m e t r i j i ali pa rabi k a r s e d a m a l o r i t m i č n i h sheminmodelov.

; Î \ ! ; , \ j j ; : \

P r i plesih (»kolo«, p r o t i D o l e n j s k e m »koles«) je t o s a m o ob i sebi razumljivo, n. pr. tkzv. »črnomaljsko kolo«: ;

ali p a »adlešičko«:

D a so pa t u d i druge melodije ritmično p o d o b n e g a značaja, smo p a videli. N a j n a v e d e m še nekaj onih ritmičnih modelov, ki se n a j v e č k r a t ponavljajo in sodelujejo v »monotoniji« t u d i s svoje plati:

V absolutni večini izgleda, da je na B e l o k r a n j s k e m dvodelni ^/4 t a k t , ki se uveljavlja v e č i n o m a z malo r i t m i č n o v r e d n o t o (^/3), ali p a j e r e d n o k o m b i n i r a n . N a v a d n o gre le za ^/g in ^/4, t o r e j za dvoje ritmičnih v r e d n o t , d o č i m p o z n a j o v A l p a h n a j m a n j tri ali štiri: Recimo, v z e m i m o za p r i m e r r i t e m k o r o š k e »Moja k o s a je križavna« :

K a k o silno »monotoni«, a b s t r a k t n i , »geometrični« izgledajo p r o t i t e m oni b e l o k r a n j s k i ritmi! Ali pa primerjaj ti dve deklama* ci j i, n a j p r e j g o r e n j s k o :

ali pa b e l o k r a n i s k o :

pa vidiš, da a b s t r a k t n o misleči Belokranjec m a l o d a na zveze t e k s t o v n e deklamacije z a d e k v a t n o r i t m i č n o dolžino. Sploh r e d k o rabi pike pri n o t a h , često pa je deklamacija (že izometrija ni »naturalistična«) brez v s a k e zveze z ritmičnimi dolžinami, n. pr.:

T o je r e d k e j š a pojava v Beli Krajini in se m o r a s m a t r a t i za h r v a t s k i import. T u d i p o g o s t a m e n j a v a t a k t a , n. pr.:

ni običajna in m o r e veljati k o t i m p o r t z o n s t r a n Koipe. Pesem, ki bi v drugi polovici periode za stalno menjala r i t e m in takt, p o z n a m le eno, z izrazito dolenjsko n o t o (tudi melizmatičen orna* m e n t n a e n e m zlogu j e sicer Belokranjcu tuj!):

Blizu 4 5 % tipično belokranjskih pesmi ima m a j h n e , izorit« m i č n e v r e d n o t e v ^/4 taktu. Z a t e m p r i d e ^/g t a k t z n e k a k o 15 do 20%, p o t e m šele %, ki velja sicer za nekaj specifično alpskega in se t u d i v Beli Krajini občuti k o t n e k a k i m p o r t iz D o l e n j s k e in G o r e n j s k e , z 10%. Z e l o malo je p e s m i v italijanskem taktu, n e k a j več jih j e v ^/4, v jih je k a k a dva d o tri %, ''14 p a p o z n a m s a m o dva primera. T o r e j prevladujejo simetrični t a k t i malih rit« mičnih v r e d n o t , najbolj belokranjski je t o r e j ^/4 t a k t .

H a r m o n i č n a z g r a d b a t e h p e s m i j e kaj e n o s t a v n a . O k r e t i se gibljejo iz toničnega položaja v d o m i n a n t n i s e p t i m n i p o l o ž a j , o d g o v o r p o v z a m e d o m i n a n t n i položaj in ga o b r n e zopet v t o n i k o . K o r a k a I.—V. in V.—I. se odigrata često v štirih, t u p a t a m že v d v e h t a k t i h ; pesmi s t e r č n i m a m b i t u s o m stopijo v d o m i n a n t n i položaj za k r a t e k čas šele v k o n č n i k a d e n c i p r e d toniko. V p e s m i (glej zgoraj!) se izvrši gib I.—V.—I. v v s a k e m delu štirih tritakt« n i h polperiod. Z a n i m i v v t e m pogledu je ( n e r e d e k shema!) svat« bena d a r o v a n j ska:

P r v a t r i t a k t n a fraza, ki se začne z d o m i n a n t o , stopi t a k o j za t a k t n i c o v t o n i k o , neha se p a z o d p r t o d o m i n a n t o ; fraza se t r i k r a t ponovi, ne da bi dobila h a r m o n i č e n odgovor. Šele k o n č n o d o b i p o d č r t a n odgovor v toniki. S u b d o m i n a n t n i h o k r e t o v melodije je v Beli Krajini silno m a l o in četudi, pevci z b a s o m jih ne tolmačijo in t o r e j ne pri« zna va j o. Modulacija j e t u d i s k o r o n e z n a n a . P o z n a m le eno pe« sem, ki v s r e d n j e m delu modulira v d o m i n a n t o :

Pa je b r ž k o n e k a k o r prejšnji dve zašla v Belo K r a j i n o iz Dolenjske. N e k a j p r o c e n t o v je, zlasti ob Kolpi, tudi pesmi, k i k o n č n o k a d e n c i r a j o v d o m i n a n t ! n a način bližnjega orienta. So t o pesmi, ki so m e s t o m a č i s t o d u r s k e , m e s t o m a s e d a d o t o l m a č i t i d u r s k i in m o l s k i o b e n e m , k o n č n o pa l e s k l e n e j o v č i s t i d u r s k i d o m i n a n t i. T e g a p o j a v a si z n a n o s t še ni n a t a n k o razložila. N e k a t e r i so m n e n j a , d a j e ta p o j a v n e k a k o s t a n e k o d starih c e r k v e n i h m o d i , za k a r p a

m a n j k a j o še historični dokazi. V Adlešičih in v Preloki d o b i m o m a r s i k a t e r o p e s e m z d o m i n a n t n i m k o n c e m (na sekundi), večina teh p e s m i p a ima že s k o r o čisto h r v a t s k i t e k s t in tudi sicer imajo r i t m e , ki ne v p o š t e v a j o t e k s t o v e g a naglasa in so t o r e j n a oči bolj i m p o r t z vzhoda, iz H r v a t s k e , k a k o r pa a v t o h t o n a b e l o k r a n j s k a t v o r b a . N . pr.:

K o m p o z i c i j o n a l n e oblike so zelo m n o g o v r s t n e . N a j d e š tudi melodijo v d v e h t a k t i h (n. pr. znana epična melodija »U ovoj črni gori«), r e d k e niso š t i r i t a k t n e , kar vse je v zvezi z ono t e ž n j o p o m o n o t o n i j i , dalje sledimo pet« in šest«, s e d e m t a k t n e , seveda pa imajo večino, zlasti m e d novejšimi, iz X V I I I . in X I X . stoletja one o s e m t a k t n e p e r i o d e . O s e m t a k t n a p e r i o d a se često p o d v o j i ali potroji, včasih ima vložek v sredi, za pol periode ali za celo. Sheme A B A B in A A A A ali A A A A v ali A A v A A v si n e k a k o drže p o količini r a v n o t e ž j e , se pravi, obojih je n e k a k o e n a k o število, čeprav je m e j a m e d o b e m a tipoma včasih zelo zabrisana. M a n j je oblik A B A in A B , d o b e se pa t u d i razširjene k a k o r A A B A A B , r e d k e j š e so A B A B C C in A A B C , ki so s k o r o v e d n o dolenjski vplivane. Pri plesih n a j d e š t u d i A B C D . Rekli b o m o , da j e m o« notonska AAAA, dvodelna ponavljana ABAB o b l i k a n a j č e š č a n a B e l o k r a n j s k e m . K o b o nabra« nega več materiala, b o mogoče določneje soditi o p r o c e n t u a l n i množini tega ali onega tipa. Belokranjci p o j o dvo« ali tri«, včasih štiri« ( m e š a n zbor), r e d k e j e petglasno. L. K u b a je zapisal v Črnomlju tole dvoglasno s t a r i n s k o kolo (značilne k o n č n e k v a r t e ! ) :

T o r e j poje drugi glas n a v a d n o v t e r c a h paralelno s p r v i m . N e r e d k e so tudi k v a r t e in k v i n t e (stare k o n s o n a n c e ) ; n. pr. k v a r t e v p r a v k a r citirani pesmi, ali k v i n t e v tej česti k a d e n c i :

T r e t j i glas m a r k i r a h a r m o n s k e s p r e m e n e :

T a k o p o j o dekleta v ž e n s k e m zboru. F a n t j e p o j o p o d o b n o , ali p a gre en glas »čez« p r v i glas, drugi pa basira, k a k o r p o dru* god n a Slovenskem. Z a n i m i v i so m e š a n i zbori, t. j . , kjer triglas« n e m u ž e n s k e m u zboru p o m a g a j o še moški. M o š k i b a s — zna= čilno! —• poje v t a k e m p r i m e r u n a v a d n o v oktavi z — drugim glasom, včasih p a tudi s prvim, t u d i nekaj časa s t e m in onim, na k o n c u pa v e d n o p r i m e o k t a v o tretjega glasu. V č a s i h p a m o š k i n e k a j časa molče. N . pr.:

ali p a :

D r u g i p r i m e r kaže, da se Belokranjec n e k a k o ogiblje troglasja in poje tudi v štiriglasju le — dvoglasno.

N a j objavim tu še nekaj zanimivih b e l o k r a n j s k i h glasbeno« folklornih starin. V zbirki melodij v kr. e t n o g r a f s k e m muzeju v Ljubljani se n a h a j a t a pod številkama 5487. in 5488. d v a zapiska A l . Mihelčiča. D v a zapiska k r e s n e pesmi, ki se poje o »Ivanjevem« dne 23. ju« nija ob kresu. O b e se začneta z »Oj Ive, k n a m na kres!« P r v a se glasi:

D r u g a melodija j e molova in ima le terčni ambitus, k a r bi oboje dalo sklepati n a n j e n o veliko starost. S k o r o vse ljudske pesmi, k a r jih p o z n a m o d a n e s , so durov« ske. Le izginjajoča manjšina, m o r d a niti 1% n e več, je d a n e s še molovskih in t e m se p o z n a sicer velika starost. N a š a »Oj Ive« k a ž e 1. same gladke, p r e h o d n e , s e k u n d n e intervale, 2. d e v e t k r a t v petih t a k t i h d v o n o t n e melizme n a e n e m zlogu, k a r ne odgo« varja novejši, silabično vezani belokranjski pesmi, n e g o je osta« nek, ki se je obdržal m o r d a še iz — srednjega veka, zakaj nič n e vede k sklepu, da bi t u imeli opraviti z o r n a m e n t i k o alpskega X V I I L stol., kjer sedajo meHzmi le na p o u d a r j e n o d o b o v t a k t u ; 3. že o m e n j e n i izredno ozki a m b i t u s . O d k o d m o l ? Je li to res »slovanska specialiteta«? Res je, da ga rabijo vsi vzhodni, tudi neslovanski n a r o d i , da p a tudi m e d zapadniini še ni p o v s e m izumrl. Razvoj glasbe k o n e c srednjega veka j e šel za razbitjem c e r k v e n i h t o n o v in za ustvaritvijo mo« d e r n e g a durmolskega sistema. X V I . , X V I I . , in v k m e č k i glasbi celo še X V I I I . stoletje so poznali m e š a n i c e c e r k v e n i h t o n o v in m o d e r n e g a durmola, p o t e m m e š a n i c o mola in dura, k o j e d u r p o v s e m prodrl, so pa še ostale s t a r e pesmi v molu, pa so se po«

Časi p r e k r a j a l e v dur. Mol je živel še v A l p a h do 1. 1850., d a n e s i m a m o opraviti z njim le še v starih zapiskih. V n a š e m p r i m e r u i m a m o opraviti s k o r o n e d v o m n o s f r a g m e n t o m starega m o l o v e g a o r i g i n a l a II., i n z n j e g o v o moderno dursko presnovo, z zvečanim ambitusom, večjo r i t m i č n o p e s t r o s t j o (L). Z b i r k a kr. etnografskega mu* žeja h r a n i še drugo m o l o v s k o b e l o k r a n j s k o :

P o m o d e r n i h p o j m i h bi šlo tu za n e p o s r e d n o m e š a n i c o d*mola pa c*dura (v s r e d n j e m delu), k a r bi kazalo na p o z n o p r e h o d n o fazo r a z v o j a iz mola v dur. Še zanimivejša sta n a s t o p n a primera, k a t e r a je ujel v fono* graf 1. 1914. g. dr. Jure A d l e š i č v Preloki. P o d a j a m j u v zapiskih, k a t e r a je p o fonografu oskrbel g. N . Štritof. P r v a »Široko je m o r e i D u n a j « ima posebej zapisan t e k s t : široko

je morje i

Refren: [Ninaninena, Po U

Dunaj

traninanaj.]

n j e m se vozi barčica . . . njoj se vozi Mikula . . .

N a n j e m se beli košulja . . . N i m u je dala majčica . . . N i t m u je dala sestrica . . . Več

m u je dala

ljubica.

»Ta »ninaninena« j e sicer n e k a k š n a istrijanska, p o Italijanih vplivana p o j a v a ; t u d i snov t e k s t a j e za Belo K r a j i n o n e n a v a d n a , v e n d a r je t e k s t v svoji z a s n o v a n o s t i čisto b e l o k r a n j s k e g a zna* čaja. Melodijo je N . Štritof takole zapisal:

D v o g l a s n o p e t a p e s e m je z o p e t molovska, n o t i r a n a je v eis* molu. V e n d a r p a začudijo oddelatelji pri g in križi pri h. G r e torej za h a r m o n i č n o cis*mol skalo, v e n d a r je ta nor* m a l n o t a k š n a : 1, V2, 1, 1, ' / 2 . I V 2 . V 2 :

V n a v e d e n i p e s m i pa i m a m o opraviti z modificirano. M a n j k a v p e s m i šesta stopnja, p a n e v e m o ali j e ta t o n a ali ais. Če bi stal na š e s t e m m e s t u t o n a, bi imeli i n t e r v a l e : 1, ^/2, 1, ^/2, 1, V2. če bi stal n a š e s t e m m e s t u ais, bi pa imeli modificirano m o l s k a l o : 1, V2, 1, V2, 1^/2, 1, Va- T o r e j :

P r v i t e t r a h o r d je p r i obeh skalah enak, v d r u g e m sta pa p r v a d v a intervala p o obsegu m e d seboj z a m e n j a n a , če i m a m o opra* viti z aisom, pa prvi in tretji. T a k š n e skale se d a n e s d o b i j o na bližnjem vzhodu, kjer se mešajo s »ciganskim molom« (1, ^/2, l^/o, '/2, V2, I V 2 , V2) in njega v a r i a n t o (1, 'A, VA, A , 1, A , 1) t e r s sta* rimi c e r k v e n i m i toni. D r u g a p o s e b n o s t te p e s m i j e n j e n način dvoglasja, ki k a ž e n e k e s t a r i n s k e lastnosti. Res, da p o j e t a glasova n a j v e č k r a t vzpo* r e d n o v tercah, toda v obeh začetkih ( t a k t 1. in 5.) se uveljavi izrazito protigibanje, isto se p o k a ž e v k o n c i h ( t a k t 4. in 8.), kjer se razšla glasova zopet s t r n e t a v sklepni ton. M a r i j e t o n e k a preostalina iz d a v n i h časov, v k a t e r i h j e n e m a r a m e š č a n s k a po* lifonija zanesla n e k e primitivne z a p l o d k e t u d i na k m e t e ? Vse* k a k o r , če bi se vprašali, ali je k m e č k a glasba k d a j poznala samo* stoj n o peljane glasove v večglasju, bi iskali o d g o v o r a t u k a j .

K a k o r mali ambitus, večinoma s e k u n d n o p o s t o p a n j e in p r a v k a r i m e n o v a n a okolnost, n a m t u d i n e g o t o v polsklep, ki se d o m i n a n t e n e k a k o boječe d o t a k n e , priča, d a i m a m o opraviti z zelo s t a r o pesmijo, k a t e r o bi po drugod v slovenskem folklorju dobljenih kriterijih razvoja datirali še n a j m a n j v začetek X V I I I . stoletja. Še ena p e s e m iz zbirke kr. etnografskega m u z e j a v Ljubljani, i s t o t a k o iz fonogramskega materiala dr. J. Adlešiča, je tej p e s m i p o d o b n a . T o je p e s e m »Tri j e t r v e žito žele«, k a t e r o je N . Štritof t a k o l e prepisal p o fonografu:

P e s e m ima p r e d z n a k e b«mola, v resnici pa k a ž e finalis es in n j e n a vodilica d t e r kolikor toliko t r d n a zveza z d o m i n a n t o , d a gre za es=mol, in sicer zopet p o d o b n o modificiran h a r m o n i č e n mol, k a k o r zgoraj. Ce r e k o n s t r u i r a m o skalo te pesmi, d o b i m o :

torej v intervalih izraženo: 1, V21 1> V2. 1^2> 1. ^/г. Po čemer se t a skala od n o r m a l n e mol^harmonične loči šele v d r u g e m t e t r a h o r d u p o zamenjavi p r v i h t r e h intervalnih obsegov, m e d 4.Î5, 5.«6. in 6.=7. stopnjo. P e s e m se dvoglasno poje večinoma v paralelnih tercah, več« k r a t se pa pojavi n a s p o d n j o n o t o melizem v gornji (primerjaj t u d i 2., 4., 6. t a k t v prejšnji!), k o n e c zopet p o k a ž e značilno »sha« janje« o b e h melodij, k e r j e s p o d n j a n e k a k o b r e z n u j n e p o t r e b e z a t o p o p r e j padla na c.

T a zanimiva p e s e m ima posebej pripisan tekst, ki se glasi v f r a g m e n t a r n e m zapisku dr. J. Adlešiča: 1. T r i

jetrve

žito

P r v a žela, s n o p D r u g a žela, d v a T r e t j a ž e l a , tri

žele. nažela, nažela. nažela.

2. M e d s e b o m s e

spominjale,

K a bi k o g a naj volila. Lepa Magda

govorila,

D a bi Jureta naj volila.

O d k o d se j e vzelo t o t a k š n o dvoglasjeV N a j s t a r e j š e dvo« glasje, k a k o r se j e v »visoki« glasbi z a p a d a pojavilo, se j e po« javilo v obliki »falso«bordone« k o n e c p r v e g a tisočletja. Šlo j e tedaj za več ali m a n j v z p o r e d n o peljavo k v a r t s e k s t a k o r d o v . V z h o d n i m n a r o d o m j e nekaj p o d o b n e g a v njihovi starini še ostalo. V e č k r a t s m o že čuli o petju v paralelnih k v i n t a h ali kvar« t a h na n a š e m v z h o d u in dr. Širola, ki v Z N Ž razgaljuje p r o b l e m e j u ž n o s l o v a n s k e g a glasbenega folklorja, odmerja k m e č k i »diafo« niji«, k a k o r j o imenuje, precejšnje m e s t o . T r d i tudi, da p o t e k a ta diafonija v paralelnih tercah, da se pa na začetkih in k o n c i h uveljavlja protigibanje. Z n e č e m p o d o b n i m i m a m o o p r a v i t i tudi mi, dasi ne gre več za stare p o j m e o k o n s o n a n c a h (kvarta, k v i n t a ) , nego za m o d e r n i z i r a n o k o n s o n a n t n o s t (terce), ki j o sle« d i m o v teh »diafonijah«. O d k o d so se vzele? Vzele so se narav« n o s t iz idealistično in a b s t r a k t n o usmerjenega d u h a našega v z h o d n j a k a , iz istega, ki misli v o r n a m e n t i k i v sami geometriji. N o b e n o č u d o ni, če j e ta t a k š e n d u h s a m od sebe iznašel t a k glasben tvor, č e p r a v ga iz »visoke glasbe« ni n i k d a r čul. Še nekaj b e l o k r a n j s k i h zanimivih starin h r a n i z b i r k a kr. etnografskega muzeja v Ljubljani. M e d t e m i je gotovo zelo za« nimiv k m e č k i — k a n o n , stara k r e s n a p e s e m iz Bele Krajine. T a k a n o n j e v s l o v e n s k e m folklorju g o t o v o edini doslej p o z n a n i in z a t o v r e d e n vse pažnje. Ujel ga je v svoj fonograf z o p e t dr. J. Adlešič 1. 1914. in ga je N . Štritof takole prepisal ( p e s e m se j e pela ob s p r e m l j e v a n j u piskača, čigar igra j e bila i m p r o v i z i r a n a in ni imela ne tonalne ne ritmične zveze s p e t j e m ) :

V e l i k o s t a r o s t te p e s m i izpričuje nje k v a r t n i ambitus, n j e n a izrazita, v s e k u n d a h t e k o č a melodičnost in imitacija k a n o n i č n e vrste, ki se uveljavlja v p o s n e m a n j u istega t e m a t a p o d v e h dvo* glasnih zborih. T a »kanon«, k a k o r je bil stoletja v rabi v Beli Krajini in ga d a n e s t a m nihče več ne pozna, n i m a stroge t a k t o v e opredelitve, k a k o r je že zapisovalec t o s pikicami nakazal. Prvi z b o r p o j e t e m a dvoglasno, nekje m e d z n a m e n j i [ ] p a v p a d e z isto t e m o in istim z a č e t n i m t o n o m drugi zbor. M e d p e t j e m tega p r v i zbor utihne, da zopet p o p r i m e na mestu, kjer ima v p a s t i zopet z istim t e m a t o m . P o v s e m strogo t u d i ni določeno, kdaj m o r a drugi z b o r vpasti, da le v p a d e e n k r a t m e d petjem, določenim v n a š e m za* pisku z znaki [ ]. T o r e j n e gre za k a k strog » k o n t r a p u n k t « , n e k a primitivna forma k a n o n i č n e imitacije pa je t o v s e k a k o r in z o p e t je p r e d n a m i n u j n o s t rešitve vprašanja, kje naj bi se bila ta forma vzela? N i k j e r v v s e m doslej p o z n a n e m slovenskem folklorju je še n i s m o srečali, t u d i m e š č a n s k a in visoka glasba nista Slovencem zapustili iz časov XIII. d o X V I . stoletja, k o je k a n o n z ostalimi strogimi formami polifonije najbolj cvetel, n o b e n i h sledov. Vse* k a k o r je m o ž n o , da so k m e t j e n e k d a j , p r e d stoletji čuli kano* nično imitacijo v c e r k v a h in p o njej prikrojili svoje p e s m i . V o b r e d n i h pesmih, ki so najstarejše — v BeU Krajini d o b i m o t a k o stare, da ne r a z u m e m o včasih več njih besed — je l a h k o mogoče, da se j e k a n o n v e n o s t a v n i h formah še ohranil in t e k o m časa m o d e r n i z i r a l in t o r e j v s t a r e m smislu besede, »degeneriral« d o forme, v k a t e r e m s m o ga mogU še fiksirati v X X . stoletju. A b s t r a k t n a forma k a n o n a je a b s t r a k t n o u s m e r j e n e m u vzhod* n j a š k e m u duhu itak p r i m e r n a . M e d j u ž n i m i Srbi še žive k a n o n i , celo m e d starimi alpskimi jodlerji se še d o b e k a n o n o m in pri* mitivnim fugatom p o d o b n e forme.

( T e k s t gornje pesmi se v celoti glasi: Lepi dvori ograjeni, pomele

su

devojčice Dajte,

ograjeni,

pometeni, devojčice, Ane,

dajte,

darovajte

ne

Mare.

Mi s m o n o c o j malo spale, ' Malo spale, rano stale. L e p a fala n a t e m d a r u , ki s t e n a m ga

darovajte,

N a j p o v r n e ljubi

štentajte!

Ljubi Jezus in Marija.

Jezus,

Mi se od vas

potočimo,

In v a s

izročimo.)

Bogu

j

darovali.

N e dosti m a n j zanimivi sta d v e melodiji, k a t e r i j e zapisal svoje čase (v d e v e t d e s e t i h letih X I X . stol.) p r i T r e h farah pri M e t l i k i slavni nabiralec Ludvik Kuba. Pel jih je slep goslač, d o m a iz P r a v o t i n a . P e s m i nista tiskani v K u b o v e m z b o r n i k u slovenskih pesmi, nego se v rokopisu K u b o v e m n a h a j a t a v zbirki kr. etnografskega m u z e j a v Ljubljani. K u b a jih j e m e n d a mislil tiskati, ker nosita lista z o b e m a p e s m a m a o z n a k i : » T e k s t viž Slovanstvo ve sv. Zp.« in j i m a že določil številki. Z a k a j jih ni tiskal, n e vem. N a j jih objavim tu. P r v a ima t e k s t » D a r u j t e mi prijatelji«, druga pa se začne z »Oj poslušajte vi ljudje!« P r v a se glasi p o K u b o v e m zapisku:

P e s m i j e Kuba dal d v e č e t r t i n s k i takt, v e n d a r je e v i d e n t n o , d a p e s e m n i m a racionalnega m e t r a in je bolje, da si j o mislimo b r e z t a k t a . Je n e k e v r s t e deklamacija s s v o b o d n o r a z t r e s e n i m i akcenti, ki niso identični z m o d e r n i m p o j m o m t a k t a , nego zbli« žujejo ta stil bolj s s r e d n j e v e š k i m enoglasjem, gregorijanskim k o r a l o m . Izometrija te p e s m i je t u d i bližja s r e d n j e m u veku k a k o r m o d e r n i , dasi v Beli Krajini še obstoja, najbolj pa je n a tej p e s m i »srednjeveški« njen t o n s k i sistem, ki kljub po Kubi p r e d p i s a n e m u b za d«mol v s e k a k o r k o n č a v g«molu, pa v e n d a r nikjer ne rabi za g«mol obvezne znižatve pri e. T o n s k i način r e s p o m o d e r n i h p o j m i h spočetka k r e p k o temelji v d o m i n a n t i , t o d a vse ostale okolnosti k a ž e j o na to, da i m a m o opraviti s p r a v i m ,

V g t r a n s p o n i r a n i m d u r s k i m t o n o m . D r u g a p e s e m je p o d o b n a ; zanimiva je pa še p r a v p o s e b n o zato, k e r je i n s t r u m e n t a l n o (z goslimi) spremljana in n a m daje migljaj, k a k o naj si mislimo te n a j s t a r e j š e p e s m i naše, t o P l a t o n o v s k o »heterofonijo« vokalno« i n s t r u m e n t a l n o . P e s e m se v originalnem K u b o v e m zapisku glasi:

Z o p e t i m a m o opraviti s s r e d n j e v e š k i m d o r s k i m , v g trans« p o n i r a n i m m o d u s o m . Z o p e t i m a m o opraviti z isto breztakt« nostjo, zopet s p r o s t o deklamacijo. N a t r e h m e s t i h so nazna« čene očividno variante, k a t e r e je pevec v n e k a t e r i h k i t i c a h uporabljal. K a k o pa naj si mislimo z r a v e n s p r e m l j a v o ? Ali v unisonu, k a k o r v a n t i k i ? Mislim, da n a m je nagli K u b o v zapisek dal n e k migljaj. Pevec j e b r ž k o n e spremljal svoje petje z o b e m a p r a z n i m a k v i n t a m a , ki j u j e K u b a spočetka fiksiral. Sprva j e n a j b r ž e pel p r v o frazo ob spremljavi k v i n t e d«a, v d r u g e m delu pa, kjer prihaja d o veljave g«položaj, je zamenjal s k v i n t o g«d. M e d kiticami pa je goslar m o r a l igrati spodaj n a z n a č e n o , čisto i n s t r u m e n t a l n o medigro. T a medigra s svojimi v e č i n o m a s t a r i n s k i m i k o n s o n a n c a m i o k t a v e , kvinte in k v a r t e , h k a t e r i m sta pristopili še 2 seksti, je sama na sebi dosti zanimiva. Škoda, d a se n a m t e k s t te p e s m i ni ohranil.

* Če p o i z k u š a m iz vsega, k a r sem doslej pokazal, n a p r a v i t i n e k u r e j e n résume in sklepati n a zgodovino in r a z v o j , stil belo« k r a n j s k e ljudske glasbe, bi t o izgledalo t a k o l e : Belokranjski Slovenci, prebivajoči n a s k r a j n e m jugovzhod« n e m delu slovenske zemlje, so izmed vseh Slovencev n a j m a n j alpsko«nemški vplivani, t u d i n e k a ž e j o vplivov s r e d o z e m s k e

e t n o g r a f s k e kulture, nego kažejo e l e m e n t e v z h o d n j a š k e etno« grafske kulture. N j i h o v a ljudska pesem, k a k o r še d a n e s živi, k a ž e zelo ozek a m b i t u s sekste, kvinte, k v a r t e , često celo terce, je h a r m o n i č n o revnejša od alpske in se p o v z h o d n j a š k e m načinu poslužuje rada motivične m o n o t o n i j e , v a r h i t e k t o n i k i pa litanijskega tipa A A A A t e r simetričnega A B A B , ki p a je novejši. R i t e m se nagiblje k izoritmiji v m a j h n i h v r e d n o t a h in p r o t i n a t u r a l i s t i č n o uporablja n e k e stalne ritmične oblike. Belokranjci p o j o dvo«, tro«, štiri« in r e d k e j e petglasno, pri čemer slede četrti in peti glas p r v e m u in •drugemu v paralelnih o k t a v a h . Z a n i m i v i so t u d i tipično belo* k r a n j s k i teksti, ki k a ž e j o abstraktno«idealistične paralelizme, ki se strinjajo z glasbeno »monotonijo«. V Beli Krajini n a j d e m o m e d folklorno starino še m o l o v s k e pesmi, dalje m e š a n e d u r m o l s k e , dalje t a k š n e , ki se d a d o d u r s k i in molski tolmačiti, p a k a d e n c i r a j o n a k o n c u z d u r o v o domi« n a n t o . T e so bolj h r v a t s k i vplivane. Stare pesmi k a ž e j o včasih z a n i m i v o modificirane h a r m o n i č n e molskale 1, V 2 . 1> V 2 , 1^2> 1, 'Чо, t u d i se še n a j d e j o b r e z t a k t n e p e s m i v d o r s k e m tonu, s p r e m l j a n e z goslimi, ki r a d e rabijo stare k o n s o n a n c e k v a r t e in k v i n t e . Pojavljajo se tudi stare diafonijske dvoglasne oblike, n e k i b o r d o n i v paralelnih tercah, ki se pa na začetku in na k o n c e h s a m o s t o j n o gibljejo. T u d i k a n o n i č n e forme so v primi« t i v n e m bile n a B e l o k r a n j s k e m še d o m a . B e l o k r a n j s k a etnografska kultura je p o duhu a b s t r a k t n a in k idealizmu nagnjena, v njej n a h a j a m o še zaplodke srednjega veka, k a r n e p o m e n i s a m o k u l t u r n e stopnje, nego tudi n e m a r a a v t o h t o n o v z h o d n j e e v r o p s k o d u š e v n o konstelacijo. (Opomba.

P e s m i Z e l e n a m a l a d u b r a v a n a s t r . 44, S p a z i l a s e m J a n k a

na

s t r . 46, A l j e k a j t r d e n n a str. 47, D e v o j k a j e išla n a str. 49, O j j a v o r e n a str. 5 1 , T i č i c a mi p o j e n a tr. 52 in B o g d a j n a str. 57 j e u j e l v A d l e š i č i h , p e s m i Š i r o k o j e m o r j e n a str. 5 4 in T r i leta

jetrve

n a str. 56, p a v P r e l o k i

1914. dr. J. A d l e š i č , n a n o t e p r e n e s e l p o f o n o g r a m u

K m e t i c v e s e l o str. 4 5 ( D o l e n j s k a ) , L e p o s e j e

(Podklanec,

na

N.

Belokranjskem

Štritof. —

N a š l a s e m g a ( K r u p a pri S e m i č u ) na str. 64, P r i d t e p r i d t e ( B o ž j a k o v o , n a str. 50, j e z a p i s a l F r a n c K r a m a r . — P e s m i

Pesmi

B e l o k r . ) n a s t r . 45, Belokr.)

N a b r e g u s t o j i n a str. 44, Z e l e n a

m a l a d u b r a v a n a str. 5 4 j e v Č r n o m l j u z a p i s a l A n t o n P l e v n i k . — P e s m i V

ovoj

c r n i g o r i ( A d l e š i č i ) n a str. 46, Igraj k o l o ( A d l e š i č i ) n a str. 48, L e t o s j e n o l u š t n o l e t o ( T r i f a r e pri M e t l i k i , p e l P e č a r i č ) n a str. 49, T u k a j

je res (Tri

fare pri

M e t l i k i , p e l P e č a r i č ) n a str. 50, O z e l e n a ( Č r n o m e l j , p e l a M a r j e t a Z u p a n č i č )

na

s t r . 5 1 , S n o č s e m slišal ( Č r n o m e l j ) n a str. 52, D a r u j t e ( T r i f a r e pri M e t l i k i , p e l s l e p i g o s l a r iz P r a v o t i n a ) n a str. 59, t e r O j p o s l u š a j t e ( i s t o ) n a s t r . 60, j e zapi«

sal Ludvik Kuba. — O b e pesmi O j Ive! je v Črnomlju zapisal Alojzij Mihelčič. — O d l o m e k A n pauer v a m znani je zapisal v Wernbergu na K o r o š k e m

Oskar

Dev.)

Résume. Belokranjci ( W e i ß k r a i n e r ) b e w o h n e n d e n südöstlichen Teil des slovenisch s p r e c h e n d e n T e r r i t o r i u m s u n d sind v o n allen Slovenen am w e n i g s t e n v o n der e t h n o g r a p h i s c h e n Kultur in d e n A l p e n beeinflußt u n d zeigen in ihrer V o l k s k u l t u r keine Ein* flüsse des m i t t e l m e e r l ä n d i s c h e n Kreises. Sie bilden einen Über* gang zum e t h n o g r a p h i s c h e n O s t e u r o p a . I h r Volkslied, wie es n o c h h e u t e lebt, h a t einen meist e n g e n A m b i t u s (Sexte, Q u i n t e , Q u a r t e , nicht selten sogar T e r z ) , ist h a r m o n i s c h armseliger wie das Alpenlied, ist motivisch m o n o t o n u n d lebt v o m R y t h m u s . Dieser neigt zur Isometrie u n d g e b r a u c h t wenige r y t h m i s c h e S t a n d a r d s h e m e n in kleineren W e r t e n . A m gebräuchlichsten ist der Vs R y t h m u s im ^/4 T a k t e . Die A r c h i t e k t o * nik neigt zum L i t a n e i e n t y p u s A A A A oder zum s y m m e t r i s c h e n A B A B . Die Slovenen v o n Bela Krajina singen zwei*, drei*, auch vier* u n d fünfstimmig, wobei die vierte Stimme i m m e r mit d e r zweiten (Alt) in parallelen O k t a v e n läuft, oder a b e r k o p i e r e n d i e vierte und fünfte Stimme getreu in u n t e r e n O k t a v e n die o b e r e n zwei Stimmen. I n t e r e s s a n t sind auch die T e x t e der Slovenen v o n Bela Krajina, welche abstrakt*ideaUstische Parallelismen zeigen. Die älteren Melodien in Bela Krajina b e w e g e n sich n o c h in M o l l t o n a r t e n , einige lassen sich in D u r u n d Moll zugleich auf* fassen, d a r u n t e r k a d e n z i e r e n einige z u m Schluß in der Dur* d o m i n a n t e . Diese sind m e h r k r o a t i s c h beeinflußt. Einige Melo* dien sind auf modifizierten h a r m o n i s c h e n Mollskalen aufge* baut, wir finden auch n o c h taktlose D e k l a m a t i o n e n mit hetero* p h o n e r Begleitung auf der Gusle. Solche Melodien s t e h e n in d o r i s c h e m T o n u s , die Begleitung gebraucht dabei viele Q u a r t e n u n d leere Q u i n t e n . U n t e r d e n K o m p o s i t i o n s f o r m e n sind im ä l t e r e n M e l o d i e n s c h a t z e v o n Bela K r a j i n a auch alte d i a p h o n e Bildungen, sogar primitive k a n o n i s c h e Imitation w u r d e in Bela Krajina n o c h im J a h r e 1914 p h o n o g r a p h i e r t . Die e t h n o g r a p h i s c h e Kultur der Slovenen in Bela K r a j i n a i s t a b s t r a k t u n d idealistisch, in ihr finden wir n o c h m e h r e r e Über* bleibsel aus d e m Mittelalter, w a s nicht n u r eine Kulturstufe, s o n d e r n auch eine a u t o e h t h o n e osteuropäische seelische Konstel* lation b e d e u t e t .

Српски Абагар. Никола

Радојчи

, ЈБубл.ана.

Скоро je тешко веровати да y нашим јавним библиотекама има још лепих изнена1]ек.а за науку. Особито y добро уреЈјеним, где раде пажлзиви наученззди и где je развијено занимаше за сва научна питанза која ce данас много претресају. Па ипак изгледа да има таквих изнена1)е№а још доста. Бар ja сам једно опет доживео. Пре неколико година по азао ми je г. Ј. Глонар, библиотекар Кр. државне библиотеке y ЈБубЈ ани, раније Лииејске, Штудијске, две даске с дрворезима y четири ступда на обадве стране, на којима су ce лако распознавали ирилски текстови и слике. Он je био тако л>убазан и дао je скинути дрворезе на четири листа хартије па ми их je уступио на проучаваже; величина дасака je 41 : 29 cm; плоче су напукнуте и текст je оште ен на првој страни, другом ступду, доле, и на четвртој страни, можда, четвртом ступду, горе. Радо признајем да сам ce много намучио, док сам ушао y траг непоузданим и поузданим вестима o овим дрворезима и док сам утврдио одакле су слике и текстови прегледани, те тако одредио време, када су Ј1)убл>ански дрворези могли најраније постати. O резултатима својих истраживан>а написао сам мали извештај за „Narodnu starinu" још 28. марта 1925. Taj je сложен и исправл>ен. Одре^зен je за девету свеску тога напа енога листа и годинама чека да иза^је. Можда е немарни читаоди, који не помажу доВОД.НО лист, пустити још дуго девету свеску „Narodne starine" y тами чекан>а, па je штета да с жом чами и извештај o Л5убл>анским дрворезима, пошто je врло важан, и — још више — пошто су истражива№а o сличном споменику ударила несумнзиво једностраним и кривим путом баш зато што ЛЈубл>ански дрворези нису досад познати y науди. Зато нека моја белешка y „Narodnoj starini" важи као претходни извештај, a овде у покушати потпуно разјаснити овај занимлЈИви л>ублзански споменик, из најтежих српских дана, који je досад y науди скоро сасвим непознат. Велим скоро сасвим непознат, јер можда га споми№>е ве Ј. В. Валвасор, В. Копитар га, мислим, сигурно спомиже, a П. Радич га

je чак и описао, али тако непотпуно, невешто и на забаченом м е с т у да није никакво чудо што je Нзегова белешка преви{)ена. Тако су ЈБублански дрворези важили као досад непознати. Валвасор можда говори o Ј убл.анским дрворезима, односно o с н и м д и м а с к.их, на оном месту где пише o с р п с к и м свештенид и м а , како сваки носи и добро чува једну малу к к , и ж и д у , jap кад би je изгубио, не би могао обаБЛ>ати богослужежа и молитве. Дал>е н а с т а в Л ) а : „Es halten ihre Geistliche, sowol die Münche, als weltliche Priester, sehr viel auf unterschiedliche Characteren : also, dass Etliche derselben einen ziemlichen Häuften bey sich tragen, auch wol andren Leuten dieselben geben und verkauften : weil s i e glauben, dass sie gut seyen, für unterschiedliche Sachen. Und glaube ich selbst, dass sie eine ziemliche Würckungs-Krafft, an albernen Käuffern, be weisen; indem sie, durch einen falschen Ruhm, und Betrug, den selben das Geld bewegen, aus dem Säckel herfürzukommen, um Thorheiten und Vanitäten zu erhandlen. Denn ob sie gleich vorwenden, es S e y e n gute und heilige Characteren : richtet doch Missbrauch eine Eitelkeit, und Superstition, wo nicht gar eine Hexerey, damit an." (Valvasor J. W., Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 1689, Vll, 490). Веома je лако могу е да je Валвасор мислио на покла№ак.е и продаванзв слика и молитава скинутих баш с ЈБубл>анских плоча, пошто су оне тако удешене да ce с н и м д и с Нзих могу исе и и као засебне д е л и н е — која je коме требала — раздавати и продавати. Валвасор je био веома радознао, привлачиле су г а куриозне ствари, па je можда нашао и видео слике и текстове с Л5убл>анских дрвореза, јер иначе не би било лако разумети o чему он пише y горшим редовима. На истом месту доноси Валвасор и једну српску вечерНЈу молитву, која je јамачно настала на основу таквих штампаних молитава, н. пр. оне y Зборнику Ви ентија, сина Божидара Вукови а (Изд. 1547 и 1560, крај кватерниона 9 и почетак 10), али je сасвим народски преудешена, јер су Срби — како je добро познато — своје молитве често сами измен>ивали или их самостално саставл>али. Валвасор je своје знак.е o Србима д р п а о из Беле Крајине и и з суседн>их делова Хрватске, па je јако з а н и м Л | И В О што ce y словеначким народним песмама налази неколико сличне садржине српској вечершој молитви, како ју je Валвасор саопштио: Štrekelj K., Slovenske narodne pesmi, 111, 6597—6638. Никакво чудо. y тим крајевима било je претапаже Срба y Хрвате и Словенде најјаче, a и иста народна душа ce истим начином с Богом разговара.

В. Копитар оставио je н е с у м Н ) И в о јаснију вест o ЈБубл.анским дрворезима. Када je писао своју занимлзиву белешку o бугарском Абагару (у ком je шега, наравно, највише занимао језик), он je свој опис овако започео: „Sunt tabulae quinque cum iconibus, quales Serbi habent ex integro xylographas, hic autem Nicopolitanus magnae Bulgariae Episcopus, Romae imprimi curavit, et puto mercedis causa aliquot exemplaria typographo reliquit." (Kopitar B., Hesychii glossographi discipulus et EmrA£iSSISTH2 russus in ipsa Constantinopoli sec. XII—XIII, 1839, 45—6). Мислим да je сасвим сигурно да су те српске плоче, с којима Копитар ynopei]yje Бугарског Абагара, баш ЈБублЈански дрворези, али то ft>eroBO ynopel]etbe нико жив није досад на ум узимао. Вест П. Радича o ЈБубл.анским плочама с а с в и м je сигурна. Он вели y свом опису Штудијске библиотеке y ЈБублзани: „Den Incunabeln unserer Bibliothek geht eine Stereotyptafel voran mit altslovenischen Gebethymnen und den Bildnissen des Herrn und mehrerer Heiligen in byzantinischer Manier, welche Tafel aus Venedig stam men mag." (Radies P., Die k. k. Studienbibliothek in Laibach, Oester reichische Wochenschrift für Wissenschaft, Kunst und öffentliches Leben, Beilage zur k. Wiener Zeitung, III, 1864, 722—3); чудно je ШТО Радич пише o једној плочи, a има их две. Т а д а су, д а к л е , 1864, ЈБублански дрворези ве били на свом садашнзем месту. Али када су и откуда су ту д о с п е л и ? Сва je прилика д а су они д е о Копитарове оставине и да су с НјОм ушли y д а н а ш н Ј у Кр. државну библиотеку y ЈБубл>ани, д а остану №ено мртво благо све досад. Да ли би било право да су и д а л е остали, то е ce, мислим, видети из редова што долазе.

I Шта j e на ЈБубл>анским

плочама?

На првој страни прве плоче je крст, с многим словима око №ега и са сликом дара Константина и дариде Јелене испод шега. Уз крст су прислошени трска са сун1]ером и копл>е. Испод ове слике j e : 11ох"кала чстномо\' и ж и к о т к о р е ф о м о к р с т о ү : На крају N

похвале je формула:

Крстк

M

гн . ч с т н ы и д а к

на

помофк

и на з'дрдк"|"е

pdE. ЕЖИ И ККСЕМ» Д0ЛЛ8 ЕГО КК Б-ккИ đMHHh.:Дале je слика Исуса Христа на престолу, под којом je текст с натписом:

Oïd имена k t i г с д 8

нашш8

ihcS

числ^јмк

« к . k o ö годе

члкк

ил\атк

и CK coEciô ч т н о квла и з к а к л ж Gia

hjfK н о с и т и .

Еоүдетк.

w к с а к о г * з л а w тгл

Пошто су сва имена

и м Ј н а д а cS на П о м о ф к

Б к с ш $ дсдл8 tro кк KfKH

и w дТа-

долазе речи:

и на здракҮЕ рак8 кжҮе

аминк.

испод ft.e: По)^'кала nptcTWK имена додано je ј о ш : G ï a

скмрти

изре1]ана,

и

Онда долази слика Богородиде и илмна. ок. На крају ових

ßi^t: числвмк ил\{на n p c r ï f

Eii,e. д а соү н а п о м о ф . и на

paEiä кжио и к к с ш 8 д о м 8 tro а м и н к . На крају прве стране прве плоче je још слика Св, архан1)ела Михаила с потписом: G t k i архҮстратиг . Михаил, за којим долазе тропар и кондак светит е л у и з а шима речи: &Т Л аруистратиже п о м о з и рав8 кжио На другој страни прве плоче су слике с тропарима и кондадима ових светител>а: Св. Јована Претече, Св. Николе, Св. апостола Петра и Павла, Св. Георгија, Св. Димитрија, Св. врачева Козме и Д а м ј а н а и Св. Кирика и матере му Јулите; уз п о с л е д н Ј у слику je само кондак, јер за тропар није било места; натписи с именима с в е т и т е л Ј З су н а самим сликама, a н е испод н ј и х . На првој страни друге плоче je слика Св. Петке и слика Св. Недел>е, без тропара и кондака. Д з Ј Б е ce peiâjy текстови с овим натписима: П с( ил\жа с т ы м ~ агглс^мк -» fl cé имена с т ы s t п р о р о к к •'• П ce нмена с т ы у •*• м мчнТкк •'• За шима су слике еван1зелиста и текстови еван}]елза, и то овим редом: Св. Матија, испод ч и ј е слике je: dv^PAÏE Е к с к р к с н о пркое w Ма-ө-еа; то je, како сам утврдио, текст из н>егова еван1}елза: Гл. ки. З а ч . p s i . Испод слике Св. Марка j e : вгглҮс w с т к р а р ; то je текст из Н з е г о в а еван1]ел>а: Гл. . д . Зач. Н1. Под сликом Св. Луке j e : вгглҮе c t k i m k крачш које je узето из текста шегова еван1]елза: Гл. s . З а ч . кг. и . к д . , а л и je дотерано. Сасвим je и з м и ш Ј е н о — као еван^tJht — све оно што стоји испод слике Св. Јована с натписом : ПрЕдслоБ1Е с т ы м отлистфм. То није познати Теофилактов предговор, него ова молитва или, још бол.е, егзордистичка формула: Д п о с т о л и cThiîi а т л и с т и Ma-e-ew Д1арк« Л8ка и ïivaHHi и ж е д р ж и т е СЕдамк (овде прелази текст н а другу страну друге плоче) н е к и з е д л л к ( ? ) нж£

здраБ1с

аф£

скежсТ£(?)

скЈЖИт-к

на земл-к(?)

р8ки и ноги

и зла створиты

свсзана

вефи11,ам11 и л\орал\

IIÉT {зикк wHEiUH чародеии,ал\к прити

е8д8тк

и на неесси

васк

w 4 i ü vvckrttnH оүста д а с к а м -

и в к с а к в м в дх-8 н£чистом8

рав8 еож11«

молимк

д а не мег8т11

и васЕм8 д в м 8

е г о к . век

Д а л и текстови су исте врсте, јер за овом апокрифном молитвом долази друга дугачка, апокрифна, молитва, поделзена на два амин

.

дела, с натписом: на

чародЕН1^Е

(мал?) том

двл\8 ero дсматиллк

И CTklMk

Бвогоданнгм» sanpeiyaw

кои

ч10доткврки,л

qapSi«

влаг» (го БОлоБ«мк

ки чародеии,£

pasS

жит8

и кин8

конкл\

ПОБЕЛЕнҮШк

зла с к т к о р и т к !

смок8

сБнжамк

и ск«-

пчеламк н

и чоп{рнии,е w n j M h и с н о м к

ЕОЖТНМк И СЛОЕОМк ГСНЖМк Да

раЕ8

запрефсни

еожҮи» h кас м $ л

ДУОМ И . Д, ЕГГЛ1СТк1 M d « М р ЛоүКИЈ И IlVH*Mk

H ЗШЛ10

никакока

ГрҮгсрҮа

г стлго

( г о wEi;aAih кравам к о з а м к

птииам

UEO

Млитка

н чопЕркнии,( и м а п с

еоЖ110

и касш8

ПОДрЖЕфИМ Hf

МОЖ(Тк

дом8

in» ка

KtKki аминк. y другом делу молитве зове ce вештида „иоперкнииа" ; још једанпут je y шој оставл>ено празно место да ce ту упише име лида које молбу намежује; други ступад je почет мало ниже, али y тексту ce не осе а никаква рупа. За овом молитвом je слика Св. Григорија, a испод ше долази: л и т к а . д . с т а г о rpïr^^pïa 4 1 0 Д 0 TKopiâ весомк прогон1телга Намек>ена je прогашашу Јзавола. Текст joj je, чини ce, прекинут, јер четврти ступад почише још мало ниже него други. При крају молитве je оставл>ено празно место да ce Ј п и ш е име молител.а и још je додана препорука крсту. Пошто je дрворезду остало још мало простора, то je додао на крају друге стране друге плоче слику нерукотвореног лика Христова на убрусу, који носи ан^ео. Испод слике je ова молитва: М л т к к а стаго арүиpta и ч м д в т к в р д а

кола(

гакоже

ува Школаа. ö t w

и к ј л и к ! jfKk Ч 1 0 Д в т к с р к ч { оче Н и -

изЕави г м!$жн wnaia л\ача т а к о нзЕави

рава вожҮа

w ксакое напасти [и] врага (?). Ту je крај друге плоче. Да ли их je још било? На TO je немогу е поуздано одговорити. Ja бих рекао да није. II Одакле

су преузете

слике

и текстови

ЈБубл>анских

плоча?

ЈБубл>ански дрворези починзу са сликом крста, с две пречаге, испод кога стоје дар Константин и дарида Јелена, a уз који су наслонзени трска са сун1)ером и копле. Осим уобичајених слова на сваком крсту, опкол.ен je овај с множином слова, највише све по четири једнака. Ja сам ce добро се ао да сам такву слику видео и y српским старим штампаним кнзигама и, после дугог трагаша, доиста сам je и нашао y малим Зборнидима Ви ентија, сина Божидара Вукови а; пошто су y Копитаровој оставини најпотпунија издаша овога Зборника од 1547 и 1560, то у ce ja највише шима служити. Слика крста на Лзубл>анским дрво-

резима прегледана je ca слике y овом Зборнику, на кватерниону 28, лист 1. Дрворезад je није ропски предртавао, али ју je несумшиво прегледао. Када je C. Новакови писао o различитим издан>има овога Зборника, он није знао шта да почне с овим крстом и многобројним словима око шега. Зато je писао: „51. Икона крста с неким словима на Н з е м у , дрвеним штампана: 1520: .-e-i. 1 б; 1536: . ки. 1 б." (Новакови С , Божидара Вукови а зборниди за путнике, и з д а н Ј З позната и непозната, Гласник Српског ученог д р у ш т в а , XLV, 1877, 142—3); осим Новакови евих додатака овом саставу o Зборнидима за путнике (који ce д а л е с п о м и н ј у ) треба ради шихових различитих и з д а н з З видети ј о ш : Стојанови Jb., Старе српске штампарије. На по ce штампано из Српског к н з и ж е в н о г гласника бр. 41—44, 1902, и Стојанови Jb., Прилози ка библиографији старих српских штампаних к н ј И г з , Глас, LXV1, 1903, 1 - 2 4 ) ; још морам споменути да je велика штетз што y овим члзндима нису обрзЈјени примерчи овога Зборни а, y различитим изданЈИма, из Копитарове оставине. Ни много касније Новакови као да није знао шта значе, односно како ce тумаче, низови једнаких и различитих слова око крста. Бар не разјашнзује исте такве крстове ни y свом издан>у занимл)ивих апокрифних записа (Novaković S., Za pisi od grada, moljca i crvi po njivama. Starine, XV111, 1886, 183—7). A значеше таквих слова око крста давно je ве познато и често ce наводи и y рукописима где су насликани крстови с №има. Зато ми их није потребно овде разјашнЈЗвати. Сада je o шимз опширно — рекзо бих готово преопширно — рзспрзвио А. И. Јздимирски који je — по свом мишл>ен>у — утврдио петнзест рззлнчитих типовз формулз слова око крста: „B^ славннскои пис менности особенное рзспрострзнен1е получили толковзн1н „крестныхг> словг" или „крестнои силы" с такими же рндами опред-кленных- буквг. Клзссификзшн 9 T H X t стзтеи обнзруживзет^ cyui,ecTB0B3Hie питнзддзти типoв^:" (^^имиpcкiи А. И., истор1и лoжныx^ молитвг. вг. гожно-славннскои писвменности, Изв%ст1н Отд. Русск. Нз. и Слов. Имп. Акзд. Нзук-Б, XV111, 3, 1913, 46, 46—51); имз још ззнимл>ивих т у м а ч е н з З низовз слова око к р с т а , грчких и словенских, зли их јз о в д е не могу сва с п о м и н ј З т и ; морзм, ме1)утим, ре и д з je код Срба п р в и опширније писзо o о в и м словимз Л. Миркови y једном члзнку, к о ј и ce лзко може превидети (Миркови Л., Дрква Петковидз, одштампзно из „Гласника Српске православне патријзршије" 33 1922, 29 и д . ) . Тзкзв крст, као овзј с почеткз ЈБубл.знских

плоча, са словима, која су скра ене р е ч е н и д е и формуле, веома je д е н Ј е н и много тражен због силе, која му ce приписивала y молитвама и y врадбинама. По примердима Зборника Вукови а, које сам видео, те стране с крстом су тако оште ене д а je ве п о том јасно колико су читане и предртаване. А. И. Јаднмирски je на споменутом месту написао и читаву малу студију o похвали крсту: „Похвала Кресту", какт. молитва, и толкован1л кpecтныx^ словесг." (Изв^ст1н, XVIII, 3, 1913, 22—51) из које ce одлично види, колико je крст, особито меЈју Јужним Словенима, дешен. Он није само сликан, него je и везен за појас, д а би ce носио као хамајлија са сличним молитвама, o к о ј и м а е одмах бити реч. А. И. Јадимирски наводи такав веома занимд>ив појас: „Собран1е н - е с к о л б к и х - м о литвг, вт> тoм^ числ-fe Похвалы кресту, Именг) Г о с п о д н и х - и Б о городиды, м о л и т в т ј cв^тым^ часто д^Елаетсн на матер1и и составлнет-Б так— называемыи „Поисг. Богородиды." Т а к о и понсв хранитсн вг. собраши проф. А. Сандича вг> Н о в о м т ј Сад-к и состоитг. из^ шести изображенш: Креста, Спасители, Богоматери, св. Николан, а р х . М и х а и л а , 1оанна Крестителн, и длн с е д Б м о г о изображен1н (свитыхг.) оставлено место." (Изв^ст1и, XVIII, 3, 1913, 38). Он je саопштио те молитве и натпис на крају: „ск с и м к г а м а и л и и л а з а р а слакВлекича ка (sic.) AtcfTTi годта". (Ibidem, 41). Дрворезад Ј Б у б л Ј З н с к и х плоча није ce, дакле, к а д а je с рстом започео, угледао само y Зборнике Вукови а, y којима с крстом починзе један јасно HOB оделзак, него je водио рачуна и o желзама својих савременика, који су чезнули з а што јачим сликама и молитвама против свих невол.а y животу. Испод слике крста на Ј ублзанским плочама јесте Похвала крсту, која je преписана из Зборника Ви ентија, сина Божидара Вукови а (Изд. 1547 и 1560, кватернион 28, лист 2). Дрворезад je преписао, углавном тачно, делу прву алинеју Похвале, a када je доспео д о друге, која починзе речима: „(^ и гнТи к р с т . . . , он je прешао y ве преписану горе формулу з а власника слике крста и Похвале. За Похвалом крсту долази слика Исуса Христа на престолу, невешто прегледана, јер je Христово лево раме толико спуштено д а изгледа као д а га и нема. Испод слике су Имена Христова, преписана из истога Зборника (Изд. 1547 и 1560, кватернион 29 лист 2 б. и 3 а.) Дрворезад je прегледао само имена и додао иза н>их ве|| саопштену раније формулу за власника. Тумаченве имена није, наравно, резао y дрво. Колико je тачно свој посао обавио.

TO може лако видети и ко нема Зборника по Новакови еву изда№.у овога састава и других налик на н>ега. (Novaković S., Ароkrifi iz štampanih zbornika Božidara Vukovića, Starine, XVI, 1884, 63). Слика Богородиие, која затим долази, вештије je прегледана него Христова; према слиди Богородиде y Зборнику Јакова из Камене Реке (Изд. 1566, кватернион A A, лист 5) рекао бих да ју je дрворезад још улепшао. Испод слике je Похвала Богородиди, али T O су, MeijyTHM, само шена Имена, прегледана из истог Зборника као и Имена Христова (Изд. 1547 и 1560, кватернион 29 лист 4). Дрворезад je преписао само Имена, шихово тумачед>е je изоставио. Када je доспео до itéra, он je унео ве саопштену формулу за помо и заштиту власника. И ова Имена je издао Новакови , па ce лако може видети с колико пажнзе их je дрворезад прегледао. (Starine XVI, 1884, 64—5). Слику Св. архан1)ела Михаила, која je на реду, нисам нашао y Зборнидима Вукови а, који су преда мном, али сам je видео y Зборнику Јакова из Камене Реке, који je радио са словима и, вал>да, са сликама Вукови а (Изд. 1566, кватернион D, лист 1). Слика je прегледана с прилично самосталности. Одмах на листу за овим je тропар и кондак с в е т и т е л Ј у , којима je дрворезад додао само формулу коју сам ве раније исписао. Код слике Св. Јована Претече начинио je дрворезад погрешку. Он je прегледао слику с Усекованија главе Св. Јована Претече (Зборник Јакова из Камене Реке; изд. 1566, кватернион М, лист 5) потпуно ропски, a тропар и кондак није унео одатле него с дана Св. Јовану Претечи (Ibidem, кватернион Ғ, лист 8). Лик Св. Николе, веома угледнога и милога сведа, имам пред собом и y Зборнику Ви ентија, сина Божидара Вукови а (Изд. 1547, ватернион 19, лист 3) и Јакова из Камене Реке (Изд. 1566, кватернион Е, лист 3), али дрворезад ЛЈублзанских плоча није ce потпуно ни на један угледао. Нзегов лик Св. Николе ближи je лику тога с в е т и т е л Ј а y Ви ентијеву Зборнику, али je још улепшан и украшен са стране ликовима Христа и Богородиде; и одежда светител>ева je ишарана, што на сли ама y Зборнидима није учинзено. Од свих слика на Л з у б л Ј а н с к и м дрворезима најслабије израЈјена je слика Свв. апостола Петра и Павла, коју сам нашао само y Зборнику Јакова из Камене Реке (Изд. 1566, кватернион К, лист 7) према којој je и ова резана. Није много бола ни слика Св. Георгија, јамачно пре>ледана са слике y Зборнику Ви ентијеву (Изд. 1547, кватернион 25, лист?)

и Јакова из Камене Реке (Изд. 1566, кватернион I, лист 3); по овој слиди ce лепо види да су слике y та два Зборника једнаке. Пошто су из Зборника највише чупане иконе, то y овима што су преда мном нисам нашао слике Св. Димитрија и Свв. врачева Козме и Дамјана; ова слика je на ЈБублЈанским плочама веома слабо изра1]ена; сасвим je јасно да je дрворезад тамо најр1)авије радио где je требао да изреже више од једног лика на малом простору; композидије му, заиста, нису ишле од руке. Сасвим на крају друге стране je слаба слика Св. Кирика и матере му Јулите, само с кондаком ; o овим светител>има би е д а л Ј б још речи. C тре ом страном ЈБубл>анских плоча би у веома брзо готов. Она почи&е са сликом Св. Петке, која je пресликана из Зборника Ви ентија, сина Божидара Вукови а (Изд. 1547, кватернион 23, лист 6; y изданзу истог Зборника од 1560, из Копитарове оставине, сасвим ce лепо види како je тај лист — наравно ради иконе — ишчупан). Слику Св. Недел>е нисам, разуме ce, нашао; није никакво чудо што су Св. Петка и Св. Недел.а једна за другом, јер ших народ сматра „као dvije sestre" (Šajnović L, Sveta Petka i Ne djelja, Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena, XXVI, 2, 1928, 3 7 8 - 9 ) . 3a Cb. Неделом долазе апокрифни текстови, веома чести y апокрифним молитвама и записима. Први, „Имена ан^ела", могао je дрворезад ЈБублзанских плоча на много места на и, јер су ce та Имена веома често, с извесним разликама, преписивала. Списак кога ce он држао највише je налик на онај што га je издао В. Качановски y једној врло занимл>ивој апокрифној молитви. (Kačanovskij V., Apokrifne molitve, gatanja i priče. Starine, XIII, 1881, 158). „Имена шеснаест пророка", која затим долазе, било je исто тако лако на и y каквом сличном саставу, a „Имена четрдесет мученика" сасвим су налик на иста таква имена из ве споменуте молитве (Ibidem, 158); и Имена мученика и Н з и х о в ред једнаки су. После ових Имена долазе еван1]ел.а. Ликове еван^елиста нисам нашао y Зборнидима, које сам видео, али их je дрворезад Ј убд.анских плоча могао лако на и y множини рукописа, г д е су баш ликови еван1]елиста најчеш е миниатуре, a он je јамачно употреблЈЗвао и рукописе. To ce види по споменутим Именима ан1}ела, пророш и мученика a и по еван1)еД)Има, од којих je тре е донекле апокрифно a четврто сасвим.

НајзанимЈБивија je четврта страна ЈБубл>анских плоча, с текстовима потпуно апокрифним, који сасвим спадају y фолклор. Ja нисам нашао молитве које би ce y свима појединостима слагале с овим апокрифним молитвама на ЛЈубл>анским дрворезима. Но мало и х je уопште баш сасвим једнаких, пошто je сваки писад уносио y № и х што je знао јача и што je мислио ефикаснија преклинзанза и тако измензивао текст пред собом; дрворезад je, осим тога, морао више мислити и на простор него ли преписивачи. Па ипак ja не у овде преписивати читаве апокрифне молитве, јер могу упозорити на сасвим сличне, ако не на једнаке. Прва je сасвим налик на молитву коју je издао Новакови по једном врло занимЛ з и в о м списку (Novaković, S., Apokrifski zbornik našega vijeka, Sta rine, XVIII, 1886, 173—4); сличну молитву издао je и Ковачеви}! (Kovačević Lj., Nekoliko priloga staroj srpskoj književnosti. Starine, X, 1878, 280—2). 3a OBOM МОЛИТВОМ je слика Св. Григорија и испод ft>e молитва за изгон }]авола, сасвим слична молитви коју je штампао Новакови на мало час споменутом месту (е. с , 174—6). У овој молитви дрворезад нарочито истиче, како су Св. Тројида поставила Св. архан1]ела Михаила да чува хриш ане од }]авола. To je врло добро познато схватанзе, које ce јавла y скоро непрегледној множини типова молитава Св. архан1]елу Михаилу; o некојима од Нзих расправлззо je јако опширно А. И. Јадимирски y својој спомижаној студији из историје лажних молитава y јужнословенској кнзижевности, y оделзку: Молитва архистратигу Михаилу, воевод^ небесныхг с и л б (Изв-кст1н, XVIII, 3, 1913, 51—63). На крају четвртог ступда je слика ан1зела, који држи лик Христов на убрусу. Слика je прегледана из Зборника Ви ентија, Сина Божидара Вукови а (Изд. 1547, кватернион 28, лист 5), где Христос сам држи убрус са својим ликом. Дрворезад je ставио убрус y руке ан^зелу, али ни то није сасвим самостална идеја, јер je y Зборнику Јакова из Камене Реке (Изд. 1566, кватернион 39, лист 6) нашао лепу ви^ету са сликом како два анЈјела држе убрус с Христовим ликом. Молитва испод слике нема никакве везе с шом. Она je упу ена Св. Николи и ван сваке сумше јако скра ена због мало места на плочи. Исту такву молитву, нешто опширнију, издао je Новакови y мало час споменутом чланку (Starine, XVI11, 1886, 173); слична молитва св. Николи била je извезена и на т. з. Богородичином појасу, који je носио као хамајлију Лазар СлЛујеви ( H 3 B t c T i H , XV111, 3, 1913, 40—1).

Главни извори дрворесда ЈБублЈанских плоча били су, како ce лепо види, и за слике и за текстове, Зборниди Ви ентија, сина Божидара Вукови а, Зборник Јакова из Камене Реке и рукописни Зборниди, највише с апокрифним текстовима. Дрворезад je бирао, и TO je јасно, оне делове из штампаних и писаних Зборника који су ce највише тражили и резао их je с много л.убави и труда, али с мало укуса и тачности. Нзегове плоче су као неки мали Зборник молитава и записа, каквих je било веома много; неколико манзе познатих описао je A. И. Јадимирски (Изв'ест1н, XVIII, 4, 1913, 92—121).

III O времену и месту постанка ЈБубЈБанских плоча. Мене ЈБубл.ански дрворези највише привлаче као тужан и занимлзив споменик из најтежих времена српског робоваша страндима, када ce y снимдима с жих гледала мила верска утеха и сигурна одбрана од неволза живота, које су заиста биле многобројне и горке. Они су један збилза важан докуменат из глухвх времена српског патничког живота, када je наш народ подносио небројена страданза и y вери тражио лека и одбране од Н з и х . Намеаени су највише најбеднијим Meîjy беднима, који нису могли набавити ни штампаних кнзига, a камо ли рукописних. Значе болно Bpahaibe натраг, јер су те дрвене плоче изрезане начином од почетака штампе застарелим, пошто je дрворезад своје слике и текстове прегледао и резао највише баш по штампаним кнзигама. Тако je yTBpljeH рок пре кога ЈБубл>ански дрворези нису могли настати. C пуном сигурнош у сме ce ре и да су они постали најраније после половине XVI в. To je сигурно, али je веома тешко одредити термин до кога су могли настати. To he, можда, мо и филолози сигурније учинити, и ja не у y HdHxob посао да ce мешам, него у само иста и да су текстови србулзски, резани, дакле, пре почетка XV1I1 в., када су широм отворена врата русизмима y српску кнзижевност. Ja сам склон веровати да су Зборниди Вукови а и Јакова из Камене Реке изазвали ове дрворезе, те да су, према томе, настали ве y другој половини XVI или почетком XVII в. Какво je било расположеше y XVI в. према оваквим религиозним и апокрифним текстовима и колика je била аихова важност? Новакови je био на сасвим добром путу, када je високо денио утидај Зборника Вукови а, с н>иховом религиозном и апокрифном садржином: „S toga se tim djelima stare književnosti ne

može previdjeti ogromno značenje, niti se može dovoljno velikom cijenom izmjeriti ogroman uticaj, koji su ti zbornici, toliko puta preštampavani, izvršili u narodu u ta vremena." (Starine, XVI, 1884, 57). Beh je врло занимливо што су y Зборнике, намешене делом употреби y д р к в и , уношени апокрифни текстови, али je још важније што их je читаодима било још мало, па су популарнији Зборниди, с молитвама и записима, још пунији апокрифа. Није било такво craft-e духова само код нас, него и y делом хриш анском свету. У првој половини XVI в. изашла je к вижида која je постала извор и прегледалида за многобројне саставе наменЈене молитви, и, још више, врачашу и чаражу y облику молитве, какав je и велики део текстова на Лзубл>анским дрворезима. To je одлично познато дело : Leo Magnus. Hoc in enchiridio manualive, pie lector, proxime sequenti habentur septem psalmi poenitentiales, oratio devota Leonis papae, oratio sancti Augustini: aliquot item orationes adversus omnia mundi pericula. Romae 1529. У НзСму je, наравно, поред осталих апокрифа и егзордизама, и Авгарово писмо Христу. Дрква je ово дело забранзивала, но без успеха. Оно ce и данас прештампава, често не под именом Леона Великог, него и других папа, истог имена. Ca сличног латинског деаа преведен je и штампан y Мајнду и „Der wahre geistliche Schild", 1647, и отада небројено пута прештампаван ; o делој овој занимлзивој к н з и жевности има вешто сабрану литературу Јакоби (Jacoby), која je доиста велика (Bächold-Stäbli H., Handbuch des deutschen Aber glaubens, III, 4, 1930, 566—7). O словеначким Духовним одбранама написао je веома савесну студију И. Графенауер и додао joj неколико з а н и м Ј и в и х места, по којима ce ве сасвим лепо види да има много сличности, не само по духу састава и по сврси, него и по текстовима, изме^у Духовне одбране и Лзубл>анских плоча. (Grafenauer 1., O „Duhovni brambi" in nje postanku. Donesek k zgodovini praznoverja med Slovenci, Časopis za zgodovino in narodo pisje, IV, 1907, 1—70). И. Графенауеру je био добро познат дели проблем 0 овој врсти кшижевности, па ce он није много чудио шезиној жилавости. Рудолф Строхал није био тако добро упу ен y TO питаше, па ce зато много ишчу1)авао, када je нашао да je један загребачки гра1)анин, Петар Гарднер, још 1781 преписивао немачки „Geistlicher Schild". Преписивана су оваква дела и много касније, чак нема сум№е да ce и сада преписују. Добро je, ме1зутим, што je тај препис био повод да Строхал сабере и помене све познате му глагол.ске рукописе сличне садржине које je, углавном,

описао ве Иван Милчети y својој „Hrvatskoj glagoljskoj biblio grafiji (Starine, XXXVIII, 1911). Строхал их je скупио на једно место. (Strohal R., Priručna knjiga „Duhovna obrana" u hrv. glagoljskoj knjizi. Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena, XXVI, 2, 1928, 342—6). Глаголзидом ce таква дела више јамачно не пишу, али ирилидом и латинидом ван сваке сумше; А. И. Јадимирски je описао читав један српски зборник, највише апокрифних молитава и записа, писан 1853; занимл>иво je што он почише Похвалом крсту као и ЈБубл>анске плоче (Изв-кс^л, XVIII, 4, 1913, 115—9). Штета je што Новакови није доспео да одржи своје обе ан>е и напише расправу o модерном прештампавак.у апокрифа, које je изазвало а е г о в оправдани узвик : „Ove sitnice pokazuju onu istinu, da se duhovni život narodni razvija po vrlo čudnim i zapletenim za konima. Vremena dugo žive i sporo umiru." (Starine, XVI, 1884, 60). Заиста je тако. Пошто праве и апокрифне молитве за помо y нужди одувек изазиваху занимаше л.уди, то je по самом томе занимашу немогу е одредити време постанка таквог недатираног споменика. Осим занимаша, морају ce тражити и други елементи који омогу ују датирак>е, или бар тачније утвр1]ују размак времена y коме je споменик могао настати. Ja y овом случају видим први термин за постанак ЈБубланских плоча y ш т а м п а н Ј у Зборника Вукови а и Јакова из Камене Реке, па мислим да су оне мало после №их и настале, дакле ве y XVI или почетком XVII в. Место постанка ЈБубл>анских плоча није много лакше одредити. Поменути Зборниди брзо су раширени по делом српском народу, и по томе би ЈБубл>ански дрворези могли бити резани на огромном подручју расутог српског народа. Да ли ce тај може бар донекле ограничити? Ja држим да може. Наше старе су веома занимала различита имена вештида (јер су веровали да им ce ве с тим може додијати, кад им ce име зна), па ce зато y рукопи' сима веома често налазе читави спискови имена вештида, која као да je сама вештида рекла Св. архан1)елу Михаилу; ja спомин>ем само два таква списка, један што га je издао ЈБ. Ковачеви (Sta rine, X, 1878, 283) и други, издан од В. Качановског (Starine XIII, 1881, 155). Она ce при томе увек зове вештида, a на ЈБубланским плочама y две велике молитве име je вештиди „ ч в п Е р ы ж и а " и „и,«ntpKHÏna", по немачком „die Zauberin". Када би била добро изведена дела наше старије кшижевности, и када би ми знали, кад и где ce први пут јавл>а реч „допрнида", онда би нам то помогло и за

датиранзе и за одреЈјиваше места постанка овога споменика. Али, нажалост, ми немамо д о в о л з н о сре1)ене rpalje за то. Академијски речник je баш код те речи веома оскудан, a нису много богатији ни Прилози Владимира Мажурани а. У шима ce код речи „coprati" утвр})ује да je израз „coprnica" познат y западном делу нашег народа, y правој Хрватској, ве од XVI в. У нашим источним крајевима та je реч непозната y народу. Према томе, сва je прилика да су ЈБублзанске плоче резане y нашим западним областима, г д е су, уосталом, због нечовечних и дугих нападаја на православну веру и због бедног живота прогон^ених православних биле и н а ј нужније. На источне би крајеве могла упу ивати само слика Св. Кирика и матере му Јулите, који ce високо поштују y манастиру Бешенову, y Срему, где им ce показује и део мо ију. Но ова д в а светителзз су и иначе y нашем народу позната и поштована. Новакови je написао o Н з и х о в у апокрифном житију и угледу код Срба ово: „Они су . . . познати y нашем народу као летнзи сведи и осим календара, те je №>ихов дан један од оних свечаника, који Срби сед.ади штују м и м о календара. Дан ce тај зове y Србији Т1ири и и Ули и, Стеван ЈБубиша, Бокел>, зове их " иликије и Уликије и ' урлик и Урлик (Српска Зора, 1877, 28)." Још je додао да je прича o шихову муче ву несумнзиво апокрифна. (Новакови С , Примери кнЈИжевности и језика старога и српско-словенскога, 1904, 473). Нису, уосталом, апокрифне приче o мучен>у ових светитела познате и о м и л Ј б н е само код Срба, него су они светителзи којих je живот много и често узиман за подлогу апокрифних састава. (Упор. Dillmann A., Ueber die apokryphen Märtyrergeschichten des Cyriacus und Julitta und des Georgius, Sitzungsberichte der Preuss. Akad. der Wiss., 1887, 339—56; Безобразовг. П., ВизантЈискан сказан1н, Визант1иское Обозрен1е, 11, 1916, 190—3). Тако je највероватније да су ЈБубл>анске плоче резане y нашим западним крајевима. Можда онај к о ј и их je рукоделисао није далеко од радника и помагача y резанзу слова и слика и y штампанзу српских млетачких и з д а н з З кшига. Вештина р е з а н з З y дрвету била je ме%у тимз трудбенидимз нзјве а и смисао за тзкве послове нзјрззвијенији.

IV О д н о с Лзубл>анских п л о ч а п р е м а т. з. В у г а р с к о м

Абагару.

Ja сам изнад ове распрзве o ЈБубл.знским дрворезимз ставио нзтпис „Српски Абагар", иако ce то име нигде на к>има не спо-

миже и чак je ме1]у Србима непознато, пошто га они читају као „Авгар." Нисам то учинио без крупних разлога. Прво, дели низ састава на ЈБублзанским плочама настао je на основу yeepeita o великој мо и слика и текстова, да они сами могу y злу помо и и одвратити га. Ту веру je највише ширило и утвр^)Ивало апокрифно писмо Авгарово Христу и Христов одговор на шега, јер j e TO био — по мишд.ен>у верних — најкласичнији пример како слика и писане речи могу излечити ; из огромне литературе o Авгару ja спомиАем овде само два рада, јер су они y најближој вези с предметом мога расправл>ан>а : Zîbrt C., Epistolae Abgari ad Christum et Christi ad Abgarum. Epistolae Mariae. (C M C, LXXXIII, 1909, 4 2 0 — 4 ) и Cartojan N., La légende d A b g a r dans l'ancienne littérature roumaine (Anuarul Inst, de ist. nat. din Cluj, I, 1922). Писмо Авгарово, c причом o н з е г о в у оздравл.е№у, штампано je y Зборнику Ви ентија, сина Божидара Вукови а, одакле га je Новакови прештампао, јер je та редакдија писма веома занимЈБИва (Starine, XVI, 1884, 6 1 — 3 ) . Свршава ce тај дели важни састав овако: „Gi'a знамбнҮа егда кидиши и cïd иллена £гдл прочитаеши, lunoЕ ' к ж д и 1 к Б«\'деши в npacTHÏK

рати. w

Bkc-fcifK врагк извавлкнк во\"дсши. и W на-

С М р к т и . и w страүа

исфнаго и w

в сакок напасти b h a ' m k i ^ T I и некидимыу

д-киств1а

сот^^нина.

и

w

врагк. Знадл£н"1£л\к чстнаго и

животвср(фаго крста шграждакмк. и ккскми имены гнимк!. ок. и в с-клли чнЈДними

и

гиисл-кдиллими

знаменУи

np-fccaaBHÏf

и

чстнмк

MàTtfii

ra

(Изд. 1547, кватернион 29, лист 2). Шта су могли бедни и напа ени Срби више тражити? Дрворезад ЈБубЈ анских ллоча поступио je сасвим по овом поговору Авгарову писму — почео je с часним крстом, па прешао на Имена Исуса Христа и Богородиде. Авгарово писмо je, дакле, н>егова подлога и оправданзе делога Н з е г о в а рада. To je један разлог због кога сам ову радшу назвао Српским Абагаром. Други je још много важнији. нашего \ү

үа. £л\оүж£ слака вк

в-ккм аминк."

Једно од врло занимл>ивих дела y словенској кшижевности, 0 ком ce много и страсно расправлЈало, зове ce Бугарски Абагар. To je низ молитава, ортодоксних и арокрифних, које je на пет великих страна, свака y четири ступда, штампао римокатолички епископ Филип Станиславов, y Риму 1651 ; на самом изданзу стоји 1601. И поред многог расправл.а№а o овом чудном делу, оно je ипак обвијено загонеткама, од којих е ce неке, ван сваке СЈ^мже, тек после ове студије мо и разјаснити. Дело je написано српскохрватски, с

појединим бугарским речима наместо оних српскохрватских које Бугари не би могли разумети. Па ипак ce с правом сматра првом бугарском штампаном кжигом, јер je писад, Бугарин, желео бугарски писати; литературу o језику којим je писан Бугарски Абагар сабрао je В. Пундев y савесној расправи, коју у мало дал^е навести; изоставио je само занимлива схваташа језика овога дела И. Барбулескуа (али можда je раднза В. Пундева и пре ове написана): O значају румунске филологије за проучаваше српског језика и кжижевности (Глас, CXXI, 1926, 104 и д.). O мотивима рада Ф. Станиславова владало je досад сложно схваташе, да je својим Абагаром желео увести и утврдити римокатоличанство ме1]у Бугарима, особито ut^y т. з. Павли анима, које сматрају остатком Богомила y Бугарској. Идеја Станиславова призната je као оригинална, док ce за к>егову кшигу, што ce садржине тиче, давно утврдило да je великим делом прегледана из Ритуала Вартоломеја Каши а и из рукописних Зборника с апокрифним текстовима; за упоре1]ИваЈБе апокрифних делова Бугарског Абагара са сличним текстовима највише je употребд>авана позната збирка словенских апокрифа од Тихонравова. Дело je сматрано, дакле, оригиналним по идеји и занимлзивим по начину обраде. Истраживачи су ce највише мучили с апокрифима y шему, за које je Станиславов морао знати да су од н>егове дркве забрашени, па их je ипак унео y свог Абаг а р а , и чак их je Пропаганда y Риму сама штампала. Заиста чудо. Како je TO могу е? Пошто су ЈБублзанске плоче и по спол.ашнЈем изгледу, и по садржини и по једном делу сврхе слични Бугарском Абагару, a српске су, TO сам их прозвао Српским Абагаром, јер мора ce водити рачуна o називима одома еним y н а у д и , ма и не били оправдани, јер ce тако слични проблеми одржавају y заједниди. Бугарски Абагар био je — по занимашу које je изазвао y науди — много сре нији од Српског, мада je сачуван y мало примерака и није га лако y оригиналу проучавати. Но д.их je ипак више, a ЈБубд.анске плоче су само једне и биле су досад забачене и заборавл>ензе. Онда, Бугарски Абагар je први штампани споменик бугарског језика. O Н з е м у су писале угледне слависте П. И. Кепен, В. Копитар, М. Петровски, А. Лескин и други. Ради itéra су саставл>ане опширне расправе, често с врло смелим хипотезама. Најважније су ме\)у ж и м а : П(етровск)1и М., Ивагар [первыи п е ч а тныи памнтниктз ново-Болгарскои литературы] (Славннск1и СборHHK-fa, 11, 1874, II, 1 — 12); Leskien A., Abagar — ein neubulgarischer

Druck aus dem XVII. Jahrh. (Archiv für slav. Phil, III, 1879, 518—21; Попруженко M. Г., АбагартЈ. И з т ј истор1и возрожден1л болгарскаго народа (Изв' ст1н Отд. Русск. ^з. и Слов. Имп. Акад. Науктз, X, 4, 1905, 229—58); Куз минск1и К., O сборник-Е молитвт., и з в ^ с т н о м подг. назван1емг „A6arapi>", Древности, Труды Слав. Ком. Имп. Мсск. Арх. Обод. IV, 1, 1907, 302—18; Ангелов-Б Б., Три литерарнобиблиографски бележки 1. Абагар-Бт-в на софиската Народна библиотека (Годишникг. на Народната библиотека в-б Софин за 1923 год., 1924, 89—92) и Пундевг. В., Сборникгтг. Абагарг. от епископг Филит> Станиславовт> (Годишникг на Народната библиотека в ^ Пловдивг 1924, 1926, 289—337; уз расправу je издан y сликама и дели Абагар, на д е с е т страна). Ова последжа опширна и брижлзиво изра}]ена студија замишл>ена je као завршна — бар за н е к о време — па зато je писад y шој претресао сва ранија мишлзежа 0 Бугарском Абагару и с много смисла за меру ублажио je п р е т е р а н а мишл>енЈа o овом споменику, нарочито она, по којима би нзиме започео модерни бугарски препород. Проучаваша Бугарског Абагара нису, ме^утим, још завршена, пошто je раније пропуштена читава грана словенске кн5Ижевности, с којом га je т р е бало упоредити, српска. Зато е ce овај занимл>иви кнзижевни споменик морати сада упоредити нарочито са Зборнидима Букови а и с ЈБубл>анскими плочама, које сам назвао Српским Абагаром. Ja ce, заиста, морам много чудити што ве досад Бугарски Абагар није упоре^иван и са српским, православним, текстовима, него само с хрватским, римокатоличким, особито с Ритуалом В. Каши а, и са словенским апокрифним саставима (али и то сасвим једнострано). Ако ce мислило да га не треба упоре15ивати с православним делима због римокатоличанства Станиславова, онда je то било скроз погрешно. Јер мудра унијатска пропаганда сузбијала je веома често православна дела баш тако што je прилагоЈ^авала своја и по облику и по садржини православним, али je уносила y к>их тендендију 0 папинском примату, што ce сматрало главном сврхом уније. У православним делима није унијатима, стотинама година, толико сметала наука o происходу Светога Духа, колико однос православних према папи. Примат je био ступио на место „filioque". To ce, мислим, осе а и из р а с п р а в л Ј а ш а на познатом синоду y Tihпровду, y Бугарској, 1641, када ce много претресала опасност читанза јеретичких и шизматичких кк,ига за римокатолике. Заклзучено j e : „Nemo audeat libros haereticorum in indice Romano prohibitos, vel scripta schismaticorum corrupta legere, vel penes se

retinere, sub poenis in edicto sanctae inquisitionis content!." (Fermendžin E., Acta Bulgariae ecclesiastica ab. a. 1565 usque ad a. 1799., Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium, XVIII, 1887, 117). Због СВОГ народном блиског језика, због спретног облика и због добро пого1]ене садржине, били су Пропаганди велика сметша y н>еним сврхама баш Зборниди Вукови а за путнике, од којих je било тешко замислити нужнију и б о л у кн.игу за ондашша времена. Опасност од Нзих постојала je, меј^утим, само за богатије, који су их могли набавити. A то није била ве ина тадашших, сиротих Бугара, на које ce Пропаганда жестоко била окомила. За ших су били згоднији снимди с ЈБублзанских плоча, које су калу}јери јевтино продавали, нуде и шта je коме било најпрече и најмилије. Унијатска и римокатоличка пропаганда м&\)у Бугарима и Србима морала ce, дакле, борити против Зборника Вукови а и снимака с ЈБубл>анских дрвореза. И борила ce. Ja сам уверен да су ce споменуте забране Тхипровачког синода нарочито тидале Зборника и највише из ших прегледаних слика и текстова на ЈБубл>анским плочама (таквих je могло бити и више примерака), којима ce y оним бедним временима одржавало проганззно и па ено православл^е. Ф. Станиславову, који je био вешт језику и познавао народне потребе, било je поверено да састави што успешније opyije за римокатоличку пропаганду. И он je саставио свога Абагара, потпуно према ЈБублзанским плочама. Нарочито je пазио — као што ce y таквим случајевима увек чини — на спол.ашк>и облик и на почетак. Тачно je прегледао, али je ипак одмах на почетак ставио Крунисан>е Богородиде по римо атоличком представл.а№у, C почетка ce, y обадва Абагара, слажу три одел>ка: Похвала крсту (само натписи), Имена Христова и Имена Богородиде. Мислим да je сасвим сигурно да je Ставиславов употребио и Зборнике Вукови а, јер ce Авгарово писмо, y неким бар одеЈ дима, потпуно слаже с текстом истога писма y Зборнидима; одатле долази и утидај др венословенскога језика y Бугарском Абагару који je приметио П. Коленди y једној радши, веома занимл>ивој за разумеванзб средине y којој je настао Бугарски Абагар (Коленди П., Софијски надбискуп фра Петар Богдан Бакши , Гласник Скопског Научног друштва, II, 1927, 67—92; 77). Тек када ce узме на ум да je Бугарски Абагар саетавл>ен за сузбијанзе сличног православног дела, онда je јасно како je Станиславов могао унети y Н з е г а и апокрифне текстове. Морао je, ако je желео својим списом сузбити оравославни с истим таквим и сличним текстовима. Иначе, доиста

m.

не би унео y свој молитвеник толико утвр1]ених и јасних апокрифа. Веома je занимл>иво што je Станиславов с ЈБубЛ)анских плоча прегледао и формуле o помо и молитед>има и власнидима слика и молитава и чак je вешто бирао и светител.е, особито поштоване y православном свету. Али ту ce показала велика нерол>а подметаша. На ЈБублЈанским дрворезима су ликови оних светител>а који ce код Срба најчеш е славе као крсна имена, па с у им тако разумлЈИВи заштитниди, или су иначе веома д е н Ј е н и , н. пр. Св. Кирик и мати му Јулита. Српски дрворезад je, дакле, уносио иконе светител.а и уз ших жихове тропаре и кондаке, што Станиславов, ради своје сврхе, није могао чинити. И он j e донекле пазио на неки смисао односа изме^у слика и текстова, али тај смисао je код жега често тако дубок да га прост свет није могао схватити, a често га опет уопште нема : Уз слику дара Константина и д а р и д е Јелене ставио je Молитву за дркву, уз Светог архан^ела Михаила Молитву за час смрти, уз Св. Николу Молитву за путнике. To ce да лепо разумети. Али уз Св. Георгија ставио je Молитву за жену неплодну, уз Св. Димитрија Молитву да човек непрестано слави Бога и т. д . To je без везе и без лисла, невол>а коју они што нешто подме у никада не могу избе л. Права сврха ce y таквим пословима никада не да потпуно сакрити. Зато j a сумжам да je npolja слика и текстова из Бугарског Абагара била икада јака, нарочито меЈ^у православнима, док ce по нашим мла1]им, писаним, Зборнидима, мислим, често лепо види, како су снимди с ЈБубл>анских плоча (или сличних) много ден>ени и преписивани, јер ce y н>има налазе не само делови текстова с Нзих, него и исти ред молитава, што значи да су баш с жих прегледане. И то je сасвим разумлЈИВо, јер je дрворезад ЈБубл)анских плоча био збил.а сре не руке y избору и дао je заиста тражене и д о в о Ј в н о разумлзиве текстове, народу бар донекле познате. Станиславов je, ме1)утим, y Бугарском Абагару поре^ао поред познатих и тражених молитава и врло учене текстове, који нису могли изазвати ни поверен>е, ни тражнзу. Дело м у није било подесно за успешну унијатску пропаганду, нити je могао №.име сузбити утидај и углед сличних православних дела. Ta су имала дубл>и корен y народним традидијама и схватанЈИма. Ј ублЈанске плоче су, по моме мишлјСНјУ, старије од Бугарског Абагара и оне су га, бар донекле, и изазвале. Сада нема никакве сумше o томе да е ce проучаваша Бугарског Абагара морати упутити још једним новим, најважнијим, правдем, јер ce он мора

u

упоредити и са српским штампаним текстовима, особито y Зборнидима Вукови а, и, највише, с ЈБубЈ анским плочама. C Н з и м а га веже потпуна с п о л Ј а ш н Ј а сличност, велика сагласност y садржини и исте сврхе, које су, наравно, ишле противним правдима — Л)убл>анске плоче су чувале православд.е, како су умеле и могле, a Станиславов га je нападао, што je вештије и скривеније могао. To су биле праве сврхе ових састава. A привидне сврхе обадва дела биле су сасвим исте. По ЈБубланским плочама може ce само слутити, јер су слике и текстови на нзима тако распоре1]ени и удешени, да су ce поједине слике саме или неколике слике с текстовима изрезивале и појединде или неколико НјИх (вал>да y трубу савијене) носиле или чувале као хамајлије, амулети; ja сам раније навео случај Лазара Славујеви а, који je y појасу носио извезене слике и текстове сасвим сличне онима на Лзубл.анским дрворезима. У епилогу Абагару од Станиславова стоји, ме!5утим, сасвим разговетно да je дела кд>ига, a свакојако да су и поједине слике и молитве из к>е, с унесеним именима молител>а, намензене вернима „да при ceci h o c č h S , на m i c t w с и л н и m w i u t h . " (Пундев В., а. с , 324). Нема, дакле, никакве сумше да су ce делови светих моију сматрали као праве, најјаче хамајлије, али, ако н>их није било, могли су их, по верован>у, заменити и овакве слике и молитве; потпуно, разуме ce, не. Зато ce онако много и трговало са светим мо има и, поред свега страха, ж е л а за добитком разгранала je продаваше светих мо ију y велику и богату трговину, А. Гил.фердинг оставио je веома занимл.иво сведочанство, како су ради продаје расуте мо и к р а л а Драгутина и какву су казну дочекали злочинди: „Он-к (sc. мо и), лежали невредимы долго посл% запуc r t H i n монастырн (sc. T b y p i j e B H X Ступова), пока свнтотататственнал рука какихг>-то Hoвo-Пaзapcкиx^ xpHcxiaH'b, по имени Знобичеи, не похитила ихг. длн распродажи по частнм-в. Ново-Пазарды ст> ужасом-в разсказывамтг o Kap-fe, которан постигла совершителеи әтого богомерскаго д-Ела: не т о л к о сами похитители, но и вес многочисленныи родт> Знобичеи, погибли злок) смерт1го, в г с yMamecTBiH или в^ p a s H b i x t бол^знахг; недавно умерг посл- лиш потомоктз зтого рода, жалко проживш1и свои в - е к т ј с искривленными руками." (Гил фердингг. А. Ө., FIo'fesÄKa по Гердеговин-к, Боснш и Старои СербЈи, Записки Имп. Русск. Географ. Обш,., XIII, 1859, 140); само страх од таквих страшних казни сачувао je светител>ске мо и од Kpaije и расипанзз; и недавно je извршен злочин из сујеверја над мо има једнога српскога све-

титела. Свете кшиге и молитве биле су само слаб заменик моију; И. Бери je забележио, како je дивни акатист Св. Сави, који je OH издао, нашао као хамајлију код једног Влаха, који га je уза ce носио: „Ohtj кнБигу ову као амаилиго поредтз себе носи; и по казиванк) hibroBOMt, она ce y породиди oд^ в а и к а д а ш н Б и времена, као светинн чува." (Летопис Матиде Српске, 109, 1864, 82). Најјевтиније хамајлије биле су дуго времена слике и молитве с Лзубд.анских плоча и из Бугарског Абагара. Зато Пундев нема право, ада мисли да „Абагарг. представн единт> малгк-Б наржчентЈ молитвеникт> за новокр- стенит-Е бглгари, единт> малтЈК- pитyaл^." (Пундев- В., а. с. 307). Не, он није то, него хамајлија, како и сам Станиславов каже, којој je било намен>ено да потисне сличну православну хамајлију, Лзубл>анс е плоче. C п у ш т а н Ј е м y с в е т Лзублзанс их дрвореза, н и ј е о т к р и в е н науди само један нов, веома важан и занимлзив споменик, него су отворени и нови путови за п р о у ч а в а н Ј С другог, врло важног и много претресаног споменика, Бугарског Абагара. Сада je сасвим сигурно да ова два дела, с религиозном и фолклористичком садржином, с т о ј е y чврстој вези, и да Бугарски Абагар није толико намек.ен ширензу и утвр1]иван>у римокатоличанства, колико побиjaity православл>а, и то начином и средствима који су изгледали за оно доба најподеснији. Лзублана, 28. дедембра 1930.

RÉSUMÉ. L'Abagar

serbe.

Dans la Bibliothèque Royale d'État à Ljubljana on garde deux plaques de gravure sur bois de grandeur 41cm : 29 cm, avec des images et des textes des deux côtés. A chaque page il y a quatre colonnes. Les textes y sont posés de façon que chaque partie en puisse être enlevée séparément. Dans la science elles passaient, jusqu'à présent, pour des monuments littéraires tout à fait inconnus, bien qu'il en existe une mention fort vague, ensuite une autre pas suf fisamment claire, et une troisième, qui n'est pas tout à fait exacte. La première en est dans: Valvasor J. W., Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 1689, VIL, 490; la seconde dans: Kopitar B., Hesychii glos sographi discipulus et EIUrAHHÎSiTHS, russus in ipsa Constantino

poli saec. Xll—Xlll, 1839, 45—6; et la troisième d a n s : Oesterreichische Wochenschrift für Wissenschaft, Kunst und öffentliches Leben, III, 1864, 722—3, de P . Radies. Les trois sont tombées dans l'oubli com plet ou n'ont pas été considérées. C'est pour cela qu'il n'est pas même étonnant qu'on ignore, aujourd'hui, comment ces plaques sont arrivées à Ljubljana; il est de toute vraisemblance qu'elles forment une partie du grand héritage de B. Kopitar, gardé dans la Biblio thèque Royale d'Etat à Ljubljana comme sa partie fort considérable. Au premier en-tête de cette étude le contenu des plaques de Ljubljana est résumé. Elles commencent par l'image d'une croix, en tourée d'intéressantes lettres, bien connues à présent comme des pro positions abrégées, et par une louange de la croix. A la fin de la louange se trouve la formule — avec un passage laissé vide pour qu'on y inscrive le nom du propriétaire — que la croix honorable aide le propriétaire et toute sa maison; de pareilles formules se re trouvent presque après tous les textes. Suivent après les images de Jésus-Christ et de la Vierge, avec leurs noms, fort appréciés, surtout dans la littérature apocryphe. La dernière image à la première page de la première plaque est celle du saint archange Michel, avec un rçoxàçiov et un xovrâxiov à sa gloire. A la seconde page de la première plaque nous trouvons, tou jours avec des rçonàçia et des xovrâxca, les images des saints sui vants : de saint Jean le Précurseur, de saint Nicolas, des saints apôtres Pierre et Paul, de saint Georges, de saint Demetrius, des saints mé decins Cosmas et Damianus, de saint Cyriacus ainsi que de sa mère Julitte. A la première page de la seconde plaque se trouvent les ima ges de sainte Paraskeue et de sainte Kvçiaxij. Viennent après les noms des anges, des prophètes et des martyrs, tous fort recher chés dans la littérature apocryphe. Suivent encore, à la première page de la seconde plaque et au commencement de sa seconde page, les images des quatre évangélistes avec des extraits des Évangiles; le texte de l'Evangile de saint Luc est, en partie, inventé, celui de l'Evangile de saint Jean, cependant, tout à fait; ce n'est autre chose qu'une formule de l'exorcisme. Les textes suivants sont apocryphes tout à fait. C'est d'abord la prière de saint Grégoire le Thaumaturge contre les sorcières et, ensuite, la prière du même saint pour l'expulsion des démons. Entre les deux prières se trouve l'image de saint Grégoire le Thaumaturge. Il y a encore, tout à fait en bas, l'image du visage non pas fait

de la main de l'homme, de Christ sur la serviette, tenue par un ange et, au-dessous d'elle, une courte prière à saint Nicolas. Pour la plupart, les textes des plaques de Ljubljana sont apocryphes, le reste en est orthodoxe. Au second en-tête indication est faite des sources dont le sculp teur des plaques de Ljubljana s'est servi. Pour la plupart, il a copié les images et les textes des petits Recueils pour les voyageurs de Vincenzo, fils de Božidar Vuković, et du Recueil de Jacques de Kamena Reka; ces recueils sont imprimés à Venise au XVI" siècle. A l'indication des sources des différentes parties des textes des pla ques de Ljubljana tout ce qui, en général, n'y est pas clair, est rendu clair; indication y est faite même des textes semblables pour qu'on remarque la diffusion de ce genre de littérature. La question de la date et de l'endroit de l'origine des plaques de Ljubljana est traitée au troisième en-tête. Puisque le sculpteur a copié les images et les textes des oeuvres imprimées au XVI* siècle, il en résulte que c'est la seconde moitié de ce siècle qui est le ter minus ante quem non. Quant au terminus post quem non, celui-ci est toujours difficile à fixer, étant donné que l'intérêt pour ce genre d'écriture est toujours, même de nos jours, très vif; à cette occasion on examine, tant que c'est le plus nécessaire, toute la littérature ressemblante depuis l'oeuvre de „Leo Magnus, Hoc in enchiridio manualive, pie lector, proxime sequenti habentur Septem psalmi poenitentiales, oratio devota Leonis papae, oratio sancti Augustini: aliquot item orationes adversus omnia mundi pericula, Romae 1529", jusqu'à nos jours, puisque cette littérature fleurit encore. Il n'est nullement facile de fixer l'endroit de l'origine des plaques de Ljubljana mais, en tout cas, elles doivent être sculptées dans les régions serbocroates occidentales, puisque, pour le mot „veštica" = la sorcière, on s'y sert aussi du mot „coprnica", dérivant du mot „Zauberin" qui, n'étant pas connu dans les régions de l'est, s'emploie, à l'ouest, depuis le XVI" siècle. Au quatrième en-tête, qui est le dernier, étude est faite sur la relation entre les plaques de Ljubljana et l'Abagar bulgare, édité, à Rome, en 1651 par Philippe Stanislavov, évêque romain; l'édition ellemême porte la date 1601. Cette oeuvre singulière est écrite en serbocroate, exception faite de quelques mots bulgares pour les expressions que les Bulgares ne pourraient comprendre. Néanmoins l'oeuvre est considérée, et avec raison, comme le premier livre bulgare imprimé, puisque l'écrivain, un Bulgare, a voulu écrire en bulgare.

L'inscription curieuse de ce livre de prières „Abagar" provient de la lettre apocryphe d'Abgar à Christ, communiquée dans cette oeuvre. Comme cette lettre est la source de la croyance que, dans la misère, on peut s'aider avec l'image et la prière saintes, et comme les plaques de Ljubljana ressemblent, par leur forme et par leur contenu, à l'Abagar bulgare, je les ai dénommées, écrites en serbe, l'Abagar serbe. La litté rature sur l'Abagar bulgare est fort grande. Toute cette littérature ne regarde qu'un côté et fait fausse route car, dans la science, jusqu'à présent, les plaques de Ljubljana et leurs sources étaient inconnues. Tous les investigateurs de l'Abagar bulgare ont cru, unanimement, que cette oeuvre n'avait été composée qu'en vue de répandre et de fortifier la religion romaine parmi les Bulgares. Ils y furent, il est vrai, embarassés par les apocryphes qui se trouvaient dedans et pour lesquels Stanislavov ne put ignorer qu'ils étaient prohibés. Son oeuvre appartient, cependant, à la littérature uniate de po lémique et de propagande. Elle est composée, indubitablement, en vue de combattre les plaques de Ljubljana comme oeuvre ortho doxe; Stanislavov a copié de près tout leur aspect extérieur, et son Abagar eut, lui aussi, quatre colonnes à chaque page, seulement, il a cinq pages; il a copié aussi le commencement pour que son écri ture pût tromper les orthodoxes. Il s'est fort peiné avec les images des saints. 11 choisissait ceux qui, dans le monde orthodoxe, étaient les plus connus et les plus estimés mais, il leur ajoutait les textes qui, souvent, n'avaient aucune relation avec eux. D'après l'épilogue de Stanislavov on voit tout à fait clair que les plaques de Ljubljana aussi bien que son Abagar étaient destinés à être portés, soit tout entiers, soit leurs différentes parties (dans les deux le texte est posé de façon qu'il puisse être enlevé et distribué) au lieu des reliques des saints. Nous savons fort bien que, de pa reille façon, on portait aussi de telles prières, non pas seulement écri tes mais aussi brodées; on appelait ceci la Ceinture de la Vierge. L' importance des plaques de Ljubljana consiste dans le fait qu'elles sont un triste monument de ces temps tragiques où les co pies en remplaçaient aux Serbes les livres écrits ou imprimés et les préservaient, à leur croyance, de tous les malheurs. Après la publication des plaques de Ljubljana l'étude de l'Abagar bulgare devra être étendue aussi sur la littérature orthodoxe, serbe, comme son origine ; jusqu'à présent on étudiait, comme l'origine de l'Abagar bulgare, le plus souvent, le Rituel de Barthélémy Kašić et les textes apocryphes dans l'édition de Tihonravov. Enfin, une considérable

branche de littérature mondiale, l'apocryphe, va acquérir, par les plaques de Ljubljana, un fort considérable enrichissement qui va prouver, une fois de plus, que cette littérature ne connaît aucunes limites nationales et qu'elle est, chez les Serbes, tout aussi répandue qu'ailleurs.

KRONIKA, REFERATI IN KRITIKE.

Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929./30. Največja

težava, s katero se mus

zej bori že o d s v o j e u s t a n o v i t v e dalje, je

v p r a š a n j e

prostora,

r a z s t a v n e g a

oziroma vprašanje

zidave

tografski stavnih turo

pohištva,

grafskosobrtni

imel

no,

raz«

rani

spočetka

Muzej

je

o k r o g 5300 e t n o g r a f s k i h

stavnih predmetov, v devetih letih

je

dvorani

leseno

za

in

orodja,

kamer

razstavo

obrt,

keramič« dve

dvo«

poljedelskega tri

dvorane

in

za

raz«

stavo

predmetov,

mogoče

plastiko

prostora

glasbeni

folklor,

dvorano

za

razstavo

z a r a z s t a v o n o š iz v s e g a p o d r o č j a dr«

običajev

in

dvorani

za

razstavo

zave, ne more razstaviti modelov

predmetov

nikjer

razstaviti.

poljedelskega in

železne

večine

Muzej

ni

ima

orodja, keramike,

plastike,

slik,

hiš,

lesene

vezenin,

za

in

Tej diti

in

za

p a t o š t e v i l o n a r a s t l o n a p r e k o 20.000 katerih

noš

raz«

arhitek«

železno,

kmečko

razstavo

obrtnega

šest

kmečko

intérieure sob,

dve

tekstilno

kakih

za

in tipične

in k u h i n j ,

p o s e b n e z g r a d b e z a e t n o g r a f s k i i n etno« muzej.

laboratorij, dvoran

vezenin,

dvorano

za

slikarstvo,

dvorano

za

dve

eksotičnih

prošnji

kakor hitro

se

narodov.

je

obljubilo

bo mogoče.

ugo»

Tehnični

k n j i ž n i c o n i p r o s t o r a . N a b i r a n j e pred«

o d d e l e k G r a d b e n e d i r e k c i j e pri b a n s k i

m e t o v se bo tudi poslej nadaljevalo in

upravi

potrebe

načrt

po

prostoru

bodo

čedalje

večje.

v

Ljubljani

je

že

obravnaval

n o v e zgradbe in proučil

muzej«

ske potrebe po novih prostorih.

Zato spomenici

se

je

od

ravnateljstvo

26. a v g u s t a

v

svoji

1930.,

štev.

Toliko o reševanju vprašanja zejskih

mu«

prostorov.

251/30, obrnilo na b a n s k o u p r a v o Drav« P e r s o n a l n i

s k e b a n o v i n e s p r o š n j o , n a j bi o m o g o « č i l a z i d a v o z g r a d b e z a E t n o g r a f s k i mu« zej bodisi

iz b a n s k e g a

d i s i iz i n v e s t i c i j s k e g a

proračuna, posojila.

spomenici

manjkanje

se

je

prostorov

naglasilo, zelo

in

se

je predlagalo,

da

se

Restavrator:

po«

etnografski

ni m u z e j meščanske

pa

še

in

Muzeju prideljena:

zidala

etnografsko«obrt«

prostori

zgodovinske

za

razstavo

obrti,

t e r o v N a r o d n e m m u z e j u ni

za

ka«

Gaspari,

III|4,

1.

Vahtar. učiteljica

Mia

Brejc. S l u ž i t e l j i c a : Iv. A ž m a n .

t o l i k a z g r a d b a , d a bi v n j e j n a š e l pro« štora

M.

Preparator: Drago

raz«

etnografije

naj bi

K u s t o s : dr. St. V u r n i k , 1/8, 2.

cesti,

ovira

m a h dela na polju d o m a č e

I/III.

Muzej

bi stal na parceli ob Bleiweisovi V

bo«

status:

D i r e k t o r m u z e j a , dr. N i k o Z u p a n i č

R e s t a v r a t o r M . G a s p a r i j e bil ime« n o v a n z o d l o k o m P . br. 11507 o d j u l i j a 1929. i n j e s v o j o s l u ž b o d n e 19. j u l i j a

1929. G n a . M .

11.

nastopil Brejčeva

nobenega

j e s l u ž i l a e n o l e t o b r e z p l a č n o k o t vo«

p r o s t o r a v e č . E t n o g r a f s k i m u z e j b i po«

l o n t e r k a , m e s e c a o k t o b r a l e t a 1929. p a

t r e b o v a l p e t p i s a r n i š k i h p r o s t o r o v , pro«

je bila nastavljena na dekliški

s t o r z a k n j i ž n i c o in a r h i v , r e s t a v r a t o r «

ni

s k o in p r e p a r a t o r s k o d e l a v n i c o t e r fo«

delo Etnografskemu muzeju. D a

šoli

v

Ljubljani

in

osnov«

prideljena

na

doseže

s t a l n o s t v d r ž a v n i s l u ž b i , p a m o r a naj«

daljši

manj

hiša Slovencev na j u ž n o v z h o d n e m

dvajset

osnovni

mesecev

poučevati

šoli in p o t e m položiti

stni

izpit.

čuje

na

Mia

šoli

Brejčeva

sester

stalno«

sedaj

uršulink

Ijani i n o b e n e m d e l u j e v D o t a c i j e

na pou«

v

Ljub«

muzeju.

za m a t e r i a l n e

iz«

d a t k e j e n a k a z a l a v l a d a z a 1. 1929./30. 4 6 . 0 0 0 D i n , z a L 1930./31. p a 73.000 D i n . Torej

se je

dosegla

I

1930./31.

primeri s prejšnjimi leti, k o je

v

muzej

d o b i v a l za m a t e r i a l n e i z d a t k e l e t n o k a k i h 45.000 zvišana

do

dotacija,

zadošča,

Din,

ki p a

še

rapidnega

vedno

bi bilo spričo

ginevanja

le

nekoliko ne

da bi s e m u z e j s k o d e l o

mahnilo, kakor in

50.000

raz«

razmer

objektov

po«

trebno.

članek

bočju Alp«

o

alpski

hiši

s številnimi

»Kmečka

mi in t l o r i s i . Z a B e l o K r a j i n o in delo« ma

Dolenjsko

je

material

že

skoro

zbran. Preostanejo

še krajine v

Štajerski,

na

škem

Koroški

in

dela

v m u z e j u

L 1929./30.

Etnografski muzej in

1930. n a d a l j e v a l

votno stavljenih

pregled

Primorskem.

Gori«

Štajerskega

svoje

delo po

obde«

lanega,

rezul«

tate

pa

še

bo

treba

dosedanje

dopolniti. Bivšo Primorsko

G o r i š k o je pa zaradi s e d a n j i h

arhitek«

Notranjskem v

(Vrhnika, septembru

hinjsko«blejski Kranjsko

kot

goro,

Rakek,

z

2irov,

po terenu

Mojstrano

dolina

ki in

uspešno delo v žirovskih

je

(prav

V

sine)

Gradec,

in v m a r c u

nadaljevalo

dolini

z a v e , žal, zaenkrat je

posebno

naši

rojaki

nemogoče

in

nerodno,

da

za

etnografije

polje

se

Zemelj,

Griblje).

Restavrator

pet

zanimivih

1790. v

Podzemelj,

je

Kra« Kot,

Krasinc,

je bil p o s l a n

stari Fužini

kmečkih

Škocjana

fresk

pri

v

zopet

Semič,

naravni velikosti. V Lašč,

in se

Podzemelj,

je raziskovalo na področju Velikih

in

v

zemlje.

predvsem ni

v

Stvar

za

je

razstavo

muzeju

lov

pa

zaenkrat

zaenkrat

načrtih

Turjaku.

Z a d n j a številka »Etnologa« je prinesla

izdelal

pripravil

prav

tudi

hiša,

nikakega teh

s t r u k c i j s k i h risb

mode«

Dovršena

je

ki

po

jo

preparator. kolekcijo

in

modelov

je

Muzej

tlorisov,

in fotografij

je

kon«

za

raz«

s t a v o , k i j e žal, r a d i p o m a n j k a n j a pro« š t o r a š e ni m o g o č e to mogoče, precej

bo

točen

t u r e iz v s e h

razstaviti.

lahko

pregled

Ko

bo

podan

slikovno

kmečke

arhitek«

do danes raziskanih

jev. T o p o t prinaša »Etnolog«

kra«

razpravo

o ognjiščih rabskih Slovencev. Tudi orodja kov

razstava ter

p o h i š t v a

in

r e z b a r s k i h

izdel«

se je pomnožila za v e č

predme«

tov. M u z e j je nabavil skrinjo s petimi slikami iz M o k r o n o g a XIX.

stol.), dalje

tirano

se

bizeljska

draga

teh

le p o č a s i n a p r e d u j e .

leta

juliju

načrtu

m o d e l e k m e č k i h h i š v s e h t i p o v iz slo«

kopiral

Dobrepolj,

tako

rapidno gine.

iz

leta

zato

tamošnji

m a l o z a n i m a j o . M e d t e m , žal, m a t e r i a l

(Črnomelj,

1930. i s t o t a m

Gradac,

Bohinj, kjer je v

hitro

decembru

(Črnomelj,

po«

požrtvovalno

poljanski

hribih).

vas,

in

Lenassiju,

omogočil

raziskovalo p o Beli Krajini Vojna

bo«

škofjeloško«kranjska

okolica in P o l j a n s k a iz

Unec,

obdeloval

s e b n a z a h v a l a g r e g. J u l i j u trgovcu

po

in

politič«

n i h r a z m e r z a r a z i s k o v a l c a iz n a š e dr«

prostora in t a k o narejanje

se je v avgustu raziskovalo

Planina),

vodil

pr«

smernicah.

Kar se tiče k m e č k e ture,

1929.

in

k o r o š k e g a materiala je n e k a j že

venske

je v l e t u

bivši

bivšem

M u z e j ima že dolgo časa v N a j sledi v nadaljnjem

po«

reprodukcija«

skrinjo

iz

(druga

četrtina

zanimivo

ornamen«

Poljanske

1683. G . J u l i j L e n a s s i

doline je

iz

daroval

m u z e j u d v e p i s a n i s k r i n j i in p o s l i k a n o omarico seno

(iz z a č . X I X .

Madono

iz

stoletja)

Žirov,

in le«

za k a r

mu bo na t e m m e s t u izrečena

naj

najlepša

zahvala. Po njegovem prizadevanju

so

k m e t j e v ž i r o v s k i h h r i b i h d a r o v a l i mu-zeju

dva

dekorativno

žličnika,

dva

izrezljana

lično

stara

stružena

lesena

Tudi

k e r a m i č n a

zbirka

mu«

žeja se je tačas precej pomnožila. Leta 1929. j e m u z e j n a k u p i l 36 k o s o v

kera«

m i č n e g a p o s o d j a in i g r a č i z

Komende

s v e č n i k a iz k o n c a X V I I I . in z a č . X I X .

na G o r e n j s k e m , dalje zbirko

keramič«

stoletja.

nih igrač

nik)

V bohinjskih

je nabavil

»dimnjek,« gan, v no

muzej

deloma

Srednji

Bohinju

in

(Kopriv«

originalen

star

dekorativno

vasi

pa d v e

izžagani

hribih

izza«

in Stari F u ž i n i

z e l o stari, poslikani

v

dekorativ«

zibelki,

stari

iz D o l e n j e

(48 k o s o v ) , majolik V

potem

iz

8

Gradca

v Prekmurju

podaril muzeju izredno zanimivo s k r i n j o iz P r e k m u r j a . S t a r a j e nad

200

let,

ima

obliko

zanimiva

po

staro

nemara

panonskega

s a r k o f a g a in j e t e h n i č n o talno

je

in

omamen«

svojem

geometrič«

nem, vrezanem dekorju. N a j b o na tem mestu plemenitemu darovalcu

izrečena

najlepša zahvala. Jože Cvetek,

posest«

nik

je

v

Srednji

zeju

vasi v

daroval

Bohinju

lesen

kmečkega umetnika

kip

mu«

Pieta,

delo

iz B o h i n j a ,

Ivana

S o d j a iz J e r e k e p a s t a r o z i b e l k o i n tri »bohke,«

istotako

barjev

pred

Anton

Mrkun

delo

kakimi v

kmečkih

sto

leti.

rez«

Župnik

Dobrepoljah

na

Do«

l e n j s k e m j e d a r o v a l ali o d k m e t o v svo« je fare plug

izprosil

»drvino,«

za

muzej

lesen

čisto

lesen

in rezljarski

or«

namentiran originalen star k o m a t , tipično dolenjski Madoni, v e č okrašenih staro

pečnic,

železno

staro

ogrodje

dve

figuralno

železno

uro,

cerkvenega

le«

s t e n c a , k o s i t r a s t o s t a r o s v e t i l j k o in ob« likovno

značilno

Najtoplejša novo

mu

pridobil

kruhek g. A .

pleteno hvala!

šest

modelov

iz š k o f j e l o š k e Gaber). Med

košarico.

Muzej

je za

okolice

temi

je

na mali

(prodal eden

va«

še ni i m e l

naku«

103 k o s e z n a č i l n i h

namentiranih.

Prekmurju

in

Belokranjskem.

j u n i j u l e t a 1930. j e z a m u z e j

Klekl

v

Ribnici skled

pil g. prof. M i r k o B i t e n c v p e t i h v a s e h murskih keramičnih

Črensovcev

pri

kosov

na

n a d s t o let. Ž u p n i k v p o k o j u , g. J o ž e iz

vasi

njegovo

doline

Lenassi

reliefu

mu

iz

je

okrašenih

or«

zahvala

za

Žirov

in

muzeju

g.

figuralno

v

Iz

poslal

Žirov

9

pečnic

prek«

barvno

bo

požrtvovalnost!

Poljanske Julij

Naj

oblik,

v

dar.

Tudi

ž u p n i k A . M r k u n j i h j e n e k a j z a mu« zej

nabral,

kakor

že

gori

omenjeno.

M u z e j j i h j e n e k a j n a b a v i l t u d i v Bo« hinju. Kar

se s l i k a r i j

tiče,

je

muzej

kupil od nekega prekupca leseno tablo IZ z n a m e n j a , k i p r e d s t a v l j a M a r i j o , d v a svetnika

in

krajino

z

dvema

cerkva«

m a iz k r a n j s k e o k o l i c e in n o s i

letnico

1814.

je

bila

darovana

zna«

Po

zaslugi

muzeju v

g.

Lenassija

Gorenji vasi

m e n j s k a tabla s s v e t o T r o j i c o in dve« ma

svetnikoma.

daroval

l e t a 1823. P o dve

sliki

Kupil

pa

ca. M e d

gospod

je

končnico

iz tudi

na steklo

darovani

je muzej

16 s l i k n a

steklo

doline in okolice

Logat«

temi

venskimi

panjsko

g. M r k u n u s t a bili

iz P o l j a n s k e

gori

Omenjeni

muzeju

je n e k a j t a k š n i h s

napisi.

Muzej

slo«

kakor

že

petih

k m e č k i h fresk v Stari Fužini v

Bohi«

iz

leta

oskrbel

je,

kopiranje

nju

rečeno,

muzeju.

1790. v

naravni

velikosti

do«

(izvršil restavrator M. G a s p a r i ) . T r e b a

s l e j . Ž u p n i k v Stari O s e l i c i j e

daroval

bi b i l o š e m a r s i k a j t a k i h s l i k k o p i r a t i ,

muzeju

križ

Ijast, k a k r š n e g a m u z e j

začetka

star

železen

XIX.

nagrobni

stoletja,

ročno

delo. H v a l a ! N a j bi t e m u križu še

o s t a l i , kar

zapuščenih

se jih

še d a

pokopališčih!

iz

kovano sledili

dobiti

na

zabelijo

in

so postale že prava redkost, dočim

ker

jih v s a k o

so

nekdaj

v

leto

velikem

veliko številu

dajale

slo«

v e n s k i a l p s k i hiši n j e n o s l i k o v i t o obe« ležje.

Napredovala

je

tudi

zbirka

n o š . Direktor je nabavil na polju

te«le

predmete:

Kosovem

1. v e z a n

jelek

s l a l z n a n i n a b i r a l e c o r g a n i s t F. K r a m a r iz P o l j a n n a d Š k o f j o pridobil

tudi

Loko. Muzej

znamenito

je

Kokošarjevo

iz G r a č a n i c e , 2. v e z e n z u b u n iz Graca«

zbirko goriških m e l o d i j (750), ravnatelj

n i c e , 3. s u k n j e n , v e z e n

k o n s e r v a t o r i j a g. M . H u b a d je m u z e j u

lije

pri

Prištini,

Gračanice,

5.

j e l e k iz

4. v e z e n o

košuljo

Sofa»

košulju

iz

Sofalije,

v i j a č o iz L i p l j a n a , 7. v i j a č o iz nice, 9.

8. v i j a č o

boščo

iz

(peškir)

iz

iz G r a č a n i c e , Gračanice,

Sofalije,

Prištine, arnavtsko

zibelko

iz iz

košarjeve

Graca«

poklonil

sre«

12. p e š k i r

Gračanice, Prištine,

14.

iz

pise

iz

13.

ter

ar«

1689.,

Kubove

prepise

iz g l a s b e n e

j e n a b a v i l pre«

Kuhačeve

1752

zbirke

pesmaric

iz

1768.

Zbirka

ter

urejena. materia«

iz P r i š t i n e ,

17.

l o m iz K o r o š k e i n z l a s t i iz b i v š e Gori«

Prištine,

š k e , P r i m o r s k e in s e v e r n e I s t r e . ke

P r i š t i n e , 20. d v e p a r i c i iz P r i š t i n e .

Ti

F. K i m o v e c

prekmurskih

(400)

muzeju

še

g.

dr.

ni i z r o č i l ,

ker

radi b o l e z n i ni š e m o g e l i z v r š i t i

nje nakupe srbskih noš.

pisa.

Ta

Studijo H r v a t s k e n o š e s o s e l e t a 1930. iz« temi

predmeti:

1.

djega

iz S l a v o n i j e . 2. m a r a m a z l a t a r a iz Sla« vonije,

3. v o j v o d i n s k a

k a p a , 4.

p u t iz o k o l i c e

»Etnologa«

o glasbenem

Krajini. Kar

se tiče

m e n t o v , je m u z e j nogorske

čisto« prinaša

folklorju

v

glasbenih

kupil

Beli

instru«

originalne

čr«

gusle.

košu«

Ija iz z a g r e b š k e o k o l i c e , 5. k o š u l j a i s t o t a m , 6. t u r o p o l j s k a

številka

Zbir«

kanonik

p r e d m e t i so znatno izpopolnili doseda«

s

L

in

iz

inventarizirana

iz

popolnile

za«

župnika

Treba j o b o še izpopolniti z

amulet

sedaj

in

slovenskih

1724. in

19. p a r p o z l a č e n i h u h a n o v

18. i s t o ,

del

ar«

nanul,

kedžo

koralni

Ko«

16.

lesenih

čepico

folklorni

Jakoba Aljaža. Muzej

je

navtsko

iz

korespon«

puščine pokojnega skladatelja

par

arnavtski

pesmi

in v a ž n o

d e n c o . Msgr. S t a n k o Premrl je m u z e j u

n a v t s k i o t r o š k i v o z i č e k iz P r i š t i n e , 15. arnavtskiii

zbirke

maramo

11. m a r a m o ,

13. č a r a p e

izročil s t o harmonizacij

6.

novejšo,

10.

b r n o v e z a n o , iz S o f a l i j e ,

iz

Kar

od

d o l a m a , 7. ka«

vraž,

tiče

običajev,

ljudske

se

medicine,

zapisovalo

Zagreba.

po

Gorenjskem,

šeg, se

je

Dolenj«

s k e m in v B e l i K r a j i n i . Ž u p n i k I. Kat« Od

dal

muzej

n i k j e p o s l a l m u z e j u d r a g o c e n o i n ve«

ziljsko

in ro«

liko

žansko«mežiško žensko nošo. V

načrtu

line (najlepša

j e t u d i k r o j iz P r i m o r s k e . G g .

župnik

Mrkun

v letu

Klekl

slovenskih

noš

je

1930. p o n a r e d i t i

in

stud.

Prekmurja

phil.

sta

Vilko

obljubila

poslati

pristne

župnik

I. K a t n i k

Novak

muzeju

prekmurske

noše.

G.

nabiral obljubil

muzeju.

rabskimi

Ziljske

do«

V

Slovenci

v

nabrano

blago

Prekmurju sta

A.

dobrepoljskem in

obljubila

da« med nabi«

Z i l j i j e m u z e j u p o s l a l t o č n e p o p i s e da«

p h i l . V i l k o N o v a k . G l e d e v r a ž b o mu«

našnje

zej

hvala.

mu

Muzej

600 letnice

moške bo je

bel fotografije

in ž e n s k e

izrečena ob

naselitve

priliki

Nad

za«

proslave oskr«

v s e h k o č e v s k i h noš, ki izprevodu.

ljudskih

nabavil

Navratilovo

rokopisno

ostalino v obdelavo. Zadnji

slavistični

k o n g r e s v Pragi je sklenil izdati go

Handbuch

glaubens

in

des je

slawischen

slovenski

del

knji« Volks«

poveril

k u s t o s u e t n o g r a f s k e g a m u z e j a v Ljub«

melodij

s e je v d v e h letih p o m n o ž i l a za melodij.

noše,

topla

Kočevarjev

so bile v s l a v n o s t n e m Zbirka

v

iz

hvala!), tudi župnik

rati t o b l a g o dr. A v g u s t P a v e l i n s t u d .

z a kar n a j

Gorij

je

okraju in rovati

zagovorov

koroški

ziljske

iz

iz do«

zbirko

1400

t i s o č j i h j e m u z e j u po«

Ijani.

Zanimiv

je podaril

srebrn votiv

muzeju

Stele. N a j l e p š a

iz

konservator

hvala!

Soluna dr.

F.

Na

občnem

Srpske«,

ljubljanskega dr.

zboru članov

30.

dne

IX.

j e bil

»Matice Muzeja,

storia natural v Buenos Airesu, Nordij»

častnega

ski m u z e j v K o d a n j u , Institut za antro«

izbran za

člana te najstarejše kulturne institucije

1826.).

(ustanovljena

pri S r b i h .

IV.

je

vršil

v

kongres

Coimbri

in

mednarodnega

pološke

studije

v

Varšavi,

Hessische

V e r e i n i g u n g f. V o l k s k u n d e , G l e s s e n , i n 1930.

V drugi polovici s e p t e m b r a se

d r u g i m i r u s k a i n bavar«

s k a a k a d e m i j a , M u s e o N a c i o n a l d e Hi»

Etnografskega

N i k o Zupanič,

zaprosih m e d

ravnatelj

drugi. Muzej

Lizboni

antropolos

škega instituta s s e d i š č e m v Parizu.

Na

je

1929.

leta

razstavil

n a d s t o p r e d m e t o v n a m e d n a r o d n i raz« stavi

v

Barceloni.

1930.

Leta

je

t a k o n g r e s j e bil p o v a b l j e n t u d i ravna«

stavil predmete svoje eksotične

t e l j m u z e j a k o t d e l e g a t J u g o s l a v i j e , ali

v

s e g a n i u d e l e ž i l k e r ni d o b i l

sejmu v

za p o t n e

stroške.

Poslan

podpore

j e bil

samo

raz»

zbirke

okviru misijonske razstave na veles Ljubljani.

Po

svojem

direk« 1.

torju se je muzej u d e l e ž i l

1930.

p o z d r a v n i t e l e g r a m n a a d r e s o g. prof.

111.

Pessoa

f o v in geografov. R a v n a t e l j m u z e j a

je

bil p r e d s e d n i k

V

gres

v

Coimbri, kjer je začel

(20.

poslovati

A n t r o p o l o š k a zvezi

z

etnološkimi

кош

1930.).i

IX.

m e r j e n j a

v

hiš

m

n o š j e v r š i l l e t a 1930. r a v n a t e l j dr.

N.

Zupanič

in

v

Južni

okolici: Prištine,

študijami

Srbiji,

v

krajih

Gazi, Mestana,

čanice, Čaglavice,

re«

1930.

jeseni žil

»Etnologa«, razširil

svoj

dve

ki si je krog

številki

zopet

znanstvenih

m a l c e v in i n t e r e s e n t o v .

je

sekcije.

ravnatelj

v

imenu

kongresa

udele« v

Ate»

nah. Muzej

so

1929.p0.

obiskali v letu

m n o g i o d l i č n i d o m a č i i n i n o z e m s k i go«

znatno odje»

Zamenjavo

so

geografov

' BRZOJAVKA odposlana dne 20. septembra 1930. na apodnji naslov ob priliki kongresa.

vanski dr.

Dr. N i k o Z u p a n i ć Directeur de Musée étnographique de Ljubljana, ancien ministre Yougoslav/e

ga

kakor:

František dr.

Josip

dr.

slos

Adam

Schneeweiss,

Pospišil

(Brno),

univ.

Shranil

(Praga),

univ.

(Varšava), (direks

tor etnografskega muzeja v Beogradu),

Dr. Alberto Pessoa Alpenduras,

Je regrette infiniment de ne pouvoir pas participer personnellement au IVe Congrès inter national de l'Institut anthropologique. En pensée, je participe à vos conférences et resolutions, destinées au progrès de l'anthropologie. Veuillez transmettre à M. M. les congressistes l'expression de mes sentiments distingués et de mes voeux de bon succès.

кош so

d a l j e dr. B o r i v o j e D r o b n j a k o v i č

grad)

Ljubljana, le 20. septembre 1930

etnografi,

prof. dr. R o m a n F r a n k o w s k i

univ.

Monsieur,

etnografov

F i s h e r ( L w o v ) , dr. A r t u r

Monsieur

C oim br a

in

obiskali in ogledali m n o g i o d h č n i

prof.

Portugal

se

bizantinološkega

gresa je i z d a l

etnografske

etnogra«

s t j e . O p r i l i k i III. v s e s l o v a n s k e g a

k e in Miloševega. Muzej

slovanskih

m u z e j a in r e d a k c i j e » E t n o l o g a «

Gra«

Lipljana, V e l i k e

k o n g r e s a

Dne muzej

prof. in 21.

dr.

Bora

drugi

Milojević

odlični

novembra

delegacija

(Beo»

znanstveniku

1930.

je

Francije,

obiskala

ki

je

sostvovala odkritju spomenika

pri«

hvalež«

nosti Franciji v Beogradu. V tej so se n a h a j a l i b i v š i p r o s v e t n i m i n i s t e r in se« nator francoski A n d r e Honnorat,

rek«

torja

Poi«

u n i v e r z iz M o n t p e l l i e r j a

in

tiersa Coulet in Pineau in drugi

odlič«

njaki. Sprejela sta jih ravnatelj

etno«

grafskega Narodnega

muzeja muzeja

dr. dr.

N.

Zupanič

Josip

in

so

se

jima razkazala muzej. P o s e b n o francoski

učenjaki

zanimali

in

Mal za

naše

narodne

noše,

panjske časov

Ilirije.

gostje

prejeli

O

pohištvo,

končnice, V

ter

vezenine

za

spomin

vse

spomine na

letnike

obisk so se

p o h v a l n o izrazili. — V m e s e c u obiskali

muzej

Ijaki

iz

n a m jih k a ž e p r e d l j u b l j a n s k i m

so

»Etnologa«.

m u z e j u in n j e g a uredbi

so

in

številni

zelo

marcu

srbski

se=

iz

jem

okolice Kruševca.

zbrane

okrog

Naša

obeh

slika muze«

ravnateljev.

Poleti je m u z e j obiskala mešana

jugo«

slovansko=bolgarska komisija, v

jeseni

pa

celokupno

seminarja

članstvo

iz z a g r e b š k e

historičnega univerze.

Seljaki iz okolice KruSevca na posetu v ljubljanskem muzeja dne 22. marca 1930. K. H i l d e n : nen neu me

ja

Neandertal«ihmi«

hänen

maantieteeli«

l e v i n n e i s y y t e n s ä . de

Néanderthalet

sa

(L'hom«

distribution

g é o g r a p h i q u e ) . H e l s i n k i 1930.

časa

teritorialno

vprašanje,

zavzel neanderthalski

katero

človek

z

je

ozirom

n a z a d n j e n a j d i t v e . S e r g i n. pr. o m e n j a odkritje

lobanj

leta

1929.

v

okrožju

R i m a . Z e m l j e v i d n a s t r a n i 47. v s e b u j e v s e najdbe, katerih starost in pristnost

N e a n d e r t h a Iski n j e g o v a

človek

g e o g r a f s k a

in

razpre«

delitev. Smoter

tega

članka

l a d e j a . V s e t e k a ž e j o s o r o d n o s t z nean« je,

nuditi

podlagi zadnjih publikacij kratek gled

o našem

dosedanjem

anderthalskega kronološkem

človeka,

stih, industriji in Po

znanju o

pojavljanju,

razpredelitvi, njegovih

na pre« ne«

zvezi

veljavno;

s tem tipom.

panine za karakterizacijo skega

lastno«

najditev,

človeka

drobno.

Na

Obermaierju ledeniška

so

so najbrže

Najvažnejše

njegovem

fizičnih

sestavi

derthalskim č l o v e k o m , kar p a d o sedaj š e , ni k o n č n o

geografski

razprostranjenosti.

zgodovinski

s o n e o v r g l j i v e , k a k o r n. pr. i z k o p a n i n e iz P o d k u m o k a , S i m f e r o p o l a , S a i n t Bre«

neanderthal«

popisane

istem

zemljevidu

(1925)

narisana

razsežnost

v

izko«

ledene

bolj

po«

je

po

največja d o b e . Po«

k o n a m j e d a n i h n e k a j p r e d s t a v o ča«

ložaj plasti v o d n o s u z l e d o m

su

prostranstva predstavlja tako rekoč

ledene

dobe,

opazuje

pisatelj

dalj

kritega z

natančnostjo

posebno

razpredelitev

n e a n d e r t h a l s k e g a č l o v e k a . D a l j e prika«

siških

izkopaninah,

ki

jih

avtor

drobno popisuje. Priobčuje tudi

po« Ram«

zuje zemljevid natančno, kot pravi med

s t r o m o v o m n e n j e in d o k a z u j e , d a pri«

drugimi

p a d a j o l o b a n j a in d o l g e k o s t i r a z l i č n i m

tudi

von

1926), j a s n o

Eickstedt

začrtano

(1925

mejo

zavzetega

teritorija po neanderthalskem zadostno trdeč,

izolirano

od

človeku,

drugega

da je bila ustvarjena

Evropa kot

do

sveta

nekdanja

zatočišče pračloveku,

nje«

g o v e m u r a z v o j u in k r e t a n j u . Avtor lastnosti

telesne

človeka

jih o p i s u j e d r u g o z a d r u g o p o beju

(1923),

maierju

Bouleju

(1925),

Keithu

človeka

kot

in

Schwals

(1923),

itd.

V

neander«

omejen

tip,

ki

pa se

pripisuje

Nizka

samo

lo«

neanderthalcu.

spodnja

čeljust

de

Ba«

n o l a s i n d e l i g a l i l a e n s k e l o b a n j e , nam« r e č i z v e n e v r o p s k e n a j d i t v e ali ozemlja,

nam

njenega

prikazujejo

iste primitivne lastnosti, v trditvi, se je p r e d h o d n a evolucija

da

neanderthal«

skega č l o v e k a izvršila v Afriki. Prvotnega

Ober«

(1925)

kratkem pregledu predstavlja thalskega

da

obmejnega

razlaga najvažnejše neanderthalskega

osebam,

banja prvotnemu

primigenius

sorodstva

in H o m o

ni. K l j u b p i t h e c o î d n i m anderthalskega

med

Homo

sapiens

najbrže

lastnostim

pračloveka

ne«

srečamo

v

n j e m p o s e b e n tip. Razlika m e d

obema

r a z » n e a n d e r t h a l s k a rasa«, k i s e š e če«

plemenoma

kultur«

s t o uporablja, se mora izključiti.

nega v i d i k a in v m e s n e oblike m e d Ho«

se

o s t r o loči

od plemena

sapiens.

Iz«

Tudi

naš pisatelj se strinja s t r d i t v i j o mno«

mo

gih učenjakov,

dokazana.

thalski

da

človek

se mora

izvesti

neander«

kot

posebno

pleme. se

primigenius

imenuje

ali H o m o

primigenius

da ali

in

in

Homo

sapiens,

ni

T u d i č a s o v n a razlika je d v o m l j i v a , če je

M a n j v a ž n o j e v p r a š a n j e , da«li

s kronološkega

zadostna med

Aurignacienom,

Moustérienom

ustvariti

tip

ki s e s p e c i f i č n o r a z l i k u j e

in

sapiens,

o d t i p a pri«

H o m o s a p i e n s . V e r j e t n o p a j e , d a nean«

migenius. Z malimi izjemami

(Weiden«

derthalska

reich

evropskih

brže

vrsta

deli

s

pleme,

svoje četudi

strani je

naj«

domneva

prava v p o d r o b n e m popisu, da je bilo

1927) j e o b č e m n e n j e

antropologov,

da

sedaj

živeči

človek

n e i z h a j a d i r e k t n o iz n e a n d e r t h a l s k e g a

neanderthalsko stanje veliko nižje, kot

človeka.

se

m n e n j e v n j e g o v e m spisu: » H u x l e y Me«

je

pojavljalo

kasneje

pri

Homo

telesne

značilnosti

Čisto različno

je

Hrdličkovo

morial Lecture» (1927), da je

sapiens. Kar

se

tiče

neanderthalskega

človeka,

jih

pisatelj

mousterijsko

in s l e d n j o

pa

objavlja po različnih drugih učenjakih.

rektna

Po

sapiens.

avtorjevem

s m i s l u je n a j b o l j v t i -

periodo,

črta

tip

Avtor

veže

poroča

o

lobanji »La Chapelle — aux — Saints«

n j a , d a bi m o g e l a m e r i k a n s k i

( s l i k a 11.).

log je

pisatelj

posvetil

ne«

kaj strani psihološki kvaliteti in mate« rialni ka,

kulturi

neanderthalskega

opazuje razvoj

člove«

in imigracijo

plemena. V s e kaže, da n j e g o v o

tega poko«

neomajne

dokaze

Z a t o ni s k o r o d v o m a , da se je H o « mo

sapiens

priselil

z

zapada. Ker

n e m o ž e n dokaz istočasnega bitja tipov

primigenius

in

sapiens,

i z d r u g e g a d e l a s v e t a , n a j b r ž e iz Afri«

sapiensa neanderthalski človek

ke. T a

p o l n o m a izginiL V z r o k i

Rhode«

v

tezi.

jetno,

je p o d p r t a p o

mne«

antropo«

l e n j e ni e v r o p s k o , m a r v e č , d a je prišel trditev

di«

tipom

p o d r o b n o , t o d a ni

doprinesti

dobro svoji

s

Hrdličkovi

sodbi

ko

precej

da

primigenius

j e t n o m n e n j e E i c k s t e d t a , ki t e m e l j i n a

Nato,

nemožno

določiti točno m e j o m e d

da

je

za

useljevanja tega

je

obeh

je

ver« Homo

že

po«

izginotja

so

lahko

mnenje

najrazličnejši.

Privlačno

v. Eickstedtovo

je

(1925), d a s o

supérieure qui a u g m e n t e le v o l u m e d u cerveau; ni pourquoi, au paléolithique

iskani glavni vzroki v minimalni težnji

inférieur,

prilagoditve. »In einem Mangel an А ш

supraorbitales«

passungskapazität

i e n t à u n n i v e a u t r è s b a s d e l'intelli«

wird

m a n f a s t im«

un

front

b a s et

saillants

des

»tori

corresponda«

m e r i n e r s t e r L i n i e d i e U r s a c h e für d a s

g e n c e ? L e s a v a n t p r o f e s s e u r a Consta«

Aussterben,

t é ces f a i t s e t d e s p h é n o m è n e s

wie das

Zurückgedrängt«

werden einer biologischen Form suchen

tation

müssen.«

exposé les causes et les

Neanderthalski še dosti

nerazvozljivih

pričakovati

raziskavanja

zvani

tip v

si

pridrži

problemov

je, d a b o d o

tropološka tako

človek

in

š e d o l g o an« usmerjena

epohi

na

paleolitskega

d'adap«

m a i s il n'a p a s circonstances

d e c e s c h a n g e m e n t s e t , q u a n d il a vou« lu e s s a y e r ait

d e l e faire, il s e m b l e

été dans

nous,

l'erreur.

que l'homme

perfectionner,

Nous

a

que

qu'il

pensons,

d û d'abord

son

front

a

se dû

s'élever et s o n cerveau s e compliquer,

človeka. je

morphologique,

T e m u poročilu d o d a j e m o še to, da

quand

najzanimivejša

ont

točka v tem

delu

les

conditions

permis

de

d'existence

mieux

lui

développer

sa

p r o b l e m , ali s e d a n j i E v r o p e j e c i n nje«

v i e et s o n intelligence; n o u s n e n i o n s

govi

pas

sorodniki

izhajajo

direktno

od

d i l u v i j a l n e g a n e a n d e r t h a l c a p o p o t i evo«

l'évolution

de

l'homme

avant

âge paléolithique, mais nous

Г

estimons

l u c i j e , ali i m a j o s v o j e g a l a s t n e g a pred«

q u e l e s races h u m a i n e s n e s e modifi«

n i k a ? T u d i n a s t a j a v p r a š a n j e je«li ži«

ent

vel

sentiels.

ta

prednik

(homo

sapiens)

dobno z neanderthalcem,

isto«

ali p o z n e j e ?

Pred

dvemi

deceniji

so

tejši

nemški

in drugi

antropologi,

najznameni«

čelu j i m G. S c h w a l b e , evolucijo modernega

na

zagovarjali

človeka

direktno

e n rien

dans leurs

c a r a c t è r e s es«

Notamment,

les

influences

m é c a n i q u e s n e p e u v e n t p a s ê t r e , com« me

le

veulent

certains

anthropologi«

stes, la cause des changements ques

des races.

race

En

physi«

général,

ne se m o d i f i e

une

que par le

od Neanderthalca. V Jugoslaviji se jim

croisement.

j e p r i d r u ž i l n a š s l a v n i g e o l o g i n pale«

pas l'apparition

ontolog

olitique récent avec u n front plus haut,

D.

berger na

Gorjanović«Kram«

in je

I. k o n g r e s u

naravoslovcev

o

tej temi

predaval

srbskih zdravnikov v

Beogradu

(1905.)

in ter

un

cerveau

plus

et

grands,

l'évolution mais

comme

avec

u n e race

predavanje je odgovoril podpisani (Do«

forme

d a t e k » S t a r i n a r u « N . R. III., s t r . 28 d o

et

30.

tes

geografskem

Beograd

Glasnik«, grad

1909.;

XXVII,

(1911.)

in

pozneje

zopet peut

ne

tout

léolithique

le

céphalique

u n résultat

résultat plus

du cerveau

les arcades restant

l'autre.

indice

d u pale«

du

mélange

perfectionnée;

provenant

sourcilières

comme

un

La supposition

de

directe, la

d e l'une

proeminen« héritage

de

de

l'existence

G.

d e races h u m a i n e s supérieures n'est p a s

Gorjanović«Kramber«

u n e h y p o t h è s e ; elle e s t confirmée par

(1919.)

priliko,

»Nous

Književni

12., s t r . 9 6 0 , B e o «

gerja. T o je bilo let

»Srpski

odklanjajoč

Schwalbeja

društvu«

n'expliquons

morphologique

v

»Srpskem

un

comme

B e o g r a d u l e t a 1911. N a p r v o i n d r u g o

v

Nous

de l'homme

nazore

p r e d 21 l e t i . imel

je

Deset

podpisani

d a t o p o n o v i л» P a r i z u :

comprenons

pas

comment

d'un coup survenir, récent,

cette

a u pa«

intelligence

des

exemples

Galley«HiIl découvert

comme

les h o m m e s

e t d e I' O l m o e n 1863 d a n s

de

(ce dernier la vallée

de

1 A r n o ) . L e p r e m i e r d e c e s c r â n e s res« semble,

q u e le s e c o n d

Corres«

p o n d t o u t à fait, à l ' E u r o p é e n

tandis

moder«

ne;

c e fait a t r o u b l é c e r t a i n s

pologistes,

qui

authenicité. ces

deux

mirent

Nous

crânes

prémoustérien, léolithique

anthro«

en

doute

sommes

d'avis

appertinnent

à

car la f i l i a t i o n

moyen

que

zrelost

pojavlja

njicah,

za kar

d u Pa«

l'Européen

mo-. race

sont

éteintes

et

sa

dans

civilisation

un

15-00, K r š k o — 15 00, K a m n i k — 15-07, B r e ž i c e — 15-67. I z g l e d a , d a s e s p o l n a

l'âge

d e r n e e s t t o u t à fait l o g i q u e . L a néanderthalienne

à

leur

se

cataclysme;

mais, s a n s d o u t e , q u e l q u e part, en

Еш

najprej morda

utrdil n a o s n o v i z a p i s k o v 1.

1799.

poročena

stoprav s

je bilo 5 ženinov

quement me

et

intellectuellement.

néanderthalien

a

dû

L'hom«

disparaître,

d e par la loi d e la l u t t e p o u r l ' e x i s t e n «

v

matrikah

Ana

Veselic

12 l e t ; 1. 1796. s e j e

d e K r a p i n a , v i v a i t l ' a n c ê t r e d e 1' »ho» physi«

to,

adlešičke župnije ob Kolpi, da je

mo

supérieur

tudi

ž i l e . T a k o n. pr. j e ž u p n i k I v a n ŠašeIj^

Ana

déjà

Belokra«

d a s o s e p r e d s t o leti z e l o z g o d a j mo«

r a s i e , e t à la m ê m e é p o p u e q u e l ' h o m m e europaeus«,

pri

govor,

Jaklič

i n 1. 1800.

13 l e t i . V

in

omožila

Kata

desetletju

bila stara

Rozman

1791. d o 5 nevest

1800. starih

p o 14 l e t ; 14 ž e n i n o v i n 18 n e v e s t

po

15 l e t in 26 ž e n i n o v

po

16 let. V

i n 26 n e v e s t

d e s e t l e t j u 1801. d o 1810. p a

c e , d e la m ê m e m a n i è r e q u e l e s P e a u x »

2 ž e n i n a in 2 n e v e s t i s 14 l e t i ; 4 že«

R o u g e s des États«Unis«. ( N . Z u p a n i ć ,

nini in 4 n e v e s t e

Les premiers habitants, des pays

in 14 n e v e s t s 16 l e t i . V d e s e t l e t j u 1811.

goslaves.

Ethnologie

neolitique

de

paléolithique

l'Illyricum, pag.

Extrait d e la R e v u e

Үош et

12—13.

s

15 i n 10

ženinov

d o 1820. p a ni v e č n o b e n e g a ž e n i n a , i n e n a s a m a n e v e s t a s 14 leti.

Anthropologique,

N.

Zupanić.

P a r i s 1919). T e h n a z o r o v , o i z v o r u mo< dernega

človeka

in

njegovem

odnosu

t

D r . J. W . F e w k e s . 3 1 . m a j a t. 1.

d o n e a n d e r t h a l c a in drugih fosilnih in

je umrl v m e s t u Forest G l e n

nefosilnih

e t n o l o g dr. J e s s e W a l t e r F e w k e s v 7 9 .

č l o v e š k i h fel se drži

podpis

ameriški

sani še danes. ( N . Zupanič, P a l e o l i t s k o

letu svoje

ljudstvo

p i s a l o b s e ž n e s t u d i j e o f o l k l o r u i n živ«

rodna

na

tlu

Južnih

enciklopedija,

Slovena.

III.,

335).

str.

N.

Na«

331

do

ljenju

s t a r o s t i . D r . F e v v k s s j e na«

Indijancev

na

jugo«zapadu

Ze«

d i n j e n i h d r ž a v . P r o s l a v i l s e j e n a bio«

Zupanić.

l o š k e m in na e t n o l o š k e m polju. Opisal B.

Škerlj,

v e n k a h.

M e n a r h a

(Zdravniški

3). L j u b l j a n a

pri

Slo«

Vestnik,

IL,

1930.

N a o s n o v i 506 o p a z o v a n j j e a v t o r v e n k a h s 14 l e t i 4 m . i n 2 4 d. R a z t e z « dobe

za

prvo

pojavo

menstru«

a c i j e o b s e g a 12 l e t , i n t o o d 9. d o

20.

leta.

ve«

zan

Najčešče za

14. l e t o

posameznih

je n a s t o p menarhe življenja

srezih

(21-35%).

bivše

V

ljubljanske

oblasti se pojavlja menarha na sledeči način: Črnomelj — —

13-69,

Ljubljana

13. 67 l e t , L o g a t e c mesto

Kranj —

13-92, L i t i j a —

mesto

14-63, L j u b l j a n a

—

14-73, R a d o v l j i c a —

drugim tudi

kačje plese,

obi«

indijanskih p l e m e n ter zbudil

zanima«

n j e a m e r i š k e g a o b č i n s t v a z a s t a r e indi«

i z r a č u n a l , d a n a s t o p a m e n a r h a pri Slo« nost

je m e d

č a j e in v e r o H o p i I n d i j a n c e v i n d r u g i h

—

13-84.

14-08,

Novo

okolica

—

14-74, K o č e v j e -—

janske

civilizacije.

Bil je prvi, ki je uporabil fonograf z a fiksiranje i n d i j a n s k e g.jdbe. V 1891. in 1894. j e v o d i l

letih

arheološke

ek«

š p e d i c i j e v A r i z o n o . O d l e t a 1895.

do

l e t a 1918. j e bil p r e d s t o j n i k

za

ameriško

etnologijo

pri

urada

Smithsonian«

ski Instituciji. Rodil se je

14. n o v e m b r a

1850.

v

N e w t o ^ u (Mass). V sedemdesetih letih • I. š a š e 1 j, Zgodovina adleaičlje fare na Belokranjskem, str. 12. (Zgodovina farâ ljubljanske škofije, IV. izdaje A. Koblar). Ljubljana 1887.

je študiral na harwardski univerzi in je

znake

in

bil

kratke

strofne

tam

Louisa

učenec

velikega

Agassiza.

naravoslovca

Študiral

in

delal

tudi v Lipskem, v N a p o l j u in v ciji.

Na

je

Ғгаш

močno

enostavnost.

oblike, prost

recitativ, pri k a t e r e m p r e i d e tupatam v

prost

Imajo

ritem

in

melodija

r u b a t o ali

celo

par«

svojih znanstvenih

ekspedicis

lando. Melodije imajo majhen ambitus

jah je proučaval a v t o h t o n e

naseljence

( k v a r t a , k v i n t a , s e k s t a ) i n k a ž e j o pre«

v Z a p a d n i Indiji, na obali Mehikanske«

o s t a n k e starih c e r k v e n i h t o n o v , ki

ga zaliva, j a m s k o kulturo na Trinidadu

n i m a j o j a s n e t o n a l n o s t i . D i č i jih mno«

in n a

ž i n a m e l o d i č n e o r n a m e n t i k e , v e č j i h in«

Malih

Antilah, v

zadnjih

letih

pa tumule v Floridi in Južni Carolini.

Етнограф!чниА го т о в а р и с т в а Т.

Зб1рник

ком1с1л 1мени

XXXIX.—XI.

видаз

научна-

Шевченка,

Narodni

pisni

z

Galickoj Lemkivščini. Teksti i melodii. Z i b r a v , u p o r a d k u v a v i p o j a s n i v dr. Fis laret Kolessa. V Ukrajinska

Ljvovi

1929.

ljudska

loči

novejših

v

vzhodnega,

p a m a n j š e g a i n b o l j d i f e r e n c i r a n e g a za« padnega.

Gre

za

razliko

Huculov, Bojkov nijcev,

med

glasbo

in L e m k o v , p a Voli«

Podolijcev

in

drugih

plemen

z ukrajinske nižine. Dr. Filaret K o l e s s a je izdal v e l i k o knjigo

v

veliki

osmerki,

broječo

470

s t r a n i s 6 2 4 e n o g l a s n o n o t i r a n i m ! me« lodijami

in

Spredaj

ravno

tolikimi

je še 82 strani

besedili.

s pojasnili

in

u k r a j i n s k o i n n e m š k o z n a n s t v e n o ana« lizo dr.

lemkijskih Kolessinih

pesmi.

O

raziskavanj

rezultatih naj

bo

tu

p o d a n m a j h e n referat. Meje lekta

lemkijskega

sovpadajo

z

m

pesmih

se

dobe

prehodi

v

paralelne tonske načine. M o l s k e

melo«

dije k a ž e j o

inter«

valske

često kromatizirane

postope

(zvečana

sekunda

in

k v a r t a ; z m a n j š a n a k v a r t a ) , t u d i s e po« javljajo tako zvani nevtralni v

netemperiranem

intervali

tonskem

si«

stemu.

s e b i d v a v e l i k a g l a s b e n a d i a l e k t a , nam« r e č v e č j e g a in e n o t n e j š e g a

konture

m o l s k e m e l o d i j e s o s t r o g o l o č e n e , le v

kakor

glasba

ne poznajo,

melodij niso jasno obrisane. Durske

B. етнографична

tervalnih skokov

še

V z h o d n j e m e l o d i j e s o m a n j primi« tivne:

rabijo

večji

ambitus

(oktava,

celo decima), večje intervalske določno

profilacijo

in

so

skoke,

točno

tak«

t i č n o o p r e d e l j e n e . D u r i n m o l s t a po« v s e m izrazita, periodizacija določna

in

forme so arhitektonski zaključene.

To

je vsekakor

znak višje kulturne

stop«

nje. Pri Kolessa

urejevanju

melodij

posluževal

m e t o d e , ki temelji na

se

je

dr.

Krohn«Bartokove metrično«ritmič«

nih z n a č i l n o s t i h m e l o d i j , na n j i h kom« pozicionalni strukturi in na

kadenčnih

odnošajih melodijskih vrstic. S n o v n o se dele lemkijske pesmi

glasbenega

mejami

ga dialekta na o b e h straneh

dia«

jezikovne« Karpatov

ritualne, d u h o v n e , b a l a d e in uspavanke, fantovske

v

romance,

in d e k l i š k e ,

lju«

b e z e n s k e , v o n e , k i o p e v a j o i z g u b o de«

n a z a p a d u o d g o r n j e g a S e j a n a in Tsi«

vištva, u s o d o

roke d o gornjega P o p r a d a in D u n a j c a ,

sirot, v o j a š k e pesmi, p e s m i

skoro do

š a l j i v e , f r i v o l n e i n p i j a n s k e p e s m i i. dr.

Vsem

Tatre. ukrajinskim

lektom

so

kažejo

posebno v

nih

neke

pesmih,

stilno

kažejo

skupne,

najstarejših

dočim

že m o č n o

melodije

točke

glasbenim

se

te

Lemkijske pesmi očitujejo dvodel«

se

ne ritmične vrste in njih modifikacijo,

pesmi

m e l o d i j s k e s t r o f e iz p o d v e h ritmičnih vrst

ter n j u n e

tridelnih

modifikacije,

razlikujejo.

Zapadne

d a l j e s t r o f e iz d v e h , v e č i n o m a

še

arhaične

mičnih

različne

pesmi

izgnancev,

dia«

obred«

novejše

ž e n in z a k o n c e v ,

izorit«

štiridelnih vrst sestavljene,

ki«

tiče, s p o m o č j o zožitve sestavljene štirih

enotnih

ritmičnih

vrst,

s t a v l j e n e iz štirih d v o d e l n i h vrst,

ritmične

zožitve

iz

ali se« ritmičnih

notranjih

vrst,

ukrajinskega

glasbenega

folklorja.

ta sistem ne obnesel tako zelo v krajih, kjer prevladuje

pesmi,

razširjene

»slovaška oblike

zožitev«),

strofe,

štirih d v o d e l n i h vrst, tridelne

S. V u r n i k .

dalje

zgrajene

iz

ritmične

vrste (madžarski vpliv), dalje oblike z g l a v n o c e z u r o m e d d r u g o i n t r e t j o vr« sto.

kakor

ritem.

(kar j e vpliv s l o v a š k e ter češkomorav« ske

Pri

n a s , k j e r ž i v i h a r m o n i č n a p e s e m , bi s e

Vladimir set

i

R. G j o r g j e v i ć :

pet

Srpskih

P e s a m a z a litografija

T r i d e«

N a r o d n i h

k l a v i r . Beograd,

Noto«

L. Fuks, B i t o l j s k a uHca

25.

1930. Znani nabiralec srbskega glasbene«

Melodije

so

torej

zelo

dosledno

simetrično zgrajene. Njih ki

se v

in

se

ž e p r e c e j š e n o e u v r e i z d a j p r i r e d b srb«

značilnost malih

g a f o l k l o r j a , V . R. G j o r g j e v i ć , k i i m a

je živahen

vrednotah

ritem,

skih narodnih melodij, je t o p o t izbral

giblje

p e t in t r i d e s e t bolj z n a n i h in zanimi«

urno

in

jih

R u b a t o i n p a r l a n d o n i s t a r e d k a . V tek«

opremil

s

klavirsko

spremljavo.

O

tični

umetnostni

vrednosti

teh

tupatam

bliža

zgradbi vlada

recitativičnemu.

zatorej

neka

pro«

vejših

srbskih

ljudskih

pesmi

prireditev

Lemkij«

p e s m i n a t e m m e s t u n e g o v o r i m o . Le«

s k e m e l o d i j e z e l o l j u b i j o t r o d e l n e tak«

p o je, da s e folklor popularizira na tak

te in sinkopiranje.

n a č i n . V p r a š a n j e p a j e le, ali j e s r b s k i

stost in često je takt mešan.

D o b e s e š e o s t a n k i a r h a i č n e g a pen« tatona.

Stare

pesmi

imajo

ambitus

k v a r t e ali k v i n t e , u v e l j a v l j a s e t i p ska« le s t o n i k o v s r e d i i n d v e m a

dominan«

t a m a , k i j e z a z a p a d n e u k r a j i n s k e pe« smi zelo značilen. M e d cerkvenimi toni

folklor v pravem duhu t o l m a č e n z mo« dernimi

harmoničnimi

sredstvi.

izgubile,

spremljava

pa j e le

in b o p r i d o n e s l a k

popularizaciji. S. V u r n i k .

način

pa sta že zelo blizu modernemu molu.

Večina

takih

cira k o n č n o v s p o d n j i

melodij

dur«

kaden«

d o m i n a n t i , ne«

Жарко M.Тати , Т р а г о м в е л 1 к з j прошлости. и

čilna za l e m k i j s k e m e l o d i j e je tudi njih kromatika.

архитектире.

izdal

v

Beogradu

knjigo

srednje

os«

merke z gornjim naslovom. Knjiga ima

pesmi

so

na

robovih

d v e t a b l i p r i l o ž e n i . V p r v e m d e l u raz« pravlja

cej slovaški, češki, poljski in madžar«

v

vplivane.

notacijo tudi

obliki

Z.

Tatic

pisem,

o Atoski v

drugi

Sveti pa

pesmi

že tonalitetne

gori

objavlja

s v o j e m o n o g r a f s k e s t u d i j e o stari

lemkijskih

lesse je zelo temeljita in nudi z

niCMa i старе '

A r h i t e k t Ž a r k o M . Tatic j e 1. 1929.

o z e m l j a , n a k a t e r e m s e i z ž i v l j a j o , pre«

Izdaja

студије

270 s t r a n i , 197 slik i n r i s b v t e k s t u i n

Lemkijske

ski

Светогорска

Монографске

српске

kaj m a l e g a p a n a drugi stopnji, kakor pri n a š i h b a l k a n s k i h n a r o d i h . Z e l o zna«

tolmač

teh pesmi za m o d e r n o in z a p a d n o u h o

sta najbolj priljubljena dorski in mikso« lidijski, hipojonski in hipoeolski

Toda,

kakor je videti, melodije niso s t e m nič

srb«

dr. Ko«

ski c e r k v e n i a r h i t e k t u r i . K n j i g a j e b o l j

obenem

zanimiva za arhitekta in umetnostnega

i n pe«

zgodovinarja kakor za etnografa,

toda

r i o d i č n e t e r a r h i t e k t o n s k e p o d a t k e na«

tudi t a b o našel v knjigi v e l i k o drago«

z n a č e n e . I z d a j a j e z e l o p r e g l e d n a , ri«

cenih z g o d o v i n s k i h p o d a t k o v k razvo«

tem

ju arhitekture, slikarstva

vrsto,

prav

dober,

bi

dejal,

toda le za

posebno

madžarsko«slovaško«

tike.

in ornamen« V.

z e r v a c i j i . K o j e p o s t a l R o o s e v e l t pred«

Američana.

sednik Charles A. Eastman Indian Brown, 2-50

Boyhood.

(Ohiyesa): Boston,

and Company

Little,

1929. (289

str.,

dr.

vzemal tudi Dr.

je

izredna

knjiga,

napisal

jo

v

držav,

je

Indian

poklical

Department,

k j e r j e s l u ž i l s e d e m l e t . P o z n e j e j e za«

dol). To

Zedinjenih

Eastmana

druga visoka

Eastmanova

mesta.

mati,

koje

indi«

j a n s k o i m e j e b i l o W i n o n a , j e b i l a iz

j e p o l n o k r v n i I n d i j a n e c iz p l e m e n a N a «

rodu

dovesijev

posinovil francoskega misijonarja Hen«

ali » N a u d o w e s i «

iz r o d a Si«

poglavarja

Aquipaguetina,

OUX. O n j e d a n e s c i v i l i z i r a n A m e r i c a n ,

nepina. T a frančiškan

zdravnik

ropec, ki je prišel v s t i k s

klicu.

in

Ta

obenem

pisatelj

»najslavnejši

ški I n d i j a n e c «

po

po«

severo«ameri«

Nadovesijev

ki

je

j e bil p r v i

Ev«

plemenom

1. 1683., k o j e o d k r i l sla«

(the most noted

North

pove

A m e r i c a n Indian) se je rodil v

bližini

p o v i h , k a t e r i m j e d a l i m e St. A n t h o n y

R e d w o o d Falls v M i n n e s o t i , k o je bila je

enako

živel

kot

živeli

mlada

leta

še

Indijanci

dolga

stoletja

poprej svoje svobodno

življe«

nje.

tej

V

so

svoja

knjigi

opisuje

nomadsko

Mississippija.

Falls, leži današnji

d e ž e l a š e z e l o r e d k o n a s e l j e n a o d bel« cev, in

reke

Oče knjigo

svojih

teh

je

isto

leto

potovanjih

v kakšni knjižnici v

Sloveniji,

slovstvo

n i m i v a , k a j t i p r e d s t a v l j a n a m v živah«

r o d in b r e z d v o m a j e B a r a g a

nih slikah

Hennepina v

k o t je bilo v resnici in ne

pokvarjeno

kot s o n a m ga popisale razne nerice«. T o ranje

življenje

belcev

in

»indija«

je uničilo

nikoli

ga

ne

prodi«

mu

zelo

svojih

to

je

Slovenci

zirali t e d e ž e l e z n a š i m

kojega prvotno

ime

opis

življenje

do

svojega

indijansko

petnajstega

leta

naroda

je

vzrok,

etnografski prvič

napisal

C a p t . J o n a t h a n C a r v e r L 1796. v s v o j i knjigi »Three years travels through the interior

njenih

( P h i l a d e l p h i a , 8», s t r , 360 — 2 0 —

imenovan skem

»Mnogi

jeziku,

bliski«

j e bil

v

glavni

oče,

indijan«

svetovalec

da

koloni«

p o n e i z m e r n i h planjavah zapada Zedi« držav in K a n a d e . N j e g o v

da

Indijance.

življem.

oziroma

Sioux

študiral

precej

več

je b i l o O h i y e s a , je živel t o

za

v posledicah

pozneje

Zgodovino,

Dr. Eastman,

srce

To

poznejši

dijaških letih,

bo

nazaj.

na

so

dežele

odkritja.

vplivalo

je v z p l a m t e l o

In v s e smo

je

iz« tudi

saj

se takrat zelo zanimali za n o v e in p o s e b n o za francoska

življenje,

ni

ključeno, da se nahaja ta knjiga

n a v a d e . Z a e t n o l o g a j e k n j i g a z e l o za« indijansko

izdal

in

življenje s v o j e g a rodu, n j e g o v e šege in

pravo

sla«

Minneapolis.

Hennepin o

Ob

parts

of

North

America«

V tej knjigi jih je i m e n o v a l wessies«.

V

zimi

8).

»Naudo«

1766./67. j e

domačil

s v o j e g a p l e m e n a p o d poglavarjem Wa«

med

basho.

s e d a n j e g a M i n n e a p o l i s a , v pokrajini, ki

Mali

krvavih

Ohiyesa

bojih med

nenadoma

je

po

končanih

Indijanci

p a d e l iz s v o j e g a

in

belci

svobodne«

njimi k a k i h 40 milj z a h o d n o

je dobila p o n j e m ime Carver lers

močje

knjiga je v e l i k a bibliografska

naselbini Dakota.

Flandreau Pozneje

na D a r t m o u t h

v

ga v šolo državi

je p o s t a l

college«u in

v

South

Lake. Tu

Velezanimiva

moram

Carverjeva

o m e n i t i , da bi

»graduate«

p o s e b n o mi Slovenci začeti

je

n o študirati

dovršil

County.

Še d a n e s j e t a m v e l i k o g o m i l j e o b Mil«

g a , n a r a v n e g a ž i v l j e n j a v k u l t u r n o ob« belcev: poslali so

od

morali

sistematič«

slovenskega

na«

zdravniško šolo na univerzi v Bostonu.

r o d a i n A m e r i k e i n v i c e v e r s a , ed

ra«

Bil j e

nih začetkov

ožji

prijatelj

Theodora

Roose«

v e l t a i n z d r a v n i k v n e k i i n d i j a n s k i re«

odnošaje

redkost.

do danes. Ustanoviti

bilo treba poseben oddelek

bi

»America«

na« V eni ljubljanskih javnih knjižnic.

A m e r i č a n i , v e r s k o n e t o l e r a n t n i , s o se«

T o bi b i l a v e z i z r e d n e v a ž n o s t i z a bo»

veda

dočnost

n i d e l a l z a s l a v o in p r i z n a n j e . K o j e š l o

in

bi

vzbudila

stvenega prijateljstva

mnogo

med

znan«

obema

r o d o m a ter hkrati č u v a l a fakta š a j e v , ki

danes

niso briga

na«

odno«

nikogar,

a

u t e g n e j o b i t i ž e jutri n a j v e č j e v r e d n o « sti.

zamolčali

koslovec

Baraga,

največji

otavsko«očipevajskega velikimi mukami

poznavalec

naroda,

izdal

kakih pet in

dje, a večina teh oficijelnih

in n e k a j v

nekaj v

Detroitu,

hingtonska

bilo

Franciji

Michigan.

»Congressional

Was«

Library«

j e v ni niti p o z n a l a jezika in s o prihaja

počasi

resnica

s o storili v e r s k i A

Baraga

zgodovino

somišljeniki. ostane

zemlje

glavni

ob

Kdor b o pisal z g o d o v i n o

k a k š e n m o j s t e r j e bil e s t e s k o njeni

navdah«

Baraga. Prej in slej m u

ni

bilo

za

jezerih.

severno«ame«

r i š k i h I n d i j a n c e v , g a n e b o m o g e l pre« zreti,

malega v Minnesoti (Zgodov. društvo). s l o v a r j i s o k l a s i č n i in k a ž e j o ,

vir

Vehkih

enako

kot

nobena

slovanska

sv. Cirila in M e t o d a .

Njegovi

na lite«

ratura, o Baragi le m a l o , n a j v e č le, kar

tresenih po

nekaj

obče«

dan. O ničlah iste d o b e je velika

z g o d o v i n a ne m o r e prezreti

Michigan in

ospre«

misijonar«

j i h i m a m e n d a v s e . P r e c e j j i h j e raz« državi

ki

vali z Indijanci s a m o p o t o m tolmačev.

dvajset

knjig v t e m jeziku. N e k a j jih je tiskanih v Sloveniji,

z

Barago,

za slavo, so pehali s v o j e ničle v

Šele s e d a j T a k o j e n a p r i m e r n a š s l a v n i jezi«

skromnega

T r e b a bi

bilo

seminarnega

pri

dela,

apostolov

nas

čisto

Slovencih

sistematskega

i s k a n j a , d a s e s p r a v i j o »B a r a g a n a« v p o p o l n o s t i n r e d . V o d d e l k u » A m e«

enakega. Bil je sovrstnik K o p i t a r j e v in

r i C a n a«, o k a t e r e m s e m g o v o r i l zgo«

l a h k o si g a m i s l i m o , k a k š e n d u h g a j e

r a j , n a j b i bil p o s e b e n p o d o d d e l e k

za

p r e v e v a l k o t l i n g v i s t a . O s t a l j e v tra«

proučevanje

ga

diciji

k r s t i l i » B a r a g a R e s e a r c h L i b r a r y « ) . Se«

Očipve

»Chief«

(poglavar),

njih slovstva. letnega

naroda

dela

V je

kot

kot

dobi

nesmrtni ustanovitelj

svojega

pisal nebroj

dolgo«

pisem

v

Evropo.

veda

sledi Baragi v

ci in s o i m e l i

g i h o z i r i h j e t o g r a d i v o p o s e b n e vred«

zabeležiti. vršiti m e d

ta

pojasnjuje

zgodovinski začetek

material,

Zedinjenih

ki

držav

ob V e h k i h jezerih. V javni knjižnici Minneapolisu njega

ni

ničesar

kot kanadski

očipvejskega

drugega

ponatis

slovarja.

pogledu

neizmerne

deleže

severo«zapada

To

nabiranje

staro

in

bi s e

novo

moralo

domovino.

Koliko je raztresenih virov p o nem

časopisju.

Koliko

sodob«

je tiskanih

Š v e d e i n N o r v e ž a n e , k i p o b e r e j o vsa«

r o d . O n s e j e b r i g a l za d u š e , a preko«

ko

o b s k u r n o betvico, če se le

na njih odnošaje z A m e r i k o .

nanaša

Osnovali

so celo muzeje v te posebne svrhe. K d o je k d a j popisal naše s l o v e n s k e

sili s o g a o n i , k i s o s e p e h a l i z a z e m l j o

»pionners« tako, k o t bi jih m o r a l ?

in posestva

s o bili p r v i

dično

p l e m e s pijačo in r a z k o š n o s t j o . A

in

od

seveda

to

pri

Unije.

p i s a n i h r e f e r e n c . Z a v z g l e d si v z e m i m o

n i m o g e l v z p e t i , d a reši o č i p v e j s k i na«

ter upropaščali

še

v

angleško«

Baraga

tem

bi

V s e t e s t v a r i b i b i l o t r e b a p o b r a t i in

n o s t i in n a l o g a S l o v e n c e v je, d a

zbe«

(Američani

m n o g o d r u g i h , k i s o bili n j e g o v i učen« razvoju velikega

V e t n o g r a f s k e m , k a k o r t u d i v dru«

rejo ves

Barage

Ba«

ljudje,

naprej

dika o n e grde d o b e , k o s e je

zacije.

pomikajoče Zadnji

se evropske

čas

je,

da

stvari.

Mi

Slovenci

v s e , d a i z p o d r i n e I n d i j a n c e iz p o s e s t e v

pomen teh

njih očetov. T a k o zvani

kot ameriški kolonisti skoraj

»stoodstotni«

ki

To so

trebili g o z d e in delali d a l e č v o s p r e d j u

raga je ostal čist in je dika ter o s t a n e združilo

naseljenci,

civili«

spoznamo smo

popolno«

ma pozabljena pri t e m

tudi

kvantiteta. od

vsak kotiček

Čehov.

stare

samo

ekonomske,

stvene je

domovine,

se

preiščejo

in m u razberejo

in to p o svojih izkušenih iz

Učimo

Ti

pomen,

odpraviteljih

ki p o b e l e ž i j o

kar se

d a š e re«

siti,

Delajo

in

a

duh

skupaj

je

šel.

ostanke

ustanov. A izumrli

na

nosijo

podlagi

bogatih

Kraljeviča Marka pevci so

in o n i , ki š e ž i v e , g i n e j o

gla«

tudi

znan«

d u in bolezni. O d v s e h p l e m e n severo«

pojave po vseh zavodih.

Tako

ameriških Indijancev je ostal

Baragov

slovar jezika otava«očipve kot

vzgled«

postala

temveč

ne

rešijo pozabljenosti,

Čehoslovaška

po

Ameriki

zelo popularna.

no delo jezikoslovstva. Koliko

K a k o r je A m e r i č a n k r u t o in slabo gospodaril s prvobitnimi plemeni,

tako

danes nima

srca

n i k a k e g a i n t e r e s a in

je

čisto

izumrlo,

preden

kaj zabeležilo. A je

precej

sploh

kar se je zabeležilo,

klaverno.

dians«, ki

jo

je spisal G e o r g e

In«

Catlin

(1832—39), ki je izšla v novi izdaji Edinburghu

leta

1926.

(John

v

Grant,

se

dal

primerjati

Karadžiča. venskim

bila

ni

p r v o t n i h n a r o d i h en s a m slovar, ki bi

American

bi

Amerika

damo

»North

da

Vsa

bila

knjigo

stanu,

plemen

je

z a o h r a n i t e v m a l i h n a r o d o v . Č e pogle« v

v

se

z

Zato

pridelala

rečnikom

gre

čast

m o ž e m , ki s o v

Vuka

našim težkih

slo« časih

publ.)

in m e n d a

o b e n e m tudi v

nem«

i n s t i n k t i v n o šli z d o m a č i n i t e r s o

škem

prevodu,

in

samo

skušali

preberemo

uvod, takoj spoznamo razumemo, znava

ves

položaj

zakaj Američan

pravic

malih

ne

narodov.

knjige je razvidno, kakšno prvotnih

narodov

s o uničili.

nec

»dober«,

ki je ležal tega

»indijanerice«,

kakor

Giontini

v

Iz

se nikak

te

Še

pred

je

njih

so

menta«

njih

dedna

rešili

če je kaj v n j e m , ohrani s v o j o

v

ne

ostane

v

se

je

delala

gočnejše

Slovenci

in

države, s o

bili n a

dejo

drhtaji

onih, ki s o rodili m o ž e t e

domačinov

za

s o bili z a d n j i svobodo

tem

so

imeli d e l e ž a tudi naši izseljenci, ki

so

bili s o d o b n i k i t e

in v

z ti

domačini. odnošaji

(Sestavil je

žaloigre.

ko

najmo«

nje

dalj«

n e m s e v e r o z a p a d u naši ljudje in delili gorje

ricana«. T a k r a t

Tedaj

danes

»Ame«

za oddelek

faza

Indijanci

pozabljenosti. zgodovina

in

vred«

nost, je upati, da tudi ta velika

bilo

pobrati

Ker

napor n e izgubi,

z m a g a l b e l o k o ž e c . T u d i t o s l o v s t v o bi treba

jih

lastni

starodavnosti.

človeški

naše vedno

v

mrke

med

izdajal

teh je

tem iz

odnošajev

Indija«

ustreljen

jih

S

označja

so bile tudi

80. l e t i h . V

liteti.

pripo«

civilizacijo

tridesetimi leti je bil s a m o oni preriji. O d m e v

in

umevati

o

dal na

po

Kdo ve, še

prav

g.

pri«

vrste.

podatkih,

razpolago

kdaj

potomcem

ki

John

mi

jih

Jager

v

Minneapolisu.) D a se v r n e m k Eastmanu.

»Indian

B o y h o o d « ni fikcija, je z n a m e n i t o etnološke

vrednosti,

pisano

s

P r o f . dr. P a v e l B r e z n i k

delo

N . Županić, D o b r o v s k e g a

pointo

filozofije v slogu klasične prvobitnosti.

ziranje

o Sporih

mišljenja

o njih.

m o g e l n a p i s a t i k a j s l i č n e g a , č e p r a v bi

ze

stati

imel čut o p a z o v a n j a . T u je

»Stopostotnik«,

belec,

ne

bi

nikdar

(Beograd).

sborniku

k

in

na«

p o z n e j š a

(Zvlaštni stemu

otisk vyroci

smrti Josefa D o b r o v s k é h o

1753—1829.)

genij. L a h k o p o m i s l i m o , k o l i k o ogrom«

V

de

nega

gradiva,

sky' s u r

nega

zaklada

stavniki če

ni

delajo

tradicijonalno«slovstve« je

šlo v

155 i n d i j a n s k i h sprejel

indijanski

njih

Američani

s

grob

s

pred«

plemen.

oporoke. polno

Nih« Danes

paro,

da

Praze

1929. ( L ' o p i n i o n les

Spores

et

celles

Dobrov« des

ses

successeurs.) P r o c o p e, d a n s s o n o u v r a g e s u r la g u e r r e d e s anciens

Goths, raconte

S l o v è n e s

et

les

que

les

A n t e s

portaient, siècle,

beaucoup

le

nom

Dobrovsky

tenait

cher le n o m venu

avant

commun

des

Spores à

qu'il

Vleê

Spores.

fallait

Serbes cause

le

de

cher»

(Sorbes),

de

la

de»

pronon»

i s p o 1 y n, 1 i n,

en polonais

devenu

signifiant

»gigas«.

stolim,

s t o» Sans

doute ce m o t nous rappelle les

Spoles

ou I s p o l e s qui, d a n s les t e m p s ancieijs, faisaient

la guerre

aux Slaves et

leur

faisaient

beaucoup

de

qui,

p l é t a l a r g e m e n t c e t t e t h è s e ; l e s philo»

ensuite,

furent

l o g u e s s l a v e s e t l e s h i s t o r i e n s le suivi»

un

rent

munauté

dation

g r e c q u e . P . J. S a f a r i k

jusqu'au

XXèn>«

siècle.

com»

commencement L'ethnologue

du

»modus

allemand

mais

contraint

vivendi«

sociale,

Déjà

mal,

de

dans

bien

tramer

une

com»

que

primitive.

C. Pline l'Ancien

mentionne

C. Z e u s s o b s e r v a e n p a s s a n t q u e les

un certain peuple n o m m é Spalaei

Spores

Spalei,

pourraient

être

en

rapport

avec

l e s S p a 1 e s, m a i s il n'a p a s

sisté

sur c e t t e t h è s e c a r il n e l'a

confirmée

avec

des

in» pas

argument

assez

importants. Au siècle de

du

XX^me

N i e d e r 1 e réfuta

l'opinion

Dobrovsky,

estimaient < Segßoi,

parmi

les

tribus

—

semble»t»il

Safarik

et

impossible

Zeuss que

qui Snôpoi

Srbi, c a r l a f o r m e S o r b

pas p r o u v é e par des citations. l ' o p i n i o n d e Z e u s s , L. N i e d e r l e

n'est

sont

blable; pas

ainsi

tous

les

ptoléméenne

m a n u s c r i t Boanogoi

a u l i e u d e c e l a anôçoi, forme

abrégée.

encore

Spalaei

Fr.

Mi»

de Pline.

Il

que

semble

ment«)

ou

bien

peuple

au

miHeu

étranger

mauvais

qui

souvenir,

leur

aussi

talent

jusqu'à l'arrivée

autre

des H u n s , et m ê m e plus tard, les

Sarmates

400

vécut Slaves certain

laissé

un

dans

la

d o i n e d u s u d , il e x i s t e l e m o t

spolim,

(pl. s p o l i ) , r u s s e i s p o 1 i n, p e t i t

russe

et

surtout alaro» ont

avait

des

et

au

bord

du

Dniepr

supérieur

moyen. En

ce

qui

mencement supposer

concerne

l'a

au

com»

d e l a f o r m e a s p a r , il qu'il s ' e s t

conserve

v o y e l l e réduite dans la formes

faut

comme présla»

v e ispolin.

tard Macé»

habi»

Goths

appris d e s S a r m a t e s qu'il y

Dr. tao

origines

Pont

des

grecs

ve

ses

slave S p o »

du

les historiens

našega

a

steppe

de

aspal

et les C a u c a s i e n s

diques. Ainsi

l e s O b r e s ( A v a r e s ) . D a n s le v i e u x sla» qui

de

dans

ou

plus

déduire

Dans

le

Com»

au lieu

(aspar), la f o r m e S p a l i ,

nom

»ju»

» a l l e r à che»

lim>.

Spores

un

comme

et du zend. b a r

se

cas

a s p a

äfsä

de

Il

des a

a f s e,

peut

Goths,

d'eux,

(ossète

1, o n

note

dans le voisinage i m m é d i a t

pas

aspabar

zend.

val«. Spari a d o n n é slave Spori.

a n s a v a n t q u e P r o c o p e é c r i v î t s o n hi» des

les

n'est

<

du

r

corrompu.

stoire sur la guerre

composé

pourraient

600

Spores

avec

il

en sarmate

premier

qu'environ

Ainsi

avait

o ù o n ait d é s i g n é l e s S l a v e s d'un antique, bien

voisins

rapport

m e il y

dans un le

en

invraisem»

c e qui e n serait la

Voilà

pour

allègue

Slaves. qui

avaient

e x c l u s , q u e c e m o t e t h n i q u e s o i t appa»

à P s e u d o c a l l i s t h è n e

l'époque un

les Spales ne

désigner

réfère

d'après

des

d'abord

rente à l'iranien a s p a r

slave

tout»à
partie

Contre

Spales n'est pas prouvée, m a i s théorie,

faisaient

demeuraient

peut»être

»cheval«

serait

avaient

Spalaei

Taures. Les Spales et aussi les

des

telle

qui

du

seulement

klošič,

scythes

les

et

»cavalier«,

qu'une

vivant

Méothide

non

nationalité

Pali)

à l'est d e l a C r i m é e , sur l e s b o r d s

d e s p a s s a g e s , d ' o ù il d é c o u l e q u e la

—

qui

(var.

Pellaei,

p a s s é le f l e u v e T a n a i s . L e s Satarches

commencement L.

Apelaei,

Božidar

Širola:

m u z i č k o g

u svečanoj

P r o b l e m i

folklora.

sednici

Ci»

Jugoslavenske

a k a d e m i j e z n a n o s t i i u m j e t n o s t i 4. ma» ja

1929.)

Zbornik

za

narodni

život

i

o b i č a j e Južnili Slavena, knjiga

XXVII,

s v e z a k 2. Z a g r e b , 1930. proučavanje

b e n e g a folklorja.

nekdanjega

posvetna

Hrvati zelo skrbe za nabiranje znanstveno

vzorom Ritmični

Sicer

pozna

ametrije.

metrijski

problemi

dr. Š i r o l a o s l o v a n s k i — m o l š k a l i (har« moničen o

glasbe«

mol)

cerkvenih

ter o

tonih

ciganski

(dorski

lestvici,

in

frigijski

n e g a f o l k l o r j a , p a n a 38 s t r a n e h

sedaj

sta še živa) ter o a n h e m i t o n s k i

razgrinja

polju

toniki,

proučavanja Srbih

folklorja

aktualni

in

so pri

jih

na

Hrvatih

r e š u j e , ali

in vsaj

ugotovi,

melografije konov,

da

raziskavanje

ritmičnih

lastnosti

in

je

naloga

melijskih

shem,

za«

harmoničnih

končno

arhitektonike

Medmurju.

Med dr.

problemi

melopoije

širola naravno,

ugodbo

(Stimmung)

v

ugotav«

netemperirano hrvatskem

fol«

dr. 2 g a n e c

Dalje

govori

se

dobi v

hrvatskem

folklorju

še

veljavno

znanstveno

se

večglasja,

tiče

le

spremljava

niso

pojo

ponekod

v

redko

rabi

pa

nanto. Dvoglasno

subdomi«

se poje v

v Bosni, na Hrvatskem, v

Istri in na

v

niti kromatična,

niti

jo

je

teku

Dr.

Slavoniji,

lelizem

diatonska,

niti

otokih.

Kar

Dalmaciji,

hrvatsko »diafonijo«

ni

končno«

homofonski

čuje to

njegovem

Srbiji.

pojasnjene.

ske

po

o

Južni

k l o r j u , s e p e č a z o z k i m i i n t e r v a l i istr« ki

še

avtor

D o m i n a n t n e k o n č n e k a d e n c e v srbsko«

Kvarnerskih

lestvice,

penta«

našel

m o d u l a c i j i , k i n i z e l o p o g o s t a pri Hr«

večglasno

oblik. Ija

v

katero je

vatih, večkrat

postavlja. Najprej

v

vi. P r i h a r m o n s k i h p r o b l e m i h r a z p r a v l j a

muzi«

hrvatskega ki

so

dr. B . Ši«

tudi kot

in

probleme,

pa

s r b s k o h r v a t s k e m f o l k l o r j u z e l o zanimi«

kolog, se je veliko pečal z nabiranjem raziskovanjem

in

Rima.

ne

glas«

svojega

Skladatelj

rola, ki s e u d e j s t v u j e

in

pesem

Širola

napeva,

ozna«

s

»para«

svobodnejši

mogoče

r a z u m e t i le k o t p r i r o d n o . Po«

gib pa s a m o n a z a č e t k u in na koncu«.

drobno

raziskavanje

Nekaj

bo

moglo

določiti n j e n e intervale in njih sistem.

Akcidencijam

(nevtralna

terca,

istrske

zmanjšani

šele skalni

lestvice intervali,

naši

podobnega

Beli

skih,

razpravlja

Opozarja

harmoničnih

in

orien«

motiva,

ter o preostankih

staro«

diji. S t a r e

portamenta

ciganske

antične

katartike.

Pri

ritmičnih

blemih

ugotavlja,

da

srbskohrvatski

glasbeni

folklor

simetrije,

da

nemetričen

nima vedno

je

včasih

kakor

pro«

metrične

tudi

povsem

gregorijanski

koral

ali b i z a n t i n s k i

cerkveni spev. Peča

se

s

petjem,

po

cerkvenim

koralu.

Dočim

cerkev

metričen

ima

vplivanem

grška

koral,

ortodoksna je

staroslo«

v e n s k o p e t j e b r e z m e t r i č n i h s h e m , raz« vija se

se marveč ravna

po

hrvatskem dobno

stari

s proznim tekstom

njegovi

Primorju

akcentuaciji.

in V

je

to

petje

psalmodiji

in

lekcijskim

po«

jejo

problemi

dr.

in

običaje

nekatere

talske vplive

Med

stavkih,

na

staccata,

razmerjih.

še

o ki

Širola

njih

v

meji,

dominantni« kanonične

arhitektonike o

izometričnih

členih

dvotaktnega

odgovarja

v poeziji

obredne pesmi

monotonske

tudi

hrvatski

mi konci in celo primitivne tvorbe.

v

ob

kjer žive še tudi pesmi z

u g o d e n a p r e d h o d n i c a ) j e v z r o k v melij« ne

dobimo

Krajini,

se

dipo«

poslužu«

kompozicije,

kakor

A A A A A . . . O s t a l e f o r m e č l e n i dr. Ši« rola

po

Mokranjcu

in

Žgancu

s k u p i n : 1. d v o d e l n e p e s m i , iz

dveh

simetričnih

v

pet

sestavljene

stavkov,

2.

dvo«

delne pesmi, v katerih ima prvi stavek še n a s t a v e k , 3. d v o d e l n e p e s m i , v ka« terih

ima

drugi

stavek

še

dodatek,

4. t r o d e l n e p e s m i , 5. p e s m i z e n i m sa« mim

stavkom. Dr.

pomena

Širolova za

razprava je

raziskavanje

velikega

Jugoslovan«

s k e g a g l a s b e n e g a f o l k l o r j a . N e k a j pro« b l e m o v j e rešila, d r u g e p a j e z a s t a v i l a . V.

B.

Škerlj,

B e i t r ä g e

t h r o p o l o g i e

der

zur

A u s der A n t h r o p o l o g i s c h e n des

staatlichen

Ljubljana. Schrift

Abteilung

Hygiene»Institutes

(Sonderabdruck

f.

An»

Slowenen.

Morphol.

a. d.

u.

Zeit»

Anthropol.,

je

ugotovil

pri

54

Na

na

drugi

strani naspro»

dečkih.

kraju

ugotavlja

avtor,

da

ni

v e l i k a k o r e l a c i j a m e d b o j o o č i in b o j o las. Z a S l o v e n c e trdi, da s p a d a j o evropske

kompleksijo

dečkih;

ti 44-4% pri

in

B d . X X V I I I . , H e f t 3, 1930). Pisatelj

55%

p a j e 33-7% d e k l i c t e m n o o k i h

in

da

narode s svetlo

se v

tem

oziru razlikujejo

Hrvatov

cih

Čehi stojijo bližje. Lasje s č a s o m s a m o

osemrazredne

ljudske

Razhkoval

šole

je

Ljub»

samo

dva

t o n a b o j e l a s in o č i , i n s i c e r s v e t l i in temni. Bilo

j e 221 d e k l i c

i n 295

malo

Srbov,

temnijo,

dočim

oči

pa

jim

od

( b o j o l a s i n o č i ) pri 4 1 6 š o l s k i h otro» Ijana»Moste.

in

med

kompleksijo

sploh

deč»

je

institutu

10 l e t

(67-8%).

Nahajanje

(58-7%)

prekaša

(41-3%).

Svetu

za

(48-6%).

svetle ono

lasje

spoznanje

obsegala

boje

las

temne

(51-3%)

pogostejši

Fizijološki

večino boje

so

tudi

nego

temni

zanimivejša

konstatacija, kako stoji razmerje nih

in

svetlih

pri

mlajši

in

je tem»

starejši

lek

za

za

začne

pripravami

analizo

stilu.

potujočega

od

ne

p r i d e k l i c a h i n 48-5% pri d e č k i h , t e m » nookih

pa

to

47-9%

pri

j e bilo 42-9% v

pri d e č k i h . V bilo

53-0%

54-3%

pri

deklicah

celini, in

p o g l e d u na b o j o las

svetlolasih

otrok,

je na

drugi strani

n o 47-0% t e m n o l a s i h 45-5%

deklic

Pri

in

skupini

54-5%

otrok

to

pri d e k l i c a h

64-6%

elementov. danem

kom»

definicijo

da ni i m e l

kako

tablico

rasnih avtor z

v

razni»

mi toni

teh

do

61-9%, deč»

boje

las in o č n e

iride, ki

je

in u p o t r e b l j a v a n a . P a t u d i , č e s e k o m » pleksija brez

beleži

tabele,

tonov

i n pri

Škoda

primeru

rasne

važnost

bila v a n t r o p o l o š k e m z n a n s t v u p o z n a n a

deč»

11

in

na in»

je

dečkov.

šolskih

opis

v ka»

o dragem

proučavanje

omenjam

za

zahteva

to

zapaze»

otrok in o d

17 l e t s o i z n a š a l i s v e t l o o k i in

in

pri d e k l i c a h i n 45-7% pri

kih, d o č i m

in

52-1%

pleksije

banovi»

znanstvenika

govorim za

lahko

raziskovalca

kor

strumentariju

51-5%

Dravske

Od

se vsakako več

terenu. D a

odde»

se

antropološko

institutu

morfologije,

sicer

Tu

za

prebivalstva

večem

je

in

veli

državnem

ustanovil

antropologijo. s

ne v

higijeno

g r u p i m l a d i n e . P r i d e c i o d 7 d o 10 l e t 57-1% s v e t l o o k i h ,

ne,

K o t akt kulture m o r a m o pozdravi« ti, d a s e j e v l j u b l j a n s k e m

7 do

pr.

avtor.

k o v v s t a r o s t i o d 7 d o 17 l e t , v e n d a r doba

n.

boje

Podpisani

oči je

antropološki žemberku

oko,

na

v

in

las

letih

pogled,

samo

ne

dveh

zadostuje.

1905.

in

1909.

proučaval ljudstvo v

in

Marindolu,^

šol»

sko

je razlikoval

sledeče

pri d e k l i c a h 52-9 i n 4 7 - 1 % p r i

tone kompleksijskih barv: p r i

očeh:

Svetla otrok,

boja in

35-9% pri

to

las

pri 47-8%

64-1% pri

dečkih; temna

boja

pri

52-2% v s e h u č e n c e v , i n t o

pri

deklicah

tega

in 44-3%

vseh

deklicah

pri

las

in pa

55-7%

dečkih.

se vidi, da se razmerje m e d

Iz po«

j a v o svetle in t e m n e k o m p l e k s i j e

od»

n o s n o s p o l a pri starejših o t r o c i h

vid»

neje

odražava:

Od

80

deklic

jih

je

66-3% s s v e t l o b o j o o č n e iride nasproti

modri,

in

2u»

največ

k i h 3 6 - 2 % , t e m n o o k i p a 3 8 - 1 % , in s i c e r dečkih.

mladino

na

razlikovanje

svetlorjavi

(helbraun),

rjavi

(braun), t e m n o r j a v i , črni z a h o m o g e n o barvane

iride oči, a za m e š a n e

rjavomodri

in

modrorjavi

ton.

iride: Sicer

pa je bila takrat upotrebljena tudi

R.

M a r t i n o v a t a b l i c a z a 16 t o n o v b o j e o č i .

> H. Жупани)!, Жумберчани и Мариндолд и . Прилог антропологији и етнографији С. y KpaibCKOj. (Сепаратни отисак и з .Просветног Гласника", са 14табли.) Београд 1912.

ki s o z a z n a m o v a n e

s številkami,

S. B r o d a r ,

tako

d a 1 z a z n a m u j e n a j t e m n e j š i i n 16 naj«

na

svetlejši (modri) ton

vestja

o č n e iride.

Toni

takole:

1928./29.)

plavi

svetlo«

novina

temnoplavi

ali

Celje

je

zijalka

(Posebni

drž. g i m n a z i j e

b o j e l a s s o p a bili r a z l i k o v a n i (blond),

P o t o č k a

Ol ševi.

odtis

v

1929. —

polna

jam

Dravska

kjer se razprostira Kras in bi

in

pričakoval

pri n a s b o g a t a

diluvijalne

faune

zapa«

paleolitske

črni t o n . Glede ženih

v

na barvo las je bilo

2umberku

in

Marindolu

d e č k i h o d 6. d o 13. l e t a : p l a v a 11-3%,

temnoplava

25%, rjava

30-6%,

svetlorjava

temnorjava

10-3»/»;

pri t a m o š n j i h d e k l i c a h p a i s t e

življen«

ske

22-7%,

pri

(blond)

dobe:

plava

12-2%,

22-9%, s v e t l o r j a v a temnorjava

temnoplava

12-2%, r j a v a 35-l°/o,

14-9%, č m a

2-7%. P r i de«

klicah so prevladovali temni toni l a s , k a r ni bil p r i m e r pri

boje

O d n o s n o b o j e oči k o n s t a t i r a n o

je

28-09%,

rjave

4-29%, t a k o v

raznih

13-81%,

34-29%,

in

da rjava boja

tonih

absolutno

starejše

vankah

višini

v

taki

do

temnorjave očne

vsedlin

Žumberku oči

m o d r e 9-18%, m o d r o r j a v e rjave

20-4%, rjave

pa

17-34%, 2%,

30-6%,

je

rjavo« svetlo«

temnorjave

dobe v

postajo

(paleoliti« ali n e n a

vzhodnih

Kara«

avstrijsko«jugosIovanske

meje.

Nahajališče

približno

nekdanjega

se

od

1700 m .

zaledenelega

višini,

nje.

zove

Tu

ni

in

in v s e sten

Leži

ne

plasti

sredi

niso

ostankov

tudi

Olševe

ozemlja,

da ledeniki

sprhnjevanja

škega

v

ampak

blizu

državne

ženskem

modre

le g. S.

P o t o č k a zijalka v gorski g m o t i

njenih

spolu

je še

Dravski banovini,

Krasa,

z 65-97% v s e o s t a l e t o n e b o j e o č i . P r i zapaženo:

ostanke

paleolitskega

se

kamenene

kum«a) v tleh

grobelj

iride

tudi

in

vendar

človek

nahajališča

s r e č i l o o d k r i t i l e t a 1928. p r v o

svetlorjave

nadvladuje

Pa

ba« tam,

B r o d a r j u , p i s a t e l j u g o r n j e s t u d i j e , po«

v

dečkih.

pri m o š k i h : m o d r e 40-28%, r j a v o m o d r e 5-24%, m o d r o r j a v e

človeka.

kakor

kulture

leto

posebno

(braun),

(dukelbraun)

Iz«

za

r j a v i ( d u n k e l b l o n d ali h e l l b r a u n ) , r j a v i temnorjavi

iz

Celju

ledeniških

fluvioglacijalnih v

jami

njenega

izvirajo

stropa

(eluvium). Ostanki

okostja

do

ali

segali

sedaj

še

in

člove«

niso

naj«

d e n i , p a č p a o s t a n k i f a u n e , k i s o eno« stranski in ne m o r e j o služiti za

dolo«

č i t e v d o b e . V e č i n a k o s t i p r i p a d a jam«

11-22% i n č r n e o č i 1-02%, k a r z n a č i d a

skemu

s o t u d i pri ž e n s k a h č i s t i t e m n i t o n i

n a j b r ž t u d i še n e k i d r u g i v r s t i m e d v e «

absolutni

večini

napram

ostalim.

v

Za«

medvedu

brlogarju,

da (ursus arctoides?). T u d i

deloma svizec, ki

n i m i v o j e , d a pri m o š k e m s p o l u ni b i l

se je nahajal n a d k u l t u r n o p l a s t j o ,

ne

zapažen

more dati k r o n o l o š k e opore. T o r e j

so

las

ali

niti

eden

črne

primer

očne

iride,

črne

dočim

boje je

to

le

ostanki

tvorb

materijal,

lezenje

p o s v o j i o b l i k i ( t i p u ) , k a t e r o d o b o di«

blice

R.

računanje

Martina

je

na

osnovi

pokazalo,

ta«

da

rjavi p i g m e n t

očne iride močnejši

ženskah

nego

torej

(5-6)

ravno

pri

moških

nasprotno kakor

v

je pri

luvija,

odnosno

prisoditi iz

kostenine,

kjer sve«

ročni

svetlo«

höhle

pri

dalje

v

o k i m d e č k o m i n 47-9% t e m n o o k i h klic kom.

napram

52-1%

temnookim N.

paleolitikum«a

nahajališču

imamo

Potočki

zijalki.

O b l i k a a r t e f a k t o v , k i s o bili d o 1.1929.

s k u p i n i : 51-5% 48-5%

pojasnijo

vsi

j e b i l o pri m l a j š i

napram

nam

Ljub«

Ijani pri s l o v e n s k i š o l s k i m l a d i n i , deklic

da

(6-3),

rezila

tlookih

moči,

starinoslovski

bil s l u č a j pri ž e n s k e m s p o l u . T u d i be« in

v

roke,

de« deč«

Županid

Mousterien«ske

na

i z d e l k i s o bili n a j d e n i

(Lautsch) zvani

spominja

iz

Peggau«u paleolitski na

»Spodnji

na

pri

ozka Slični

v

Badel«

Štajerskem,

postaji

Moravskem jami«

dobe.

in

Mlač v

tako

Wierchôvu

na Poljskem. V s e te postaje

pripadajo

lUustrated

by

thirty —

plasti

inserts and six hundred and forty

mlajšega

paleolitika,

namreč Aurignaški dobi. T e g a

mnenja

je tudi dunajski s t r o k o v n j a k za paleo» litsko

kulturo,

dunajskega

I.

Bayer,

prirodopisnega

kulturnih

muzeja.

slojev

v

poskusnega

Potočki

kopanja,

se

v

avtor

oprezno zadržuje,

da izreče s v o j o

de«

finitivno

času in načinu

živ«

ljenja nih

sodbo

o

paleolitskega

človeka v

vzhod«

odkritje

Potočke

zijalke

in p a l e o l i t s k e k u l t u r e v

n j e j ni

lokalnega

pomena,

znanstvenega

pak

zanima znanstvenike vsega

ker

so

ostanki

paleolitskega

in n j e g o v e

kulture

je

človeka,

začetek

gove kulture

six

folted

inserted in t h e text.

P i o n e e r C o m p a n y S t . P a u l M i n n . 1911. To

prekrasno knjigo o

Indijancih

s t r a n e h f o l i o f o r m a t a v r a z k o š n e m po« vezu

nam

Jager,

je

poslal

arhitekt

v

dar

g.

in n a c i j o n a l n i

Ivan

delavec

iz M i n e a p o l i s a v

Minesoti. Bodi

slav«

nemu

Mineapolisa«,

kakor

ga

»graditelju

Amerikanci

mestu

imenujejo,

izrečena

zahvala

od

na

tem

strani

re«

samo am« sveta,

človeka

d a n e s še

redki

ljudstva

pozabil

mož,

rodom

ribniške

doline,

ki

pa

v tujini

(najpoprej Minesote.

je p l e m e n i t o

in

Zavzet

za

vse,

kar sam

nje«

s k r o m n o , ali i m a o d p r t e r o k e z a siro« m a k e in o d p r t o s r c e z a u m e t n o s t . Po« sebno

mu

jugoslovanska.

log

njenem izvoru in p o m e n u raznih

D.

nega

Brodarju

je

Gorjanović«Kramberger

druga,

ki

proučevanje

napenja

bi p r i m e r j a l

tukajšnje

vred«

vse

svoje Potočke

sile

za

zijalke, da

ostanke

člove«

je

pri

srcu

ornamentika, Razmišlja

jim b r a t o m , prof. u n i v . v na srbsko

fronto v

Mineapolisu,

južni

Macedoniji,

kjer

p i n e i n iz d r u g i h

nje tamošnjih Jugoslovanov

zlasti

zapadnih Alpah (Wildkirchli v gorovju — na

1477 m ;

severnem nad

dolini —

2445 m ) .

Prav Slovenec

Seluna in

Vättis«om

veseli

v

Dra«

Taomina«

da pomaga

velik

tudi

svetski

pro«

b l e m : i z v o r in s t a r o s t č l o v e k a t e r nje« gova kultura. The

N.

aborigines

of

porušene

A

V.

B r o w e r,

and

on

the

surveys and notes

of A l f r e d J.

and

Lewis.

Theodore

augmented

and

W i n s h e U . n e s o t a

H.

described

Published

by

H i s t o r i c a l

field Hill

CoUated, by the

N.

Za

numents«

je

že

H.

Min«

Society.

Le«

zgraditi

jih učil reda

pripravil

Slav celo

specijalno

ali k o n e c

Ivana

nazaj

dajatelje

strada«

okolo

»South

ornamentiki, Jagra

in

pomagal

in

zbirko

jugoslovanski,

v

knjigo

slovenski

vojne

je

Ameriko

Jugoslovanskih

in

Mo«

zval in

iz«

spomenikov

je d o s e d a j

nepubli«

kovano.

r e p o r t b a s e d o n t h e c o l l e c t i o n s of Ja« cob

jim

domove

čistoče.

v Beograd. Delo

Ž.

Minnesota.

je p r o u č e v a l ž i v l j e n j e

r i n a in V o d e n a ,

o

nas,

reševati

Säntis«

Wildenmannlisloch

pobočju

chenloch

v

o zna«

k o v . Z a č a s a v o j n e s e j e p o d a l s svo«

k a i n n j e g o v e k u l t u r e z o n i m i iz Kra« nahajališč,

se«

in dobro, m o ž živi

zlasti

J.

živi

severno«ameriške

dobil

profesorju

iz

davno

v Pekingu)

daj v glavnem m e s t u države

Slovenec

že

zavit.

in

še d o k a j v m e g l o

in

ni

slavni hrvatski p a l e o n t o l o g in antropo«

V

— The

dakcije Etnologa. Ponosni smo, da nas

Karavankah. Vsekako

—

M i n e s o t e i n n j i h o v e m ž i v l j e n j u n a 761

z i j a l k i š e le v p r v e m s t a d i j u , š e l e stadiju

figures

direktor

K e r s e n a h a j a i z k o p a v a n j e i n pro» učavanje

two

Twenta

halftone

page

začetku

plates,

Six

ali p o p o l n o m a ali v s a j p o e n i k u l t u r n i

Po

nazorih

bi

smela

živeti,

ampak

ne

tega

našega

umetnost biti

rojaka

sama

spojena

z

za

njim življenjem, posebno z vsemi terijalnimi država. pri

n a p r a v a m i , ki jih

Zato

je

Ministrstvu

svetoval, Prosvete

ma«

oskrbuje

naj v

se

vsakda«

bi

se

Beogradu

osnovalo

umetniško

odredilo rem

od

odelenje,

države

ki

naročenim

obliko in okras

bi

stva«

(markam,

denar«

ju, o r o ž j u , s t a v b a m , z a s t a v a m ,

grbom

itd.).

uničene

se vrnemo

zopet

h

knjigi,

ki

ardentalca nove mu

suje

skepso.

in

paleolitskiii

mislimo

tamošnje

časov

prinesti

do

Indijance danes.

obširnejši

drugi priliki, naj za s e d a j

ob

zadostujejo

te vrstice. N.

Ker

referat N . Ž.

Županić,

Les

tants

des

logie

paléolithique

pays

l'IUyricum.

premiers

habi«

Yougoslaves.

Avec

et

Ethno«

néolithique

une

carte

des

de pays

v

Severni

Anglo«Saksoncev.

do stopnje modernega

to

a priori

najditve

n o s i g o r n j i n a s l o v , o m e n j a m o , d a opi« Minesoto

Indijanci

D a b i b i l č a s s p o p o l n i l n e r o d n e g a ne« veka, v

Da

od

kakor

Ameriki po prihodu

nisem

člo«

veroval,

popolnejših,

č l o v e k u b l i ž n j i h fel, p o t r j u j e j o Ni

pomisliti

se ne da na

d a b i bil č a s s t a r e j š e g a

a

današnje« to to,

poleolitkuma

p a d o p o s t g l a c i j a l n e d o b e ali d o neoli« tikuma vzdignil nizko čelo

neandertal«

ca

ker

in

mu

povečal

mozek,

ga

je

b a j e b o l j rabil. Č a s j e p a č d a l p r a v o i n oblast

nad

mentom,

zemljo

ki s o

onim

raznim

imeli v i š j e

čelo,

ele« večji

in s p o s o b n e j š i m o z e k , k i s o bili okret«

Y o u g o s l a v e s e t 9 f i g u r e s d a n s le t e x t e .

nejši

(Extrait

za življenje. C h e l é e n s k i in monsterien«

de

la » R e v u e

q u e « 1919.) P a r i s Precej svetlo ker

bilo

z gornjim naslovom

pri

nas

nikakega prikaza kratko

sam

stvareh,

to

nazore stvari

na

do

sedaj

o

pravi,

novo

da

o

potrditi

in

neke

nekatere

polnoma. izvesen

V t e j s t u d i j i s e trdi, d a s e s e d a n j i nikakor

ni

razvil

ali, m i s l i m , Po

naših

del njih v

popolnejšimi

da bi

izginili

mislih, sožitje

rasami,

kar

se

varal

je

stopil

z

drugimi,

se

najlepše

o č i t u j e n a s k e l e t i h iz A u r i g n a c i e n « a n a Moravskem. podobni

Evrope

so res n e k a m

o n i , k i b i m i s l i l , d a j i h j e n e s t a l o po«

izvesnih

hočem

borbi

in na

Evropi,

medsebojni

v

popraviti.

prebivalec

delu in v

na njej

s kritiko, h o č e m

spregovoriti se

pri

ski neandertalci

1919.

let je že, kar je prišla

studija

ni

Anthropologi«

tudi

Ti

ljudje

modernemu

popolnejšo

so

kulturo

t a l c a , ali i m a j o

veliko

bolj

človeku, od

imajo

neander«

še n e k e o z n a k e

nean«

d i r e k t n i m p o t e m iz p a l e o l i t s k e g a nean«

d e r t a l s k e r a s e , k a k o r n. pr. s i l n o

dertalca, kakor

čne nadočne

začetku

XX.

se je vobče

stoletja

sebno poudarjala Klaatsch,

in

kar

med Nemci

be

in

D.

Gorjanović«Kramberger.

zora se podpisani

mislilo

pri

r o b o v e (tori

les). T o pač znači, da se novi rod

Schwal«

mimoišel z avtohtoni, ampak da se

Tega

pa na«

zavestjo

k a k o r l e t a 1908. in 1911. o priliki pri« kaza velikega Gorjanovičevega

dela o

deloma njih

krvno

pomešal

podedoval

loške

je

telesna

vanj a v

vprašanja sem

Dru«

njihove

morfološki

razkroj

se

ž e l e t a 1907. ( D i e l U y r i e r , richte

Glasnik,

38—39;

XXVII.,

Srpski

960).

Že

Književni v

poleali«

t i k u m u j e m o r a l o biti v e č ras, sposob« nih

in

manj

sposobnih

za

življensko

b o r b o in z a n a p r e d e k v k u l t u r i . sposobne

so bile potisnjene v

obsojene

na

izmrtje

ali

pa

Manj ozadje,

direktno

izrazil s v o j e Nyströma,

Tega

dotaknil

Sitzungsbe«

der Anthropologischen

Schaft in W i e n

ljud«

ras.

na kratko

N.

III.,

hočem

sprememba

štvu« v B e o g r a d u ( D o d a t e k »Starinaru« R.

je po

morfo«

D r u g o v p r a š a n j e , ki se ga dotakniti stva,

»Geografskem

neke

z n j i m i in

ni

posebnosti.

k r a p i n s k e m č l o v e k u in p o v o d o m preda« Srpskem

mo«

supraorbita«

po«

sta

Jugoslovanih

drži z i s t o

v

Gesell«

1906./1907.), k j e r

p o m i s l e k e proti

sem

i "îtvam

Baera, Bogdanova,

Rankea

in d r u g i h a n t r o p o l o g o v , č e š d a

obliko

glave

mezo«

(dolihokefali,

brahikefali,

kefali) provzročajo zunanji vplivi

me«

h a n i č n e p r i r o d e , in k j e r s e m t r d i l ,

da

stro

povedano

že

v

zgornji

studiji

j e t r e b a v z r o k m e t a m o r f o z e i s k a t i naj«

(pag. 29), torej ž e p r e d 12timi leti,

v e č v notranjosti celic za oploditev

to v s v e t o v n e m , francoskem jeziku, kar

v zakonih podedovanja.

V

krvi

in

poje«

d i n c a i n n a r o d a ž i v i p r e d u s l o v z a nje« govo

fizično

in

duševno

bi

bilo

lahko

znano

N.

P. Bulat,

v z r o č a j o p r e s e l j e v a n j a p l e m e n i n naro«

loška biblioteka,

d o v , s p r e m i n j a fizični habitus njegove

n o v in

vsega.

lobanje,

človeka,

obličja,

orga«

tudi

nekaj,

in

zemlja.

9). Z a g r e b

kar

danes

ne

more

italijanskih

rek

podpirajo

(Etno«

1930.

Pisatelj n a v a j a primere iz n a r o d n e literature

slovenskih

in

drugih

naro«

so zemljo

imeno«

v a h m a t e r . —• D o d a j e m o f r a n c o s k i

re«

sume:

v z d r ž a t i , d a n a m r e č i m e n a n e k i h špan« skih

Mati

dov, zakaj in k a k o

P o d p i s a n i p a j e t r d i l v g o r n j i stu« diji

antro«

Zupanić.

posebnost.

K r i ž a n j e k r v i , k r i ž a n j e r a s , k i j i h pro«

obliko

dotičnim

pologom.

in

Résumé.

Dans

l'article

ci«des«

sus, l'auteur traite le p r o b l è m e d u culte

m i š l j e n j e o i z v o r u p r a z g o d o v i n s k i h ka«

» d e l a m è r e « t e r r e « e n t a n t qu'il v i t

kor tudi modernih brahikefalcev

qu'il

pe —

iz A z i j e . T o

dans

le

foUclor

et

slave

v

contemporain. A i n s i que dans tous les p h é n o m è n e s du naturisme religieux, on

dokaz

h é s i t e ici à f i x e r la l i m i t e e n t r e c e qui

imena

nekaterih

Tabo,

Mincio,

da trditi

se reflète

polnem obsegu. Tedaj sem donesel kot (Mifio,

se ne

Evro«

evropskih Po),

ki

bila m o n g o l s k e g a izvora, kar p a ne morem

rek

naj

trditi. Lingvistika

bi

danes

se

temu

directement vient

fondé

sur

d'une

A z i j i stara r e č n a imena, ki s o

pense spontanément

n a ali s k o r a j i d e n t i č n a Sibirije,

Mandžurije

z in

azijskimi

iz

re«.

Mais

ons

dans

Mandžu«

rijo in A m u r provincijo se z o v e r i, k a r Bosni.

spominja

na

Reka'^yypoçCMorava)

reko

A n g a ro v

v

Sibiriji

Sayyâgwi;

in

conception

terre» c h e z nés,

sans

nous

des se

influence

pareille

de

plutôt

et

manifestati«

présente,

les peuples incline

sent

»mère«ter« sans

mutuelle, la

»mere«

slaves

moder«

à la

pensée

živo

qu'il s'agit ici d ' u n p h é n o m è n e p s y c h o « logique qui à l'époque d e la prehisto« ire e t d e la r e l i g i o n n a t u r i s t e f a i s a i t l a

Pri H o m e r j u n a v e d e n a reka

b a s e d u c u l t e f o r m e l d a l e » m e r e « ter«

ne mara isto

reka

sti s o

tudi korenov,

Sungari

itd.

kakor Lingvi«

skupnih

pr. m a n d ž u r s k e m u

in g e r m a n s k i m

zikom.

bo

Bodočnost izvora

bolj

evropskih

n.

re«. A u j o u r d ' h u i , à u n e é p o q u e o ù d e s religions supranaturelles s o n t populari« sées, cette b a s e fait

défaut.

je«

pojasnila brahikefal«

cev.

v

et

sur la

reko

mandžurska

problem

la v i t a l i t é lesquelles

exception une

primitive

nastala

pomeni našli

v

Srbiji

spominja

U g o r v B o s n i , ki j e v e r j e t n o iz "Ayygoq.

Usu«

na reko U s o r u

n a v e d e n a pri H e r o d o t u

psychologie

Turkestana.

T a k o n. pr. m e j n a r e k a m e d

tradition,

d e c e q u e l ' h o m m e d ' a u j o u r d 'hui m a i s

upira. P a č pa p o s t o j e v Evropi in Mali identič«

la

du v i e u x naturisme religieux, et

Agn. Dobrowolska,

2ywotek

tem ludowim. (Wygawnictwa V

novejšem

tujih

jezikih

času

so

k a t e r i h s e t r d i , d a s o bili p r e b i v a l c i

se

antropološka Ilirika

Cies«

z y n s k i . Z e s t u d j ô w n a d s t r o j e m i haf« muzeum

pojavila

š l a n s k i e g o w K a t o w i c a c h , d z i a l L, t o m

dela,

II). K a t o w i c e

v

neolitski

d o I i h o i d n i,

in

1930.

Pisateljica

podrobno

ornamentiko

ženskih

kar je tudi prav. P r i p o m i n j a m o s a m o ,

okolice

d a t o n i n o v i n a , k e r j e t o č i s t o i n bi«

priloženo

Cieszyiia

v

opisuje

kroj

telovnikov

iz

Sleziji. T e k s t u

je

42 tabel, ki p r i k a z u j e j o

va«

,

rijante

kroja

in

ornamentike.

Pišate«

Ijici s e m o r a č a s t i t a t i n a k r a s n e m d e l u . N. J. P e i s k e r , K o j e stari

Sloveni

Ž.

s u v j e r e

prije

bili

krštenja. (Ро«

sebni

Pro«

iz

»Starohrvatske

s v j e t e « N . S. II.). Z a g r e b Znani

zgodovine

socialne

donaša

in

v

tej

studiji d o k a z e zato, da s o Slovani pred s p r e j e m o m k r š č a n s t v a i z p o v e d a l i duali« stično

zaratuštrino

vero.

Ta

prišla k n j i m in k F i n c e m stično, kerja,

ampak

po

vera

propagandi«

mišljenju

z iranskimi

dr.

ujetniki,

doganjali v južno

Rusijo

izpod

nom

in

svojih

katere

mučiteljev

Fincem,

lepo vero Mi

ki

so

Peis« so

nomadi,

ranski jezdeci. T i zarobljeniki so

ni

tu«

uskočili k

radi

Slova«

poslušali

utehe. še

to:

Ce

so

res

donesli Iranci zaratuštrino v e r o i z p o v e d med biti

Slovane, samo

potem

ujetniki

niso

po

to

morali

turanskih

njenikih, ampak tudi s l o b o d n a

ko«

sarmat«

ska p l e m e n a in narodi, ki s o vznemir« jeni

vsled

prodiranja

Hunov

proti

v r a t o m n a r o d o v i z m e d U r a l a i n Kaspi« š k e g a m o r j a , h r u m e l i p o č e v š i o d I. sto« letja pred Kr. p r e k o d o l n j e g a D o n a rusko

nižino

Nekatera

in

proti srednji

sarmatska

iz bližine M e o t i d e , so

no

medijskega

mešanica

iz

Evropi.

plemena,

no

izvora,

poseb«

bila

direkt«

druga

Sarmetov

in

so

skih Velegezitov

Gruzini).

In

ti

pobil

razlago By«

Zireceku

ob

Pagazejskem

Tesaliji,

za«

češ, da so

si

ti z g o d o v i n a r j i i n p a l e o « e t n o l o g i n a ne« o

geografskem

položaju

vele«

g e z i t s k e o b l a s t i . O n p i š e , d a i m a raz« ven

ostalih

pogodbi

dokazov

še

iz b i z a n t i n s k i h

dve

državni

časov,

ki

go«

v o r i t e p r o t i t e m u , d a b i b i l a s e g a l a se« lišča V e l e g e z i t o v liva.

Avtor

KàçXa,

do Pagazejskega

navaja

Год

оа,

Aéaiavrj,

za

ZayoQtt,

MaxQivkaa,

sela:

ZECßOXIA,

BL-

EéaxXov,

SsXkaavT],

za«

primer

KovxovQÜßa,

Kàngaiva,

BôXog,

od katerih nekaterim zanika

slovanski

izvor.

Najbolj

se

bori

proti

slovan«

kosti toponimika V o l o . Sicer priznava, da slovanska

krajevna

slovanskih

pastirjev,

ki

mostanom rovju

in

so

ali

ni

jasno

Če

so

bili

imena

izvirajo

podložnih

kmetov

in

pripadali

raznim

sa«

so

veleposestnikom

Pelionu,

kov, ki

jih

kakor

tudi

Grki

kaj

tesalski

na

od

tamkaj

hoče

k m e t j e , ali p a s t i r j i ,

s

zadržali,

tem

Slovani ali

go«

ujetni« doseči. podložni

drzni

hajduki,

to vendar ne more zanikati prisotnosti n j i h j e z i k a , n j i h k r v i in n j i h

običajev

ob P a g a z e j s k e m zalivu. R a v n o

kmetje

i n p a s t i r j i , t o j e l j u d s t v o j e o n i soci« alni e l e m e n t , k i d a d e ž e l i e t n i č n i ka« r a k t e r , n e p a t r g o v c i in b a r o n i .

bila

kavkaskih

aborigenov (Čerkezi, Lezginci, Cečenci,

v

je

Fallmerayerju,

J. S a f a r e k u ( ! ) ,

livu v vzhodni

od

dodajemo

da

po

(!), U s p e n s k e m u i t d . o n a s e l i t v i S l o v a n «

jasnem

1928.

naš reformator

gospodarske

pravi,

virov

eusu, Tafelu,

Iz r u k o p i s a p r e v e o dr. I v o P i l a r . otisak

Avtor izvesnih

Abzahi,

osvajalci

iz

Z n a n s t v u ni d o tega, da ski

interpretira

oni

strani,

v

izvore v korist

advokat«

prid

temu

ali

tej

ali

onemu

» A z i j s k e S a r m a t i j e « , n i s o p r i n e s l i Slo«

narodu,

v a n o m s a m o p r v e p l e m e n s k e in držav«

s a m o r e s n i c o . P r a v ž e l e l i bi, d a bi slo«

ne

v a n s k a k r a j e v n a i m e n a n a G r š k e m pre«

organizacije

ampak

verjetno

n o v o v e r o , p o J. P e i s k e r j u no.

tudi

zaratuštri«

N . Županić. d. K.

ToonoTov,

xal è BôXoç.

iyxaxaarâaecoi; ^lafiwv.

Ad-T/vai

O Âvalçsaiç

SXavwv 1930.

nayacizLxôç rûjv

àarrjçilxrwv

pravo

znanstvo

tresel z n a n s t v e n i k , ki p o z n a in

novogrške

nam xôXnoq

ampak

lingvistične

kartografski

imena

slovanskega

slovanske zakone

zabeleži izvora.

išče

in

krajevna Ž.

ns^l layv-

E. Š i m e k , V e l k a G e r m a n i e K l a u d i a Ptolemaia,

I.

Facultas

philosophica

Universitatis

Carolinae

Pragensis:

S b i r k a p o j e d n a n i a r a z p r a v . P r a g a 1930. Nemški hoff

je

starinoslovec

prestrogo

K.

sodil

d e l o ГЕаГРАФШН

Müllen«

Ptolemejevo

'ҮФНГН212:,

je rodilo odpor m e d historičnimi grafi šli

ter zgodovinarji.

nekateri

Vendar

Ptolemejevi

daleč, k o s o skušali

rov

ysioygatpixov

AXi p o d a t k i v t e h d e l i h s o bili

toliko

nepopolni

in

tako

neenako«

m e r n i , d a ni m o g e l n i M a r i n u s ni k d o

kar

drugi n a o s n o v i tega materiala

geo«

lice sveta

pa so

branilci

opravdati

c i l j e m d o s e č i âiôpd-wnç nlvaxoç.

pre«

skoraj

(Oekumene).

je porabil Marinovo

Šele

snov

ocrtati

Ptolemej

in podatke

d r u g i h p o t n i k o v t e r si s p o m o č j o t e h narisal v e č j e število z e m l j e v i d n i h iz k a t e r i h

sati, k o l i k o j e v r e d e n P t o l e m e j i z da«

zaje krajev (pozicijske številke) in jih

našnjega

znan«

v s v o j e m delu zapisal ob strani

teksta

s t v a i n k o l i k o i z s t a l i š č a z n a n j a antič«

v kolonah. R e s da je Ptolemej

veliko

n e g e o g r a f i j e : I n r a v n o k o t g e o g r a f an«

č r p a l i z d e l M a r i n u s a iz T i r a , ali v s e «

stališča

geografskega

tike je Ptolemej je

uredil

in previdno

materijal

zemeljske znanja. v

za občudovati,

sistematično

za

krogle

kako

zbral

geografski

na osnovi

opis

tabel,

v

katerih

svet

je bila

za

matično V

geo«

des

odgovar«

deli

jajo

te številke

tančnosti na

geografska

dolžina.

datkov

vedno

na osnovi

osnovi izšel,

ne

Ptolemaeus, mišljenja

merjenja,

ampak

nejši k o d e k s X

r a z n i h po«

zvezek, ki je

pubH«

Geographie

1923.). O n n e

Mommsenom

da je najboljši

in

in

C.

najver«

( V a t i c a n u s , s i g n . 191)

in j e p r e v z e l t e k s t

p o grupi

RWUr,

ki i m a boljše v a r i j a n t e k o t k o d e k s A .

principijelnimi

V t r e t j e m p o g l a v j u trdi a v t o r d a Pto«

Ptolemejevega

l e m e j ni p i s a l t e k s t a p o p r e d l o g i Mari«

dela, p o t e m z izvori iz k a t e r i h j e stari

nusovih zemljevidov in skic ampak ga

geograf

je

problemi

s

in m u je

koristi

(die

Berlin z

Miillerjem,

Prvi

se bavi

O. K u n t z a

i n na«

iz

teksta

od velike

resnici

izračunanja

in poročil.

ravno

širina in

Seveda

d r u g e m p o g l a v j u i š č e a v t o r ar«

b i l a pri d e l u

v

siste«

delo.

hitip P t o l e m e j e v e g a kacija

številkah

z a polo«

j e d n o j e t r e b a n j e g o v o g e o g r a f i j o srna«

omenjene kraje in važne točke podana grafska

številke

trati v c e l e m o b s e g u k o t l a s t n o

tedanjega

O n je predstavil tedanji

obliki

in

je posnel

skic

v s e n j e g o v e p o d a t k e . T r e b a s e j e vpra«

raziskovanja

črpal p o d a t k e ter z

ki i n n a p a k a m i , zakrivili

nedostat«

od katerih so

poznejši

izdavatelji

večino

njegovih

spisov.

Velike Germanije ker

v

V mejah

Velika

na do

njen

Germanija

vzhodu Dunava,

obseg

dežele.

sebno valci

je

(МЕГАЛН

celokupne zemeljske

T o je zanimivo tudi za Slovane, se

ske

osnovi

Ptolemej

svojih

lastnih

t u d i ni p r i l o ž i l

s v o j e m u t e k s t u n i k a k i h d e t a l j n i h zem«

FSPMA-

stirala jugu

na

Ijevidov. M o r d a je priložil s a m o m a p o

Prof. Š i m e k a z a n i m a s a m o teritorij NIA).

sestavil

skic. M e n d a

Visle

torej

so

češke

in

Seveda

vprašanje,

če

tega

in na spadale

zapadno«polj«

tvori

ob Visli Slovani

pisatelj

razpro«

do

so

prav bili

problema

niti

ne

zato nače«

nja. V n a s p r o t n e m z d r u g i m i u č e n j a k i , trdi avtor, da M a r i n u s napisal

samo

e n o ampak

i z T i r a ni več

petem poglavju govori Ptolemejeve

del

s

avtor

Germanije,

o

ki se

razprostira od reke Rena proti vzhodu. D e l o prof. Š i m e k a z n a č i na polju

stare geografije

Zupanić.

S. B r o d a r , P a l e o l i t i k ševi.

(Station

paléolithique

va). »Zdravniški vestnik«,

napredek

in historije.

N.

za«

stano«

ali n e i n

oble.

na Ol« d'Olche«

II., N o . 4 ) .

L j u b l j a n a 1930. Raziskovanje Potočki

prof.

S. B r o d a r j a

v

z i j a l k i n a O l š e v i v l e t u 1928.

j e b i l o v e č ali m a n j z a p o s k u s , d a vidi,

kakov

tamošnje

arheološki

najdenine.

odkopavanje

značaj

Leta

1929. s e

sredstva. Sedemčlanska

od t a m je imela še eno uro do

najdišča

njeni artefakti starejši. Kulturna

in

z a d n j e g a o d s e k a leži n a d plastjo rdeče ilovice, dočim s o s e nahajali

zijalke

črti

Dolžina 110 m,

v

zijalke

znaša

resnici

pa

v

da

doseže

4 0 m,

do

25

izračunal mi v

m. da

Profesor obsega

p r o s t o r 4 0 0 0 m=

S.

Brodar

zani«

(v jami

pred

j a m o ) , ki v s e b u j e s t a r i n s k e do 6 m

in

obiskoval

sma«

odkrite

drobci

pre«

že

je

dolgo prej, torej

v

dobi.

4. Z i j a l k o j e u p o r a b l j a l č l o v e k k o t v g e o l o š k i se«

danjosti.

je

arheološko

kosti,

svoje zavetišče večkrat

se

z o p e t zoži in je v z a d n j e m delu široka 20

Razbite

še starejši

bolj

potem

najstarejše

j e bil č l o v e k n a s e l j e n v j a m i ali j o

m e m b e smeri in višinskih razlik še v e č . širi, t a k o

do sedaj

vsaj

spre«

O d v h o d a proti sredini se v e d n o

je treba te

trati k o t

m o g a in tuje k a m e n i n e p a pričajo, da

zračni

vsled

artefakti

v rdeči plasti. T a k o artefakte.

najvišjem

m e s t u , t a k o d a g a t u r i s t n e m o r e pre« zreti.

plast

iz k r e s i l n i k a pri v h o d u v j a m o g l o b o k o

V h o d v j a m o je zelo širok in meri j e 6'20 m n a

steril«

se

(1700 m ) .

17 m , a v i s o k

pri«

n o plastjo, je torej s t a r e j š a in s o tudi

težavnega

Potočke

plasti

k o p a n a kulturna plast leži p o d

dopuščala (1250 m )

diluvijalni

a r t e f a k t . V z a d n j e m o d s e k u j a m e pre«

or«

ekspedicija

j e n a s t a n i l a pri s v . D u h u

3. N a j m l a j š i

p a d a pri v h o d u v j a m o o d k r i t i k o š č e n i

je

nadaljevalo, in sicer

ganizovana v kolikor so to

hoda

se

imajo

Résumé. K e r n o v e p a e l o l i t s k e n a j d b e v Slo« veniji

ostanke 5

zanimajo

širni

svet,

résumé tudi v francoskem

globoko.

podajamo jeziku.

Les fouilles effectuées en a u t o m m e Avtor

je mnenja,

da za sedaj

ni

1928 à la

m o g o č e p o d a t i k o n č n e s o d b e o arheo«

située

loškem značaju P o t o č k e zijalke, ker je o b i l n o g r a d i v o in, k a r j e š e b o l j v a ž n o , izkopavanje

po

Zijalka«,

le m o n t

caverne

Olševa

(1930 m )

des Karavanke orientales, en territoire

treba poprej predelati d o sedaj nabrano nadaljevati

»Potočka

dans

začrtanem

programu.

Y o u g o s l a v e près de la frontière

autri«

chienne,

prouvent

d'une

nouvelle

station

l'existence paléolithique

qui,

étant donnée son altitude exeptionnelle

N a o s n o v i d o s e d a n j e g a dela poda«

(1700 m ) , p r é s e n t e le p l u s grand intérêt.

je avtor sledeče zaključke in misli: 1. A l u v i j a l n e

L'auteur

commence

par

faire

un

zi«

r a p p o r t d e s f o u i l l e s d e 8 s e m a i n e s en«

j a l k i s o n e z n a t n e v p r i m e r i z diluvijal«

t r e p r i s e s e n d é t é 1929. A p r è s a v o i r dé«

nimi, ki

crit le s i t e

segajo

2. K o l i k o r

plasti v P o t o č k i globoko. do sedaj

od«

krite, k a ž e j o

le n a e n o d a l j č a s a

tra«

jajočo

ki

dobo,

pomanjkanje sledov

o

je plasti jo

vsake

označuje favne

navzočnosti

de

et

cette

qui, dirigée e n général

vers

l e s u d — m e s u r e e n l i g n e d r o i t e 110 m

drugih

človeka.

Zijalka

n o u v e l l e s t a t i o n p a l é o l i t h i q u e , il c l a s s e la g r o t t e

popolno

in

de la P o t o č k a

souligné le caratère alpestre

de

Nad

long,

17 à 4 0 m ,

de

large

et

4

à

8 m de haut — en quatre secteurs

de

r a z m e r o m a t e n k a p l a s t z o s t a n k i jam«

longueur approximativement

en

skega medveda; globoko segajoče

e f f e t : 1» l a p a r t i e c l a i r e e t 2« la p a r t i e

tej

dobi

odgovarjajočo

plastjo

leži pla«

égale,

s t i p o d n j o z o z i r o m n a f a v n o i n nav«

s o m b r e , l e s d e u x p r e s q u e a u m ê m e ni«

z o č n o s t č l o v e k a n e k a ž e j o d a l j š i h pre«

v e a u q u e l ' e n t r é ; 3" la p a r t i e à d e m i —

sledkov.

.

.

o b s c u r e , e s c a r p é e e t s ' é l e v a n t d e 14 m .

e t 4" l e f o n d

parfaitement

noir, d e 2

à 3 m p l u s b a s q u e la d i v i s i o n dente.

Des

creusements

d a n s la t r a n c h e

précé»

ont en

orientale

lieu

d e l a derni«

Tout

e n faisant

allusion

à

l'auri«

g n a c i e n , l ' a u t e u r r e m e t l e j u g e m e n t dé« finitif à u n e d a t e u l t é r i e u r e o ù t o u t l e matériel

présent

aura

été

étudié

et

ère s e c t i o n . C e t t e t r a n c h e a é t é c o u p é e

où l ' o n aura poursuivi l e s fonilles. L e s

en quatre

résultats

que

champs

le d e u x i è m e

sième.

Dans

70 m ' ) , à

dont

o n n'a fouillé

et, u n peu, le

le

2e champ

la profondeur

troi»

(environ

de

l'effort

accompli

jusqu'

ici p e r m e t t e n t d e faire l e s c o n s t a t i o n s suivantes:

de 50 — 90

1" L e s c o u c h e s a l l u v i a l e s s o n t mi«

centimètres, ont é t é découverts à nous

nimes

v e a u 5 5 o b j e t s e n o s f a ç o n n e s ( e n 1928,

profondes.

en

comparaison

des

diluviales

il y e n a v a i e n t 2 6 , d a n s l e p r e m i e r e t

2" S o u s la c o u c h e d i l u v i a l e s u p e r i e «

dans une fraction du troisième champs).

ure à r e s t e s d ' o u r s a n t é d i l u v i e n , il y a

Autre

les pièces

travaillés, le

terreau

a fourni d e s débris d e charbon, bre d'os d'ours antédiluvien disséminés,

ainsi

de

palézoiques

roches

cette les

caverne

houille y

et

brune.

font

cassés et

que diverses

les Les

défaut.

sans

à

oublier

fragments objets

En

brides

étrangères

calcaire,

fossiles

nom»

de

en

généraL

silex on

a

u n e s t r a t e s t é r i l e a s s e z i m p o r t a n t e , sui« vie

d'une

jusqu'

couche

à présent

culturale

prouvée

par des objets

ouv«

r a g e s e t , s e l o n t o u t e a p p a r e n c e , d ' au« tres c o u c h e s culturales s o u s — j a c e n t e s allant jusqu' fond.

à 3 m. environ

L e s lits

stérile,

placés

sous

d e pro« la

strate

continus, ne comportent

guère

d'intervalles.

bêché jusqu'à 1 mètre de profond, u n e seules

fois

à 4 m.

25 p o u r

faire

essai. L e s restes d e l'ours d e s cavernes descendaient ments core

j u s q u ' à 3 m., d e s frag«

paléozoïques

s e t r o u v a i e n t en«

à 2 m. 60. L e s c o u p e s

culaires ci«jointes l'étagement

servent

à

3» L ' o b j e t s

un

perpendi« expliquer

os d e la dernière s e c t i o n enfouis la s t r a t e

tra«

o b t e n u s l o r s d e s fo«

qui

extraits

Zijalka,

brisés

l'heure

les ossements

antédiluvien,

en haut

de

à l'orifice

enfoncés

d e l'autre

dans

la

microlithes cent.

Quant

et

profon«

sont

les plus

vieux

jusqu' à

actuelle.

plusieurs

4» L a c a v e r n e

foyers cebri

à

l'époque

était

géologique

habitée

en silex

du paléolithique aux objets

travaillés, plus

en os

ré«

façon«

aussi

contemporaine. N.

qui, s i t u é à 1 m . 90 d e p r o f o n d e u r , ren« 11 o b j e t s

d u lit

on y a mis à nu

niveaux

d o n t le plus f a m e u x paraît bien fermait

en

sous

d e u r d e la g l a i s e r o u g e d e l a P o t o č k a

Sans

différents

stérile, mais

étaient

naturelle.

à

être

d ' a r g i l e r o u g e d e la c a v e r n e , p a r c o n s e «

u i l l e s à l ' e n t r é e d e la c a v i t é l'ours

au —

le plus jeune; d e n o m b r e u x o b j e t s

silex Le s e c o n d e partie d e l'article

compter

trouvé

quent, sont plus anciens. L e s objets e n

des couches.

ite, d e s r é s u l t a t s

artificiel

dessus de la strate stérile s'avère

Ž.

3 u 6 t f ö « m S = g c f t 6 m l | ber ® o t t f ( ^ « r 600= 3o^tfeter. Seftanbež

auâ

3lnla6

bež ®о11|феег

be§ бОО-јабггдеп Sanbe§.

®eleitet

@tfer,

9gfatrer!

nés, o n n'en a m i s au jour qu'un seul,

Bom getftliên SRat S o f e f

gisant à 62 c m d e p r o f o n d .

i n aJibfeL êrauêgegeben Bom де?1аие|фијје

D e s creusements peu considérables p r a t i q u é s à titre d'essai par ci par là ont toujours

mené

à des dépôts

ossi«

fères, avec quelquefois la présence l'homme.

de

ber ©ottfêet 600-3a^rfeter.

aЗuфbruđerei

Sofef 45aöliiSef, Kočevje 1 9 3 0 . T a a l m a n a h ki j e n a p i s a n o p r i l i k i p r o s l a v e š e s t d e s e t l e t n i c e n a s e l i t v e nem« ških Kočevarjev na jugozapadu Dolenj«

skega. od

Vsebina

je

pozdravne

najraznovrstnejša,

Gottschee«,

1893.).

Avtor

pa

smatra

našemu

kralju

njegove

in č e s t i t k

in vo«

r a n e , d o č i m h v a l i n j e g o v e s p i s e o na«

Sčil s r e č e iz A m e r i k e iz r a z n i h

krajev

rodni pesmi, načinu življenja,

(»unserem Nemčije

pesmi

Könige«)

ter A v s t r i j e

do

strokovnega

geološkega opisa Kočevske Zgodovinski P.

J o n k e iz

del

je

enklave.

sestavil

Celovca.

prof. z

l e t o m 1249., k o j e k o r o š k i v o j v o d a Ber« nu v topliški dolini o d 1. 1234. A l i nemških

Kočevcev

samosta«

ustanovno

takrat

listino

še ni bilo

in

zdi

se,

tam

da

hvali

znanstveni

se

Stammes?«, Ljubljana

oglejski

patrijarh

da s m e v novi, na n j e g o v e m Moswald

Otonu, posestvu

( v i l l a t u a in M o s w a l d )

sezis

preko

50%

in

okoli

grajščinskem

Elemente

10%

slovenskega

sind

aber

z

etimologijo

izgubi mesta

pristavlja

par

Kočevje

mr«

hajalo

iz n e p o z n a n e

pogojem,

ampak

da je g l a s o s l o v n o prej

da

se

ne

prikrajšajo

pravice

v R i b n i c i . L e t a 1471. j e b i l a ustanovljena

vodna

župnije

besede

j e pri Č r n o m l j u ? M o r d a s e b i d a l o t o dovesti

(vas

pri M a r i b o r u ) , k e r

ki

so

zaradi

turških

Kočevarjem,

vpadov

gmotno

imenuje

propadli, t r g o v a n j e z ž i v i n o in krošnja«

sredine

renje

danja

s

Zatem

platnom navaja

Wolfganga

ter

Lazius«a

quot migrationibus), sera

(Annales

Meriana

drugimi

pisatelj

izdelki.

odlomke

(de

gentium

Hieronima

Carinthiae),

(Topographia

iz ali«

Megi«

Matthäusa

provinciarum

A u s t r i a c a r u m . 1649.), I. W .

Gaz!?).

Kočevje

ime

111.

mogoča

O d k o d p a p o t e m m a l a v a s i c a K o č e v«

volil

Friderik

iz«

Kočevje,

iz G a z « S e e ( S e e b e i

i n p o v i š a n a v m e s t o . L e t a 1492. j e do« cesar

veli,

Gottschee

Rinži

ob

trdnjava

izpeljava

tudi

in

ter na t a m o š n j e m

pod

d a bi

pi«

vrstic

čital m a š o in jim delil sv. z a k r a m e n t e , seveda

ost«

bayrische

da je n e m o g o č e ,

liče pokopavati,

izvora.

mehr

als

anzunehmen«,

Avtor

ter

švabsko«alemanske«

fränkischsnordgauische

k a p e l a n a , da bi t a m o š n j i m

groblju

osno«

Kočevarjev,

bavarsko«avstrijskega

»Vermutlich

satelj.

novem

K. die

2 3 % s r e d n j e « in n i ž j e n e m š k e g a i z v o r a ,

d a n i kapeli sv. apostola Jerneja držati prebivalcem

1900). N a

zapisanih v najstarejšem

ga

dovoli

del

u r b a r j u iz l e t a 1574. v i d i O b e r g f ö 11:

Leta

o r t e n b u r š k e m u grofu

običajih.

značaj

vi e t n i č n e g a z n a č a j a i m e n

nahaja avtor izven obsega svoje teme. 1339.

zasta«

Gottscheer fränkischen oder bayrischen

i z N o r d g a u « a , 10%

Bertrand

trditve za

J. S c h r ö e r s j a in T h . Elze«a ( » S i n d

On začenja

nard obnovil cistercijanskemu

Dalje

zgodovinske

Valvazorja

v

često

zvezo tudi

postojbina

se

pripadala

Avtor

misli,

pomenijo,

da

pred prihodom

so

da

Orten« iz

Rib«

arhidijakonat.

slovenska

Kočevski tam

Od

j e se«

Kočevarjev jo upravljali

nice, koja je imela svoj

grafska imena v

Hoče

Kočevarje

Hočevarje. —

XIII. stoletja

b u r ž a n o m , ki s o

z imenom

geo«

enklavi

sedeli

ne

Slovenci

N e m c e v . T o je

zmota,

( E h r e d e s H e r z o g t u m s Krîfin, 1689.) v

ker s o r a v n o ta i m e n a najtrdnejši

k o l i k o r s e n a n a š a j o n a K o č e v j e in Ko«

kaz za prisotnost

čevarje.

h o d o m k o č e v s k i h N e m c e v . Sigurno pa

—

Po

Jos.

Obergföll«u

(Beiträge zur G e s c h i c h t e u n d

Slovencev

do«

p r e d pri«

Landes«

j e bil t a g o z d n i p r e d e l b o l j r e d k o na«

k ü n d e v o n G o t t s c h e e 1918., 1919., 1920.)

s e l j e n . P o t e m g o v o r i a v t o r o 3 0 0 türin«

znači težišče ski

izhoda

Kočevcev

bavar«

N o r d g a u (Oberpfaltz). Petra Wol«

seggerja

se

zgodovine« čevski

imenuje

»očeta

a najobširnejše

strani

je

podal

H a u f f e n (»Die deutsche

kočevske d e l o o ko«

dr.

Adolf

Sprachinsel

š k o « f r a n k o v s k i h r o d b i n a h , ki s o bili pro« g n a n i iz s v o j e

domačije

zaradi

upora

in ki si j i h j e r i b n i š k i O r t e n b u r ž a n iz« prosil o d cesarja Karla IV. ša i n t a k o

rekoč

edina

rečno govori o naselitvi

Najvažnej«

listina,

ki

nemških

iz« Ko«

čevcev

je listina o g l e j s k e g a

Ludvika

II. d e l l a

1363., v k a t e r i

Torre,

patrijarha

od

stoji, da je

1.

maja

precejšnja

(1545.—1564.) z a p o v e d a l v p e l j a v o n i h in p o r o č n i h k n j i g . N a so najstarejši

ostanki

množica naroda, pač Franko»Turinžani,

matrike

tja prišla in sezidala

in

1584.

in

razširjenje

čenši

z letom

to

v

Kočevju

nove

(pač

samo

cerkve,

kapele Sv. Jerneja v M o o s w a l d u ) ,

Po»

1 Janah pri S t a r e m t r g u , K o s t e l u ,

Osil»

v

Mengšu

pri

te vrste

(počenši

ljubljanski

pa je stavil

v

krstne

z

letom

stolnici

1588.). P a p e ž

(1641.)

svojem

Romanum župnikom v dolžnost

voditi

dalje pristavlja, da so se namreč

t r i k e —• m e d K o č e v a r j i

raz»

prostirale n e m š k e naselbine od Schwei»

župnija

neberga (?)

(1669.),

do Kolpe in Čubranke

in

Poljane

pisnik

Kočevje: zapisnik krščenih

hrani

mrtvih

(1672.)

(1684.). V

p o z n e j e t o l i k o t r p e l e v s l e d t u r š k i h na»

n a B e l o k r a n j s k e m n. pr. z a č n e nja

so

ti k r a j i

to Uskoke poljanske buje

še

enakih

V

prebivalstvo

začetku

dobili n o v e iz B o s n e . na

Kolpi

40%

stoletja

prebivalce,

Urbar iz l e t a

nemških

onim v

XVI.

skoraj in

krstna

1574. v s e » skoraj

Kočevju. Danes

so

kraji p o p o l n o m a slovenski. O k o l i

ti

leta

z

letom

obvezen

za p i s a n j e

tamoš»

cerkvenih

Jos. Erker opisuje

za»

1669.

l e t a 1595. d o 1788. j e bil l a t i n s k i

grajščine

imen,

knjiga

in

Podzemlju

padov,

da je bilo

ma»

mestna

Zapisnik

porok

V.

Rituale

vse potrebne matrike. Najstarejše

iztrebljeno.

tudi

Od jezik

matrik.

množenje

kočevskega ljudstva. O n podpostavlja, da

so

Kočevci

šteli

pri

naselitvi

na

K r a n j s k e m o k r o g l o 450 r o d b i n , k a r bi dalo

2700

glav.

In č e

jih

je

ribniški

1400. j e n a s e l j e v a n j e N e m c e v n a K r a n j »

g r a j š č a k R u d e ž n a š t e l 1.1823. d o 18.000

skem

d u š , t o z n a č i , d a s o bili K o č e v c i

zaključeno.

K

proslavi

600

kočevske naselbine dekan

A.

so sem

in

Skubic tja

letnice

postanka

ie n a p i s a l svoje

ribniški

pripombe,

zgodovinsko

čez

20 l e t i p r a z n o v a l i

nega

jubileja, ker leto

Kočevci

reprizo 1330 ni

6001et» nikjer

dokazano kot leto prihoda N e m c e v sliv reke Rinže,

in

ki

temeljite.

S pravom pristavlja, da b o d o

v

je l e t o š n j i

jubilej

o b h a j a n s a m o n a trhli p o d l a g i

domne»

zelo

b o g a t i n a d e c i , d a s o bili m o š k i z d r a v i in ž e n e plodne. Kajti

treba

je

sliti, d a s o t u r š k i v p a d i u n i č i l i

pomi» mnogo

k o č e v s k i h r o d b i n in d a s e j i h j e v e d n o dosti izseljevalo v tujino. A v t o r misli, d a d a n e s ž i v i d o 15.000 K o č e v c e v ških in ženskih) v tujini, v

(mo»

Zedinjenih

državah, v Kanadi, v Avstriji, ker

jih

d o m a č a g r u d a n e m o r e v s e d o m a pre» hraniti.

vanj.

Izvesni g o s p o d G. W i d m e r trdi

B o l j r e a l n o p o d l a g o i n o d v e č j e ko»

v poglavju »Gottschee =

Gottes

See«

r i s t i z a s t a t i s t i č a r j a in e t n o l o g a j e pri»

d a d a n a š n j i k o č e v s k i t e r i t o r i j p r e d pri»

s p e v e k ž u p n i k a J. E r k e r j a

hodom

N e m c e v n e s a m o d a n i b i l na»

seljen,

ampak

o cerkve»

nih matrikah kočevskih župnij. T u vemo,

da

je

šele

Tridentinski

iz»

koncil

da

ni

imel

niti

imena,,

k a r m e n d a n i t i s a m n e v e r u j e . O n od» klanja zvezo imena kočevskega

' Na osnovi listine v Škofjeloškem arhivu ki jo je prepisal škof Tomaž Hren in ki jfovori o franko-turinških upornih kmetih proti cesarju Karolu IV. in po kateri je dobil Oton OrtenburSki vsekako leta 1350. tristo rodbin za naselitev v ^

(po»

Pavel

niči in Gotenici. Z a n i m i v o je kar a v t o r

da so vasi Osilnica, Kastel in

/

krst»

Kranjskem

gozdovih okoli Kočevja, bi bilo imenovano leto najzaneslivejše in b o imel prav A. S k u b i c , (Ko" čevska šeststoletnica. . S l o v e n e c ' , št. 173, 174, 175. Ljubljana 1930).

mesta

s slov. koča, ampak mu se bolj d o p a d e razlaga: G o t t

(bog) — Se —

See

(je»

z e r o ) , b o ž j e j e z e r o ! P a p i r j e r e s potr» pežljiv. Ž u p n i k J. E r k e r p r i p o v e d u j e o vpa» dih v

muslimanskih

kočevski

kraj

Bosancev in

o

(Turkov)

taborih,

ki

so.

bili

narejeni

največ

okolo

cerkva

na

Vidma

(ital.

Udine,

nem.

Beiden)

s t r m i h k r a j i h . V l e t i h 1395., 1425., 1429.

slična kočevščini, soričanskemu

so

kakor tudi idijomu že davno

Kočevci

čutili

krvoločnost

musli«

je

govoru poslove«

m a n o v ali š e l e z l e t o m 1469. s o s e za«

n j e n e g a D e u t s c h r u t h a pri T o l m i n u .

č e l i r e d n i in p o g o s t i

d a l j e p r o t i z a p a d u v G o r . Italiji n a h a s

vpadi.

J o s . P e г z pripoveduje o zbiranju kočevskih

narodnih

mnogoštevilneje Koprivnik

pesmi,

ki

in p o s e b n o v

negovane.

Tekste

stud.

so

župniji

pesmi

z a p i s o v a l i J. P e r z , prof. u n i v . H au f f e n ,

da

so

Adolf

phil.

Hans

jajo

se

iznad

in V é r o n e

Vičence

(nem.

(nem. Berne)

Vizenz)

ostanki

tako

z v a n i h » S e d e m o b č i n « in » T r i n a j s t čin«, k a t e r i h j e z i k j e t a k o z v a n i riški

idijom

( k y m r i s c h ) , ki

obs Cim«

odgovarja

s t a r i b a v a r š č i n i iz 1 3 t e g a s t o l e t j a . Po«

T s c h i n k e 1, a m e l o d i j a m j e d a l i z r a z

t e m sledijo berila očenaša v

v

(IV. stoletje), starosvisokonemškem

notah

Sam

D.

učitelj H.

Robert

Tschinkel

je

Braune. zapisal

800

n.), v

mi

telhochdeutsch

šaljivk

in o t r o š k i h p e s m i c . V e č i n a o d n j i h

je

zelo stara, veli pisatelj, m n o g e s o

pa

p r i n e s l i k o č e v s k i k r o š n j a r j i iz n e m š k i h krajev

v

terizira stost

in

vdana

prikaza

čevskih dveh

Avstriji jih

in

Nemčiji.

Karak«

pobožnost,

pripro»

treznost.

narodnih

pesmi

vrst, redkejše

Strofe

so

ko«

največ

iz t r e h t e r

iz

imajo

r e d k o rime na kraju. u e r 1i n g čevskem

je

napisal

jeziku

in

poglavje

njegovem

o

kos

poreklu

in demonstrira n j e g o v značaj s p o m o s čjo primerjanja

očenašev v raznih

jalektih in starih govorih. spada med nemške skim

značajem

in

dijalekte znači

frankosturinščine

ščine!

so

gornje

starins

in

nemške

d e u t s c h e ) in n e k a j tudi (mitteldeutsche)

s

mešanico

iz

švab«

(Zarz)

skupine

v

nemškem

jeziku.

in

naposled

Pet

ur d a l e č (Zarz),

od Škofje

nekdaj

Loke

nemška

leži

nasels

Cimri«

kočevskem

idi«

K o č e v s k i očenaš se glasi: »Wouter« ünsher,

dar d u pischt

im

Himbl,

gä«

h e i l i g ä t bar d a i n N o u m . Z ä kirn ü n s c h dain Raich. D a i n Billä

gäschiech,

biä

i m H i m b l a l s h o auf E a r d n . G i b ü n s c h ünsher

taglainäs

ünsch

ünsherä

gabm

ünshern

ünsch

Proat.

Schuldn,

biä

et in W e r s h u ä c h n i s c h ,

erleash ü n s c h v o n 'an U b l . Jezikoslovna najboljša,

Wergib bir

Schuldigearn.

poglavja v

dočim

so

wr«

Wüer shunder

Am.« knjigi

zgodovinski

so pri«

s p e v k i b r e z z n a n s t v e n e v r e d n o s t i . Pra« vih etnografskih nič, kar

p r i s p e v k o v ni

skoraj

obžalujemo.

Proslava jubileja kočevske letnice

kakor tudi

v

Jubiläums«Festbuch,

gotici

koliko

Kočevarji

v narodno enotni Jugoslaviji, če p o m i s l i m o

šeststo«

natisnjeni

dokazuje

svobodo uživajo maloštevilni

Sorica

— mit«

(1100—1500),

jomu.

(obers

srednjenemške

=:

š k e m (iz l e t a 1600. i n 1813.), S o r i š k e m

dis

Kočevščina

bavarščine, To

srednjevisoko nemškem

haint

M i n h e n s k i p r o f e s o r O s v a 1 d D es

gotskem

a l t h o c h — d e u t s c h (750.—1100. p . Chr.

n a r o d n i h p e s m i : b a l a d , r e l i g i o z n i h pes» in l e g e n d , o b i č a j n i h p e s m i ,

Se

posebno

k a k o s l a b o s e g o d i Slo«

b i n a iz I n n i c h e n a v P u s t r i š k i d o l i n i n a

v e n c e m in H r v a t o m i z v e n n a š e d r ž a v e .

T i r o l s k e m ( o k o l i l e t a 1300). S o r i č a n i s o

Naj

govorili

oziru k o r o š k i m S l o v e n c e m to, kar

staro

bavarščino

in

njihov

i d i j o m j e i z m r l š e le p r e d n e k a j niji. B i l

je

podoben

dece«

kočevskemu

gos

mo

da mi

n.

pr.

Avstrija

Kočevarjem

in

v

narodnem da«

vojvodinskim

N e m c e m , ki s o v s i d o s e l j e n c i , p a b o m o

v o r u . T u d i n e m š č i n a n a s e l j e n c e v v Blas

mirni

densu

Isto naj velja tudi za Lužičke Srbe

(ital.

(ital. Sauris)

Sappada) v

in

Furlaniji

v

Zahrcsu

severno

od

in z a d o v o l j n i

ter

dobri

N e m č i j i , ki n e ž e l e n i č drugega

sosedi. v

kakor

inalo ravnopravnosti v pogledu in k u l t u r e .

M.

E. L o t h , des

Leçons

jezika

Grizin.

d'Anthropologie

parties molles: muscles,

intestins,

vaisseaux, nerfs, périphériques. rences prononcées

à l'Ecole

N o u s renons d'étudier une nouvelle

Confe»

d'Anthro«

soumise

à de

science

grandes

diffi»

c u l t e s d ' i n v e s t i g a t i o n . D e p u i s s o n fon» dateur une

—

Chudzinski

certaine

cherché

—

évlution:

chez l'homme

elle

on

a

a

subi

d'abord

de couleur

des

p o l o g i e d e P a r i s l e s 1 1 — 1 9 M a r s 1929.

variations

Extrait

l'homme blanc. Plus tard (Testut),

du Bulletin

d e la

Société

de

M o r p h o l o g i e , N r o . 1—2. P a r i s 1929. Antropologija je zelo razvita

n'existaient

pas

chez on

a v o u l u i n d i q u e r l e s d i f é r e n c e s d e s ra»

med

Poljaki, za kar ima država tudi

qui

svoje

c e s p a r la f r é q u e n c e d e s v a r i a t i o n s o n n'y a p a s r é u s s i . E n d e r n i è r e

et

ana;

z a s l u g e , k i j e p o v s e h u n i v e r z a h usta«

l y s e , les c o n s i d é r a t i o n s s u r l ' a n t h r o p o »

n o v i l a s t o l i c e z a t o v i s o k o v e d o o izs

logie des parties molles ont changé

voru človeka

t h è m e , et n o u s s a v o n s d é s o r m a i s

Vojno

in

ministrstvo

oddelek,

ki

se

in m e r j e n j e m liki

ljudskih

meri

ima

bavi

ki

bo

Tudi

antropološki

s

posmatranjem

poljskih

in

rasah.

vojakov

izdalo

v

ve»

znamenito

d e l o o r a s n i h e l e m e n t i h , iz k a t e r i h sestavljen

je

les,

déterminer il

faut

normaux

les

différences

examiner

dans

leur

des

qu'à

ce

point

de

variabilité

vue

les

de races

existent

V z r o k a , d a s e j e pri P o l j a k i h razs

être très

intéressantes.

antropologija

do

visoke

stopnje,

Je v e u x

racia»

caractères biolo»

g i q u e . Il e s t d é j à s u f f i s a m m e n t

narod.

vila

poljski

pour

et

prouvé

différences

qu'elles

mentionner

de que

peuvent

encore

qu'en

p a ni i s k a t i s a m o pri d r ž a v i , k i

pod«

général les caractères anatomiques

des

jetje materijalno podpira, ampak

tudi

parties molles sont beaucoup plus

fins

v

tem,

dala

da

je

več

zelo

baš sedanja

generacija

et plus subtils que ceux du squelette,

nadarjenih

pijonirjev

et

a n t r o p o l o š k e v e d e . O m e n j a m s a m o tri i m e n a : K. S t o l y c h w o , J.

Ozekanowski,

E. Loth. Starejšo šolo z a s t o p a plodni Talko E. L o t h Varšavi,

ali

Hrynczewicz. je

profesor

se

zraven

z morfologijo

leur

détermination

même

est

accessible. L'étude

anthropologique

des

mus»

c u l e s , d e s o r g a n e s , d e s n e r f s , e t c . de» v i e n t e n c o n s é q u e n c e u n e s c i e n c e réel»

anatomije svojega

bavi zlasti z a n a t o m s k o in to

osobito

que

plus

v

posla

antropologijo

mehkih

delov.

le, é m i n e m m e n t

utile.

P o u r a i d e r à s e s p r o g r è s , j'ai fon» d é , il y a t r o i s a n s , u n « C o m i t é

inter»

V

n a t i o n a l des r e c h e r c h e s sur les p a r t i e s

t e m p o g l a v j u a n t r o p o l o g i j e j e E. L o t h

molles« près de »l'Association des Ana»

eden od začetnikov,

eden izmed

pijos

tomistes« et de »l'Anatomical

nirjev, ker s o se v antropoloških

\abo--

of G r e a t

ratorijih

navadno

obdelavah

in

pri«

Britain and

à souhaiter

Society

Ireland«.

que les efforts

du

11 e s t comité

merjali skeleti. Sedaj pa p o z n a m o tudi

s o i e n t s o u t e n u s e t q u ' i l s h â t e n t p a r la

rasne

même

razlike mišic,

nih živcev

žil,

perifer«

itd.

Poljsko skim.

V

prvem

mestu.

z nemškim

izvestnih kraju

ozirih

znanstvo ali so

se

développement et

nouvelle

connaissance de

de

cette

branche

résume

delov:

la

N. 2upanić.

na K. H i l d é n , Z u r F r a g e d e r

podajemo

in»

de

l'Homme.

franco» celo

gori

o m e n j e n i h p r e d a v a n j E. L o t h a o antro» pologiji mehkih

le

téressante

antropološko

res lahko meri

Na

črev,

sehen Rasse. Helsinki Med

Fini

brahikefalci

Finlandije

svetle

ostbalti»

1927. zavzemajo

kompleksije

domi»

nantno mesto. T o je že R . V i r c h o w zapazil, a G. R e t z i u s p o t r d i l na osnovi s v o j i h merjenj i n opazovanj. T a t i p so imenovali »tavastlandski t i p « po pre« delu T a v a s t l a n d ( f i n s k i : Häme) i n so m u dodali še tesle l a s t n o s t i : močno telo, čvrstost, široka pleča, temeljnost, močne roke i n noge. Srednja mera r a s t i , koža elastična i n prilično bela; glava: navadno velika, k r a t k a i n širos ka (brahikefalna), ne prav visoka, čes sto nekamo voglata, tubera parietalia razvita. Obraz: velik, zelo š i r o k p r i čelu i n p r i ličnih kosteh (arcus Zygos matici), spodnja čeljust močno razvita s široko oddaljenimi vogli. N o s : majs hen, prilično širok, top ali visok, često z malim nekoliko navzgor z a v i t i m v r s hom. T u d i usta so precej široka. Pres rez očesa ozek, semtertja poševen i n na z n o t r a j obrnjen. Očesna irida svetla, sivomodra ali siva. O b r v i slabo razs vite, svetle. I z r a z obličja nezadovoljen, nesimpatičen. L a s j e svetli, često po» vesmasti, ravni, nikdar zvalovljeni, zes lo mehki. Brada je slabo poraščena i n lasje so k r a t k i , štrleči, svetli i n tudi rdečkasti. A n t r o p o l o g R . N o r d e n s s t r e n g (Europas människoraser och folkslag. Stockholm 1926) je proglasil ta l j u d s k i t i p za samostojno raso, imes nujoč jo »vzhodnobaltijsko raso«, k i n i razširjena samo na F i n s k e m , ampak daleko na \'zhod od Vzhodnega morja (Ostsee). H gornji k a r a k t e r i s t i k i pris stavlja Nordenstreng še sledeče: t o je rasa č v r s t i h i n žilavih kmetov, izdrs ž l j i v i h gozdnih sekačev i n veslačev, h i t r i h skijašev t e r drugih š p o r t n i k o v . B r a h i k e f a l i j a je nizka tako, da je n. pr. v F i n l a n d i j i povprečni indeks 80—83, a telesna višina 168—169. Važs no je p r i p o m n i t i , da se zelo redko zapazi p r i tej rasi mongolski poklopec (Mongolenfalte) i n modri »mongolski madež«, k i je t o l i k o zapažen p r i mons goloidih.

T o raso je imenoval D e n i k e r : »race Orientale«, S e r g i : homo arctis eus fennicus, P ö c h i n K r a i t s c k e k : Ostrasse, C e p u r k o v s k i j : valdajs ski t i p , B u n a k : type baltique, C z e s k a n o w s k i : predslovanski ali ß t i p . T a t i p je razen na F i n s k e m zelo razs širjen med V e l i k o r u s i i n B e l o r u s i , med P o l j a k i bivše ruske P o l j s k e , med L i t s v i n i i n L a t i š i , med M o r d v i n i i n Ces remisi ter po H . Pöch v s r e d n j i i n j u ž n i Nemčiji. P o Čekanovskem bi imeli v » v z h o d n o b a l t i j s k i rasi« (»preds slovanskem t i p u « ) ostanek neolitskega prebivalstva na P o l j s k e m . P o K . S t o 1 y C h w o sestoji près bivalstvo E v r o p e iz t r e h glavnih ans t r o p o l o š k i h tipov; homo nordicus (hos mo fanodolichocephalus), homo medis terraneus (homo skotodolichocephalus) i n homo fanotrichus glauscops brachys cephalus (homo fanobrachycephalus), k i je identičen z našo plavo kratkos glavo i n širokolično »vzhodnobaltijsko raso«. Podpisani pa je svoj čaš razlis koval v E v r o p i t r i glavne rasne eles mente: Ksantodolihocefale (nordijski rasni element), melalanodolipocefale (mediteranski rasni element) ter melas nobrahicefale kratkoglavci temne koms pleksije. ( N . Ž u p a n i ć , D i e l U y r i e r . Sitzungsberichte d. A n t h r o p . G. i n W i e n 1906.^1907.). I d e m . Систем истор. антропологије балканских народа. „Старинар" H P . I I I . 67 Београд 1908. K . H i l d e n se na k r a j u svoje štus dije i z j a s n i v tem z m i s l u , da gori opis sani svetlolasi i n širokoglavi t i p ne predstavlja nikak p r o d u k t k r i ž a n j a izs med alpinske in n o r d i j s k e rase, ampak da je samostalna rasa E v r o p e z imes nom »vzhodnobaltijska rasa«. T o raso je podpisani imenoval k r a t k o s a rs m a t s k i t i p.1 Z. ' H. Ж у п а н и VIII. Београд 1913.

, Понтијски Бугари. Табла

M.

Lascaris,

Extrait fasc.

de

2. Z

Bulletin

Yougoslave.

Byzantion,

(1929—1930).

radostjo

tome

V.,

Bruxelles

moremo

1930.

konstatirati,

da se nahaja m e d grškimi zgodovinarji« bizantinologi

tudi

mož,

ki

ne, k o

je

pisateljica živela d o m a na kmetih,

niso

izmrle

vsaj

na

Gorenjskem.

do

V

tedaj

koliko so se

Ker imajo tudi na D o l e n j s k e m , pa

dobro

v e r j e t n o tudi na z a p a d n e m

tati

vsebinsko

veške

spise

jugoslovanske

in

srednje«

listine.

Ta

j e g. M i h a j l o L a s k a r i s , r o d o m

mož

z

oto«

k a K r f a , k i j e i z r e d n o d e l a v e n pri od« krivanju

srednjeveških

političnih

sedaj in

skoraj

lahko

iste

primerjati

vstanoviti

v

Štajerskem

običaje, z

kohko

Na

in

in

v

Gorenjskem

in

v

k e r j e p o v e l iz v a s i

in Bolgarije. M e d

drugim sestavlja

L a s k a r i s , ki j e p r o f e s o r Solunu,

vsakoletno

tinološkem ni, k a k o r

na univerzi

to

med

dom. Na

Ali

obUka

odkupiti,

nevesto

odkupa

na

je

G o r e n j s k e m n. pr. p r i d e j o

in z a h t e v a j o p i s m e n o o d ž e n i n a o d k u p

tudi

gori

za n e v e s t o . P i s m o se glasno prečita in ž e n i n d a z a d e s e t , p e t n a j s t ali d v a j s e t

Yougoslave«.

litrov vina, k a k o r je že dota, Manica

Komanova,

je f l e t n o .

niča). Ljubljana

fantje

Jugoslova«

N . Zupanić.

ščem

svoj

različna.

iz n e v e s t i n e v a s i n a p r v i s v a t b e n i v e č e r

o

izpričuje

omenjeni »Bulletin

v

se

bizan«

poročilo

delovanju nam

g.

čem

Belokrajni

jugoslovanskih

Srbije

je

razlikujejo. s e m o r a n. pr. ž e n i n n e k a k o

posebno

jih

gorenjskimi

kulturnih o d n o s o v i z m e d Bizancua ter držav,

prav

d o d a n e s , t o je z o p e t d r u g o vprašanje.

g o v o r i s r b s k o h r v a t s k i j e z i k , ki z n a či« staroslovenske

ohranile

in v koliko so se pa spremenile

Na

manjša

ali v e č j a . S t e m d e n a r j e m g r e d o f a n t j e v

Goren«

( B e l o « m o d r a knjiž«

gostilno, kjer v spremstvu

1928.

jim oštir

nalije v i n o

škaf in priloži korec. P o t e m enega godca

škaf v

denj,

kjer

skimi poklicnimi folkloristi in etnologi

šejo.

Tudi

in z a t o

(župnija Podzemelj) se mora nevestina

tudi

ni

znana

ne nosi

med

njen

gori

orne«

pri

zapijejo

in

ske«

sloven«

Pisateljica

nevesto

v

ponesejo

belokranjskih

zaple« Poljcih

n j e n i s p i s p e č a t a b r e z k r v n o s t i i n dol«

hiša prvi svatbeni v e č e r

gočasnosti

n e t a k o k a k o r n a G o r e n j s k e m . P r i be«

stvenih

znanstvenih

del.

je M a n i c a navade

V

lahki,

Ob

t e j priliki

ki

jih

še

kmet.

Šege

razdelila kronološko letom

in

okolo polnoči v »šeme«, na

skirani, pošljejo

je

pisateljica

s

novim

smo

po

naslovljeno

— ne na

ženina

svojem

vodji

pi«

na

starešino

svatbe

—

s prošnjo

da

bi

smeli priti na v e ž o in t a m plesati.

Silvestrovo

Dajo se

tudi

od

daleč razumeti,

starešina

in

svati

ne

da

bi

baš

navad,

ki

zamerili, č e se j i m bi p o s t r e g l o

s pi«

opisane, poznana

in

jačo.

vežo

je večina

so se m n o g e

fan« neve«

tudi

gorenjski

jim

so v tej knjižici lokrajne,

tje

omenja

nočjo. Sicer

lokranjskih Poljcih pridejo vaški

s t i n d o m , n a n a j r a z l i č n e j š e n a č i n e ma«

pričenši z

končujoča

ali

Go«

opustil

navade

in

odkupiti,

na

ljudstva

vraže,

in

obliki

opisala šege

renjskem.

ni

polznan«

poljudni

Komanova

slovenskega

ali

šeg in

razširile tja doli

ali d o b r o

je vseeno,

do

Be«

da

so

to

izide

ter jim d o v o l i dve

ali

tri

starešina

na

za b o r a v l j e n j e in

ure

z

opominom,

ples

da

smejo narediti nikake škode. P o t e m

p o n o v n o z a b e l e ž e n e iz v e č v z r o k o v . K e r je pisateljica b r e z d v o m n o

Na

ne se

za«

z a č n e č v r l j e n j e v i n a iz b a r i l c a , i z ka«

slišala

terega vlečejo na noseč (lesena kratka

in s a m a d o ž i v e l a , s o n j e n e s t v a r i pri«

cevka) in razvije se ples na veži. M e d

s t n e i n r e s n i č n e . T e š e g e in n a v a d e š e

nje se p o m e š a j o

pisala o n o kar je s a m a videla,

tudi svati

(dekleta).

če

prepoznajo

starešina jim

dal

slabo

vozove ob

svoje fante.

odbil in

stene

»šemam« vino,

koše hiše

Če

pa ali

potem

pred

in

bi

prošnjo

prevrnejo

podom,

sam

butajo

starešina

je

v

Z

obdelavami

ljudskih

pesmi

je

t a k o : Ljudska p e s e m je sama na sebi, nenakičena

in

neizumetničena,

kakor

živi m e d l j u d s t v o m in kakor jo »fotografski«

more

etnograf

v

če bi se prikazal i z v e n hiše. » B o š nas

t v o r s a m n a sebi. U m e t n a o b d e l a v a za

poznal,

meščanske

ako

nas

še

ne

poznaš!«

mu

fonograf,

ujeti

n e v a r n o s t i , da ga » s t r e s e j o za žnorice«

odhajajoč

svoj

natančno

ljudsko

pretijo.

Manica Komanova

piše, da

imajo

svojevrsten

koncerte,

priredba

mnogoglasje,

spremljava

itd.

so

estetski za

ne«

instrumentalna

stvari,

ki

svoje«

ve«

vrstno estetsko značilnost folklorja do

čerjo kot nikoli v letu: juho, govedino,

n e k e m e j e c e l o l a h k o — p a č i j o i n iz«

Gorenjci prašičjo

na pustni pečenko

svinjino,

klobase,

večer

bogato

z zeljem, krofe,

prekajeno

flancate

in

k r i v l j a j o . N a d r u g i s t r a n i p a n i neple« m e n i t o s t r e m l j e n j e , o b l e č i p e s e m v mo«

liter ali d v a v i n a . B e l o k r a n j c i s e t u d i

derno

pogostijo

m e š č a n s k e m u o k u s u in jo na ta

bogato

na

kot

pustni

dan,

Gorenjci.

ali

ne

Običajna

tako je

le

Vina je na razpolago po

zeljem.

Z

enaka

oni

na

obstoji

Gorenjskem,

se b o tisto dekle prvo v vasi

etnografskega

strogo

vzeto,

soko

do«

m o v v e l i k o k o š a r o » ž e g n j a « iz c e r k v e .

Gorenjščem

Komanove

je fletno«

b o rada

naša šolska mladina in tudi

»Na čitala

etnografi

b o d o s e g l i p o n j e j , k e r s o š e g e i n na« v a d e g o r e n j s k e g a k m e t a p o d a n e v iz« v e s t n i celini in živi

besedi. N.

L e t a 1930. j e i z š l o n e k a j i z d a j narodnih

pesmi v

stališča

dve

čni

in

priredba

in če je še t a k o

izdaji

ritmični

sloven«

obdelavah

koncert. M e d temi sta najbolj

za

omem«

vi«

nas torej

zanimat«

material

melodi«

ter

besedilo

n e k a t e r i h n o v i h p e s m i , ki s o b i l e d o s l e j neznane.

Oba

prirejevalca

sta

se n a m r e č s t r o g o držala ljudske melo« d i j e in s t a s v o j e u m e t n i š k o d e l o v r š i l a samo v

okviru »spremljave« tako,

sta nepopačeni

pesmi le dodala

da

okvir

p o s v o j e m okusu. P r e d v s e m je zasluga Vrazove

pesmi.

način

seveda,

nobena

N . Štritofa, da je razvozljal Zupanić.

Izdaje slovenskih narodnih skih

približati

zato, ker prinašata nepopačen

morda Manice

tako

umetniška.

Ti

da

omožilo,

ki na V e l i k o s o b o t o prva prinese

Knjižico

nima

pravega pomena

volji.

Tudi na Belem Kranjskem vraža

jo

popularizirati.

m a s t n a p o v i t i c a , š p e h o v k a , in p a pre« kajena svinjska glava s kislim

zunanjost

zapiske

iz

zamotane

rokopisa

tako ohranil šest zanimivih

in

nam

vzhodnje«

š t a j e r s k i h , n a d s t o l e t s t a r i h . G. Š t r i t o f je

razvozljal

je obljubil

vse Vrazove

koncept

zapiske

izročiti

in

etnograf«

be vredni

d v e , i n s i c e r F. M a r o 11 a

s k e m u muzeju. Bilo je t o

auhomorno

»Petnajst

slovenskih

d e l o , ki j e z a h t e v a l o s i l n e

natančnosti

ljudskih

pesmi

p o n a p e v i h iz O . D e v o v e , J. K o k o š a r «

in p o z n a n j a ljudske glasbe pa

j e v e , St. V r a z o v e z b i r k e i n p o

vih muzikaličnih posebnosti. V

lastnih

z a p i s i h ( z a m o š k i zbor, L j u b l j a n a 1930.,

je

i z d a l in z a l o ž i l A k a d e m s k i p e v s k i z b o r

(komponiral v s e kitice), v klavir pa je

v

postavil lastno tolmačenje vsebine

Ljubljani,

avtografija

J.

Blasnika

nasl.), in pa N . S t r i t o f a »Šest

na«

Štritof v s e

pesmi

Vražo« ostalem

»prekomponiral«

r o d n i h p e s m i z a g l a s i n k l a v i r p o na«

šest

p e v i h iz V r a z o v e z b i r k e . «

kovca, Flosarska, Kangalilejska

ba, Ljubljana

1930.

Samozalož«

teh

p e s m i . M a r o l t je v svoji zbirki priredil svojih

originalnih

Pisemce, Zagorski

zapiskov

zvonovi, V

(Ku« ohcet.

klošter

bi

rada

šla. J a z

mam

pa

k o n j ča

in

stenjak

i t d . in v k a r š e d a n e s

S o v d a š k i b o b e n ) , e n e g a V r a z o v e g a , tri

pri n a s s p o š t o v a n i p a t r i j o t M .

Devove

vič,

in

tri

je p o h v a l n o fonetično

Kokošarjeve.

omeniti,

pravilno

da

Najprej

je skrbel

oznako

za

dialekta

t e k s t u , kar se je m e n d a prvič

v

zgodilo

v naši glasbeni literaturi. D a l j e je zrno vseh da

pesmi ga

nepopačeno

je

Umetniška kaže

ohranil,

mogoče

izlahka

obdelava

za

le harmonizacijo

kontrapunktično pridobile,

Norik

Zakarpatja,

in Ilirik

ampak

niso

od severa,

da

sedijo

iz

tu

od

pamtiveka. 2 a l n a m j e , d a k n j i g a g. G . C e n o v a

(moški)

v

na svojih

prastanovništvo

ne more izdržati kritike z gledišča mos

kakršni

so pesmi za moderni u m e t n o s t n i mnogo

prišli v

Slovani

d a n. pr. J u g o s l o v a n i

izluščiti.

polifonsko«

obdelavo,

so

tako

zbor ali

da

E v r o p e in

veruje Žunkos

derne znanosti

in d a s e m o r a v

njej

i z n e s e n e n a z o r e k r a t k o in g l a d k o

od;

klanjati.

Ž.

okus W.

glasbenih

Schmid,

Ein

Dreifuss

Krainburg. Sonderabdruck

značilnostih pa ničesar izgubile.

und M o r d a b i b i t o d o b r o , č e bi s e slo« venski glasbeniki zavedli silnega

Urgeschichte,

VII.

aus

aus

Eiszeit

Bd.

Leipzig,

1930.

dela,

A v t o r o p i s u j e t r i n o ž e c iz

grafitne

ki j e p o t r e b n o , d a z b e r e m o s v o j glas«

g l i n e , k i j e bil l e t a 1913. o d k r i t v Kra«

beni

nju

folklor,

kar

ga

je

še

dobiti...

pri

kopanju

temeljev

za

mestno

in bi še kaj v e č storili za n a d a l j e v a n j e

sirotišnico. Trinožec predstavlja

nabiranja. Zlasti v Julijski Benečiji

in

c i j o b r o n a s t i h t r i n o ž c e v , k i s o j i h гаг

na

še

bili

Koroškem,

ogromnega

v

Prekmurju

dela. T r e b a

je

ga je

čimprej

za

lezni

sakralno kadilo

dobi

v

srednji

v

imita*

starejši

Italiji,

ze»

posebno

d v i g n i t i in o h r a n i t i ! N e m a r a j e t o za«

v

enkrat

k r o g a . T i p i č n i d o d a t k i , k i bi bili me»

nujnejše

preoblačenje

kakor

pa

umetno

tega, kar je že

tu?

območju

etruščanskega

kulturnega

rodajni za določitev časa, niso najdeni,

Vurnik.

ali

po

svoji

zraven

ornamentiki

(»falsche Schnurornamentik«) spada ta Gantscho

Tzenoff,

Die

Abstam»

m u n g der Bulgaren u n d die

Urheimat

der Slaven. Eine

Thrakoillyrier,

Goten,

H u n n e n , K e l t e n u. a. V e r l a g :

Walter

d e G r u y t e r et C o . B e r l i n » L e i p z i g knjigi

tej

obširni

hoče

'

in

pisatelj

lepo Gančo

1930.

Avtor Lužičkih Ijeni

knjižici. Slog

grede

truplu

pred

Balkanskega

prihodom

sledi,

da

s o bili

polotoka

Slovanov.

Bolgari

Bolgari

Iz

tega

predstavljajo

Т г а к о Л И г е in d a ni b i l o n i k a k e zije vzhodnih barbarskih Avtor na pri

nov

ponavlja

način,

nas pred

kar

v so

s t o leti

let j e m : Kollar,

življenju

da

političnem

približno

čitatelj

naredi

severnih in

pripove» si

približno Srbov,

kulturnem

o

mimo» sliko

o

njihovem

stremljenju,

o razvoju njihove literature, o narodni

inva«

umetnosti Od

in

trdili polsto»

Sembera, Davorin

je lahek,

in

Infor» naslov»

stare

obliki

in p r e d

lahko

že

narodov.

novi

gladko

zemlji

in

Cenov,

univerzi, na

in je v t i s k e

macije s poti popisal v zgoraj dovanje

da

je č e š č e p o t o v a l p o Srbov

opremljeni ki

Pu»

t o p i š . 38 s l i k a . L j u b l j a n a 1930.

je r o d o m Bolgar in lektor na berlinski dokazati,

Ž.

V . Bučar, K o d lužičkih Srba.

der

Skythen,

V

Hallstadt.

historisch«filologische

U n t e r s u c h u n g über die G e s c h i c h t e alten

posodica v zgodnji

Tr«

in g o s p o d a r s k e m

silnih

polabskih

s o s a m o L u ž i č k i Srbi, ali k o t reliquiarum. vejši

za

Z a t o pa

nas,

ker

življenju.

Slovanov

so

so

tem mali

ostali

reliquiae zanimi» ostanek

n e k d a j m o g o č n i h s e v e r n i h S r b o v , ki s o

s e V 7. s t o l e t j u j u n a š k o bili p o d dik=

Ijencu

tatorjem

Samom

proti

Frankom

prijatelja m u in s o d e l a v c a v l e n i n g r a d s k i

Avarom.

Knjižico

toplo

priporočamo.

Милан

Будимир,

Хрват

in

Začetek

studije

akademiji

etnično

ime Hrvat

Budimira,

ropske

besede

*kar

se

pridružuje

malo zapoznelo. P o N . Marr-u s e j e ruski jezikiz obli

gorov« namreč

pojavil v z g o d o v i n i . O b r a z o v a l s e je t u d i

i z paleoêv«

iz p r a z g o d o v i n s k i h j e z i k o v n i h e l e m e n t o v ,

Oštir

m e n i l , d a i z h a j a Kacnarijc

prof. univ. K. O š t i r j u ,

redakcija „ E t n o l o g a " s č e s t i t k a m i , č e t u d i

k o v a l n a o z e m l j u , n a k a t e r e m s e je prvič

v zvezo

Prof.

znanosti, o d akademika N. S.

ki i m a v Ljubljani s o d e l a v c a (alarodista)

b e l i g r a j s k e g a l i n g v i s t a zas

Karpati.

od

(Sišićev

v r a č a t e o r i j o K. O š t i r j a , k i j e d o v a j a l jem

naslovljena

D e r ž a v i n a . Tej p r o s l a v i o d l i č n e g a jafetista. v

g. M .

zgoraj

2. Z b o r n i k ) . Z a g r e b 1929. verziranega

na čast,

z

je

»kamen,

skala,

pečina« s pluralnim formantom p I b I m .

T a k o b i i m e H r v a t i p o priliki zna«

čilo

isto

kakor

'Azmàveç

ilirsko«traški

Tivrrjvoi.

poskusu

Dindari

Pri nadaljnjem

tolmačenja hrvatskega

imena

p r i h a j a M . B u d i m i r d o t r d i t v e , d a od« govarja besede

slovanskemu v

baltskem

ch

v

začetku

idijomu

sk

Dalje, da se značenje pristno skega bojo

imena nosilca

C h u r v a t u

(<

*skeri-o)

serenyj,

odnaša

imena ter da

g r š k e m u SXVQOÇ

„apyiXwSrjc"

(<

*axvQioç

in š. slovan«

<

* s k o r - u o - )

in se spremeni v xiQQOç

na

odgovarja OXLQOÇ

lit. š i r v a s (oo staroruski

Xevxoq).

— T o je učena

hipo«

teza za katero se n e ve, če b o kračjega ali d a l j š e g a v e k a . M i š e e n k r a t pribi« j a m o , d a s e j e h r v a t s k o i m e p r v i č po« j a v i l o n a i s t o č n i o b a l i A z o v s k e g a mor« ja, k a k o r t u d i s r b s k o , i n d a m o r a t u d i

Nikolaj Jakovljevič Marr.

lingvist t o upoštevati k o t kažipot. N.

2upanić.

zlasti jafetističnih i z k a t e r i h s e n e izklju čuje ni č u v a š k i idijom.

H. C. Д е р ж а в и н , Нфетические п е р е живанин

B прометеидскоА

славннскоо

Imena rek n a slovanskem ozemlju z o s n o v a m i -darin

традидии. Лазык и литература, 111. Ранион,

Akademik

-lom-.

A . I. S o b o l e v s k i j

научно-исследовател скиА институт срав-

zanimal

нителБноо

ruskih r e k in j e z e r : Ne-vedrie

запада

историн литератур и изыков

и востока.

Издание

Института.

Ленинград 1 9 2 9 .

vitebski (reka

Celi III. t o m p e r i j o d i č n e g a

zbornika

z a izvor gub.),

istotam),

I-dri-ca,

Žadrica

„Нзык и Литература" je p o s v e č e n 401etnici

Vedra,

Vedrica,

znanstvenega

ruske

reke :

delovanja

ruskega

akade

m i k a Nikolaja Jakovljevića Marra ( 1 8 8 8 —

Odrinka,

1928) i n k o t p r v a studija, n a p i s a n a s l a v -

v

tverski

Kodra,

in z n a č e n j e ,

Ne-vedreja, I-drie-

s e je istočno-

(jezero v Nevedranka

(jezero

istotam),

( i s t o t a m ) ; v zlivu D n ë p r a : Vedrič, Odra, Nodra,

guberniji :

Vedroša. Odrov. Nedra Tišedro,

Zatem Odrovka, in jezeri Kezadro.

S o b o l e v s k i j je mislil, d a v s a t a i m e n a Tri p r e d s l o v a n s k a - e t r u š k a i m e n a ptic. izhajajo iz v s e s l o v a n s k e g a k o r e n a *d st n e m . tal, slov. dol, dol-ina, g o t . dal, grški d^ôXoç „jama* itd. G r u z i n s k o tSul II dal daje na nižji s t o p n j i zal < sal in z i z g u b o p o č e t n e g a s i b i l a n t a > al. O d t u izhaja n e m š k a reka Sala in imeni j u g o s l o v e n s k i h rek Drave in Save, f o r m a l n o izšle iz k o r e n a dars z n a č e n j e m „ v o d a , reka". V i m e n u ruskih r e k : Volotyna, Polotyna, Polon, Selon, Moloma in Polomica k a k o r t u d i v j u g o s l o v e n s k i h : Lom, Doljni Lom, Gornji Lom, Črni Lom, Beli Lom, Omurski Lom, Lim (v Črni gori) vidi avtor a r b a n . k o r e n Vume „reka", lat. flumen k a k o r tudi grški f.ißavi (MIXÏJV), ruski Uman. Nadaljnja v s e b i n a studija g. D e r ž a v i n a o b d e l u j e : II. Д е р е в Б н и плоды a r m e n i c a v u l g a r i s (абрикос) и p y r u s c o m m u n i s (груша) y Славнн III. П е р у н — в лзыковых фолБклорных переживанинх y Славнн. N.

županić.

K . O š t i r , Drei v o r s l a v i s c h - e t r u s k i s c h e Vogelnamen. Razprava znanstvenega d r u š t v a v Ljubljani, 8. F i l o l o š k o - l i n g v i stični o d s e k 1. Ljubljana 1930.

Predslovansko а51гф' izvaja iz d e b l a *äsr-, ki g a i m a tudi etr. a()axo<; „IsQa^" (§ 2 — 3 ) ; f o r m a t -фin m e n j a vanje reo I v p r e d g r š k e m aiaàçcov „s7âoç ïéçaxoq" :: alaâXwv s t a p r e d i n d o e v r o p s k e g a izvora. P r v o t n i n a m e n d e b l a *ä(ijsrje »božji, s v e t " , n a kar k a ž e etr. ais(-ar) „bog". P r e d s l . lunJb je n a s t a l o iz *lQnjb < ter izvira iz p r v o t n e g a *U)lai3g-njin t o p o v e č i n o m a disimilatoričn e m menjavanju n co I § 11 iz *'Wnaag-nj; k o r e n u *wl- s p a d a etr. vel „*voltur". K isti praobliki *w(a)n-ai3gje o b u p o š t e v a n j u pojava n op O (v § 12 s o n a v e d e n i o d n o s n i s l o v a n s k i refleksi) š e staviti p r e d l i t a v s k o vânagas „ j a s t r e b " in p r e d i r s k o fang „lunj". Etr. vel je o h r a n j e n o , i z v z e m š i predlat. vol-tur, le š e

*h8^jt>

v i m e n u Vel = C(aius) ; o sličnih d v o jezičnih primerih etr.-ital. sožitja g l . § 13. O k o n č n i c i -nj- g o v o r i avtor v § 15., o s l o v a n s k i h koretalih f o r m a t a -t(a'')rv vol-tur p a v § 16. P r e d s l o v . kanja s e je razvilo iz ; d e b l o *kSpn- < *kapün- je o h r a n j e n o v *kapu"etr. b e s e d e capys „falco", p r e d g r š . Kànvç, predlat. *a-ccapu-t(a'^)r- > acci/jiVer„jastreb" in p r e d g e r m . *khapu" > *xabu-ka-z- > n v n e m Habicht; p o alternaciji labiala z labialnim

*kapnjä

n a z a l o m (o t a k š n i h p r e d s l o v a n s k i h pri merih gl § 17) s p a d a s e m k a j š e p r e d g r š . xvfiivSiç. S l o v a n s k i refleksi menjavanja

neaspirate z aspirato (capys :: * j r a 6 u - ) in sicer k :: ch, t/d :: siz in plb :: m s o

Etruščanov:

navedeni v § 19—21.

ga.

H . И. M a p p , Кавказ ии племеннын HaseaHiH и м^стныи параллели Труды KOMHCciH по HsyqcHiio племенного состава населении PocciH Росс1Искаи Академин наукт.. P e t r o g r a d 1922. Pri gradu

Akademiji

znanosti

(Petrogradu)

se je

že

leti o s n o v a l a k o m i s i j a z a etnološkega države.

sestava

Nikjer

spoznavati plemena,

ni

Lenin« pred

ogromne tako

jezik,

10

proučevanje ruske

lepe

najrazličnejše njihov

v

prilike

narode

ljudsko

in

umet«

n o s t i t d . t e r jih p r i m e r j a t i k a k o r r a v n o v

široki Rusiji. T o

e t n o l o g a širših

je zlato

polje

za

pogledov.

N a j z a n i m i v e j š a j e p a č s e s t a v a na« r o d o v in p l e m e n v Kavkaziji, ki jih je m o r d a p e t d e s e t . T i s o n a r o d i s i l n o sta« ri,

še

predarijski

sorodni

starim

Su«

m e r c e m , A m o c o n k a m , P e l a z g o m , Etru« š č a n o m i n d a n a š n j i m B a s k o m . Iz j e z i k a kavkaskih aborigenov

se

da

marsika«

t e r a t a j n a iz a n t i č n e z g o d o v i n e i n mi« t o l o g i j e rešiti, pa tudi z a č e t k i skih narodov tu pa tam Ali

delo

slovan«

pojasniti.

lingvističnega

Čečenci, itd.)

Abhazi,

je

zelo

prav v starejših

dob

Lezginci,

Gruzinci

naporno, ker

začetku

(Čerkezi,

in m a l o

za

je

še

vse

ostankov

konstrukcijo

iz

histo«

r i č n e g r a m a t i k e . A v e n d a r s t v a r napre« duje, ki jo v o d i eden

najgenijalnejših

l i n g v i s t o v d a n a š n j e d o b e , N . J. M a r r . , V

gori

njuje

imenovani

etimologijo

in p l e m e n s k i h

6

n a m pojas« i

kavkaskih

imen.

Schachermeyr sehe

studiji N.

Fritz,

narodnih ; Zupanić.

E t r u s k i«

F r ü h g e s c h i c h t e .

Kartenskizzen.

Berlin

&

Mit

Leipzig,

Prvo

meyrjevi med

Die

pa

odklonila,

ker

ni

prinesla, o Schacher«

je

treba

najodličnejša

reči,

da

spada

etruskološka

dela,

kar m o r a priznati tudi oni, ki bi h o t e l problem

drugače zgrabiti kakor

chermeyr.

Ta

je

jedra.

Pravilno

da

treba

je

šel stvari

je

njegovo

razumeti

Scha«

prav

do

naziranje,

zgodnjo

etru«

š č a n s k o z g o d o v i n o le v n a j o ž j e m

stiku

z zgodovino ostalih sredozemskih

kra«

jin. Z a t o je p o d a l v

oris

prvem delu

z g o d n j e z g o d o v i n e v s e h d e ž e l o d Me« z o p o t a m i j e d o I t a l i j e . M a r s i k a t e r o no« vost n a m je avtor pokazal v teh, še v e d n o premalo

zgodovini

raziskanih

de«

žel. P o s e b n o z a n i m i v o j e t r e t j e p o g l a v « je

prvega

zvano leta

dela,

ki

egejsko katere

točno,

obravnava

okrog

ogromno selitev

vzrokov

katere

tako«

preseljevanje

1200., o n o

dov,

še

ne

dežele

ob

naro«

poznamo

katastrofalne

pa so čutile v s e

posledice Sredozems

skem morju, p o s e b n o tudi Grška. se, da je šlo za ekspanzijo gijskih

plemen,

tudi

katerim so se

Ilirci.

preseljevanja

Posledica

Zdi

traško«fris pridru«

egejskega

je tudi vdor Filistrov

v

Egipet. Ti so potovali tjakaj deloma po s u h e m , č e z M a l o iVzijo i n S i r i j o , delo« ma po morju čez Kreto. Odpor čanov

je

ustavil

prodiranje

Egip«

Filistrov,

ki s o p o t e m u s t a n o v i l i v v z h o d n i dozemski

kothni

obsegala

tudi

uničena

lastno

Kreto.

mikenska

Potem

kultura.

je

gibanja

najdbe. konec,

K o je bilo je

zavladal

G r š k e m se razvije nova

je bila

Poznejša sporo«

ča. Z a t o p a t e m j a s n e j e g o v o r e ološke

sre«

d r ž a v o , ki

tradicija n a m o t e m ničesar ne

arhe-.

selitvenega mir.

Na

kultura,

geo«

metrična. Silno z a n i m i v a je sedaj slika,

W a l t e r d e G r u y t e r & C o . , 1929. X V I I .

katero

— 317 s t r a n L

vzhodni

ški

Muehlestein,

je kritika

prav nič n o v e g a

žili

raziskova«

n j a pri k a v k a s k i h a b o r i g e n i h

Hans

H e r k u n f t d e r E t r u s k e r in p a t a l e knji«

nam

pokaže

Schachermeyr

kotlini Sredozemskega

v

morja.

V z a d n j e m č a s u s t a i z š l i d v e nem«

G r č i j a s a m a p r e d l e t o m 800. š e n e igra

deU

n o b e n e v l o g e . Pisatelj p o t e m preide na

o

izvoru

in

stari

zgodovini

Italijo pa je

nujno

razpravlja

le

potrebno

za

etruščanskega dajejo Prvi

sliko

del

se

Vsekakot

izvajanja italske

torej

kar

razumevanje

vprašanja.

njegova

smiselno

o tistem,

dobro

in

predzgodovine.

ne

peča

narav»

nost z Etruščani, vendar ustvarja dovinski okvir za razumevanje

zgo<

nadalj«

njega. N a vprašanje o izvoru

Etruščas

s o prišli v I t a l i j o p r v i E t r u š č a n i , ustanovili

prve

Populonia

in

Okrog večji

del v

seboj pobijajo. Starejša

hipo» je

etru«

vrne

prebis

vdor

Kimercjcev.

arheološkega

pisatelj

Po

materiala

domačo

tradicijo

Etruščanov in pa antična sporočila.

so

prvotni

konec

raziskuje 4.

avtohtoni

Italiji morda

p r i s e l i l iz M a l e A z i j e , d r u g a p r a v i , da Etruščani

tudi

poprej

š č a n s k e d r ž a v e v Mali A z i j i je obravnavanju

t e z a i m a E t r u š č a n e z a n a r o d , ki s e

so

Ostanku

napravil

se med

ki

Etruščanih.

o d g o v a r j a j o , k a k o r z n a n o , z dve« ki

Caere.

Italijo

ostali v Mali A z i j i . P o s l e j je v težišče

hipotezama,

tremi,

Tarquinii,

tudi

Etruščanov,

ma

s

kolonije: mogoče

800. s e j e i z s e l i l v

nov

oziroma

kjer

s o p o s e l i l i r u d o v i t e b r e g o v e E t r u r i j e in

poglavjem nazaj

drugega

dela

na v z h o d

se

S

avtor

in r a z p r a v l j a

o

valci Italije, oziroma, da s o se priselili

nazivu Etruščanov, o orientalskih virih

s

o

severa.

Schachermeyr

zastopa

t e o r i j o in j o s k u š a t o č n e j e in

podpreti.

stva

so

tičejo

Njegova

čisto

v

pa pogrebnih

dokazna

form

običajev.

avtor, se stojno

izvajanja,

natančnostjo

glavje o j e z i k i h s m o že gori omenili. T o poglavje

Etrušča» poštev. priznava

materiala.

Z

je

morda

najslabotnejše

tradicije z v e s t m i o t y r s e n s k i h Etrušča« tudi

vprašanje Pelazgov,

sam,

poudarja

pa

samo»

d a j e še p r e m a l o m a t e r i a l a z a

veliko

s o d b o o Pelazgih. Čisto n o v je p o i z k u s

Schachermeyr Mali

Aziji

točno

določiti

maloazijsko

vino Etruščanov. T o

končno

pradomo«

j e M y z i j a ali

pa

Lidija. Ker gre tu

za

severnozahodna

d o z a k l j u č k a , d a j e igrala M a l a

n o v o s t , je avtor m a n j p o g u m e n .

v

VIII.

stoletju

v

prav

čisto

uničena.

in

imenitno

v l o g o , d o č i m j e bila t a k o j p o selitvi

Azija

rokodelskem

oziru

Pisatelj

p o t e m n a I t a l i j o in v d a l j š e m

v

n i h o b d e l u j e a v t o r v 6. p o g l a v j u

J o n i j i , L i d i j i , K a r i j i in Frigiji in p r i d e

umetnoobrtnem

etru«

v s e m delu. Radi ozkih zvez pelazgijske

kakor

preiskuje

ventalnih

in

Jezik

najprej grobove v zahodni

išče

grobov

o p i r a j o le n a d e l o m a

predelavo

in

se

n o v pride šele v drugi vrsti v Tozadevna

sreds

Etruščanih

ščanskih oporišč na potu v Italijo. Pos

in

arheološka

glavnem

prvo

preciziiràti

egejski preide

odstavku

Kons

č n o p o g l a v j e o b r a v n a v a še n e k e m a l o » azijatske
strani

skupnos

religijo,

na

drugi

a b e c e d o . Kratek r é s u m e še enkrat

str«

ne rezultate dragocenega

d e l a , ki

člo«

veka

k

ugovarjanju,

t e m m u gre v g l a v n e m za to, da reši

še bolj pa k p o n o v n e m u

premišljanju

vprašanje,

o

raziskuje

etruščanske ali s e

dobe

nekropole. med

Pri

etruščani

sili s i c e r

problemu.

včasih

Schachermeyrjeva

Pred«

s k i m i g r o b o v i , r a z e n i t a l s k i h , t u d i tak»

zgodovina Etruščanov more

šni, k i s e n e d a j o r a z l a g a t i iz

veljati k o t najboljše, kar s e je v

razvoja

italskih pogrebnih običajev, pač pa podobni azijatskim

poprej

obravnavanim

grobovom.

Avtor

vprašanje in trdi na podlagi

so

njih letih na t e m polju

malos

opisanega

Saria.

Mit

Beiträgen

v o n A . D o p s c h , H . R e i s , K.

Šchuhma«

Tacitus

Germania.

s e j e i z v r š i l a s e l i t e v E t r u š č a n o v iz Ma«

cher. U n t e r

le A z i j e v I t a l i j o v d v e h

herausgegeben und erläutert v o n

etapah.

Ob

k o n c u e g e j s k e s e l i t v e , m e d 1000. in 9 5 0 .

zad«

zmoglo.

Balduin

potrdi

maloazijatskega kulturnega razvoja, da

nedvomno

heim

Reeb.

Mitarbeit Mit

von

einer

H.

Karte

Klenk Wil« und

42 Abbildungen

auf

2

Doppeltafeln.

L e i p z i g , B . G . T e u b n e r , 1930. L i t e r a t u r a o T a c i t o v i G e r m a n i j i in o raznih izdajah tega dela, opremljenih z v e č ali m a n j je

naravnost

obširnimi

ogromna.

komentarji,

Tacitova

manija je najpomembnejše delo

antike.

spisov

Kritika

o Germaniji.

etnografsko

Postavim

dr. E v g e n

je prvega

napisal

K. S c h u h m a c h e r , ki o b r a v n a v a

proble«

treh

dodatkov

te

izdaje.

m e z g o d o v i n e n a s e l j e v a n j a i n p a etno« grafsko « arheološke dodatek

probleme.

je napisal

manističnega

Hans

Drugi

Reis

z

ger«

vidika (jezikoslovje,

ime

vseh

plemena, nauk o bogovih), zadnjega pa A l f o n z D o p s c h o g o s p o d a r s k i h razme«

etnograf

F e h r l e v o r i g i n a l u in

p r e v o d u i n z v e č j i m e t n o g r a f s k i m do-d a t k o m , ni b i l a p o s e b n o d o b r o

zasluga

Od

izdaja,

ni o d o b r i l a

ki jo j e oskrbel heidelberški prof.

Ger«

ge. T o je največja

rab

seznam

imen

in stvari zaključuje t o najboljšo

Germanov.

Obširen

novo

izdajo Germanije.

B a l d u i n Saria.

sprejeta.

V e č j a n o v a izdaja torej res potrebuje p o s e b n e u t e m e l j i t v e . In izdaja, o kateri

NOVE

g o v o r i m o tu, je utemeljena. T a izdaja

IN Z N A N S T V E N E

ni z a m i š l j e n a

izključno

samo

z a uče< нал,

novega

В. Бунак

učiteljem

onih

je bolj

namenjena

šol, ki n i m a j o

bogate

k n j i ž n i c e i n z a t o n e m o r e j o i m e t i toč« nega

pregleda

materialu, učiti

o

vanja. tudi

o

povsod

pa se vendarle

najnovejšem Zato

dvoje

REVIJE.

РусскиА антропологическиА ж у р -

njake, katerim v s e e n o le v e d n o še k a j nudi, n e g o

KNJIGE

TOM 19, выпуск 3 — 4 , редактор В . Государственное издателвство.

Москва 1930. V s e b i n a :

Г. А. Ш м и д т ,

Современное состонние вопроса o ранних

raztresenem

стадинх ембрионал ного развитин чело-

h o č e j o po«

века. — С. Д С и н и д ы н , И з материалов

stadiju

razisko«

обвдих и посемеАных

pa je izdajatelj

pridobil

обследованниИ русского населенин Каре-

tako

odličnih

strokovnih

антропологических

лии. — П Н. С о к о л о в ,

Опыт выделе-

s o d e l a v c e v , k a k o r s t a t o K. S c h u h m a «

нин

cher,

весу, окружности груди и их функиио-

zaslužni

germanskega

bivši

ravnatelj

osrednjega

rimsko«

muzeja

морфологических

типов

по росту,

v

налнан характеристика — М . А П е т р о в ,

iVlainzu, i n p a z n a n i d u n a j s k i g o s p o d a r «

Антропологические исследованин нормал -

ski historik A . D o p s c h . Obširni uvodi,

HOft стопы применителБНО к стандартноА

k i j i h j e n a p i s a l i z d a j a t e l j s a m , obrav«

построоке наиионалвноА обуви. — Н. В.

n a v a j o izvor in p r e d z g o d o v i n o

Теребинскан-Шенгер,

nov,

pri

čemer

antropološki

so

Germa«

vpoštevani

momenti,

dalje

tudi

raziska«

vanje evropskega severa v starem veku in viri G e r m a n i j e . K a r s e t i č e Tacitovega telj

izrecno

dela,

je v a ž n o ,

priznava,

d a izdaja«

da je t o

zelo

pogosto

nazor, da je hotel T a c i t Rimljanom pokvarjenih

delo

11вет волос

школ ного возраста

г.

— Реферати, мелкие заметки

и пр. О. Schaginhaufen, D i e anthropolo« gische Untersuchung an d e n schweize« rischen rieht.

Stellungspflichtigen,

IV.

Be«

B e r n 1930.

nastopajoči pokvarjenim

p r e d o č i t i s v e t l i p r i m e r ne« Germanov

Ленинград

presoje

i z r a z i t o e t n o g r a f s k e g a z n a č a j a . P o pra« vici zavrača

и глаз y д е т е о

in jim s t e m

M i ć u n M . P a v i č e v i ć , K a k o s u po« stali

moji

»Crnogorci«.

Радмила

Z a g r e b 1930.

C. Петрови

,

„Васоје-

pridigovati pokoro. V besedilu je p o d

вички закон о д дванаест тачака" г Илије

črto n a v e d e n kratek, a jedrnat kritični

Јели а

p r e t r e s b e s e d i l a , v k a t e r e m p a s e opo«

Ј.

zarja tudi na izčrpne t o z a d e v n e

razla«

Београд 1 9 3 0 . Mal, Okrog

Zbornik).

Zagreb

Ilirizma. 1929.

(Šišićev

V . Suk, Faultless teeth a n d B l o o d C r o u p s . (Publications de la Faculté des sciences de l'Université Masaryk, r é d i g é e s p a r B. H o s t i n s k y , B r n o 1930. A.

Hämäläinen,

Keskisen. leisella

RannikoUa. v

srednjem

Suomenpuo«

(Lov na delu

morske

Botnijskega

z a l i v a ) . H e l s i n k i 1930. W i e n e r Z e i t s c h r i f t für V o l k s k u n d e (vormals sehe

Zeitschrift

Volkskunde).

Haberlandt.

XXXV.

für

österreichi«

Geleitet

von

Jahrgang,

M. Heft

4—5. W i e n 1930. Vsebina: Arthur Haber« 1 a n d t, F ü h r e r d u r c h d i e S a m m l u n g e n d e s M u s e u m s für V o l k s k u n d e . — Li« teratur der V o l k s k u n d e .

Гласник

Историског Друштва

y

Новом Саду. Директор : Ст. Станојеви , у р е д н и к : Д у ш а н Попови . Кн>ига III, свеска 3. Сремски Карловии 1 9 3 0 V s e bina: H. Р а д о ј ч и , O двадесетпетго, дишн>иди смрти Ил. Руварда. — М. Ш е в и , Српски песниии на ма1]арском језику. — Д . П о п о в и , Јавна б е з б е д н о с т y Банату и Срему y првој половини 18. века. — Св. М а т и , Доситијеве н е објав.гене проповеди. — М. К о с т и , Куга y Србији 1814 и обрана Срема. — Д . К и р и л о в и , Српско народно п о з о риште II. — Н. М и л у т и н о в и , Милети и Полит y борби за надијонални опстанак Срба y бившој Угарској. — Ситни прилози. Trabalhos da Sociédade Portugue: sa d e A n t r o p o l o g i a e Etnologia. V o l . I V . , f a s c . III. P o r t o 1930. Vsebina: A l v a r o Louis de Pina e

N. nen

p s e ( H a l i c h o e r u s g r y p h u s i n P h o c a hi« spida)

1929.

č i s . 125).

Hylkeenpyynti

Ponjanlahden

A l f r e d B a c h m a n n , D a c h w slowi« anskiem budownictwie ludowem. Lvov lorga,

Geschichte

u n d ihrer Kultur.

der Ruma«

Hermannstadt

( S i b i n ) 1929.

J. Двији , J. H. Јованови , Б. Ж . Милојеви , С. М. Милојеви , Владимир Кари и fteroB географски и надионални р а д П о с е б н а издан>а Географског Д р у штва, св. 5. Б е о г р а д 1929. Mitteilungen der Anthropologis sehen Gesellschaft in W i e n . Band L X L , H e f t 1—2. W i e n 1 9 3 1 . V s e b i n a : J. S z o m b a t h y , Klein« wüchsige Skelette aus bronzezeitlichen G r ä b e r n b e i G e m e i n l e b a r n . — F . H e 1« m i c h . Urgeschichtliche Theorien in d e r A n t i k e . — R. P i 1 1 o n i, I t a l i s c h e Kerbe. Eine paläethnologische Unter« suchung. — A . M. T a l l g r e n , Zur C h r o n o l o g i e d e r o s t e u r o p ä i s c h e n Bron« z e z e i t . — L. F r a n z, D i e v o r g e s c h i c h t « l i e h e n A l t e r t ü m e r K ä r n t e n s . — Lite« raturberichte. Mirko RussNikolajev, Slika s v . K ü m m e r n i s s e u V e l i k o j Mlaki. Etno« l o š k a b i b l i o t e k a 8, u r e đ u j e prof. V L T k a l č i ć . Z a g r e b 1930. R. Bieber, F ü h r e r d u r c h G r i e c h e n « l a n d u n d A l b a n i e n n e b s t e i n e m klei« nen Sprachführer: deutsch«albanisch u n d d e u t s c h « n e u g r i e c h i s c h . M i t 2 Kar« t e n u n d 2 8 P l ä n e n . P r e i s R M 9. D r e s « d e n 1931. Exposition Coloniale Internatio= nale d e Paris e n 1931. Paris 1931. R o c z n i k W o l y n s k i . W y d a n y stara« niem wolynskiego zarzadu okregowego zwiazku polskiego nauczycistva szkol p o w s z e c h n y c h . T o m I. R ô w n e 1930. Sbornik

muzeâlnej

slovenskej

Rodrigeus, Sousa Pe«

společnosti. Ročnik X X I V . , Sošit 1 d o 2. T u r c i a n s k y s v . M a r t i n 1930.

T e i r a, D i s s e c ç i o d u m N e g r o d e Mo« ç a m b i q u e . — F. L o p e z A . C u e v i 1« 1 a s, N o v a s c e r a m i c a s d a s A n t a s Ga«

Fr. I l e š i ć , O p o s t a n k u i z r a z a »ju« g o s l o v e n s k i « . (Прилози за к л и ж е в н о с т ,

legas. — Varia, Revista

bibliografica^

језик, историју и фолклор, кн>ига IX.» св. 1—2.). Б е о г р а д 1 9 2 9 .

J o h n L . M y r e s , A n t h r o p o l o g y : na« tional

and international.

(Presidential

з в и ж е н и е . — Н. П. Б а з а н о в г , П р о е к г т г на

Dirr, für

herausgegeben

von

v o n G. Teil

Adolf

вое деслтилетие 1 9 1 9 — 1 9 2 9 . B a k u 1930.

Deeters,

verantvort«

A . Kind, D i e Weiberherrschaft de.

jor, G. M . B . H . Leipzig 1931.

und

Vsebina:

G . D e e t e r s,

D i e Na«

der W o c h e n t a g e im

Südkoukasi«

s e h e n . — J. M a r k w a r t ,

Historische

Data

zur Chronologie

der

Vocalge«

s e t z e i m A r m e n i s c h e n . —• H . J e n s e n , Die

altarmenische

(t'e).

—

Konjuktion

N š a n

Ein Erklärungsversuch der hethitischen Kasualendung

—

a z.

d r i c h, B e i t r ä g e Lexikon

des

J. F r i e«

zu G r a m m a t i k

Chaldischen.

Bleichsteiner, Sprach«

—

und

—

Beiträge

und Volkskunde

des

Mit über

R. zur

georgi«

1400

170 B e i l a g e n .

Textillustrationen

V e r l a g für Kultur«

f o r s c h u n g . W i e n « L e i p z i g 1930. Fritjof

Nansen,

Durch

d e n Kau«

kasus zur W o l g a . M i t 42 A b b i l d u n g e n u n d 2 Karten. F. A . B r o c k h a u s .

Leip«

z i g 1930.

et'e

Martirossian,

in

d e r G e s c h i c h t e d e r M e n s c h h e i t . 3 Bän«

l i e h K. R o t h . f a s c . 7. V e r l a g A s i a Ma«

men

государствен-

ныА у н и в е р с и т е т и м е н и Л е н и н а . П е р -

Begründet

den armenischen

за зад- лженинта и говорит-

АзербаИджанскиА

T . К р а ј н и ч а н а и , Кирило и Методије и Словенство. Скопл>е 1 9 3 0 . Caucasica.

закон

в-Б Франдин н Италии за 1826 г.

A d d r e s s ) . L o n d o n 1930.

Stogodišnjica oslobodjenja Grčke. Савремена Грчка. ( „ N o v a E v r o p a " , knjiga XXI, br. 5). Z a g r e b 1 9 3 0 . V s e b i n a : R e č g . V e n i z e l o s a . — Б. Р а д и д а ,

Венизелос.

— K. P a l a m a s , H i m n a v e k o v a ( p e s m a ) . —

K. П а л а м а с ,

Грчка

палингенеза

(визија грчког препорода). — V. M i 1 e r , Savremena

G r č k a . — Г. Л и K H O c , П о -

sehen S t a m m e s der Gurier

(I.Hälfte).

литичка еволудија Грчке после рата. —

—

Bekehrung

Sotiris

J.

Markwart,

Die

Iberiens u n d die beiden k u m e n t e der iberischen Slovansky

Prehled.

ältesten Do« Kirche.

(pesma).

Skipis, —

A.

Himna

Jeladama

Mihalakopulos,

S m e r n i c e g r č k e s p o l j n e politike. — S o

Sbornik

pro

tiris

Skipis,

Salamina, ostrvo slave !

p o z n a v a n i p o l i t i c k é h o , s o c i a l n i h o a kul«

— З д р а в о богата Јонијо! (песма). — P .

t u r n i h o ž i v o t a s l o v a n s k y c h s t a t u a nâ«

C a 1 d a r i s , Za s p o r a z u m b a l k a n s k i h n a

rodu.

roda.

Vydavatel

A d . Cerny.

Ročnik

X X l l l . P r a g a 1931.

— Gj. K a f a n d a r i s ,

zbližanju balkanskih

П. У р а н к а р , Историјски значај гнада

панастазију,

Futevi

k

naroda. — A П а -

O балканској унији. —

Скопл.а. Штампарија и кшиговезнида В.

P. P a p a n d o p u l o s ,

Димитријеви а. СкопЛ)е 1930.

Instituta. — L. M a c a s . S a v e z b a l k a n s k e

Н а у ч е н г п р е г л е д г . Слободен Университетг

за политически и стопански

omladine.

—

Uloga Balkanskog

C. T. Л а с к а р и с ,

Првд

Савез изме1)у Грчке и Србије (1867). —

науки. Год. II, к а и г а 2 . Печатнида „Ху-

C.Evelpidi,

дожник".

n o m i q u e d e s E t a t s b a l c a n i q u e s — 1. B e

Бобчевт),

Sofija

1930. Vsebina:

C. C.

Участието на Бглгарит-Е вт.

lin,

Le rapprochement

Grčko-jugoslovenski

privredni o d

зав- рата (грдкото освободително движе-

nosi.

ние

финансије Грчке. — Н З а р и ф и с , П р о -

1821).

—

С. С. Д е м о с т е н о в Б ,

Проблемата на международнигк и надионални монети вт> литературата вт> X V I — XVIII в. — А. И ш а р к о в т . , Гжстота на населението в ^ Бглгарин. — И. П a л a зoв•^,

Проблема

за производител.а

и

консуматора вт, международното коопер.

—

éco

B . J. Д е л и ј а н и с ,

Државне

б л е м и з б е г л и д а Грчке. — P . J e v t i ć , S t o g o d i š n j i c a g r č k e n e z a v i s n o s t i . — Z. S t e f a n o p o 1 î , S t o godina grčke slobode. — Филеас

Лебег,

Новогрчки

духовни

препород. — K s . L e f k o p a r i d i s , gled

savremene

grčke

književnosti.

Pre —

T. Т о м о п у л о с , Грчкој. —

Ликовне

G. L a b e 1 e ,

— N. M o s k o p u l o s ,

уметности

Gréka

Grčka štampa. —

У н а м у н о o Грчкој. — E u g e n i o Akropola

y

muzika.

b e z molitve. —

B.

d'Ors,

Radića,

o 1 a,

I gruppi

sanguini

come

fattore

e i : n o « a n t r o p o l o g i c o . — S. S e r g i e V . C a p r i 1 1 i, O s s e r v a z i o n i di

forma

delle

e

sui

dimensone

orbite ed

rapporti

tra

il c r a n o

le

volte

cerebrale.

—

P o s l a n s t v o G r č k e ; Делфијско откровен>е;

U.

T a j n a Misolungija

d e l l a p r e i s t o r i a d ' I t a l i a . — I. Z o 11 e r,

Narodna Matasović.

starina.

Uredio

16 s v e s k a . Z a g r e b

Josip 1930.

V s e b i n a : J. N a g y , S t j e p a n R a d i ć (1871—1928). glagolski

—

S.

Ivšić,

»testament«

Hrvatski

Jelene,

sestre

P e t r a K r u ž i ć a , iz g o d . 1541. — V . kat,

v a t s k o j u X V I I I . s t o l j e ć u . — J. s o V i ć,

Protunapoleonski

manifest

1813. u

—•

Du-.

P r i l o z i z a p o v i j e s t k u l t u r e u Hr«

A.

želje

Mata«

austrijski

hrvatskom

prevodu.

J e 1 a č i ć,

Narodne

tegobe

banskoj

Hrvatskoj

1848.

—

prošlosti

za

u

G j . S z a b 6,

Spomenici

Slaveni u Španiji prije hiljadu godina. —

L. B r o z o v i ć ,

Koprivnice. da,

—

Vadina.

dimir

Stare

M.

—

slike

grada

Stojković, —•

Via«

Publikacije,

bi«

Iješke. S o c i e t à R o m a n a di A n t r o p o l o g i a . XXVIII.

Roma

Vsebina:

Vol.

Sergi,

nella

S i 1 1 b n i, L i g u r i

G.

Liguria

—

A.

Orientale.

R o m a g n a

allo

studio

f alosindatilla. — anomalie

di

—

—

les

dei p o p o l i

selvaggi.

dini

all'

antropometria

serbi.

—

Sabatini,

G.

R e 11 i n i, S u l l a

logia

dell'

Italia. — K. aus

Note

e

Hildén,

Feuerland.

età

Manoia,

dell'

degli

Zwei

le

nell'

Michel

Lascaris,

l'église

moldave

avec

du

Bulletin

de

t o m e XIII. Bucuresti histoire

de

logique

Ukrainien.

Paris

typôw konstytucyjnych.

historji

prognatismo narlo. — altre ossa

G.

Dell'

e

arte

—

quater«

alpestre«rurale. al

il m e t o d o

Sergi,

cosi di

—

determi«

della Patagonia. — D .

e

Vi«

z a g o d i n u 1928.'

Loth,

Gdariska

szkola Odbitka

i filozofji

anato« z

ar«

medycyny

oraz historji nauk p r z y r o d n i c z y c h , t o m V I I L , Z . 1—2). P o z n a n

detto

Crani antichi

XVI. Akademije

1929. S v e z a k 42. Z a g r e b 1930.

chivum

algerini.

Zagadnienia

Wydawnictwo

Dentystycznego,

znanosti i umjetnosti

d e 1' socio«

1920.

Ljetopis Jugoslavenske

ragazzi

Intorno

Extrait

historique,

Institut

Kazimierz Stolychwo, Przegladu

de

1927.

1' U k r a i n e .

nei

Sergi,

metro«

patriarcat

Roumaine.

(1584.-1812.).

Gius

le

la s e c t i o n

E.

arte

Joachim,

p o l i t e d e M o l d a v i e et l e s r e l a t i o n s

miczna

dell'

поход*

1929.

Congenite

M a r r o,

o

божденин крусалима ( 9 9 9 — 1 0 0 3 ) . B e o g r a d

Osservazi«

e

1930.

по призыву папы Силвестра П длн осво-

turchine ed

in

Indianerschädel

Легенда

K a 1 1 e,

G i o.

crono«

eneolitica

Helsingfors

H. M. Б у б н о в г ,

acroce« arti

A.

comunicazioni.

ten

naria

e

alla Ion«

g e v i t à . —• U . relativa

Con« conta«

T a 11 a r i c o

suUe m o c c h i e

tunisini

dei

I predeterminati

oni

uomo. — H.

estin«

B. M a«

e B. K o n s t a n t i n o v i ć ,

tributo

E.

E. R i z z a 1 1 i, S u

sviluppo

S a v o r g«

zione

e

G r a f f i. S t u d i e r i c e r c h e s u l p r o g n a « Contributo

F.

lacume

Michel Hruchevsky, Abrégé

G i u s e p p e

cia umana. —

—

e

dell'

1928/29.

U n o s t u d i o s o p r a i c a r a t t e r j d e l l a fac«

tišmo.

alfabeto.

de Pać. A c a d é m i e

R i v i s t a di A n t r o p o l o g i a . A t t i della

Celti

sull'

Svoglimento

n a n, I n t o r n o al p r o b l e m a

Va«

J. A n d r a s s y ,

Mažuranić.

Studi

i

r a t a i p o s l i j e r a t a . — J. A n d r a s s y ,

B e 11 i n i,

1928.

N . Županić, Les Serbes à Srbčište (Macédoine) de

au

VII=

»B y z a n t i o n«,

1929.

siècle. tome

IV.

Extrait Liège

A n m e r k u n g e n zu d e n Kinders und H a u s m ä r c h e n der Brüder G r i m m . Neu« bearbeitet und

vom J o h a n n e s

Georg

Polivka.

Dieterich'sche Leipzig

1913—1930.

ročnik

vestnik

XXIIL,

Polivka.

Hlavni

Jifi

a Karel

Horék

svym

Bände.

Verlagsbuchhandlung.

Närodopisny sky,

Bolte 4

nâkladem

českoslovans

č. 4. R e d i g u j e

J.

spolupracovnici: Chotek.

Vydala

Narodopisna

společ«

n o s t C e s k o s l o v a n s k â . P r a g a 1930. V s e b i n a : J. F. S v o b o d a a V . F a b i a n i, Č e š k o s l o v e n s k a l i d o v a ke« ramika. — J o s e f V o l f , Kacir sv. J a n B u r i a n . —• F r a n t. S t a m p a c h, Z â k l a d y nârodupisu cikànù v ČSR. — D r a h. S t r a n s k a , L i d o v é o b y c e j e h o s p o d a r s k ć . — Literatura. Drobne zprâvy narodopisne.

група. — П. С л а н к а м е н а д , П е д з г о гика на универзитету. — Б С а р и а , Епиграфски споменипи из Јужне Србије. Т . Т ) о р 1 ) е в и , Негри y нашој земЛ)И.— В. Р а д о в а н о в и , Народна предан,а o убијашу старих л.уди. — Географскоетнографска nopeljeita. — С в Р а и ч е в и h , Народна H o m a a y Скопској Нрној Гори. — M Ф и л и п о в и , Задруга Спаси а. — Преглед литературе — ПитанЈЗ и одговори. С ага s D a v a n , Dr. Frenzen: Dschingischan als Heerführer und seine Erbschaft. Kulturgeschichlicher Abriss des Mongolenreiches v o m XII. b i s X I V . J a h r h u n d e r t ( r u s s i s c h ) . Beo« g r a d : S e l b s t v e r l a g 1929. B e s p r . v o n iMirko«Kus N i k o l a j e v . ( O r i e n t a l i s t i s c h e L i t e r a t u r z e i t u n g 1931., N r o . 2 ) . Jadwiga dek

LothsNiemirycz,

dwüdzielnosci

Гласник Скопског Научног Д р у -

nych

штва. Кнј. VII —V111. Оделен.е друштвених наука. Уредниии : Радослав Груји и Мита Кости . Штампарија Крајничанаи. СкоплјС 1930. V s e b i n a : Ti. Т р у х е л к а , Ларизам и Крсна слава — Р. Г p y j и h , и.рквени елементи Крсне Славе. — Ф. Г р а н и , Akt осниваН)а манастира y грчким областима позно-римског дарства y V и VI веку. — В. Р. П е т к о в и , Један ииклус слика из Дечана. — Н. О к у н з е в , Tpatâ за историју српске уметности. — Ф. М е с е с н е л , Најстарији слој фресака y Нерезинама. — Ж . Т а т и , Сихастерија (поснииа) св. Саве y Кареји. А. Д е p o к o , и р к в а св. апостола Петра y Бијелом Пол>у. — А. С о л о в ј е в , С у дије и С у д по градовима Дунавске државс. — Н. Р а д о ј ч и , Грчки извори за Косовску битку. — Г. Е л е з о в и , Турски спомениди y Скоплу. Н. ^ и в a н o в и , Флагеланти y нашем Приморју. — Ј. Т-ади , Дубровчани по Јужној Србији y XVI. столе у. - М. К о с т и , Устанак Срба и Арбанаса y Ст. Србији против Турака 1 7 3 7 - 1 7 3 9 и с е о б а y Угарску. — Д . Н е д е л Ј К О в и , Мавровска психичка

jada

na

kregach

otwôrow szyjnych

(myrmecophaga

bitka ze sprawozdafi warzystwa

Przypa« poprzecz« mröwko«

jubata

L.). O d «

z posiedzeh To«

Naukowego

Warszawskie«

g o X X . W y d z i a l III. V.

Suk, Skola

a zdravi.

Zvlastni

o t i s k č l a n k u z K n i h o v n y N o v y c h škol, s v a z e k 6. B r n o 1930. J. T a l k o = H r y n c e w i c z , C o n t r i b u t i o n à la cranîologie d e s peuples actuels ou disparus d e l'Asie Centrale (Mon« golo«Khalchases, Buriates, métis d' Ourga et peuples ensevelis dans des caises f o r m é e s par un a s s e m b l a g e de pièces d e bois. (Extrait de Buletin de l'Académie Polonaise des Sciences et d e s L e t t r e s , C l a s s e d e s S c i e n c e s Ma« t h é m a t i q u e s et N a t u r e l l e s . Série B: Sciences Naturelles (II). Swiatowit. cheologicznego Towarzystwa skiego. wicz. 1928.

Rocznik

muséum

im.

Majewskiego

er.

naukowego

Redaktor:

Sv.

T o m Х П . 1924/28.

ar«

Warszaw« Antonie« Warszäwa

Man. A

monthly

Record

of

An»

Antonin

thropological Science. Published under

Zalési.

tiie

niči

Direction

pological

ob

the

Institute

Royal

of

Anthro«

Great

Britain

and Ireland. V o l . X X X . N o . don

11.

Lon-.

1930.

valašska

kladeni

Slovenska

musejni

čovicich.

Luhačovskć

k narodopisne

S

muzeâlnej

siovenskej

čovicich

s p o l e č n o s t i . R e d i g u j û : K. A . M e d v es cky

a Jân

čislo

3. T u r c i a n s k y Bajke

Geryk.

in

Ročnik

Sv.

XXII.,

Martin

pripovedke

1930.

slovenskega

ljudstva. Z mitološkim u v o d o m Kelemina.

ba sv. Mohorja«.

společnosti

prispčnim

uredil

Založila

Celje

»Družs

Velika,

bis

118.

Jahresbericht

des

Tu

gozdnatega

se

Valahov, mesta

über

die

bis

1929.

Herausgegeben v o m Kuratorium.

Graz

1930.

Vsebina:

mund

Attems

Jahre

1927

Landeshauptmann t-

—

Kurator

Eds

August

E i n s p i n n e r f- B e r i c h t d e s K u r a t o r i u m s . —• B e r i c h t e

der

Abteilungen.

—

r i e h t der. L a n d e s b i b l i o t h e k . — des Landesarchives. —

Bcs

Bericht

Personalstand.

Г о д и ш ж а к Матии.е С р п с к е . Калне-

Michel ducteur

okolu

risb

kopališča tromeji

in

izs

Hanakov.

severovzhodno

Brod.

Lascaris,

de

ter

prebivalstvo

Slovakov

Uh.

deloma

tabel

opisuje

predela

knjiga

181

Luhačovice na etnografski

od

Luhas

opremljena

ilustrovanih

tekstu.

med

1930.

krasno

kolorirano v

Nas Luhas

Ministrstva

j e t o , ki š t e j e 566 s t r a n i ,

steiermärkischen L a n d e s m u s e u m s Joans neum

v

1930.

T a teren se razprostira 116.

hras

a Hanč.

Obhodu, prùmyslu a živnosti. V

Časopis

Jakob

Vâclavik,

Prispévky

Tommaseo

chants

serbes

tros

en

grec.

C o m m u n i c a t i o n f a i t e à P r a g u e au C o n s g r è s d e s p h i l o l o g u e s s l a v e s le 7. o c t o b . 1929.

Extrait

Premier

des

Congrès

ves. Praga

Comptesrendus

du

des Philologues

slas

1930.

Pravilnik

za

rad

v o d s t v a finansijskih

otseka

računos

d i r e k c i j a i z a ras

čunovodno blagajničko poslovanje

pos

дар за просту 1931. годину. Издан)е „Ма-

reskih

тиие Српске" Штампарија и кн,иговезни-

o b j a v l j e n u Br. 301 — C V I . » S l u ž b e n i h

да

Јованови

и

Богданов.

Нови

Сад

1931.

uprava.

UUberg ja

ja

et

Tavastjerna

Kansanomaisia

et

Keks

Rakennustapos

Koristemuotoja

Karjalasta.

( L j u d s k e z g r a d b e in o k r a s i v K a r e l i j i ) . Helsingsfors H.

митрополита

Историјс е

Стефана

студијс

Стратимирови а

Саду, кн>ига 11, свеска 3 ) Нови Сад 1929. A d a m Fischer, Rusini. Z a r y s etnos grafji R u s i . Z 3 t a b l i c a m i in 33 ilustra« Warszawa

Metod zoper

1930.

»Časopisa

rektorata

za l e t o za

1929. ( P o n a t i s

zgodovino

in

iz

narodos

p i s j e « ) . M a r i b o r 1930.

čislo

Deseniško. univerze.

1. V y c h a z i

venec

pravda Univerza Zas

Ljubljana

mčsičnč

a srpen).

(mimo

Administrace:

čer« Praha

X V I . , S m i c h o v , M o z a r t o v a 1246. P r a g a 1931.

—

Vsebina:

Krawcovi

Mistru,

Bjarnatu

k sedmdesatinam. —

Drobs

nosti. Geografski

Kazenska

K r a l j a A l e k s a n d r a I. v L j u b l j a n i . ložba

1930. g o d . ) .

Sarajevo.

Franjo Baš, Slovenska narodopisna

1928.

Dolenc,

Veroniko

»Pravilnik«

L u ž i č k o s r b s k y vëstnik. Ročnik XII.,

,

|Гласник Историског Друштва y Новом

cijami.

štamparija.

bibliografija

1929.

Радојчи

je

N o v i n a « o d 31. d e c e m b r a Državna

konen,

(Ovaj

nik,

št.

Izdaja v A.

1—4. in

Vestnik. Urednik

zalaga

Ljubljani. Melik,

R a k o v e c,

V.—VI. dr. A .

Geografsko

lets

Melik. društvo

Ljubljana

1930. V s e b i n a :

Bohinjski

ledenik.

K

razvoju

—

I.

osamelcev

in

fiidrografskega Kamniško

omrežja

Bistrico. —

med

Savo

tni t o k p a d a v i n n a S l o v e n s k e m . — T o m a ž i č,

Donos

razprostranjenosti skem.

—

vasor

v

krajine.

J.

razmerju —

F.

k

na

Triglav. do

Baš,

G.

spoznavanju

rastlin

Rus,

in

O . R e y a, Le«

Sloven« III.

Val«

triglavske Protestanti

po« v

Prekmurju. Ljubljane.

A.

— —

F.

M e 1 i k,

Razvoj

Zwitter,

Razvoj

l j u b l j a n s k e g a t e r i t o r i j a . — S.

Ilešić,

Prvotna

območju

kmetska

naselja

v

Velike

Ljubljane.

—• M .

Kos,

trg

sorodna

in

krajevna

imena.

Stari —

M a n j š i d o n e s k i . —• O b z o r n i k . —• Knji« ževnost.

Sedemdesetletnica prof. Matije Murka. D n e 10. februarja 1931. je dopolnil n a š ožjeslovenski rojak, s v e t o v n o z n a n i slavist g. Matija M u r k o 70 let življenja. Rojen je v vasi Drsteli pri Sv. U r b a n u blizu P t u j a in živi sedaj v Pragi k o t profesor slavistike n a Karlovi univerzi. T u d i redakcija »Etno^ loga« se pridružuje proslavi jubilarja, svojega s o t r u d n i k a , s če* stitkami in najlepšimi željami za b o d o č n o s t .

Direktor Etnografskega muzeja zastopnik g. ministra prosvete pri promociji predsednika Češkoslovaške republike dr. Toma Masaryka za častnega doktorja filozofije univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. D n e 31. j a n u a r j a t. 1. ob 11. uri je bil v slavnostni d v o r a n i Ljubljanske univerze p r o m o v i r a n za častnega d o k t o r j a filozofije g. dr. T o m o Masaryk, p r e d s e d n i k b r a t s k e Češkoslovaške države. Pri činu p r o m o c i j e ga je zastopal češkoslovaški poslanik, dr. Ro= bert Flieder, ki se je v imenu p r e d s e d n i k a zahvalil rektorju, dr. A. Šerku za podeljeno najvišjo a k a d e m s k o čast t e r prečital p r e d s e d n i k o v o pismo, naslovljeno n a Slovence: »Že kot študent sem na univerzah na Dunaju in v Lipskem opazoval razne sla vanske dijake: fo opazovanje sem nadaljeval kot akademski učitelj. Prizadevat sem si namreč tudi na ta način spoznati karakterje in nadarjenost posameznih slovanskih narodov; ustvaril sem si nazore o Slovanih in njihovih usođno'kulturnih nalogah s studijem njihovih duševnih kvalitet. Kmalu sem spo znal, da se Slovenci v tem odlikujejo po svoji pridnosti in enen giji: tudi sem se prepričal, da so nam Slovenci dali odlične sla-viste — oboje mi je služilo pri primerjanju malih narodov in njih poslanju z narodi številčno večjimi in velikimi. V podelitvi doktorata ljubljanske univerze vidim priznanje za svojo stvarno utemeljeno simpatijo do Slovencev in zahvat ljujem se zato tem topleje za izkazano mi čast.« Po govoru g. poslanika je stopil p r e d e n j bivši minister dr. N . ZuDanič in ga pozdravil k o t z a s t o p n i k m i n i s t r a p r o s v e t e : »Gospod poslanik in opolnomočeni minister, izvolite izročiti v imenu Ministrstva prosvete Kraljevine Jugoslavije danes p r o ; moviranemu častnemu doktorju ljubljanske univerze, g. pred' sedniku bratske Češkoslovaške republike, dr. Tomi Masaryku,

najprisrčnejše čestitke in jugoslovanske pozdrave. Ministrstvo prosvete si šteje v izredno čast, da je v njegovem območju zabe= ležen kot častni doktor eden najznamenitejših mož sedanje dobe, otec češkoslovaške države, svetovnoznani kulturnopolitični de' lavec, praktični filozof in dobrotnik človeštva.« »Bodite tudi Vi, gospod minister, ki zastopate gospoda predi sednika Masaryka pri našem vzvišenem vladarju, a danes tudi tu pri promociji, iskreno pozdravljeni.« O b 1. uri p o p o l d a n je dal r e k t o r ljubljanske univerze, g. dr. A. Šerko, v »srebrni« d v o r a n i hotela »Union« b a n k e t na čast z a s t o p n i k u novega d o k t o r j a , p r e d s e d n i k a M a s a r y k a , na k a t e r e g a je bilo pozvanih 20 oseb. G o s t i t e l j , g. r e k t o r univerze je v p o z d r a v n e m govoru še e n k r a t naglasil zasluge p r e d s e d n i k a Češkoslovaške republike za njegov narod, za Slovanstvo in za svet, n a k a r se je g. poslanik dr. Flieder v vznesenih b e s e d a h zahvalil. N a t o j e napil n o v e m u častnemu d o k t o r j u z a s t o p n i k ministra p r o s v e t e , dr. N . Zupanić, ki je slavljenca primerjal S" Solonorn, Pitagoro, P l a t o n o m in M a r k o m Avrelijem, ki so bili državniki in filozofi v eni osebi. P r i r e d i t e v sta zaključili zdravici g. b a n a D r a v s k e banovine, g. dr. Marušiča in ljubljanskega žu= pana, g. dr. D i n k a Puca.

Srpski Abgar

Recommend Documents