Modeliranje in Prenova

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV 1. OSNOVNI POJMI ! POSLOVNI PROCES Poslovni proces opredelimo kot takšno sestavo logično med seboj povezanih izvajalskih in nadzornih postopkov, katerih posledica oziroma izid je načrtovani izdelek ali storitev. Poslovni proces lahko definiramo kot proces, ki je bistven za ustvarjanje dodane vrednosti, saj pretvori inpute (material, informacije, energija) v outpute (izdelki, storitve). ! MODEL Model opredelimo kot sliko originala, ki jo izdelamo in uporabimo kot sredstvo za: ! pridobivanje spoznanj, ! prenos znanj in ! preizkušanje brez tveganja za original. ! MODELIRANJE POSLOVNEGA PROCESA Modeliranje poslovnega procesa predstavlja: ! zajemanje in izbiranje znanja o procesu, ! natančno definiranje dogajanja v procesu. Namen modeliranja poslovnega procesa je: ! opis poslovnega procesa, ! specificiranje ustreznih podatkov, funkcij in poslovnih pravil. ! PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA - REINŽENIRING Prenova poslovnega procesa pomeni: ! »TEMELJNI VNOVIČNI PREMISLEK O POSLOVNEM PROCESU« (zakaj delamo to, kar delamo – zakaj to delamo tako, kot delamo) in ! »KORENITO PREOBLIKOVANJE POSLOVNEGA PROCESA« (pozabiti na vse obstoječe strukture in postopke ter izumiti popolnoma nove načine izvajanja dela).

1

2. VRSTE POSLOVNIH PROCESOV Najvažnejši poslovni oziroma podjetniški procesi so: 1. LOGISTIČNI PROCESI, 2. PROCESI RAZVOJA NOVIH IZDELKOV in 3. INFORMACIJSKI in KOORDINACIJSKI PROCESI, kar prikazuje slika 1.

KOSOVNICE

TEHNOLOŠKI POST.

KI

ŠK

AQ

P, C

NO OV I N R E N TA B I L

G

L

IN

CAM CAQ

F

U

Krmiljenje NC, Fino krmiljenje CNC, DNC strojev in robotov Zajemanje Upravljanje z podatkov orodji Krmiljenje skladišč Kontrola količin, časov in stroškov Krmiljenje transporta Vzdrževanje Izvedba Krmiljenje kontrolinga kakovosti

O

IN

NC-programiranje

CA

T

EN

EM C IJ S K I M A N A G

Planiranje dela, preizkušanje

TV

MA OR

Konstrukcija

K NJIG O V O D S

Č

RO

Razvoj izdelka

ČNO

A ST

Zahteve izdelka

AN

Spustitev naročila KRMILJENJE PROIZVODNJE

R JE

SI

FIN

JE DN VO OIZ PR NJE IRA AN PL

Kalkulacija Planiranje primarnih potreb Gospodarjenje z materialom Terminiranje kapacitet Izravnava kapacitet

N

E

PROCESI RAZVOJA NOVIH IZDELKOV

Obdelava naročila kupca

A

OC

DELOVNA SREDSTVA

LOGISTIČNI PROCESI

N

PR

CA PLA D NIR CA AN E JE Ma IZD rke EL t KA

A

OOR DIN A C IJ S I IN K

REALIZACIJA IZDELKA

IN

FO

RM

SK C IJ

K I, ST

O

N

TR

O

Slika 1: Poslovni procesi (A. W. Scheer)

2

2.1. LOGISTIČNI PROCESI Pod besedo LOGISTIKA se razume plansko in dispozicijsko spremljanje toka blaga v podjetju. Ko govorimo o logistiki oziroma logističnih procesih pa je potrebno razlikovati med: ! logistiko proizvodnje, ! logistiko nabave in prodaje, ! logistiko osebja.

2.1.1. LOGISTIKA PROIZVODNJE (planiranje in krmiljenje proizvodnje) Logistika proizvodnje oziroma logistični proces proizvodnje spremlja tok naročila od planiranja primarnih potreb pa do končanja naročila. Logistični proces proizvodnje se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje funkcijsko drevo, prikazano na sliki 2. LOGISTIČNI PROCES PROIZVODNJE

PROCES PLANIRANJA

"PRIMARNIH POTREB"

PROCES PLANIRANJA

"MATERIALNIH POTREB"

PROCES PLANIRANJA

"ČASOV in KAPACITET"

PROCES PLANIRANJA

"IZDELAVE"

Slika 2: Funkcionalno drevo »LOGISTIČNEGA PROCESA PROIZVODNJE« ! PROCES PLANIRANJA »PRIMARNIH POTREB« Primarna potreba sestoji iz: ! potrebne količine končnih izdelkov, ! potrebne količine sklopov in sestavnih delov namenjenih prodaji, ! potrebne količine nadomestnih delov (servisna služba). ! PROCES PLANIRANJA »MATERIALNIH POTREB« Proces planiranja materialnih potreb zajema: ! določitev potrebe po sklopih in sestavnih delih, ki jih bomo sami izdelali, ! določitev potrebe po sklopih in sestavnih delih, ki jih bomo kupili na trgu, ! upravljanje skladišč in oskrbo s kupljenci. Proces planiranja materialnih potreb se deli na delne procese, kar prikazuje slika 3.

3

PROCES PLANIRANJA

"MATERIALNIH POTREB"

UPRAVLJANJE S KOSOVNICAMI

BRUTO/NETO RAČUN

SPREMLJANJE POTREB

Slika 3: Funkcijsko drevo »PROCESA PLANIRANJA MATERIALNIH POTREB« ! PROCESA PLANIRANJA »ČASOV IN KAPACITET« Srednjeročno planiranje časov in kapacitet pomeni, da časi in kapacitete ostanejo nespremenjene, dolgoročno planiranje pa, da se časi in kapacitete še lahko spreminjajo. Srednjeročno planiranje časov in kapacitet zajema: ! določitev časovne točke začetka in konca izvedbe posamezne operacije naročila, ! pregled obremenitve kapacitet, ! izravnavo kapacitet (ozka grla). Proces planiranja časov in kapacitet se deli na delne procese, kar prikazuje slika 4. PROCES PLANIRANJA

"ČASOV in KAPACITET"

UPRAVLJANJE Z OSNOVNIMI PODATKI

OSKRBA S PODATKI

VREDNOTENJE PODATKOV

DISPOZICIJA ČASOV in KAPACITET

UPRAVLJANJE S PODATKI O NAROČILU

TERMINIRANJE KAPACITET

IZRAVNAVA KAPACITET

Slika 4: Funkcijsko drevo »PROCESA PLANIRANJA ČASOV IN KAPACITET« ! PROCES PLANIRANJA »IZDELAVE« Planiranje materialnih potreb, časov in kapacitet se nanaša na srednjeročno časovno obdobje in zato često prihaja do motenj: ! storniranje naročil kupcev, ! sprememba potreb po izdelkih, ! sprememba podatkov o kapacitetah. S spustitvijo naročila v izdelavo, naročilo preide iz faze planiranja v fazo realizacije.

4

Proces »planiranja izdelave« se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje funkcijsko drevo, prikazano na sliki 5. PROCES PLANIRANJA

"IZDELAVE"

SPUSTITEV NAROČILA

FINO KRMILJENJE

CAM

ZAJEMANJE PODATKOV

ANALIZA PODATKOV

Kontrola stanja naročila

Upravljanje z osnovnimi podatki

NC-programi

Povratno javljanje operacije

Analiza časov

Kontrola razpoložljivosti

Upravljanje z naročilom

Krmiljenje orodij

Gibanje materiala

Analiza količin

Spustitev

Fino terminiranje

Krmiljenje skladišč

Čas mirovanja orodja

Analiza kakovosti

Razdeljevanje naročila

Kontrola razpoložljivosti

Krmiljenje transporta

Čas obratovanja

Analiza stroškov

Spustitev operacije

Zagotavljanje kakovosti

Motnje

Realizacija operacije

Vzdrževanje

Slika 5: Funkcijsko drevo »PROCESA PLANIRANJA IZDELAVE« Na sliki 6 je prikazan CELOTNI PROCES IZDELAVE, torej CAM, kot regulacijski krog. NAJ-vrednosti (planirane vrednosti po spustitvi operacije)

FINO KRMILJENJE NAJ/JE - primerjava Nastavne vrednosti (termini, hitrost, gibanje v skladišču, transport, tolerance)

JE-vrednosti (zajeti podatki)

Proizvodni faktorji

IZDELAVA

(surovci, stroji,...)

Motnje

Slika 6: Regulacijski krog »IZDELAVE« 5

Enota finega krmiljenja je običajno izmena, čas pa merjen v minutah ali sekundah. Planiranje kapacitet se izvede za posamezni stroj torej ne za skupine strojev.

2.1.2. LOGISTIKA NABAVE IN PRODAJE Logistika nabave in prodaje oziroma logistični proces nabave in prodaje spremlja tok blaga med podjetjem in njenimi eksternimi partnerji, dobavitelji in kupci. Logistični proces nabave in prodaje se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje funkcijsko drevo, prikazano na sliki 7. LOGISTIČNI PROCES NABAVE in PRODAJE

LOGISTIČNI PROCES NABAVE


LOGISTIČNI PROCES PRODAJE Tuji deli

Končni izdelki

Dobavitelj

Kupci

Pripravljenost dobaviteljev

Pripravljenost kupcev


Obdelava zahtev

Obdelava povpraševanja

Sprejem ponudbe

Izdelava ponudbe

Naročanje

Nadzor naročila

Izbor dobaviteljev

Zajetje naročila

Posredovanje naročil

Obdelava naročila

Povpraševanje

Obdelava povpraševanja

Opominjanje

Opominjanje

Kontrola kakovosti

Kontrola kakovosti

Razdeljevanje

Komisioniranje

Transport

Planiranje tur

Knjiženje

Knjiženje

Zajemanje

Zajemanje

Kontrola

Pisanje

Knjiženje

Knjiženje

Vhod blaga

Kontrola računa

Plačilo

Sprejem naročila

Spremljanje naročila

Odpošiljanje

Fakturiranje računa

Plačilo

Slika 7: Funkcijsko drevo »LOGISTIČNEGA PROCESA NABAVE IN PRODAJE« 6

2.1.3. LOGISTIKA OSEBJA Naloga logistike osebja je, da ohranja in razvija človeške potenciale podjetja. Osebje lahko v podjetju opravlja naslednje naloge: ! Administrativne naloge: ! računanje plač, ! izdelava internih statistik osebja, ! upravljanje s podatki o osebju, ! javljanja in odgovori na različne naslove, ! socialna služba. ! Dispozicijske naloge: ! zbiranje informacij o sodelavcih oziroma delovnih mestih, ! dolgoročno planiranje osebja, ! oskrba z osebjem, ! razvoj osebja. ! Informativno/statistične naloge ! Finančno gospodarske naloge ! Zakonsko predpisane naloge Za opravljanje nalog je potrebno za osebje določiti oziroma zagotoviti: ! potrebo po osebju, ! oskrbo z osebjem, ! ohranjanje osebja, ! razvoj osebja. Logistika osebja oziroma logistični proces osebja se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje funkcijsko drevo, prikazano na sliki 8.

7

LOGISTIČNI PROCES OSEBJA

Upravljanje z osnovnimi podatki o osebju

Obračun osebja

Planiranje osebja

Sodelavci

Določanje časov

Planiranje potreb po osebju

Mesta

Izračun bruto plač

Planiranje oskrbe z osebjem

Plani izmen

Izračun neto plač

Strukturiranje dela

Plan izobraževanja

Stroški potovanj

Planiranje vstavitve osebja

Kontroling osebja

Planiranje razvoja osebja

Poročila

Simulacija

Slika 8: Funkcijsko drevo »LOGISTIČNEGA PROCESA OSEBJA«

8

2.2. PROCESI RAZVOJA NOVIH IZDELKOV Procesi razvoja novih izdelkov dobivajo čedalje večji pomen in to zato, ker je življenjski cikel izdelkov vedno krajši in je potrebno pogosteje dajati na trg nove izdelke. Tisto podjetje, ki da nov izdelek prvo na trg, lahko postavi visoko ceno izdelka in s tem velike stroške razvoja izdelka hitro amortizira. Naslednji ponudniki izdelka lahko ponudijo enak izdelek trgu, vendar po nižji ceni in imajo zato težave pri pokrivanju stroškov razvoja. Proces razvoja novih izdelkov se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje funkcijsko drevo, prikazano na sliki 9. PROCES RAZVOJA NOVEGA IZDELKA

Proces MRKETING/ PRODAJA

Proces KONSTRUKCIJA

Proces PLANIRANJE DELA

Proces ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

Proces Proces PLANIRANJE PLANIRANJE ORODIJ in ODSTRANJEVANJA NAPRAV IZDELKA - RECIKLAŽA

Slika 9: Funkcijsko drevo »PROCESA RAZVOJA NOVEGA IZDELKA«

2.2.1. PROCES »MARKETING/PRODAJA« Marketing predstavlja element razvoja novega izdelka. Po novi definiciji se razume pod pojmom »marketing« usmeritev vseh funkcij podjetja na izpolnitev zahtev trga. Slika 10 prikazuje funkcijsko drevo procesa marketing/prodaja. PROCES MARKETING/PRODAJA

MARKETING

Planiranje izdelka

Reklame

Raziskave trga

PRODAJA

Servis

Obdelava naročila

Odpošiljanje

Slika 10: Funkcijsko drevo »PROCESA MARKETING/PRODAJA«

9

2.2.2. PROCES »KONSTRUKCIJA« Naloga konstrukcije je tehnični razvoj izdelka. VDI-smernica 2210 razlikuje med: ! novo konstrukcijo, ! prilagoditveno konstrukcijo, ! variantno konstrukcijo. Izhodiščna točka konstruiranja je marketinško obdelana ideja izdelka. Po tradicionalni delitvi dela se proces konstruiranja deli v faze: ! PLANIRANJE (določitev zahtev, definiranje razvojnega naročila, konkretiziranje marketinške ideje), ! KONCIPIRANJE (analiza zahtev, obdelava variantnih rešitev, vrednotenje rešitev), ! OBLIKOVANJE (konkretiziranje koncepta rešitve, načrt v ustreznem merilu, izdelava modelov, vrednotenje rešitev), ! DETAILIRANJE (prikaz posameznih sestavnih delov, vrednotenje rešitev). Današnji način dela konstrukterja je FUNKCIJSKO ORIENTIRAN. Torej, konstrukter izhaja iz definirane naloge, izbere funkcijske elemente ter jih sestavi in tako pride do rešitve. Uspešnost konstrukterja je v veliki meri odvisna od računalniške podpore (CAD), saj je bilo ugotovljeno, da se v fazi koncipiranja izdelka izdela 70 % podlog v grafični obliki, v fazi oblikovanja in detajliranja pa kar 95 %. CAD poleg funkcije risanja omogoča tudi: ! funkcijo avtomatičnega dimenzioniranja, ! funkcijo urejanja in ponovnega iskanja rezultatov konstruiranja, ! funkcijo izdelave modela izdelka (pokaže vse relevantne lastnosti izdelka). Da bi skrajšali čas razvoja izdelka, se v konstrukcijo uvaja pojem SIMULTANEGA INŽENIRINGA, ki omogoča: ! prehod od individualnega na timsko delo konstrukterjev, ! prehod od zaporednega na vzporedno izvajanje dejavnosti konstrukterjev (slika 11) Planiranje

izmenjava informacij

Planiranje Koncipiranje

Koncipiranje Oblikovanje

Oblikovanje Detajliranje

Detajliranje

Slika 11: Prehod od zaporednega na vzporedni inženiring Simultani inženiring je strategija za koordinirano sodelovanje vseh v življenjskem ciklu izdelka sodelujočih funkcijskih področij s ciljem doseči čim krajši čas razvoja izdelka. 10

Pregled nad funkcijami konstrukcije podaja funkcijsko drevo prikazano na sliki 12. PROCES KONSTRUKCIJA


Planiranje funkcij

Obdelava idealnih rešitev

Oblikovanje

Izvedba

Izbor modela izdelka

Določitev bistvenih funkcij

Določitev principa delovanja

Iskanje ponovljivih delov - sklopov

Iskanje ponovljivih delov - sest. delov

Vzdrževanje podatkov

Določitev funkcijskih struktur

Simulacija principa rešitve

Izvedba izračunov

Optimiranje oblike

Izbor funkcijske strukture

Izbor in vrednotenje principa rešitve

Uporaba variant

Izdelava konstrukcijskih kosovnic

Prikaz principa rešitve

Dimenzioniranje modela

Izdelava risb

Simulacija

Vrednotenje rezultatov

Slika 12: Funkcijsko drevo »PROCESA KONSTRUKCIJA« GRAFIČNA DOGODKOVNOKRMILJENA procesna veriga »KONSTRUKCIJE« je prikazana na sliki 13.

11

Sprejem ideje izdelka

PLANIRANJE

Izvedba predrazvoja Pregled patentnih zaščit Vprašanje onesnaženja okolja Naročilo za razvoj

Naročilo razvoja spustiti

KONCIPIRANJE

Lista zahtev Razčlenitev funkcij Iskanje principov rešitve delnih funkcij Kombiniranje principov rešitev Tehnično-ekonomsko vrednotenje

Principielni koncept rešitve spustiti

OBLIKOVANJE

Razvoj strukture gradnje Izdelava v ustreznem merilu sestavnih risb Izbor materialov Tehnično in gospodarsko vrednotenje

Oblikovanje končano

IZVEDBA

Optimiranje posameznega sestavnega dela Izdelava risb Izdelava kosovnic, navodil za proizvodnjo Izdelava in preizkus prototipov Izdelava konstrukcijske dokumentacije

Spustitev za proizvodnjo Slika 13: Grafična dogodkovnokrmiljena procesna veriga »KONSTRUKCIJE«

12

2.2.3. PROCES »PLANIRANJE DELA« Plan dela – tehnološki postopek – opisuje pretvorbo obdelovanca iz surovca v končni izdelek. Tehnološki postopek podaja: ! opis surovca, ! vrsto in zaporedje operacij, ! prireditev strojev in pomožnih sredstev operacijam, ! normirane čase izvedbe operacij, ! plačilne grupe. Potek izdelave tehnološkega postopka prikazuje slika 14. Delavniška risba

Sornik

List Datum: 5.4.2002. Termin 1 začetka: Izdelal: Opis: Štev. naročila: 1332 Sornik Število kosov: Surovec - dimenzije:

OPIS SUROVCA

DOLOČITEV VRSTNEGA REDA OPERACIJ

Št. OPIS opera. OPERACIJE

Stroškovno mesto

Plačilna grupa

Grupa strojev

Tpz te1 [min/nar] [min/kos]


Stroškovno mesto

Plačilna grupa

Grupa strojev


Stroškovno mesto

Plačilna grupa

Grupa strojev


05

Žaganje

10

Struženje

15

Vrtanje


IZBOR DELOVNIH SREDSTEV

05

Žaganje

010

06

0

10

Struženje

360

08

3

15

Vrtanje

450

07

4

Stroškovno mesto

Plačilna grupa

Grupa strojev


DOLOČITEV NORMIRANIH ČASOV

Termin Tehnološki konca: postopek št.: Identifikac. Material: številka: 004 Teža surovca: Teža izdelka:


05

Žaganje

010

06

0

7,4

1,2

10

Struženje

360

08

3

6,5

3,1

15

Vrtanje

450

07

4

6,0

2,0

Slika 14: Potek izdelave »TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA« 13

Pregled nad FUNKCIJAMI PLANIRANJA DELA podaja funkcijsko drevo, prikazano na sliki 15.

PROCES PLANIRANJA DELA

Priprava na planiranje dela

Izdelava plana dela - tehnološkega postopka

Kontrola rezultatov konstruiranja

Določitev surovca

Izdelava proizvodnih kosovnic

Določitev vrstnega reda operacij

Izdelava montažnih kosovnic

Izbor strojev

Izbor orodij in naprav Določitev normiranega časa

Slika 15: Funkcijsko drevo »PROCESA PLANIRANJA DELA«

2.2.4. PROCES »ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI« Izhodiščne podatke za izvedbo procesa zagotavljanja kakovosti predstavljajo rezultati konstrukcije in planiranja dela. Osnovni cilj zagotavljanja kakovosti je »manjše število napak« (odkrivanje in odstranjevanje napak). Bistvena metoda za preventivno zagotavljanje kakovosti je metoda FMEA (metoda možnih napak in učinkov).

14

2.2.5. PROCES »PLANIRANJA ORODIJ IN NAPRAV« Zahteve po orodjih in napravah se določijo v konstrukciji in pripravi dela. Orodja učinkujejo neposredno na spremembo oblike materiala, naprave pa zagotavljajo pravilno lego materiala na stroju.

2.2.6. PROCES »PLANIRANJA ODSTRANJEVANJA IZDELKA« Glede na konstruiranje odstranjevalno-reciklažno pravih izdelkov VDI-2243 predlaga: ! vstavitev ponovno uporabljivih materialov, ! vstavitev reciklantov, ! demontažno pravilno konstruiranje z modulno gradnjo, dobro dostopnostjo, ! demontažo brez porušitve. Za opis izdelka je poleg proizvodne strukture pomembna tudi reciklažna struktura. Slika 16 podaja proizvodni in reciklažni gozintograf izdelka P1 P1 P1

SK1

SD1

PP1 * 1

SK2

SD2

SD3

SK1*

SD4

SK3*

SK2*

SD2*

SK4*

ponovna uporaba

Slika 16: Proizvodni in reciklažni gozintograf izdelka P1 Stari deli izdelka P1 so označeni z zvezdico. Proces demontaže izdelka P1 se izvaja na drugi način kot proces montaže. Sklopa SK1* in SK2* ni možno razstaviti na vse sestavne dele, temveč je možno demontirati le sestavni del SD2*. Ostaneta pa za nadaljnjo uporabo namenjena sklopa SK3* in SK4*.

2.3. INFORMACIJSKI IN KOORDINACIJSKI PROCESI Za naravnanje logističnih procesov in procesov razvoja novih izdelkov na cilje podjetja so zahtevani spremljajoči informacijski in koordinacijski procesi, kamor štejemo: ! RAČUNOVODSTVO, kot informacijski proces (finančno knjigovodstvo, računanje stroškov, izračun rentabilnosti, kontroling), ! INFORMACIJSKI MANAGEMENT, kot koordinacijski proces (upravljanje z osnovnimi podatki, potek projekta). 15

3. ORODJA ZA MODELIRANJE IN PRENOVO POSLOVNIH PROCESOV Na trgu najdemo veliko proizvajalcev orodij za modeliranje in prenovo poslovnih procesov. Najpomembnejša orodja so: ! OPTIMA ! INCOME (Inkam) ! SAP R/3 pridruženo orodje in arhitektura ARIS ! Oracle Designer (Orakel dizainer) ! Power Designer (Paver dizainer) Orodja za modeliranje poslovnih procesov morajo: ! zagotoviti vodenje uporabnika skozi celoten proces modeliranja, ! omogočiti podporo pri analizi modelov (evaluacija, simulacija), ! omogočiti uporabo rezultatov analiz v nadaljnih postopkih oblikovanja modela poslovnega procesa.

3.1. OPTIMA Optima je orodje za modeliranje poslovnih procesov, ki operira s simboli: - začetek ali konec procesa - funkcija - odločitev ali razvejanje - tok izvajanja poslovnega procesa Slika 17 prikazuje rezultat modeliranja poslovnega procesa NAROČANJA MATERIALA z orodjem OPTIMA.

16

Proizvodnja

Oblikovanje zahtevka za nabavo

Začetek

Nad 1 milijon SIT

Izdelava naročila dobavitelju

Zaključek naročanja

Da

Nabava Zahtevek dobavitelju za ponudbo

Finance

Ne

Ugotavljanje skladnosti s finančnim planom in razpoložljivimi sredstvi

Izbira dobavitelja

Skladno?

Da

Ne

Slika 17: Modeliranje poslovnega procesa NAROČANJA MATERIALA z orodjem "OPTIMA"

17

3.2. INCOME – PETRIJEVE MREŽE Petrijeve mreže se običajno uporabljajo za modeliranje elektronske strojne opreme (tiskanih vezij). Namenjene so kontroli obstoja neskončnih zank ali prekinjenih povezav. Uporabnost Petrijevih mrež pa se kaže tudi pri modeliranju poslovnih procesov, saj se z njimi lažje določijo vhodi in izhodi funkcij poslovnega procesa ter potrebni podatki (baza podatkov). Petrijeve mreže je razvil C. Petri leta 1962. Petrijeva mreža predstavlja urejen petorček: C = (P, T, I, O, m) pri čemer predstavlja: P = {p1, p2, ...,pn} T = {t1, t2, ...,tm} I O m = {m1, m2, ...,mn}

- končna množica mest - končna množica prehodov med mesti - množica vhodnih funkcij - množica izhodnih funkcij - vektor označitve prehodov

Petrijevo mrežo prikažemo z grafom petrijeve mreže oziroma diagramom prehajanja mest (slika 18).

Slika 18: Graf Petrijeve mreže V grafu Petrijeve mreže so uporabljeni naslednji simboli p - MESTO t

- PREHAJANJE med mesti - ŽETON, ki se uporabi za prikaz različnih situacij npr. če mesto predstavlja delovno sredstvo, potem pomeni žeton na tem mestu »razpoložljivost delovnega sredstva, več žetonov na tem mestu pa, da je na razpolago več delovnih sredstev. - usmerjena povezava

Vhod

- vhod je mesto iz katerega kaže puščica Izhod

- izhod je mesto v katerega kaže puščica 18

OZNAČEN GRAF Petrijeve mreže vsebuje žetone. Žetoni se nahajajo na mestih in potujejo vzdolž povezav. Gibanje žetonov skozi mrežo je regulirano s prehodi. IZVAJANJE Petrijeve mreže je možno z vžigom omogočenih prehodov (prehod je omogočen, če vsebuje vsako vhodno mesto najmanj en žeton). VŽIG PREHODA pomeni premik žetona iz vsakega vhodnega mesta na vsako izhodno mesto prehoda. Posledica vžiga prehodov je potovanje žetonov skozi Petrijevo mrežo. Poglejmo si zaporedje vžiga prehodov preprostega grafa Petrijeve mreže. Slika 19 prikazuje začetno označitev m0 = (1, 1, 0, 1, 0) ki omogoča vžig prehoda t1, ne pa prehoda t2. p1

t1

p3 t2

p5

p2 p4 Slika 19: Graf Petrijeve mreže pred vžigom prehoda t1 Po vžigu prehoda t1 pridemo do označitve m1 = (0, 0, 1, 1, 0) kar prikazuje slika 20 in s tem do možnosti vžiga prehoda t2. p1

t1

p3 t2

p5

p2 p4 Slika 20: Graf Petrijeve mreže po vžigu prehoda t1

19

Po vžigu prehoda t2 imamo končno označitev m2 = (0, 0, 0, 0, 1) kar prikazuje slika 21. p1

t1

p3 t2

p5

p2 p4 Slika 21: Graf Petrijeve mreže po vžigu prehoda t2

3.3. ARIS Architektur Integrierter Informationssysteme V podjetjih obstaja stalna potreba po prenovi-reinženeringu informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa in to zaradi: ! tehnološkega razvoja in ! vedno novih tržnih zahtev. Prenova informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa pa ni enkratno dejanje, temveč stalen proces. Osnovna ideja načrtovanja prenove informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa podjetja izihaja iz Deming-ovega kroga stalnih izboljšav (slika 22). RAZISKAVE

PRODAJA

RAZVOJ

PROIZVODNJA

Slika 22: Deming-ov krog stalnih izboljšav

20

Analiza vrste in zaporedja aktivnosti znotraj Deming-ovega kroga stalnih izboljšav je pokazala, da se lahko tudi prenova informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa podjetja izvede v krogu stalnih izboljšav (slika 23). ANALIZA STANJA

VPELJAVA PRENOVE

NAČRTOVANJE PRENOVE

IZVEDBA PRENOVE

Slika 23: Krog stalnih izboljšav izvedbe prenove Če želimo prepoznati kritična mesta v informacijskem sistemu oziroma poslovnem procesu podjetja in pripraviti izboljšave potrebujemo model informacijskega sistema oziroma model poslovnega procesa podjetja. Najbolj razširjen predstavnik orodij za modeliranje in prenovo informacijskega sistema oziroma poslovnih procesov podjetja je: »Arhitektura integriranega informacijskega sistema ARIS« (slika 24).

ORGANIZACIJSKI MODEL

FUNKCIJSKI MODEL

KRMILNI MODEL

PODATKOVNI MODEL

Slika 24: Arhitektura integriranega informacijskega sistema ARIS Kot prikazuje slika 24, kompleksni model poslovnega procesa podjetja tvorijo: ! funkcijski model, ! organizacijski model, ! podatkovni model ter ! krmilni model. 21

FUNKCIJSKI MODEL opisuje funkcije, podfunkcije in njihovo hierarhično povezanost. Komponenta funkcijskega modela je: !

funkcija " simbol

ORGANIZACIJSKI MODEL opisuje organizacijske enote – nosilce nalog. Komponenti organizacijskega modela sta: !

organizacijska enota " simbol

!

izvajalec (referent) " simbol

PODATKOVNI MODEL daje poudarek hranjenju podatkov v podatkovni bazi in se opira na objekt – zveze model ali kratko ERM-model (Entity-Relationship-Model). Komponenti podatkovnega modela sta: !

dogodek " simbol

!

stanje " simbol

KRMILNI MODEL poveže funkcijski, organizacijski in podatkovni model v model podjetja.

3.3.1. FUNKCIJSKI MODEL Funkcija označuje operacijo in opiše: »KAJ je potrebno izvesti« Kompleksna funkcija se lahko razčleni v delne funkcije in grafično predstavi s funkcijskim drevesom. Slika 25 prikazuje funkcijsko drevo "Planiranja časa in kapacitet". PLANIRANJE ČASA IN KAPACITET

UPRAVLJANJE Z OSNOVNIMI PODATKI

Oskrba s podatki

Vrednotenje podatkov

DISPOZICIJA ČASA IN KAPACITET

Upravljanje s podatki o naročilih

Terminiranje kapacitet

Izravnava kapacitet

Slika 25: Funkcijsko drevo "Planiranja časa in kapacitet"

22

Simbol za prikaz funkcije je pravokotnik z zaokroženimi vogali (slika 26).

Slika 26: Grafični prikaz funkcije Proces razčlenjevanja kompleksne funkcije se konča, ko se dosežene funkcije, ki jih ni smiselno naprej razčlenjevati, torej ko dosežemo elementarne funkcije. Funkcija se prične z začetnim dogodkom in konča s končnim dogodkom. Za izvedbo funkcije je potreben čas.

3.3.2. ORGANIZACIJSKI MODEL Organizacijsko strukturo podjetja prikažemo s pomočjo organizacijske sheme oziroma organigrama. Slika 27 prikazuje organigram podjetja.

VODSTVO

ODDELEK 1

Delovno mesto 1

ODDELEK 2

Delovno mesto 2

Delovno mesto 3

Delovno mesto 4

Delovno mesto 5

Slika 27: Organigram podjetja

3.3.3. PODATKOVNI MODEL Medtem ko imamo pri funkcijskem modelu opravka le z enim pojmom, namreč funkcijo, imamo pri podatkovnem modelu opravka z več pojmi in to: ! ENTITETAMI (objekti), ! ZVEZAMI (odnosi), ! ATRIBUTI (lastnostmi) in ! DOMENAMI.

23

3.3.3.1. KONSTRUIRANJE STRUKTURE PODATKOV Največkrat se napravi grafiči opis strukture podatkov s pomočjo Chen-ovega diagrama oziroma ER-modela.

ENTITY – RELATIONSHIP – MODEL (ERM) OBJEKTI – ZVEZE – MODEL V ERM je potrebno razlikovati med: ! ENTITETAMI (objekti), ! ZVEZAMI (odnosi), ! ATRIBUTI (lastnostmi). 3.3.3.1.1. OSNOVNI ERM ! ENTITETA Entiteta je realna ali abstraktna stvar, ki je interesantna za podjetje kot npr. stranka, artikel, naloga. Entiteta je v ERM označena s pravokotnikom, ime entitete pa je vedno vpsiano z velikimi črkami (slika 28). STRANKA Slika 28: Prikaz entitete v ERM ! ZVEZA Zveza predstavlja logično povezavo med dvema ali več entitetami. Zveza med entitetama stranka in naslov se lahko imenuje: stanovati (slika 29).

STRANKA

STANOVATI

NASLOV

Slika 29: Prikaz zveze v ERM Zveze so v ERM prikazane z rombi, ki so povezani z ustreznimi entitetami. Tip zveze je v ERM vpisan z velikimi črkami. Za ERM velja splošno pravilo, da so entitete opisane s samostalniki, zveze pa z glagoli. Pri branju zveze med dvema entitetama je prava le ena smer. Na sliki 29 je prava smer branja: »Stranke stanujejo pod naslovi«, ne pa smer »Naslovi stanujejo pod strankami«. Če smer branja ni enoznačno določljiva, se doda pojem »pripada k«.

24

V ERM lahko obstajajo naslednje zveze med dvema entitetama (slika 30): ZAP. ŠT.

TIP ZVEZE

PRIMER IN OPIS 1. količina

MOŽ

x x x

1 : 1 zveza

x x x

1

2. količina

1

JE V ZAKONU

1

1. količina

x x x

1 : n zveza

1. količina

x x x

n : 1 zveza

n DELAVEC

1. količina

1 DELA

PROJEKT

Ena entiteta prvega tipa je v zvezi z eno entiteto drugega tipa, ena entiteta drugega tipa pa je v zvezi z več entitetami prvega tipa.

2. količina x x x

n : m zveza

x x x

4

Ena entiteta prvega tipa je v zvezi z več entitetami drugega tipa, ena entiteta drugega tipa pa je v zvezi le z eno entiteto prvega tipa.

2. količina

x x x

3

ŽENA

2. količina

x x x

2

Ena entiteta prvega tipa je v zvezi z eno entiteto drugega tipa

Ena entiteta prvega tipa je v zvezi z več entitetami drugega tipa in obratno.

Slika 30: Zveze med dvema entitetama Pri 1:1-zvezi je vsakemu elementu prve količine prirejen točno en element druge količine in obratno. Pri 1:n-zvezi je vsakemu elementu prve količine prirejenih »n« elementov druge količine, vsakemu elementu druge količine pa je prirejen točno en element prve količine. Za n:1-zvezo velja isto kot za 1:n-zvezo, vendar v obrnjenem zaporedju. Pri n:m-zvezi je enemu elementu prve količine prirejenih »m« elementov druge količine in enemu elementu druge količine »n« elementov prve količine. 25

! ATRIBUTI Atributi predstavljajo lastnosti entitet in zvez kot npr.: Številka stranke, Ime, Naslov stranke, Datum prihoda. Atribut je v ERM prikazan s krogom in vpisan z malimi črkami (slika 31). STRANKA

Številka

Ime

Slika 31: Prikaz atributov v ERM Atributi so lahko prirejeni tako entitetam kot tudi zvezam (slika 32).

STRANKA 1 1 Številka

STANOVATI

1 n Ime

n 1 Naslov

NASLOV 1

Datum

1 Številka

n 1 Kraj

Slika 32: Prireditev atributov v ERM V ERM lahko obstajajo naslednje povezave med entitetami oziroma zvezami in atributi: 1:1 1:n n:1 n:m

– povezave – povezave – povezave – povezave

3.3.3.1.2. RAZŠIRITEV ERM-a V osnovni Chen-ov ER-model so bili uvedeni dodatni konstrukcijski operatorji in to: ! operator GENERALIZIRANJA, ! operator AGREGATIRANJA, ! operator PREINTERPRETIRANJA tipa zveze, ! operator GRUPIRANJA, ! operator KOMPLEKSNOSTI zvez in ! operator EKSISTENČNE ODVISNOSTI.

26

! GENERALIZIRANJE Operator generaliziranje služi za prireditev podobnih tipov entitet nadrejenemu tipu entitete (slika 33). POSLOVNI PARTNER

POSLOVNI PARTNER

ali

TIP "IS-A"

STRANKA

DOBAVITELJ

IS-A

IS-A

STRANKA

DOBAVITELJ

Slika 33: Operator generaliziranja v ERM Lastnosti, ki so skupne izhodiščnima entitetama se prenesejo na nadrejeno entiteto. Operator generaliziranje se grafično predstavlja s trikotnikom. ! AGREGATIRANJE Operator agregatiranje opisuje tvorbo novih pojmov z združevanjem različnih razpoložljivih tipov entitet (slika 34). STRANKA

ČAS

NAROČILO STRANKE

ARTIKEL Slika 34: Operator agregatiranje v ERM Nov pojem t.j. NAROČILO STRANKE vsebuje delne informacije prvotnih pojmov STRANKA, ARTIKEL in ČAS. Operator agregatiranje se grafično prikaže z rombom.

27

! PREINTERPRETIRANJE TIPA ZVEZE Primer preinterpretiranja tipa zveze prikazuje slika 35. SŠT

SŠT, Datum

STRANKA

n

Datum

GLAVA NAROČILA

m

ČAS

m

ARTIKEL

AŠT

n

POZICIJA NAROČILA

AŠT, SŠT, Datum

Slika 35: Operator preinterpretiranje tipa zveze v ERM Iz tipov entitete STRANKA in ČAS je bil z agregatiranjem tvorjen tip zveze GLAVA NAROČILA. Atributa številka stranke (SŠT) in datum (Datum) opisujeta lastnosti GLAVE NAROČILA. Ker pa ima neko naročilo več pozicij, obstaja zveza med GLAVO NAROČILA in tipom entitete ARTIKEL in ta zveza se imenuje POZICIJA NAROČILA. Ker pa zveze lahko nastopajo le med entitetami, je potrebno originalni tip zveze GLAVA NAROČILA »preinterpretirati« v tip entiteta, kar se doseže s tem, da se romb obda s pravokotnikom. Za tvorbo nadaljnjih zvez z drugimi entitetami se preinterpretirani tip zveze smatra kot normalna entiteta. Linije, ki izhajajo iz preinterpretiranega tipa zveze, se ne nanašajo na romb, temveč na pravokotnik, zato izhajajo iz pravokotnika.

28

! GRUPIRANJE Operator grupiranje je v ERM prikazan z 1:n-zvezo. Slika 36 prikazuje primer grupiranja med ODDELKOM in DELOVNIM MESTOM. 1

ODDELEK

PRIPADA K

n

DELOVNO MESTO

Slika 36: Operator grupiranja v ERM Enemu oddelku pripada več delovnih mest. ! KOMPLEKSNOST ZVEZ Na sliki 37 je prikazan operator kompleksnosti zveze med dvema entitetama. a1, b1

A najmanj (0)

a2, b2

AB

največ (POLJUBNO)

najmanj (0)

B

največ (POLJUBNO)

Slika 37: Operator kompleksnosti zveze med dvema entitetama v ERM. ! EKSISTENČNA ODVISNOST Na sliki 38 je prikazan operator eksistenčna odvisnost med dvema entitetama. ODDELEK

1:n

DELOVNO MESTO

Slika 38: Operator eksistenčna odvisnost med dvema entitetama v ERM. Oddelek je smiselen le v primeru, ko mu pripada najmanj eno delovno mesto in obratno, eno delovno mesto je smiselno le, ko je prirejeno enemu oddelku. Slika 39 podaja pregled nad operatorji razširjenega ER-modela.

29

ZAP. ŠT.

OPERATOR

PRIMER

OPIS

A

1

AGREGATIRANJE

B in C sta delni količini A

ali

GENERALIZIRANJE B

2

A

C

A

B

C

ABC

ABC je tvorjen iz entitet A, B in C

B

C

A

3

AB

B

PREINTERPRETIRANJE TIPA ZVEZE ABC C

4

GRUPIRANJE

A

5

EKSISTENČNA ODVISNOST

A

1

AB

n

B

B

Med A in B obstoja 1:n-zveza (enemu elementu A se lahko priredi "n" elementov B) B je eksistenčno odvisen od A

Slika 39: Pregled nad operatorji razširjenega ER

3.3.4. KRMILNI MODEL Krmilni model poveže funkcijski, organizacijski in podatkovni model v model podjetja. 3.3.4.1. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA IN ORGANIZACIJSKEGA MODELA Povezava funkcijskega in organizacijskega modela mora poskrbeti za prireditev funkcij organizacijskim enotam ter za določitev oblike obdelave (v dialogu ali avtomatično). Slika 40 prikazuje primer prireditve funkcij organizacijskim enotam.

30

ORGANIZACIJSKA ENOTA PRODAJA

OBDELAVA PONUDBE

OBDELAVA NAROČILA

ODPOŠILJANJE

FUNKCIJE

OBLIKA OBDELAVE

statistika

avtomatično

obdelava povpraševanja kupcev kalkulacije izdelava ponudbe terminiranje rezervacije zunanje naročanje fakturiranje dokumenti planiranje odpošiljanja komisioniranje sprožitev odpošiljanja

dialog dialog dialog avtomatično dialog dialog avtomatično avtomatično avtomatično dialog dialog

Slika 40: Prireditev FUNKCIJ ORGANIZACIJSKIM ENOTAM 3.3.4.2. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA IN PODATKOVNEGA MODELA Povezava funkcijskega in podatkovnega modela mora poskrbeti za krmiljenje dogodkov in tok podatkov. a) DOGODKI – simbol Dogodki sprožijo funkcije in so njih rezultat. Dogodek se vedno nanaša na časovno točko. Iz enega dogodka lahko več funkcij paralelno izhaja (slika 41). D1

F1

F2

F3

Slika 41: Izhodi iz dogodka po drugi strani pa tudi končanje več funkcij vodi k enemu dogodku (slika 42). F4

F5

D2

Slika 42: Vhodi v dogodek 31

b) LOGIČNI OPERATORJI – simboli

# , V , XOR

Z logičnimi operatorji opišemo povezave dogodkov oziroma funkcij. Potrebno je razlikovati med: ! povezavo vhodov v operator in ! povezavo izhodov iz operatorja. Če bi obstajal le en vhod in en izhod iz operatorja, potem krog, ki ponazarja operator, ni potreben (slika 43). D1

D1

F1

F1

napačno

pravilno

Slika 43: Operator ni potreben Če obstajata dva ali več vhodov oziroma izhodov iz operatorja, pa je operator potreben. Obstajajo tri vrste logičnih operatorjev in to:

#

IN operator (obvezno vsi tokovi), ki se uporabi takrat, ko pride do združevanja dveh ali

več dogodkov oziroma funkcij, kar prikazuje slika 44. D1

D2

F1

#

F2

#

Slika 44: Logični IN-operator

V

ALI operator (poljubni tokovi), ki se uporabi takrat, ko pride do razvejanja dveh ali več

dogodkov oziroma funkcij, kar prikazuje slika 45. V

D1

V

D2

F1

F2

Slika 45: Logični ALI-operator 32

XOR EKSKLUZIVNI ALI-ALI-operator (le eden od tokov), kar prikazuje slika 46. XOR

D1

XOR

D2

F1

F2

Slika 46: Ekskluzivni ALI-ALI-operator Za prikaz več vhodov oziroma več izhodov iz operatorja se krog, ki ponazarja operator, deli na dva dela (slika 47). oznaka VHODNIH povezav (V, # ali XOR)

oznaka IZHODNIH povezav (V, # ali XOR)

Slika 47: Delitev operatorja Poglejmo si nekaj primerov vpeljave logičnih operatorjev: Primer 1: Ko nastopita dogodka D1 in D2, se prične funkcija F1. D1

D2

#

F1

Primer 2: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prične funkcija F1. D1

D2

V

F1

33

Primer 3: Ko nastopita dogodka D1 in D2, se pričneta funkciji F1 in F2. D1

D2

# #

F1

F2

Primer 4: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prične ekskluzivno ali funkcija F1 ali funkcija F2. D1

D2

V XOR

F1

F2

Primer 5: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prične funkcija odločitve F, s katero se odloči ali nastopi dogodek D3 ali D4 (ekskluzivno), ki sprožita pričetek funkcije F1 oziroma F2. D1

D2

V

F

XOR

D3

D4

F1

F2

34

Primer 6: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prične funkcija F1; ko nastopi dogodek D1 ali D2 in dogodek D3, se prične funkcija F2. D1

D2

D3

V # #

F1

F2

Primer 7: Ko je končana funkcija F1 ali F2, nastopi EKSKLUZIVNO ali dogodek D1 ali dogodek D2. F1

F2

V XOR

D1

D2

c) DOGODKOVNOKRMILJENA PROCESNA VERIGA Dogodkovnokrmiljena procesna veriga prikazuje osnovno logiko med dogodki in funkcijami in jo lahko prikažemo: ! grafično ali ! tabelarično. Slika 48 prikazuje grafično dogodkovnokrmiljeno procesno verigo »OBDELAVE NAROČILA«.

35

Sprejem povpraševanja stranke XOR

Zbiranje podatkov za izvedbo kalkulcije Podatki za izvedbo kalkulacije so kompletni

Izdelava kalkulcije - ponudbe

XOR 0,6 Ponudba sprejeta

0,3 Ponudba zavrnjena

0,1 Rezultati kalkulacije nezanesljivi

Slika 48: Grafična dogodkovnokrmiljena procesna veriga »OBDELAVE NAROČILA« Slika 49 pa prikazuje tabelarično dogodkovnokrmiljeno procesno verigo »OBDELAVE NAROČILA«

36

DOGODKI

Sprejem povpraševanja stranke

FUNKCIJE

Zbiranje podatkov za izvedbo kalkulcije

Podatki za izvedbo kalkulacije so kompletni

Ponudba sprejeta

Ponudba zavrnjena

Rezultati kalkulacije nezanesljivi


0,6 0,3

XOR

0,1

Slika 49: Tabelarična dogodkovnokrmiljena procesna veriga »OBDELAVE NAROČILA«

d) DOGODKOVNOKRMILJENA PROCESNA VERIGA dopolnjena s »TOKOM PODATKOV« Poleg krmiljenja dogodkov je potrebno posvetiti posebno pozornost tudi toku podatkov – transformaciji vhodnih v izhodne podatke. Slika 50 prikazuje grafično dogodkovnokrmiljeno procesno verigo »OBDELAVE NAROČILA dopolnjeno s TOKOM PODATKOV«

37

Sprejem povpraševanja stranke XOR Sestavni deli

Kol ičin a

Kalkulacija

Tehnološki postopki

i Č as

Zbiranje podatkov za izvedbo Stro kalkulcije eno ški na to č asa Podatki za izvedbo kalkulacije so kompletni

Delovna sredstva


Ponudba, zavrnitev



- kontrolni tok


- informacijski objekti

- tok podatkov Slika 50: Grafična dogodkovnokrmiljena procesna veriga »OBDELAVE NAROČILA« dopolnjena s tokom podatkov Slika 51 pa prikazuje tabelarično dogodkovnokrmiljeno procesno verigo »OBDELAVE NAROČILA« dopolnjeno s tokom podatkov.

38

DOGODKI Sprejem povpraševanja stranke Podatki za izvedbo kalkulacije so kompletni

FUNKCIJE

PODATKI

INFORMACIJSKI OBJEKTI

Količina

Sestavni deli

Časi


Stroški na enoto časa

Delovna sredstva

Kalkulacijski postopki

Kalkulacija

Podatki ponudbe, podatki zavrnitve

Ponudba, zavrnitev


Ponudba sprejeta Izdelava kalkulcije - ponudbe Ponudba zavrnjena


0,6 0,3 0,1

XOR

Slika 51: Tabelarična dogodkovnokrmiljena procesna veriga »OBDELAVE NAROČILA« dopolnjena s tokom podatkov 3.3.4.3. POVEZAVA ORGANIZACIJSKEGA IN PODATKOVNEGA MODELA Analogno kot se funkcije priredijo organizacijskim enotam se priredijo tudi podatki organizacijskim enotam. Slika 52 prikazuje primer prireditve podatkov organizacijskim enotam. CENTRALNA NABAVA

DOBAVITELJI

ATRIBUTI A1, A2 ,. . . . . . . . . ,An

NABAVA TUJI TRG

NABAVA DOMAČI TRG

D1 D2 . . . . . Dn

Slika 52: Prireditev podatkov organizacijskim enotam 39

3.3.4.4. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA PODATKOVNEGA IN ORGANIZACIJSKEGA MODELA Od dvostranske povezave modelov: ! povezava funkcijskega in organizacijskega modela, ! povezava funkcijskega in podatkovnega modela, ! povezava organizacijskega in podatkovnega modela, končno preidemo na trostransko povezavo funkcijskega, podatkovnega in organizacijskega modela v »popolni model poslovnega procesa podjetja«. Slika 53 prikazuje popolno grafično dogodkovnokrmiljeno procesno verigo »OBDELAVE NAROČILA«. Sprejem povpraševanja stranke KONSTRUKCIJA

XOR Sestavni deli

Kol ičin a

Časi

Zbiranje podatkov za izvedbo Stroš ki kalkulcije enoto na časa

Kalkulacija

Podatki za izvedbo kalkulacije so kompletni

Tehnološki postopki Delovna sredstva

PRODAJA

Ponudba, zavrnitev





- kontrolni tok

- informacijski objekti

- tok podatkov

- organizacijska enota

Slika 53: Popolna-grafična dogodkovnokrmiljena procesna veriga »OBDELAVE NAROČILA« 40

Slika 54 pa prikazuje popolno-tabelarično »OBDELAVE NAROČILA«. DOGODKI

FUNKCIJE

Sprejem povpraševanja stranke Podatki za izvedbo kalkulacije so kompletni

PODATKI

dogodkovnokrmiljeno

Količina

Sestavni deli

Časi


Stroški na enoto časa

Delovna sredstva

KONSTRUKCIJA

Izdelava kalkulcije - ponudbe Ponudba zavrnjena


0,6 0,3 0,1

verigo

INFORMACIJSKI ORGANIZACIJSKA OBLIKA OBDELAVE OBJEKTI ENOTA Dialog Avtomatsko


Ponudba sprejeta

procesno

PRODAJA

Kalkulacijski postopki

Kalkulacija

Podatki ponudbe, podatki zavrnitve

Ponudba, zavrnitev

XOR

Slika 54: Popolna-tabelarična dogodkovnokrmiljena procesna veriga »OBDELAVE NAROČILA«

41

Modeliranje in Prenova

Recommend Documents