A Fiziologija I Dio

jI .i{

,ii)

Filip Cuto Danijet pravdii I

llvmt Cavar

,i;,

Medicinska

il $

zt

il

'l

;1

{

I t

I

SKRIPTA

ZAZDRAU,,,,*

JA

il l' Ii

IR

us

tg

ffilffil L6s I

ffiil , I

B,

I

t

ffi ffi

ffi

ffil ffi

'G m r"l

IJ

il {''"i

tt tl tt :I

lr tl 1t

1]

{t li

1

t

H

l. Fru:kcijska orgafzacija

ljr.rtJskog tijela i naclzanad unutamjim

okoti.\em

ff

FUNKCTJ$KA

oRGANEAeils LJUDSK0G ItJEt-A NADZ0R NAD u N ufnli$ NJfr-dt(dfr$,itvf

il $l

cguj:r,1!u.yj ,r *fi:lqf"g.uu mehanizmima tiudskog

se

rij"tu

posdnim znatajkama

rzvanstanidroj tekudini. Stoga sc ta tekudina i orolr.f tijela.

ioi,lu.li,i",?iui, Ut-

uttu t r qfnj

23T^:,?!,'i2:t,il13,,t:muo.oaie.ilun'iu:',gnua-

tlfll',:;#".?:'#'f

JJ;[, :':l+,;;r:;;, ll :: gruemo, a drugi nas pa_ivi]1.5::::;#?:";.';l u,gu{uju iu air#"i, i *_ li riil'lup,uuo

;il3ffi"lijX mi,'$.e opsranemo u veoma Sif.rftTo-"i9.ot-ogucuju da Zivot inade ;" ;;11;;ffi;t"' uYJetrma u kojima r;uo-si.e

STANICE

IfiO

ZIVE JEOINKE

je-Zivajedintatijeta

stania" a svaki je or-

&;;;;ko t00 , izuz.*m tarunin.Gri".f"ire,rrOil,l stanica" drze na okupu mctfust."iJ"irjpt*irn s vaka j e i,"tu run i"u p o'r'iiJ'fr iieoarnu Izao*"q1. obavljarf odredd, i,rd,;i';.-.-

raKo se mnoge stanice u vrto razlikuju, ipak su_r11nekqtijelu Ocato-meCusobno !"prl.l* anadajke. NaprtmJer, u svirn se sta "i -

i"t i niu, *u, t,;; "

bsda

en e

Tryr3c.T.!.o,i,iliJ,,'1"X":XH,#"fi ,,il6H*:,: ft ,:ii'H,f L-"f ;flllil*iseriniiaJ'n-lii.-'i?;.;'ueiI, t svojih kem-5

skih reakcije u otornu #igc?notpstati Razlike fu m edu izvanstgn_ldne kvanstanidn tekudina,,sadrZi I staniCne tekud n e. ndiku kolid-inu za_ tr ij ev t h, kl ui dn t h i t i * *E lj.^^I1'lin

^i).rnT

se,

e samo jedne

1i;ggffi;g$ffi-lllft*u:'':",'ruP pomoCu nlh uklanjaju. s

.- Stanidna se tekudina ddne : urni e*o

:-*-,^

iiif ""trii,

ifrxJr,i'Jtrff t?i;ffi

bna

"t*,H5yi"

e

opci mehanifii koiima sc-tr*j;;;

j: -S',*ji:; .lAijijle T:-:1,,

fi;i; ffirltuu4u

u energiju u osnovi s-u iran*i JiiJuiiu, u ,u" stanice otpustaju konidnc proizuoai.-"'-*..,.

_. ^Golgyo sve.se stanice rlogu razmroZavati, ako se bilg kojega raztosa. itrni."irri* *olrecene .11-99 vrsJe^uniste,. preosrale oTir.. tr-"J".LJIJ c, ," q1errti sve dok se njihov uroy piimlir-e#nl popu_

I-ZVANSTANICruN

oK0Lts

rErUCilA . UNUTRA$ilJI

o 56yg tijela odraslc osobe dinitekudina. _,_9l nrna je te tekuCine u

Glav_

pa sc naziva stcniC_ nom (ilracetutarnom).:r?njc?-ma, rebitiihi

prostorim,a

izvan stanica.

. (ekstrace.lularnom)

io'ffine ;e u i naziva ^,"liriiioriero,

tekuctnn lzvanshniCna se teku_ -ona tUetu. neprekid.no I' f,iJo.prrnori ,:::.?,.: .bece. Krvuu, a zatim se dif

rrj*;i,"*J,'m"i;';:13:fni:"n',rTf dnoj se tekucini nalaje ioni.l h"_ji; iii:":,",r,:l*,: ,-uui'.to;" ,u po-trebne

za odrlavanje snnicno!'ii*,"..ir.Jru,"rne, sve stanice zive firakftn; ;:";;J;;.iiolisu

-

gtTE

(t

rdrsrErrte

elekFolib vsnski

na

'-_ arlrtskl z*d' -

od

izvanst

a-

##mffi;;;:::

ilil ffii,:fi:'#;.lXr

rgij a potrebna. ra, sran icn

zove

i

i.'Tti i davrj ati svoje.. pos e -

TI.EIA

_^_Temeljna gan skup mnostva razliffrihitantu;

bilijuna) koje

o""

fl

rj L Funkcijska organbacija ljudskog $la i nadzor

nad unutamjin okol i $

gn't

ffi-

arterirla

TH0ME0STATSKIn MEHANIZMI GLAVNIH

ffi

FUNKCIJSKIH SIJSTAVA

Homeostaza

ffi

lzrazom homeostaza fiziolozi oznreuju odri'avanie uvieta u unulralniem okoliSu nepromiienienima, oibros'

ffi

ffiffi

no sti'atnim. Gotovo svi organi i-tkiva n tijelu obavljaju iuntciie koie pridonose odrZavanju ffii stalnih uYiela' Nuoriti,

i.t.'pluCa pribavljaju izvansanidnoj

telcudini

neprekidno nad6knaduju kisik koji.stanice trole; bubrezi odr2avaju stalnom koncentracuu lona' a probavni sustav pribavlja hranjive trari' tcislt i

i'at
lzvanstaniena telalcina kao priienooni sustav cirkulaciiski sustav

'

po svim dijelolzvanstanidna se tekudina prenosi -fazamr. Prva faza Suhrazliditim dvjerm u uitna tiiita

vaca feprekidrio truZenje krvi cirlolacijskim susnuor, hruga kretanje t;kudine izmedu krvnih lapi' stanici, Na st.-l'l prikazana jc uk-up.na ci*ulalara i " bv koja cirhrlira ;ii;-kt"i' Kad fovjek miruje, sva jcdnom u n-lquti' oiii.c. litavim krigom prosjeEno brle znatno aktivncti I tijriot intenzivnJmisidne ss telzvrnstanidna Dok krv protazi krop kapilare, krvne.plazme izne&r' izmjenjuje kuCina neptikidnu

medustairidne (i@rsticijske) tekuCine koja ispnnp va Drostore izmedu stanica, tzv- meilstanidne prosto' re. taj proces prikanje sl. l-2, Kapilan su-proPusrc' pa velika kolicina tekudine i sastoiaka olopuenrn u nJoJ

i

mocu difandirati tmo-tamo, u svim smJerovlms' lzf,i"i i tkivnih prostora' kako to pokazuju streli-

r.iu

Colouo nijedna'stanica nije

"". oa 25-50

udq!^ena.

od kapilare

par, Sto osigurava difutitu praldidno "iS" do stanice za nckoliko.selarrda' kapihre od suitt wari Si""u t. tekudin+ i u plazmi..i*u rnedustanitnim pioiorirn., nepre&idno mijesa; 1iil30 tako odrlava gotovo posve homogenom' Podrijetlo hranjivih tvari u izvanstanidnoj teku6ini Di5ni sustgv. Svaki put kad krv prode kroz tijelo, on. pioa" i kroz plu6a, $to se vidi na si' l-l' U alKisik u"ofJ*, krv prirna *r's*, poheban stanjcama' rn"ttt"nu izniedu alYeola iptudnih kapilara difundira ;'ilt; posve isti nacin kio lto voda i ioni difundiraju kroz tkivne kaPilare

Probavni sustrv. Velik dio krvi Sto

je

crpe srce

orolazi koz stijenke probavnih organa' gdje se razli' lite otopl.lene hianjive tvari, medu niima agliikohidra' n, nas)i kiseline, aminokiseline i druge, apsorbirrju u izvanstani6nu tekucinu.

Jetra I drugi orgnni koji primarro obavljaju. metnboliEne funfctjt--stanici ne mogu upottijebiti sve

irluri .psotUirane iz probavnog suslava .u obliku u i.;;r; su se apsorbirale. JJtra mijenja kemijski ,uituu tnogih ta[vih tvari u oblik pogodniji za upo-

slurabu. DrugJstanice, poput stanica ma-snoga. tkiva' pridono' tlijezde i endokrine sustavi znica orodavnog

t" pi#j.nu*a-apsorbiranih )

tvari ili ih

pohranjuju za

B,l

StikE l-2. Difrzfa tekudtn kroz kaplamu Senku

ikoz

medrstanihe proshre

kasniju uporabu.

ffi

ffi

Milldno-kotrtani sustar. Taj sustav omoguCuje da

organizam sloZe u prikhdno vrijeme podi ne prikladno mjcsto i tako doCi do hrane. Osim toga, rniSidnok
B ffi

lrainiih metsbolifkih proizvoda

ffi

ilnq dblrside plu€im a. lstodo bkrv upludima prila kisik, agtildtti se 6okid opu5ta iz krvi u alveolga rcspiracijsko laetaoie zraka u alveole i h njih odnosiugtiidni dioksid u atmosferu.

FI

Uklanianje

Ukla njarj c uglj

no kad

Bubrezl Prolalenjer krvi kroz bubrege se uklanja vedina tvari

iz,

plazme

bje

stqnjcams.V$_e,,fr.bebaju. Medu takyc se tvari osdito ubrajaju razliEif konadni proizvodi stanidnog rnrtabolizma te suvi5al iona i vode

koji

sc moZe

nakpiti u izvanstaniCnoj teku6ini.

Bubrezi obrvljaju svoju tunkciju tako Sto naiprije fil' triraju veliku kolidinu glazne kroz glomerule u kanalido, a z4im reapsorbiraju u krv wui koje tijelu trebaju, poput glukoz4 anrinokiselina, prfmjerene kotiCine vode te mnogil iona. Vedina konatrnih metabolidkih pmizvoda popc Ereje, slabo se apsorbiraju te se kroz bubrelne karnliCe izluduju u mokraCu.

Regulacija tielesni h fmkcija

t.fl

H

I ilLI n !l li

1i It TJ

Zivlani sustav. Sotarski Zivcani sustav tvore tri s enz on cni diq sredis nj i tivCani sustav (ili integracijsNi dio) i moloriini dio. Osjetni receptor

glavna dijela:

zamjeduju stanje tijela ili njegova okoli3a, Naprimjer, receptori u koti izvje!fiiu nas kad god neki predmet dodirne bilo koje mjesb na koZi. O6i i u5i su osjet-

ni organi kqii nam daju vidnu sliku odnosm zvudni doZivljaj okoli5a. Sredihji se Zivlani sustav sastoji od mozga i kraljetnilne nroldine. Mozak mole pohranjivati informrcije, stvarati misli, razvijati ambicije i odredivati realcije tijela n ocjetre podralaje. Prikladni

t. I

I

:'

::,:',fli'ffiii*:,#dillry1l*tii*: zivtanos le'|ainadzornarrunu,arojn,.k.,isgyn Veiik dk sus,avom.r'j;,,H';,;-_rmiuir::wt#r.J",ff ,:{,ffi ,F,,i$H,,,,*{ffi rnnoge funkr unutra5njih

ffi:ru-il

organa,

*;.,,tj ilffi,-:j;il|# i;,:\,:i::?:?itr '!3i,Er*. ,,u ,idu polizol" ""# %trnknr,ti:"?[*,i;,$i^;:ni,.ri _ hormo tvari gl g'g;g***1iinru-i.{u,'# radrr"u, ur*j{l '''nj"

ztije.du'

p*'.'ndei,iffi;"i

ffiT,ffiili; sY.im stanicarni

f';Xi:':,,,11111: !|,,'i,':13"r''*a*f ."!'#ff

,iXitr'I'11il':-::;ffi

aktivnost tiiela.

rnetabolick;

ftr;

NADzoRN'susw,

stanidne

i

T'JELA

dene

::#;:":::,r:__*,

;;ffi:#,[ffi#1qfr:*,,l,*[1tr'*ffi

irvai

ffiffiH",

*iffih*ux*r#*illlT

liTr

$mmmwwffiffi Primjeri

,:,T**'

;ll""Jl,;

nadzornihtehaniama

oirnrl.,q

id*m'[*f#,tu;#l-ffi

-ffiffiffiffi

ffiu}lffffit';lffffi #ffffi.f#l,H,,--qffi&f

;r:''r""r'::--tt{F;:$:jffiffi-,;;frif;;;?[t111ffi t;t',fJil#x1til5r.r,ra,na

r"";:::,,:;,:\,:,:;#

ff,;#ru*#fl#ffiffififi#ffi cUe uzrokuj

LJ

i nadzor rud unutar69m t . Funkcijska oqaniz.acija ljudskogtijeta

okol

i

sem

iltlI:I |

.r!

IjI t.vl

Tab|ica1.1.NEK|VA?N|JIsAsTq'c||FlzlKALNEZNAcAJKElzV4ltg]lllSLE'TEKtJcslE,NJlHoV|}|oRMA$tRASPoM NASTUPA S:T'87 VRIJEDNOSTI UHUiNN KOJIH NE I PRIBLIZNE CPNUCT'TE

lJr I

nesmilonosne NotmalrB Yriiednost

5,3

ugtji0ni dioksid natriievi ioni kalilevl ioni ltalc$evi ioni kloridni ioni

t{2

t2

4,7-6,0

0,7-10.7

138 -146 3,8 -5,0

1 1

7,4

!ij;. i'i;i;

previse dakle, ako se neki -Cimbenik

rui1,*miffi iiJiffiii:dxrfi vratiti ''r tFu 'rvsr,E I tal clmDenlr

oromiena

anos[ i tako odrZati homeostazu'

>Korlsnost< nadzornog sustrrr' $lunani'aplo'

sustav odrzava uvjete #;;;i'"ilj"t naazotni: #i;il;, ia]Ji" i" korisnosiu ocsativne povratne

#d::;;,'mr:*,:'*'irua"Ui?,ii.r'-$ *oticina krvi te da ;;i;;ild;;"tn'naita"" razincod nottnutn"""titt"

;';ffiiki,l"t

,

l3'3-kPa (100

**,*ijiulillfi*i{L{l,m*Y,':ilf i$I u koje je barorecePto

poraiti' siriro zir 3 39a' Prema t@te' iu iJou'. tlak -tutti" '3 spregom koji dieluie povtatnom ;;d;l oitptiuut:o o'a -b'o kPa' tj'od 23'3

ffi;k;;t; i;r.p".-ip.ll"'ll5f 6; ;; o,f i$ l"iii:Jtlf5f' pio"l' Il,?1"i.i J' l36lr"'5i:ffi ;#';;;t ;*i u " r

ne.

prema Korisnost sustava moZe se izracunati ovoi fonnuli:

isPrmak

korisnost

4,0

oc

PH

navedenom

tJT I

=;ffi

je korisno$ barorecept'orskogsustava za s il;;fid arterijskin tlakom -6,6-polieljeno €im' wrjski neki tome, +l,5;*"-t"osi -i. Prema ih.snizif art-erij ski t.iirl ri.ii Ut *tto;- povisiti wijedndi prornjeir.[ ur*6 bi to sam-o zatredinu nema' susra nadzornog da dogodile se n. f.ojiti sus nalornih fiziolo*ih Orugitr nelitr Koiinrost tava-miolo je veda o& korisnosti barorqrlorskog za:dzor nad littt."" r$"piimjer, kcisnost susuva je MoZe se' pribliZno timpiratursn tielesrrm --31 d"t t., taUoti da je sstav za koffiolu lnPerature *""d"+t"t"o*iii od sustava zakontrfr akutnih promja tlaka.

je primjeru'

kd"il;;;$lili'c,iuios

dakle' isprav* {'u

uviiek preostaje + 3'3

I

kPa. Soga

SAZETAK . AUTOMATICruOST IIJELT

Svrta

ie ouog poflvSa uita istat
:f ilff ilj!l'1"r*:?ii'"1liir$TTi:iliffrilffi zapiavo zaiedniu od tribliino 100

iJdtb'tidto.ie u rul il ib-funkc ij ske b it i i ulr' ta n ici, organi zirariih nazivaju k".iiir se'reke i"""ue TganS Svaka u odrtarnjr home-

H

E

n u

n n n LJ

s

i;;l;it "d-" worba imr svoj udio tekucii, l(oJu naostatsrth uvjeta u izvanstanicnoj okotisem' Sve dohse u unut;i";; unuiraSnjim "oarzlva.l u normalni uviii' tj elesne ;;i;6 ;k;iiiu llema tome

rive i normabo funkcioniraju' ' gni.u ima kcisti od homeosta4 ali svaka r*[t ptiaonosi njczinu odr2avanju' Tr reciprodti."l." i

stanicc

It*tr;P,1"'$i:ffiiXlili$1,:"i'li$li:""T,?: pridqnos(da. ft nkc ij i'

;;';;d"b; svoi u sfr sobnost

U

I

t-l t:,1

u,

ako.se,konodnosu na podetni podraZaj' Obramo' snizi' de pnvise. aiotcsioa ;gljicnoi ;;;,;;;ija .to koncentraDovratnom spregom uzrokovaii Dorast na podetni i""i".U. ntgutwno u odnosu - -OoC"nito, -podralai.

mrpUL mmoUL

6,9

7,3 -7,5

MT|DUL

1,11{3 18,3.433

37,0

nnrpl& mtIpVL rnrrtolil

I

4,16-5,2t'

\72 tl,o

kPa

r'l

Hf HI I

-45

70'130

24-32

n

glukoza lielesna temperatura icidobazna ravnoteza

€,0

0,5 -2,0

103 -112

r{E

5-175

1,5

1,0-1,4

1,2

bikaDonatni loni

granile

Normalan rasPon

k;;-;i;il

godi,'rpt sve sianice u !plu' Teska disfuntsija vodi smrti, a umjerena bolerl'

n

il f-!

titi il li rl

I' f-i li

;tt

i 1

I

J

J J

-.

;i*t'ng';lf'*elffi

DIF'ZIJA

Jeai**,wa

!

:

,i Difuala

t-."r.nac*r*i,"nil' 't'{';!'

difdziia kroztiptdnt

dvcistol

}t"{FP

fi

Razlog zbog

urr.'lXo opisati:

u"i"*" l"rlu nc nogu prodr&ri

'oz

kroz

I

rs

;l

li

r.i

4 .

i1

n iJ

tr,.

MEMBRAN{J PRIJENOS KROZ STANIENU

ffl H

LJ

m l'ril

LJ

'

slufiCnom . Tekudina u tjelesnim btanicamqnazvana e od lszliEi ni

ii i i

*n

i'

lli "-tolol-.t-t, " ^'= uvayl1Ticnoniti ek' tekucine i,*n ttuiit-tE;lit t*udinu izvanstanidnu U :ttracelularnom,'iiiiini^' koia ia! iye1n iii.iti -i"iie'tlu !1^,tehriim*rvne rrbraj a se i' ea us ia) snnica't-e .tekucina kru zi pro,,o"tno izvastaniptazme koja se *il'.i1ntf;;i ru*;.I i hanjivim stanico optittfiuii bna tekudin" 'hugim I''*riil i'"j;kr' p"d;l"il'u 3 g**[email protected] i n t r a c elat

" *utl"**4ffii:l'*l tzvastani: l:-i' frh,tr:'lt ilprikazan jg ppiil+"-Ttav Na sl. 4-l cne tehftlne,

xoi"lt niroi s vmirke strane sanidne nlr il.unutar taoice' rnembmns, i n#t*r"'iintii'e velilmkoliuit"Loci*'i"i.*i Yidi ,. cu io'#ii'nico" stuifnoj j e .nu nqtrii a, .at*iltilk"ii&oo tayo' u Oqip o!p' u'iznctanitdkudini

moleprenijeti, a obiikovne promjene bjelanEeviake medtr koz tvari tih kule ornogucu;u zatm kreianje

U

pema suproboj strd membra"-

;;;;;; f;oiiui rsaci -desto ilH;ht#iosti t ti"t i i bj eianocvinski vr$u moleHa rlr rona * wio selektivni's obairom nakroz membra' iojito

omoguduju prolazak

Difuziia i aktivni prij

en

os'

ntl."ltt

stan

11

L]

iE -

Fg' ili l"'.tti*,'uUo *a*o lroz tigi{nldvosloi jertnf dvqriu od se "u odigrava bjtd"tivinc, ;; ;;k 'orno"nlxocesu (koja se naziE-! Dpaslv-

n

tvari

n

o.oeicb ainLilu-icst elpl irorrnali"-il"-i-dul" g fit J3 a wari. Nanrprot Ete' aktivn i

n LJ

dlfziJon

itio#i"" in prf919son-U osnovi'

ffi ;ffi;-,q

prohZenje pojedinih'm**ula

lfntiii-oucuje

Fostore u ou*ti*, bilo-tli 6oz metlumolekoleae s Ujglarfytn*n'.nosaderrr'

u

;tb*ii

;;fiit;6f

spqia

"p**o'U*oto'

t"C" u stanilhmf'neeo u iziansta-

bielandovina

vazne

Nrf-*-----

112lrFlt I

tavlieiu te razlike'

Cs+l-:----- --.

lbtt-*--

"ffi;"fi.

tun"oiooi

Llpldna prepreka

stanillro

I priienene

-;e" membnrc -. ''

-

bJdarf;aine

shdfno

-^ *'t-:;:l''

u

UdnfhaebOir

^"tno T;;;T"ilI?q|l'InrEdno tanicnoi lehrcini' je. ovog.Eo$yljaraziariti x"ot_i"ru" za stanicni membtane $po:-

ffi

rt

ls----.---

I trf,L -

-'0,6'dlt'' $f-r--'--'-" ftstrlltl0Ql'-"'-'- 29 rrdL---

-

bdf,-"-'-:'2?dlL sor-----*''-'

n

4rmil- ---

0,5

:-- 29ilno||---e rrmtL l0

I

-'

tId/L

po!e u 2' Gratla Stanidne membrane rusotena memEitara se gr"t"r.iiTpiirt"tt:tt na sl' 2-3' Gotovo

gluker---:---5

rrll* emirlfi)lirc "'08dL'-"

il

brana

bstffi

I

koiemu pluta iii6iai'iit.+4"i? -f,ot"rda;'tnose -" se od njih ' mnogo ujerand"initirt jc pikazaito ttttli-e' protel$ rUtr"f i"utin"t sasto;

kd*d -l

l-5sit nerlr.4gJ

iro na sl' 4'2'

, lipidni' dvosloi pniq. gibn{c vedine mlekula izyanlta-

t1 tllt u

ili izhziti kroz dvosloj, poiogo utaziti \.s*ttuwar' tlit, pt"lt .ei i'zravno noz samulipirlnu molekule imaju Nasuirrot tome' bjelanlevinskc Njihove moleosobine' potp;;';;ticite frij6nosne lipidnoga koutinuitet kularne rtruituie' tirekidaju kroz sanicnu utti'n"ti".T.p"t tuott dvosloja pt tfiu glttuttgt:ry !:it membranu' rt'titt tomt' vecina.tih prolazeWoz.'".u'"n.isll.prilercsnebjelantev|ne.. razlicite naEne' IJ iT"iicitt ui tr*i*inJ oi ttojit. iapm]elu vqdeni prosnekima tt krJtittuu *oteftutu iona odredenih tigqoa3to $eil]e tori, sto bielntevin"t"gticuit I molekula; tittt'* bjelancevine grzrvaju nazvane hielansktn kanalrria' b;g; bjelanEevina koje se moraju Cevinskim nosaCima' velu se s tvarmla

n It

.,o#'ilioii;;iii"l'h i u"oai iznredu {ietlat5a ;ft";'iiGiiciJii'iil6ine'lpak'.kaostopokaa$cstre' rui *9go-qtolryiti lica na lijevo;'itriiii t|-ii'nen iz

Stllta

l-l'

Kemijski sastav iaanstaniCu

i

stani0ne

tekucine.

nriienos oznadava krctanje iona i drugil tvui kroz lt,i*Utuo u spoju I bjitanCwinskim .lsacem' .ali

protlv erwgiiskoga gadiieht4 kso Sto tri EapnmJer' 'nriienos tvari iz podruCja s niZom l(oncilftacgom u '""fr"ci., visomioncentracijom' Da bi stalo kretai,ie tuuii, u takvim je procesima uz kinetifiu energrJu potreburFs i neki dodatni izvor energije'

ri t? ll 1;

{t xt rt

II

il

::'Jf ll.ol:;[l':ii*,ly::]:s:'-inaboj,kojinadra

nss naboja;;;;;;11 g1b'"{' i*q' t) Zbog elektridbrojne morefrure vode, pa nastaji

";:;,;;;l:::::":3

i*:l,''p;;ffd:lrT*,ftffiffi il$i,i;3ii$Fftgfi1tunls[ruif#xr; a,.okreil;

ina

",,.Tl,HiiJri#;Sii i : *lp jl# s.i:t ;&trjli iT,#Jt "o;j 3t ilf,

#f

.y;*t jf;

bj erantev in s k

JiJ

h

i

q

j; f.i:k1

If

3iu;i;t

:? i,lxt ij,1,1,,n

i.j

!:i{ f;:?'!,W I#a:tf,!f{Hf; *

k a n atet

rct

ion

ion.

aeij cv iorr

eva

;#;;'3;"1^::TT"cu

kanalq omogr*uje

e t,

lako podi

i

m a di

a torne, troz uel

jll'idn _op ei ;;tft;';:j"H:"fl y.wyBru$t Kanala A SpeCifidan sto.

nata. oharanj"

i zatyar i r"*oll,ij-vrata

.bjelanlerlnskih ka

;;#H_w"'ffrffi lffi1Tti:r nuni.;eioffi ui" io,,. i;lftf "Jt rlrlffi bJerandovinor"lfto Produ'qF torutur-. *"jd; ie

drue .. : wbZnenaosobin'r tva . rodredene zatvarati vra

e-to,:'a

pnJencns otvora kanali

ygoil bi"td"f;l3H'lliLlictsdevinskih

Iektiura za pri

.kanara

p_'Ti"ti,i"';'J-J#":liJlijr{&,ffi

itt-lffi H

jti::r."*li'rii

-se pttJ tti;.;.I3l1tu togt pntlopiti

oostize

toitrrul!] .:1c powJini sanieo, m"ruffTl iry*jo* "*j*"j' rurutrasnjoj. -- -'--'-iane' r rfrata lolii*l kanata vrara nafijskih 16,,,s1g

yer;,-l"';i'fJS#13"HToJ':ft*6"'*'fr l-ffi f "uiire-

.

prilagoaararlip; ;bl"il;"otu cogu podici &o bjelandevindc

Selektivna

randevinskih

i h i
-Otvaranje

*#r**,, opne

#i'""tff 1 gi:li';'

j er n

orbita

marrj

na

*.ff-j.

i

zatvaratrje nraO nadzire se nadva glavna.

lG

tr'ffrl'filftfrffi

grffifdffi*;ti-{fffi

..,, , ". i;::lin':lli[*,#:ffi"d*""Hr:",ffii# . _,,.!r.yp!.*49 prclaz"ds. ioii. .

Evana

wg*it,

,

2- Otvoranje

zahorgna wutg

i za\aranie

vrora e

nN^L.

,-._

[tril:*r*i###Jffi

ro uzrokuje oblikovnu s€ vratt otvore ili

bie{tfsvine na nazivanio nojavuuvooni em t mnar "*l"@*u oniTl ]

"ffi'{tr#: :* L"i;'+; ;:f"::,i;#{ I *fl di,".,i,, #:,"#ffi}fTm, ;:ff tih koalapa :. rya r zatvaraqia wata s

3u

n*ui.

il*pi".._ nn $to e pmhzak svim i""ur. uri i pilitrffi1gu6ui r ronima maryqa pronfe_ ?ea1a-Tun

Jera olco 0,65

r

,'. zatvoreng wata

Pri odredenu potenciJ.alu

unubs

Sllka 44. prijems natriior jjl j devlnske ns(e t
Kar[eun rbna bJelan fl131t ona kroz bJetan_

konformacijske pornjene ^urrl'tlracrJsl(e oornjene kcie otvaraju i zatviraju

i*g*"*Tit?irn$,pffiHHflir; nrstoje

t"ii.run"

-

;

W ft:ffi, *,,r"r: ;H:'#;y,'3[i ffiliira

lffilgf *lx+t'm,t,::"i{,:#,ilj'ffi itHi:l tq y hi ikui;;iilJi.Yti"i' ;d ;;I .**.[: mffrriila,;ftry*ili*:lqixlff jbzgr* llern

[H:t 'aboi nabijeni ion;;;il ngrr potusa LXJ.?,'#Hj p.rodj trol poziti"ou, odnos_ t' n u el ettridriu " " 6nk"d"'i rY;;"'

I6

rq

"&i"-","#J?-:1*ti.

Ttta

se

nai-

',j3"#:f;ffihi: #1 HiifrT#$,iltjli ffiffi

li

t.,i

il L-)

1T

otwren natrllski kanal

Tijek ionske struje kroz jodankanal moZe seregistril rati metodom priljubljene pipde' Mikropipeta vSak koje je promjera samo I -2 mikoreta, prisloni se uz vanjsktt stranu sianicne membrane, azatim so usisavanjcrn membrana blago uvude u wsak mfoopipete (sl'4-5A) Orugi se nadin, prikazan u desnoj tlmi *'&5E}' sastoji u 6me da se mali djelidopne-u u'$lopip* otrgne u od stanice to ie pipeta s Swso usadenim @li6ea stavi

,

,

i;1

t,,r.

t$

:o c, t3 o

:c

ffi

slobodnuotopinu.

ffi

Olaldana difuziia Mllsokunde

i

f1

difztziiwt p.aredova' moZe prenosi tako nom nosadem, jer tvar koje se tqTTHf.-tJ:pomodi bez proCi kroz membranu sr' ianEevinskog nosada' Preml tome' nosaa olaEHNa opne' strane fuziju tvari do suprotne jedmstarne di-ft1' Olak5ana so difirzija raz'Euj6' od Yeznol zn.agay vrlo uidnoj kanal ziielr:':oz otvoreni brzina dituzije krc o1vo.rcni hal pov-edava koja ditudira brzina tioncenhactjl Olaklana se difuzija nat*'ta

.

l.l

r

til ti 'T I

1

l

R

;;""iirno -tlqi alr,tiijl pti ofar
IJ

konoortacije vij€anost' k
rt

V"*

:.

,

ll

prsmawodalu zaregfstirahle

Molekula koja se mora prenijeti ulg^g fielande-

viniki kanat i zaiim se veze'tadise u djetidu-sckunde pro' ;i;i;;t;Yt"tkt nosaE oblikorno (konformcijii) riiieni pa se kanal na suproEoj strani mtmbrre otroiT.'itGl:tvo je aa urzirn.lio.lom se noleble tim

tJ {-l

ti

biti mehanizmom- tiogo prenociti nikada ne ule oblik konforaaoijfi se ;;d;d brzine koioni icihn mote rtromieniti u t-ortnrJuiiGniiiinskog-osada

n

LI

drugi.

* v?'<,$*

Medu najvaZnijim tvarim koje se kroz staidnu * glryopnu pr*or'" otalitlanom diEsijom ubra'Fju olak' moZcubrzni bulin imiioftisellna' za i vedina Sonu aifuziiu ifukoze lak lQ-!O pllu-To ic.glavni mehanizam'[oitt'lnarlin mdzire'isk0listavrdje glukoze ri tijelu'

n LJ a

i]

rkornd6r m€rnbans

elrnbenlcl kojl utje 6u na wlillnu neto'dlf idje Valia naglasiti da tvari toje difundiqiu

u

niima. lto ie naziva neto'difiaiiom

u

ietuomc smJeru'

l) p.rqusnct mem' konccntacije radib memuran, 3) 2tilG*ini ;r*;. membrhne' ; ;i k fi difund ira izmerti obij u'stranaelektrirazlika i 5) membrenu t tot it"ko ;;;;;iii;

dinrenici koji utjedu

#;;;;i;"tiiala

na toiesx:

izmetlu obiju strana ncmbnne' ako

je rijel o ionima' ' P.opotnost membrane Razliditi dimbenhi koji

jesu-1) debutjedu na proPusnost stanidrc membranc i) top[ivoltyari koja ditundira rroz l$iaima,,l).b191 bielanEmperatvqr prolazr' koje kroz Cevinskih kanala ttllunora' koja tvari inasa molekularna i 5) tura

liiil;;ffifiJ, ffi;ffi-;;ut'oo'i

j)

n LJ

jednome

r suprotno.mc smjeru' Za r*iu.i *o!Ii difundirati i drupna kolidina.nari koja vazna nije ;i;;'i; otiEno ;ifu;dit" u obarii sqierovimlq nego -razlila medu

I

I

;ii;;i;

tu*iiostu"-matsitnitnu

I

Slilr

rt tl

4-5.

ka14

Bil@no

tos

I-l tl .tt it

einbenici navedeni pod .l)

i

s) *anjuju a ostali

owdavaj u ProPushoit membrane. : Napokon, da-bismo odredili ukuprr utrinak na di' fuziiu, moramo uzeti u obzir i pdvrhumembrane' t"tn6zlp.iem propusnosti s povrsinondobiva sc difu-

'

p

zij*i

koeficijent:

D:PxA

tl

flJ;#r?"$fuz,ijski

koeficijent,

p

propusnos, a A

tidke energije molekula koie ,,,t.-_:..

;l

sr 4-64 prika-

".,uuir:[,',i;'jT$r:l*u:' fu ffi,yffi :jT*.f,1H'.:Tl.'",n ;:il i;f

"i:

i,J

It,;

giil{'r:ff*:i

Kanare s re srrane

ffir

druge strane.

*;::'i

;:t

J

ii# ;fr,ml t"yffi

ii'i,i,,1

Pri

demu

:ffi*Ti :fC"

je C" koncen t::tf

lent

* T:#ifl'J',,ilrx1:if je prikazano n::1. 1{8.,

*_i

tn au' t"'

- Cu)

vanj ske- strane,

: un utrasnie meirur#il;';":Itne a g

€entrasua s

',lJ,l; n

an€|nbraha r.nuta

lnl,.1ilil'.nt,J"i'*"[3j,#:ll?#tT:i:tr"-*:: za konce$raciju tvari s unurrasnje neto-difuzija

i.i,:

fJ p"e"a-ji, ,0., otiji,l,t'i,nl3*o:j: oq zbi.oia tih sild

ro rciiurl ;':,'^''s lii,'q,HJ lil Tr ff Iffi , I ; fi xri#+:i 'i_aci':g:iji ?:!!y?, nu ,r _",*Jl,#"X:"1.,;

I

tvari prema unut,.a:::::,t^t1?1 velieini oir*t;. kula te tu,u,i'ri'ri,lrazlnJern je koncenrra.i;i mole_ s,lrane nembrane, jer centraciji ovis; Lotill o td kongociri v';mi;l-i ;il#T 6e -moLku Ia s vakd set uodg p6 more'',ura'pi"*;';;;::::i1'--l'oulg,velicinadifuije nj j i s u n u t r i t ni ; ;, ; ;;;' ;T::yje ihovoj koncen traci,r.ullrt,

q',', l-:

"f{i

Q

?;ffi; -;|w',;-

kon-

difuzijskf koefici-

"i*ff :

{

o"

r'rr

i";ie;"tff,ir?ij#

i

on

,- -f-l-

a.

j*:

-ffii:.3--

,-.-

- t-

a

lt-

-+1>J-a-

I'j:::fi *x?,?",II^.,:1,-,b::;.;,i,lon,,""razrike

iilti,i;nHx*f "JJ-ffj; :ffi-;Jli tffi f"""iollu;"Xm""ffi ;g{;;

l'*ffi

E

::ttn.,o;;

s,rrane negativs

aftmffed"*r{flrffi j'iffffi*r.ui:,l:,"H,j1i:'Hh1'.tX#f

it

t

era

od- raz

te ncij a, 66 ;1o'o31- lJ p"tti""ii "i"il Je, da^kocentraciiska a

r

I

i

kt

ililliii:"f ilil

razlixa nastrii sada

.,,-ii:i{tli,|if; -:mi:f:li'i*i!ltfi :'Jt'itH:Hi .,-

iffi i*BlJl;;J#l#i

;:11j:"

ii,,,ll.i?ii",'f,,",,#ffi ulorn, nazvanom

9j1ils kotidinom 11 eena

Nernstovfti jednadrbom:

EMS (u rnv) = +6t log C1lC2

I

l.ojoj su EMS

etet

(i.p".ll Jedne r druge strane;*Il"y,.s^']i . cr dil;;;;ilffi ;,,fi jl{i,'.Hff Ii,: na shani I iX opne

,

u.Yi' :l

lr"

Hl.'ijifuq

izm

;i" J;' ir' 3r'i" "t':I:"

ffill;

edu

dv

ij u

if fl;. Hlj :fill fl d[i,-tl, iea in i' u'

i

nc. ro JI1II'gi,i.""JJ.T:j:j:X,;.iy"i: ji"i*.i;,"ff

I'Jr?ii,,'l'*l'j,i,

jednoj."r,["

l8

Krtka.d s e

p

o"iii

Fru;q

rop us n e

opne' _;;",,anidn u

Tj*ii:

ffi:itJfain[",,ffi

":f_l:j, "ci.., liugorn. ifljffi,f',ffffi ff # :ry*.e "Gib.,jl uoa".

u nerim s" izrnetru

P

3, ilrmi3 i1"a ;r

y z I i *a *

i::rii:j.i.ar"azuil,"rlJJesrivne i:??, iJ*T#:i';# i:..*, *i ".,';no, i#.*"on o zivdanih impulsa, pa cem.o o njemu ios ;;i-lltJ,tn* poglavlju."'-"- Jvs '"crpnUe nspravljati u iU"a.t6t

:

ff,ffi?1il:1,:ifktivno

if*T,'-,q'lffiiit{' rn

.

ffi#,H#ftfl,ffid,f" ffi"ffi , flBflflffi

;e

n eto

1ffir""'r",1fi"Tf

"" -g ", i banj

i

bubri iti se sr
Taj sc proces

rpak, ::lT1iij*im. m oze ostav it i

;, ::': "i )' ;;;." r vode f.r",

n,,

u

sp

l, n asta-

-uo_go0

"'t'.1,-:""j.'., stanica 5 r ru eru neto-8 i bani a. "L"^ koncen -

sto;il:'::i":l}.pa

i-;"' tracijskom'-lik;;;;;,' "t"-ni T"1.Yl13"an n

;;;::'^"'::o^

Kao primjer

"r;;;.,lril"::j:',T:t3te rl*arr'i,

..

prikazano na st. 4-z; v oda, a s dr u ge otopinu-rilii;r t;l',;i,:-,T^tqbran e d ista se da motekui, uoaf il'^:"j. rr_idsjetimo

-i"iii,;#:

oranu' a natrijevi

i 1latr,tr-lll

swaurarlCltl lllofil-

lj.:r,,ors,.;.pr*'iii,tTi"?li:ifi ff JJj"jJ,,i,Il_ iilff Jlil'':X,;ff if H**i'o'.l'iffi l,"'/'.ii,"", :r:"::r;i:w^fi fr ffi r."jff iti;,t.:#i fl

"

11

LJ I ,:!'i t

In FA

lr.i

t,,.1

{n l';J

[i, ffi

ffi Gmoza

H polupropBna rn6mbrana

l€d je s jedSlika 4-?. Osmoza na starilnoi membrani' a s druge klorida; mrjmurane trplrn natril:ra

;;

H

rtra.;

voda.

iira n+. Pdkaz osrnotskoga

dionng-lekulavdll:L,* konoa koncentnije ciste fiffiit;;1il.miu""oa"nt niz" vi5e mol*ula voda 4-7 sl' prr*.;"* vode. Stoga u

tpropusneoPne.

iai klorida istisnula je

t' ttsit

-koncentracija

tlak tlak na

-

-./.4dgrF

nt

olo;tl,.

h sm o zi r d a e raz ika,r,L-;;i${"Ft"u selektivno Fropusna nrifi.iuno jJ na sl' +8' Vidi se ili1 {ffi {1r1 l';*l lilT uil lH"'; ;:o

I

s

t

^.,'ffTffi da,audrugomvooen

,

u )a nrnci kroz oDnu. Osmoza vode iz gdjdjka B stunaine tve rece udaljavanje napokon' ne uspostavi toili"" ui,ili"., *utJ a"L s"' ro.1 a ie. qosrtno ve I i ilffi t;;iik; h iatottusiio git*<^rrRazlika opnu lroz tlaka osttioze' ucinat koja sadr2i u tome trenutku ottoitti je tlak otopine nedifuzibi lnu otoPljenu tvar'

liiliii'a'"zr"fqi" il;ilp-;;llti

'

rokovm nekom otopljenom wati rarrlj eran koncertraciii E tvari iaaZcnoj brojem molekrta ili ionq izraZavanje bncentraciie otdptime tvari maromne moZe posluziti u odrcdivaniri osmot*oga tlaka. Da bi se koncentracija irr*ita ti"i.m Eestirn'umjeeto grnna.-upoeebljava'{e

-ldinie

ormoli j.r je, u iom slucaju, Droj osmotski aktivnih ne diso6.ti"" Ov6strltio vedi u odnosr m tvar koja g) iz(58'5 klorida natrijara .1t., it.tt bme, I mol oosi 2 osmola.

KaZeno da osmolalnost otqine u kojoj ie I osmol rc*e nari otopliena kilogramutode bnos-i l. o.syrol po 'iif*io u te da osmolaJnost dopine u kojoj j"

eibanh od dru' i."i" vedu kineticiu energiju manl.F energi' [esticama-s iii.'.tt pti ,udrrrnju s dio svoje enetgijc' sv9

nt'lgtu

ie tho

njihova .prosj.edna-

1

e

lof

izj q$;

masa (rir) vedaod manjih festice t
i-"ct.-V?"

;i;;;, ;;d;j"

iiiiiean*a;

to se odreduje jednadfrom:

H

E"

fi a

'

fl U

"!giisucinka osmola po kihgramu iznosi I mili' izvanje osmolalnost Normalm #;;l p; kilogramu. sanicnL i staiidne tekucine otlo 300 miliosmola po

tJ

kilogramu.

Lr-l

Odnos osmolatnosti i osmotsloga tlskr' Pri nor' oC koncentracija malnoj tjelesnoj temperaturi od 37 otopini osmotski u Ce od I osmola pJ littl uzrokovat od I koncentracija tome, thk od 2 57b kPd. Slidno tlaku od osmotskome po odgovara litri miliosmola

r-1

Jiiia

iJiiii'.

'J :#dilk;',.ri ;; ;-ih

ffi

z

a ne niihovom masom'

i# il;i; ii* c*tiltuttcestica'.

H

t"i

broir osmobkll Iesticr u odredhrnju-os' tlak sto ga proizrode des;ffift;ffiilg. osmotski uez ozi'a na ro radi li sp o mole' ii* ii'iEtoi otopini,oOreOen je brojem Cesticau jedinici kulama ili ionima, Ako neke

;;iil;;;

arnol

iedan olmol oznaduje broj nolekula u I molu nerlisocirane otoplj€nc tvari. TakD jc 180 g.Blukoze -(l giotiotti jeinako jednom osmolu glukoze, je" i." cluLi"u warlioja ne disocira. Ak6 otopljena tvar di6Jii" n. dva i6nq jedan mol otoptjene tvari iznosi

VaZnost

iefueine'

izralena brojem dedica, a ne masom

dopljene tvari .Osmolglnosl Oonol. Bududidaje osmotski tlak uz;

:

fad bi se u primicru na sl' 4-7 Pryntienb tct6rioq osmg? vode u h -otopinu o,ooiiit ituiti.i.tL 'ui krenula u sq)rotnome ;;'#i" ti pt.ttute ili bizaEakpotpulo ?i"i'i,lt*uan 3-allavljanje ;Hj** natrijeva osmoze zove se. os'iotki ilcl otopine

ffi

Prema tome, kineti6ka energft svake molekule ili iona fto udaraju u opnu u prqgetu je priblilno jeenafa. Uez obzira na velidinu n$hove molekule' Stoga ie Iimbenik koji odreduje osmdskillak neke otopine

narlcsno' vode vode u otopinu natrijeva

klorida. Osmotskl

pe

k =mv2r?

?:T li:u #ii:-'ffi;'*t[ili"$:'3"W n* tj' ilijeva ;d;1;i;;";!?*cr'ry'j" postoji osmoza

tlakrizmedu dviru slrana

2,57 kPa. MnoZenjem te vrijtdnosti s 300' koliko l9

n ti tl

li

l1

t-i

!: {l j'

:..,

tjelesnih teku.iina izrarena u niijzradunati ukupan osmotski tih ,1l:"To:tto iznosi

liffi::f:::tracrla

I

il

tlak

onor,,

J|

Primarni aktivni prijems

;];;;;nrt'

rllll,ina

Y:*_tl:l"l:

1?jr:,,Jt[T;fl*il:,1,;il:,*f?j[Jiff; ;"jffiT;,fiH;*',J:d,initil{:#,[JruT,[*: t';liffl posve t;'i" Lt p o, n.,; "

u,l"

r

" #;'tt|

J,'

:#l?;

AKTIVNIPRIJENOS

prcnose primarnirn akti

-ffiffruw "'n*ffiimffi* -

ifl#j=f

idn u.nen br un u zbac uj e n t,i uu;,r, I_.., ; Hflrf-r^,inrz {i,liffirk?#r;d.#lt1',,r;;= okol8h, ubacut., *"i'ii .,t,i{:"u e, ;-,"I"-*To u stanicu blijeve lon q je cqpka Ta , rc jli3""j-t?llcu L:{pKa ;;;; nazodm ;":::ure ?tiieve rone.

os, Ito i

_

natrijsko_kalij*a Dcrpka g

i'#;: 1il3 ijriY.':ii fi ffiH'lT,Tl'?,,11'IU:" ,t-,l.ll,;ll:;;kte";i;;{,i,i.?f jl'{ ql'; :ffil,ifl,fJ:ttJ.:: crpke :;,i"." l"Tffi ltrfi?il Nada[ie,j';neke ne a;"tuiu nuil.i"il:11 tiun'.a' iI: stalriCnoj opni, r,* j]11sko: ra unuhrstanidnin "ntf"t:ii ; o^ ?f,tki: : E iid;,:frTiltjl'anr# rd:ii r_t, ;lf,"r,'ffi f y,,,t#fi[,"Jj'{i:{U,#liinF: r ,ir,ff!;:,l.n,r'dni od dviju mitc,hofil 9:ii:til "p"i, )r4nrcnrrn unutaiopnama. s;"' *;'11-' ?i,il, l?^ftptqnOi lii.ffil,::H na ;;3il:ifi i:#J,l ?; ""Jn.;; ff:Yt::,^r,::,iffi91!:i::::: j?r,rnajiscrp^;;s L^il f--- -

"

ne,

ss.

_

l[?.i;,,jj;

tvari

'

u

i

" J.9 za odrzavarie -:::":::i:,gil ffii.'f"'o?-'iJlXif"T"i"f ","##5:*i::1.,,:?,XEZi?r:liF;: ir. i il:i,j: ; iJi[i#"lil fdl:Till€iJil $: : g: :m*:n:ii : :il f {1i1d ;T'Hfr # T ;l'"?? ."oTa

ne n

Medut

u

r

ffi:i',h:Tffij,:;;;riili:f'fi

izvanstar

:?sil,:,:,;111,:-

Obratno, r

, 'q

rona u star

;lT":L:jl

udinaka ne ler se ep ta ralu. Jer koncenrra

.

:3; iT"lF$1gffilt1qi-W"'Tffiil;#: -'---$'fgffi*ifffi,liiffittr

tr

uir'jhf;

,

tlaka), naz

?

6.,1f'*#3tln:y*ii".:;?;#shnidnu

mem-

["H{"':*,?;ffi#*#,"frffi $i*

.:*E*F' te Vedin4 an

"r.4rE'*F.

,.

---

4*l;tfii#i*,lll#};i+

prijenosa,

|

:-;:.

af,

Razrno*imo

*",, _.

gffi",ffi,ffiffi ";

I a€na' " ""

{:{:;##:

::r:::",,

Ti,{#,ilili}.gil4f;ffiiffi,:: '0.i""'1"e"",#J',,11:T*ll,Hlffipotjete lT ' i,'i3ff,$Tfl

ffffi**ptfitnffrimffW

sanoj,difuziji,

jr.

pii ii:.

{'rruKcue od nosada nri

otaii_

prijenosu n** a.;. * r" pirrli,^:rvnome l::l:.|"i. kretati protiu bi se mosta "i.i,ti;i'"T,ii^Tlit^Ii\."

$fl1'f$,I'i:5'iilH,;r{}it1iffi

unurra

i'xi

n

*"[_ I .\ ,1. b

"n,' "i i' n i idacuj ull

tt,*" *".

20

'r'r ^r;'

&9. pretpostrfoni

u., .,,

",

*0.,,,

mehanizam namisto.talfske

op.

li fn l,;.l TTJ

ffi,

Kalciiska crPka

okolmsti ma toii difundirati u stanicu' U prikladnim s zaSedno mbze natrija {rij e6 ;'ir";tj;;;ergija

kalcijevih Ll staniCnom se citosolu koncentracija niskorn; ta. je koncentra' vrlo odrZava i.";;;;;i;o putu tunjt oC ont'o -iivanstanidnoj ciia oko l0 000 ou*jtt iju kalcij skih

,"'kJfi;"io r, iottiz'-Jitr embiani- i.dvz-bac uj e k c ij f"riti"i.o *",i t " !"t cLi't kalcijeve ione u jedan iz stanice' uruga crpxa uiacuje rnje[uq11i.tr .organela' ili vile unutraSnjih ttt"lc"ihieti(ut mi5icnih stanica naorimier u sut
i

i

I

s

nuldan

se

r"rlr.si""'ii-n'"ri'"^'3*if,t":i[*TJyHlt"Jll: vezivanja,

otpustan1a

Ii

6 uju i"ut i'oja ce sc'prenijeti zaicdno s "?,iiU."i'r"li-i Krd su se nairijevi ionl.i tvar-prirvrslill ;;tj;*. -Uietineevinsti se nosad konforrnacijski prom{enr' a ;'#;i;liffi;ijent natrijevih ionauzrokrrje dr se i ti

ffi

t&

ffi H

toiformacijskih promjena

nosa

K

PoSto n,iruc" tcojist*i s unutralnje sttane membranaprornje' oPgl nastaie kcrfrmacijska ti t
r

glukoze i aminokbtlin-a s

ffi

natflem'

Kotranprt i lroge aminolciselinc u vediru.se slanica ronccntracijskog gradiitro vitikoga. ptar" ffi.JJJ -prijemsr u potprmcti ko' je.ioga

Glukoza

J"]ii*;iit?i#,?HPi ""#1i:[1,:t:i, u tijeku kemijskih rea

::

i,'#Jiefi:tlilJ,Tll; io plta'.i'otrtbno neita tvar koncennroia

je dvostruiorrenuirala. 100 pu-

ko vise energije o" uii t"i"tr Ui sc o'na koncentriraaa ta. a trostruko tise "ni:[e pouebna energ'rja ra-

la I 000 puta. Drugri r?ikma' zmjerna ie logaritmu':d;ti;'ii;ti9'F-g

.

I

tvar "*ii."i kojestr5i s vanjske povrlinc mem-branc'a nilCt 'iilA';;;*tj"ti za dio sc veze tconratiunsporhm

unui.t ottU4e

Pft

H,

lonii irugitvar zajedno preneso u stanlcu' ioni zbog vdikoga I pri ko*atrdnsPorta natriiwi difundimti u nasbje . roncJntracpkog gradijenta se Feniieti de koia tvar #j;:-u-6m! tiucqiu, se i*aciti iz nje'-s|ug1 se mira i ;;;;-i;.;t*tni"i bjelan0erinskog miesn id velu ," ooo

nosa6a

Energetika aldivnoga

B1

je rnchanizam vezanja' To-t" p9l!l,t-s.porrroInem'

;;fi;;jfi;it

naEin kao prijenos zasifuje na psv.e isti

brzine kojom se mogu'i -

t

nosadr u stanlcno' Cu eos.6nogUjelandevinskog uuo mjesto-na rojernu.3q.n1!yf

on Zasileni e aldiwo g a P tiln Aktivni

E1

1,fl

kroz shnidru.mersra-ru' ;;;ir;; vvti idruge tvari p or om' ob k j e selun cl aran t' i"i.'*'o i; ;j ;;t ; iri noga aktivnoga Prqenosa' ba bi nati3 to sobom povukao neku .drugl tvar'

";ii

cij.

{i'

-centrira.

5'9 log enereg'rja (kl/osmol) = enereUa

se ta tvar kon-

iJ..-rtl},-itam

4-10'

ffi

vtljq

na '#ilffi;A;ni""m-ptfr"1'-sl' n svojoj -" fiCt*ct"inc
s*,a izvanq a *rto nitkt unutrq

ib

swara

ffi

prSnosnu

:ri:hm:mn"ri,"tr".u:"ffii{*"ffI se ne natriF rrnottu niCt ie"aogoliti"'sv.u'.dol tmie

ilii;ffi

;ietuia

gtutoze' rekkad

se

8..

obojevetp'

n

Cr

-

n

q?{:!::, da se I

Prema tome, kolidim t'9 nti" t33-t:i^oko oko osmol neke tvari ronciltrirS-io oq f ki. a da bi se koncen"iii"zamij ePl9.pott"llo'je titi da- se-, za Jcon cen if ri L;'"ittetl"' rta oze sc njihov.o uklanjanje iz

n IJ

triranie tvari u ,,un''u'ii fr-zi $i go' qf i; tlj:..t;'o stanica il; i,ii r'- r" *l'l*'Fl,.oet poput itu-nit"' lerna kolidino -r."al"n"gx"'- l'itft gih zlj.ezAarin stan ic a' trose hno I ida f""'ittz."iil iu*o .u to fak 90% svoie energtle' ,

ffi

tlilt_; SS(a 4.10. Pretpostavlienimehanizarnza

- kotrarcport i Sekund arni atttivnipnlenos

som izbacuju

i'

*liLlti"prijenose.stvara.vrlo velik

na'tuni""oUidno zr natrij: koncen-tracija koncentracdst
i*ieu'tu'fli:r-'1.lli]i5aknas

lilii', i'i' i!' eoJijunt ti*iEit membrane trija s vanjske strane

uvijek

natri-

jaiglukoze

konlratransPol

Kad se natrijevi ioni prim-arnit"

kotransgort

automatski nastaje konformacijskr Hllj'i'slil;;lttoaouno prefosc

i

p'o^Tl:ll:a

u stanicu To

glukoze' zam kotransporn natiia i ' dogadase na KotransPorl naffUa t aminokiselina samo sto glukoze, i ,.iii.i"

a.iil. *irt*i

'

naf in kao itotransporr

II !

.se t"i je' it isti i pri i 2l

1

I

-J I

,id

*i

rone sudjeluje

I

drup

{,;}ttiix'il,,'d:tt;: j;:';iiiiili:i,$,T:'"[?ft e,os j eane j: Jif, ;;;;: ;;:;^i-Hii )elulamim osobinarna. ilH;,tr #i

tx,l

.il

s

.r;;Xi:'f{r.t'

;

;,

*l ii*

uf

"::,.1,

i.'i

ina

s j r fJ;T#i n

ok ise

t

narrij em

::',#

r{fljl l.lTllt:e u Kry, rto csolo razmotriti _---,r":::"oJu pogravtjima. u kasnijim

j

3

,,;;;,ffi +;;;*,;**,;g:jhT

kontratranspo;;;"i; f ^'o,lu n o' p'ii, n oi J fi , l;j

il

*"

i

nacin kakav

i'J,Hjl,i ffi

?,ii

postoii';r";

:,?i*Xi

f:rlHf

i,:fl,:ltdl:?jiivodika pu,toli,,rer,o r ibubrezn;],;;#;i:li:^su vaZan prirnj er prok s i cu iz lumena't*ulici"i,i-l?llt'tt natrrievi ion; krrematm

#H{,:#ir!#ii,fi,fr:'fff;"{,::,gt*

I

d

,f,l;

I

44.

22

*

;; ; 31 3;11;;;ffi #:iii:fl I $iI "t" ffi,,H;rlfirir1;:: zatnadior ""0*""ii,,il,,la u tjs:_

d

''" *.^{x:gti

f

qnr:,__cq,I*f,F

Li r'.t L$

m,, rffi

tg

ffit ffi-. I

ffil ffiT I I

ffi IH

$l

E H

;e,',./

-'-

'+e;'<1;$l+*

- -'"

B ffi f'l

l'l

IJ

tl

il!tU 1J

i.r ti tt i,

t'1 ;i

i

i-l

gry*K

&

AKctJSKt PorENctJA

I

I

6J

Iif

Elektrjdni Fotenciirr: -^

_.

tovo svih

na

membrerana sos-qnice'npr' zivdane i tislc"",'rorai#ii:-)"Ii 'd;;;;'ii#"P"fJgl: 1u sto znadi

stvarati

';!;,ir:y j?:{:{',ffiT:.: j j:^'x,premaunutra.Za

da meu same ri;H;fJilrfJr:ve(',l]:rf,;,X*tlnni*;

i"'"''i't"fl ?!ffi H-l^li"iUJ:'Tf :le,ftfi l"ir;i: llyg"*'f,:# i#"Jffi ffi li'*:ff m*?,:'*-

r",: ;jr,;il #:{fi

::T_u pruenos signala duZ r

ffi

m'" r,f #jf l{i;.'Y.-91:fr ,, X ri ;;X."';[,T"J*:HtrTTffi,],m,,i; f,,i.ltnfl :

:

:

,

za to potrebna iznci

siu u" u i".'. i'u;#" . . Nasl. 5-lBprilczar ti vno

,1*t

TAOTITEMELJI METtsRANSKIH

Membranski potenciJS uzokovanl difuzijon .i

1,,1"

"'X',1';

g.:Y*'j"-{ff

ixli*im*:.' vanjskoj il;i"

ij;j,':uanr

j e zi

vd

ano. vrarno.

u ko -

"i;l;;;

s

.vagsie

nl,",j:ff

f*'#ff F";*,"!Hf :**iffi;roru;.

ta na nembrani odbijapozilivno nabijene

f-i.4

Nastajanie

Oo,unq*

Sastog dinlfiipdenc{ati ihdano vhlrno

-

ii.ij"r"

,"'L,**

tt'nuoni'torJ:f-.|9T1

(anJonf +

niti I'{r

iir"tffi T,'#l#{f t{il',tr..ljth,fffii:,';:"j

j fft#tffiiltrw,';:,I odnos.drru;,ii*

fr 1pfi :,f,ffi

boiii::fij r..ffihciis*o_,,

gradij enra. Nerrtoya

ga.

irdi*ii.- i,iiiiil" pot e n_ ":!"ffrfi:!,:{t{,:Ei:::ry!i"asiiii;iii.dituzi1.u

ziva

s-e

laoz membranu narvt-",ii rillTj lt{t* ?a tai ion' vefidinu rosa po-

+ +

+ +l

*,:ff i*,Ii, ff

;f

Ffi

+

lff

,,

j#

:,

ffii i?,::lu i""L:J

,'#;:'iii"1,'"; iill'il';,xffi ;;",,,'*ifi!ffi ton' pi norrnalnoi "J;"i;t:'tt Jti.,iJ; lzracunata

t"mperutu".i

rl

se s

nstovejednadibe: '

+l

+

pozit

I

":d,;;;frz:?uat

tivd,anofino

+

l+

i

sl. 5- | vidimo da ."",ff:'i",;Sii,.llfi::l srranrma na sclektivno

tencijafa

(antori)-

l+

izv ana

us c u.-un

'i#.ff ;,,f sHll,l;,k3; Jm: j#*';^;;;,fi::f

;

".'

strane r;;#; "r ;cf, taj_uqnutar"l.r."Ji"'.?r?"1;?,fril:ll#f

Slika

}':ffi:llt iff,t"if,Til J,x;l.' ;

:'ff 'ii"fi,t"i#fl ,?iti,l"ffi ,:l.6i13:'.1iu;

:ij".##f "-'"""i"il*,}:

membrane' a wlo

i,x.:Pt*"i

nLgii

r

postoi i van. zuo!- tgi-oilH}jlj:}da ditundir{u prema o se. pozitirc s t o u aofuj ei nib o.ie, i.iil.''li'ji1o^on GreKtfopozitivnosti

'H,

li"H'lolti

lc;il:

(mv) s

urr?. urrcna.i$allvn$u i ir":H rko rnitisekurs rl:il^tt- potencijal opet i .tiieliu 'cr(o , I

il'*{i1;,ni'l.;;rffi*d#i:l::,**nfi i tru;;il

f;- fl t1fJl:'f

ir";'*iJ

p,otenci;ala

fil,t*"".ij f.;j#r JJ","J ^*!tE :,i:ll'#: fiffi'x?"fJ H:#:il *rffii#:Jfi potencfal, u ovom ;;,"tr; suprotne po[r;rt;"sxt tiri;;;

POTENCUALA

-l*, j

i'ljtajt*

EMS (mV)

=* 6ilog

porioiu rrr.rl

*ry konc. vani

il

+f

za

Pri uporabi ," full:^p.edzrak + upotrebljava afunavanje pden< se za

t.zr

po"ii'luriiiii\ala

negativni ion,

i

predPrema tome, alo ie..k3ncgnqcija nekog pozitiv_ nog. iona (npr. kalijcvlB deset puta u.co va.nr, tog t0 nego ?:-1',It znak

c ij a

I

-

ru

i z n-o s

i

;1 ; iznosil. ;y ; fff,ij| ilI:'l'j}i [j ;.;: ;

i,1,

lj IgMjerenje membranskoga potenciiala iako

Nad;in rnjerenja membranskoga.potencijala' jizbog.male veli{ine teoriliici jednostavan, praktidno izvediv' Na sl' 5-2 teSko vrlo mnnaih vlakana Cesto -pip"u vrlo-jakom. otopiispunjena ;ifi;;;;"; 'nom etetrrotita (KCl), kojom se kroz stantcnu mem' unur'snibst vlakna' Zatim se druga

stanif,ne rnembrane u tlielu imaju snaZnu crpku za 6ntrii i kalil. prikazanu na si.5-l' Ta crpka stalno izlla' .u'i. i, vfikna natrij, a u vlakno ubacuje kalij' Nada-{ie,

;;uru ;;;;r-;;;-u elektrodom < stavi el ektroda, nazv ana',odii"t"ntnom p,rikladnog spomodu se te ttrucinu ;;;;;;ft;u potencijsla razlika -Za ?T"g:,.unotu;"ft ;;ililieri snimanje brzih Sniosti i vanjske ,tt*t ulukna' ij en'os a ekom tij ijala poten # "*'i ", ^ ti."n L-on*tog lektroda se spaja sprosci s' c

iit' !i "lJ" kopom,

I

riiiui tu, tnirtit'e

o

ffi

pJarj.ti*o sc da ie viie pozitivnih naboja izbac trje prema van nego Sto ih se ubacule prema un-utra (r tla-

H

inieva ioea prema van za svaka 2 kalijeva iona pt'e 113 uiutra), pa nastaje neto'manjak pozitivnih.iona tlnu' tar vla[ni. To je isto kao da se stvara negativan naboi s unutraStje strane stanidne nembrane' Ta naffiijsko'kalijska crpka uzrokuje i goleme centraciiski gradijente za natni i za kalij na mernbrani Zivca u nirovanju. To su ovi gradijenti:

ffi

kon'

(izvana) Na' (unutra)

Na*

K. (izvam) K* (unura)

14 mmol/L

:

4 mmol/L

140 mmol/L prema van iznutra iona dvaju tih Omjrri

Na**u*/Ni**"

K*.*"/K*-

ffi

142 mmol/L

=

orl

=

35,0

ffi,

jesu:

I

BT I

*kfoda i gsbroiaklodda od srebra

*'f***

+-ffiTm$[fq1 pdenc$a]a u iivcanorne

f;l[f;,l;1]li?itl,fri[*t853:

Proldenjc kntlia I nabiJa kroz livlam menb ranu. Na Cesnoi strairi sl. $3 pikazana je ticlanlevina koia tvsi kanal u stanidnoj mcmbrani l$oz K9Jl mogu or6laziti kaliiwi i nanijevi ioni, To su kaliisko-aalriitrH propsnt-tonali. Ovi tanali su prosjeCno ob 100

puti piof*niii

za

kalij

ncgo za nahij, a

tr radika

W

ffi

u

broprisn&ti nto je valne u stvaranju norrntnoga ineirbraskog potanciiala u mhovanj u' PgdriieQ nqmalnogarnsnbanskog pobncfita

H

u

mirovatit

ZWCA U I{IEMBRANSKI POTENCIJAL

[|

vaZni:a us11 pdenctara u [J ;ri.;"-""j,u ol.9q,.nqV'Savest egnp tg ciabeeika' '' "'t"'-t' Slika 5-4 pikazqie dimbeuike koji su

MIROVANJU Ziv.capih vlakana' Mer,nbranski potencljal debelih

-#;r"i';i;{i1*:;t'#*,Tiil,"f.";.;'""tJ.

je Poten tekudlhi izvan i medustaoicnoj-utjecu ,Jtiiffi p"liti"g"t": ;;ki;. ;tTi .ori-ttnili roi i cimbaricioP s at i- osnaobveitoI icist i n aJltij-e ;;,; ;' t"""" i; Soymq rnembrani u mi'Jl'iili"ff''iiiiij"

--'1'l'o+talar:i da

"i+ ir"ilfi

i'

i

Zivdanoj

tsvllll K"

postavljmje normalnoga metubransxog

"Prini

difirzfiskog potenciiala

kalij*-Pr+rposta- n

vimo daje difirzija kllijevih iona jedini oblik lretanja IlJI iona knl meinb-ranu, Sto je na st' 54A prikazano oworenin kamlima za kalij izmedu unutrdnje i vanjske strare. Zbog vetikog omjera izmedu.krlijatnutar i izvan rlakna, 35:1, Nernstov potencgal KoJlputa 6l vara tomomjeru iznosi -94 mV (log 35 = lJ4, jedini dimbenit bi kad mV = -94 *V). Dakle, uzrokuje potencijal u mirovanju bili kalijwi iuti, Ui potefoijat n miiovanju takoder bio '94 nlz, lao

oclgokoji tada Sto

je prikazano m elici. Prims difnziic natriie kroz Zivtanu nemlranu' Na sl. S4B pikazana je i vrlo slaba propusnmt ZivIane mdnbrine za natrgeve ione, kojl l' -pos[iedica K? ATP

proFEnl Na+fi+-crpt(a

1+;11+{mali

rovanj u.

S|ika5.3.FunkdJskeznadajkeK/Na'crpkeikalijsko. natrijskih kanala'

lona kroz Aktivni priienos natrijevih i kaliievih da sve

r.;;;;;;.-Nitri;st

o't"lijska crpka'

Znamo

fropucla1e potenclial zalclju'

K'-Na neznatnG difuzije nasijevih iona kroz

lll U

tr IL.Ji Ii

I

l

1

sne kanale, Omjer natrijevih iona izmedu-unutraSnj" '-i i ii i vaniske strure membrane jest 0,1, $to rdunstl Nernitov poencijal s unuhahie strane membrlne od -or- *v. tta sl. slcg naveden je i Nernstov !-l ri ain,alu kalia od -94 mV' Logitrno se mole i diti da de pri vrlo velikoj propusnostl memonDe za luiii-ieri irto stauoj proprisnosti ?a na.lrjl ,-\ kaliia tltiecati mnoSo vile na membransKl ii ii negit aiiuzija natrija. U normalnome Zivfanom 1

li!^lltl porcncual vlak'

nu-propusno$

je

membrane za

kalij oko l0ll puta

i:l

.l I

xu:ifi;r: ,];;:13;i'r':?:?v':iiir -'' 1' K -#ff,*gli;tr'*"q:$

:l

te o6dern ^_r_ - -Ysul'i yl tiltE lli , se, ',rstodoblto ca tri mtri Il 74hiar.. ;;-,-:;i,li_,,^, za ava }alij,,

IJ

__w, r.sJrrv EuDtFnJi

p.",

iu

i'1 il;r

.*[,,. n

"

Zrycl

B

rii,'l"il" ,l,.lpff#ffiJ'##ildtr';+,ii,{'"J1ffi

h

$m$*:eruff*,$*gffi ;l"i#i"ffi#

*i'$lffli,lmru'--ryffi##,s rrd trnnrahr r! nrft $t'm"*q,i,g*6*ti,*gig ;wru ullKO gfAfidli lrr ^l:r-j_---*!qrc.

l4?m.rbt/L

g$I*fr'HTHffi

-=fi -.-*".S.n.* '*--l:ff '14mm"'L

c

polerucuat

Na

La)l

4

AKctJsKr

;:rF

=F

*fry*1ffirru;r6*,lx#.:*":

li,i""l'fl[X'rTl1l:ffiffi*1in1j;,!1;iffi":;

,1r,1?;:ry;g*4pi:rui:m":T.";

**,iF ni**ffi#iffi u.l.i.i.iiiili,il#"fl

Ai*#*-;l';';;,i,"i,T3: ,X:T,1.#tf ?jh*,f*ry" deseft isutiinki se_

ff,,#.f'#ftffiffiiiffi+,HtrH*fiH: *;;;$ufPiqlsl'##[1

;'.hTtt*#j *ii:ffiiiti.

f$H;ffi {,ffi *"liii".'1",fr umirovanju.rose-'#i;:;:;:;:;::r;:!;1,,*f.?ni l ilix:;;#jt Tffi tr Htxil: ln

$*tt

;: t*?j l; k,5;. l,a

ffi

;,

ill{

jldyt#fi

od $sbaa

I

s..broya ldorlda

#fd;[]f*hflH*]]ff :*.|#::{:,*f,

ffffiffiHrufi *.i*xif

;t'f, irbfi

ffi il'*ip#;ff;imrjennanadinprr.

._i{_

Ur m

t$ rs puta' Tada mm89 \z ise tai se omjer poveta viSe od tisudu nit^tg^tl iona

potenkofa uzrokuiu akciiski Sa2etak o zbivaniima

^"l,;'tdifi iitjit

je obliku O1il11tT^:l:.tr"U "OtNa sl' 5-? u sazetom akcijsxog po-

"*ii*

i tttotto urijeme

ulazi u vl*no. nego

pa temurarstti potencijal postaje.poziti-

nakon

*x*in**'ta:fiigl;*tt$:lffi iime

"uiai

iom premir van, a natrije.Yt.t""ig^"-t:l: stolu se. alicijski potencijal

}.eil';i;;;,iout*'

jTsi"n:.:,*n; r.:",'i'iiilrilffiHY:*iifi po-r:::.lltiiblilno '

5 000Dilta v€cu vodlii-

*'JJ'#l,l,l, j":ziii;':',iiiilt;i'r.i.-o.a'r'netorikodje-

ffi Utoga drugih iona za vfieme

akcijskog Potsncqala

ffi

lali-

ulogu natrijevihi Do sada smo razmatrali sarno o ; aranl u a*cil st<" s ry:T:,'j^{ :;.Io' u obzir' Tosu uzeti si dvije drugevrst"

sljededi.

"r6ei:.

ffi

urzo

vrijednost'

uruCu nu svoju osnovnu

;; il;"; *

H$#i plt*,iijuro

lw

nego natruevih iona

kaliievih

dne airc.ijski

r."iii*frt

ffi

f.lz*t uop-

;;tri;-mataiTo

mirovanja' Prtle r tt da je vodljivost veca od vodljiv-osti^z?e

t4l

Sto,

"rJ* tu*tl poeiniu inanivirdi' ali se ;ff'#i;;ilni;tti kanali' omjer vod[ivo51i ffi;"b"; ;A; kalijski vodljivost pstaje mijenia'jer ;;;';;" 1-kfi bu "rJi;, uzrokuje vrlo

cijal

tif"*"

ila

t,id

;"T;6lf #33,ffil,:lli*ir iet' **or ii"'op"t

oH$il"il# ::*:-;;'""'tXI -'t",ifii1lTl1iu vidi se omicr sr' 5-5

"'

t*iju

'on"

..

--! :^-i

ffi

nl)

Nedifuzibihl, negadvno nabijeni -ioni-{alio negsivno imi mnogo unutar aksorr. unufiili"ona rr-o1-L518:=i9 noeu grofi ne i"'urilitii'tG r
ffi

iffi;''i;A;aiu

-vodl'iivoetiza

,"d ;;;;;;,itu*if.li:[l,1ffi't $fiTti potencij ata 3[i l*:f$:i: l'#it;;;'lJo'*'r*"e r*1 -1 e prebadai Pot$ciiata |I *ao OE* -zo

t

I

-60

s

t

-eo

408

I

I

,*2

ffi

ntaiilt"tir"i negativni ioni @worni ffi;ffi; ;[nool mnjak un'uE-viattr-q {p q.o*"ii

E

gotovo svih' crsru sliimaig scru ]qt11ku

H

za negativni

i narijevih iora'

raiievitr fi;ilfl;;;;.U'-n'iu Staftoe membrane ' Kalciieri bni'

rr."il,i"vt*titit"'" il;;;tittt'i-"pli'-pip"tnanilst
ili.il iffi6

ka'lqrjeveione

E

untlwi*gg'n,*im:,*mp ratigto i *Pqn;q19:lirani l*ijski

*__H

malce u odt

''

osim to61 postoje

r.unantiJi"na|ivrlopolakoaktiviraju.'uv|gmenu d vremena potrebnog' za ak' 0,001

r00 't0

-- l*#tiPobnq* yodiivosti 61d.r

€K?

l0 do 20 pl" 0"il* iivaci;u nairlskih kansh'

srlaorn i Velik bni tafci;sft kanala nalazim-o^u

?li;tJ,f

gt"tiom'iiicu'

itiSiCa gobvo'da

da akcijski n"*"ti'itii1t3taju.

::lpi

Jfi'1g'fl "lli:

gotovo potpuno akti-

vac'rjom sporih kalcijskih kanala'

ffi' Milisekunde

Ot"arati.

poremetl m memDoi< se ni$ta ne akcijski pojaviti se vlakna,.nede

tooJ-tp..6m. ililitiiziicafiet

ooto*

rl.iffiitr**Jf.tl!!iri4,ri::q:Fi nuli' samo ce p"ulctinit niqonl-^y1fovati Drema otvaranje rnnogih

nala, To

tl

tJ

ali ;l pobuduje' rvra_ I natrijskih kanala po"ililTl"-{

potencfal' Dosad sno razjasnili sam akcijski raz.lrsnili Sto ga nismo "'-

0,01

n

tl

potenciiala Pobudivar{e akciiskog

0.005

E

i'teutiranitr t$tlfh l:: ry*"t * urttitt natrijevih iom' Sto

omogucule

1

1l

ii i

;

---%4.* -

l,:':fn'r?iij!

ko g poren c ij af;J':1i;' sry1aia,eai;1",s,,31n;:l\itii,'#,'tr',lJlll*fi I akna i rd. ill rn em bran

s

il:f,j:fitr, 5;'*,i:'fj

ran, dio

odietdno.,tuj prorm l.l.,rrul, pozitiun. na sprega postaie dosratno fi]'ut]:nastavjt .rpiegu; J:gngT JaKa, Cc Ee

T-

zitivni

po

;;;;;;;"i",f't-'1

er ek

tridn

i

oj

ru! lnutr.a kroz depotari2

i

i

-

*l *i*'lH#;*ilt'j:fl':i ffI:t;-; H'fft?ff #,ris': l#*-i+lr*r,lrru;*:r[ffi ,i:#Hi depolarizacije i?:g #i i^l$L'd* r;i :tiproca iutui, r,il|)11:,,,ak0 duljinom nos procesa deoturizal'?lom "iiui"-

;{ii#,d+Jfi :r,i#.i;1illi;',;;,r}t.;;".'_1,r#,

EX;:*:;";;,H:';,'?;'l;,iXff

i,

obidn;

i; ;""fl#"ij 3,lt:i:: ' fi

m ern bra n skog porror iiJ.' rsnu od -90 ni bra-el

;f

8a

sve dokse

lpiavo opi-

ili nilta

vla-

;:'i'#;*?tr+|[rxi:#qffiiii:llfi,ns;;:

:*r+ruii:i*$:al';ffi ;f'ffrirl;Tifi

i'#i;ffi il*dlTiffifild{trT*.[ti,

porast

]l1c| avcanom

J'i"'a"T"iLllsl. :;;:j'"'o

Stn en.le AKctJs(oc poTEt{cf

JALA

nasho na biro kojem .:.tlT.illfiflH*Pilje orane obidno podraZuje _r

+n_f+.ll_+ 1

:ffi :?jJtT,*,H:

* oil#;il',*'j:trH"iil::;;ga

Z.akon >svc

L*'i:t--otembranskog

i

Prj e -

ffij:H,Tie'fJf iri{{Ff".;,lill,#:,iT,,"tj vrakna *-

*ri#lli";-ngy*:,i.f^,fi:"tr"',,""-""iJ'l: sal

vlakna..

Impuls ne Siri sarno

i;e-"ff .1"lJrt;''l.ffi *:ii:uog.porenctJara.Akcijski potenciiala o.i r s Jo

ffi

A + + + ++

1..

+ + + .r

r

+ ++ +

ffi lil?YA?*TP^ETLv#{gr,nTruJsKocl tfinJSK0c

f

m#ifi?f,fn3xEilslltfiHd,5sll;[;i MerRsouzitA Prijenos svdcoe imnul.ea rtrr* 4i.,r-*-

,.-fifffifJfr

ll

rffiF$tff potariiacije

i'ddiiiJ"f"',Pf,3f *lb-u

\-/

f]_

=.-.B..,

j$"qfiffiTdq:fi*,f$ilii;

j

+.+

:T!,l..L,:1,*j:,,,;'lij

ffi

-

wiieme

Til3uil'#;n

de]

rf, ;j,

++T

*'*:*li:Tilntr"#fi riiifi n:ffi r'-l-ujr*gimgffia-1rryffi,

C

,:,:'{1ffi";;r[#ixr,xiff'':rffi ,lfri;fi, su,difundirali.ryema vans pomodu Na*-K+-sryk, *.,,_ :1ly:. svoja i$rodna mjegil s"drci d.;;rffi

+TJy-lSTfTf:

nfl_ Y rj-x :+ + + +,r-+

+

fflfi

'1!n'liffi:'"tliii:ip.'o",,,poni'"'u'lo,.r";m:mf"-!H[:fi :H]i:ffi:*"','Jilru:*E' Slika 5.7. vodljivoga

okolne dijetove

*rq?I-i tako se Siri. Mehanizam :i:Hf i;1,:g',fi,'fill:,0"9'a;iJi.li'i-2.N, nj u j?; _miroianj.* ;-,i.IHT, poorazeno u svomr

u tom dijelu

tt.llsnj:T dijetu, "til:Xl illfJU sto znadi da

iznenada

se

lll: li.-: i;dj ilr."kfil t'"i,ll?ffi"',l#,1;t!. porariziranih dijelova r

membrane

i okolnih podrudja

PLATO U NEtflM AKCIJSKII POTENCIJATIMA Katkad se podraZli.

$ffi:ddffi#ff'tr#ffi il ;fi; -

pola.izac ije.

;"ltno

pod uzuje razdourye

vraknimasrd.r,*.iin, jillTi?roo,.",f

iei

Hjli#rJfij:,r"

-

ui lf,l tri

Jl;."rre

Hl

Osim top, sva druga podraZljiva^ tkiva rnogu opesrrizi' tovano okidati ako se prag podraZaja doshtno Naorimier, Eak i Zivdana i skelebra mi5idna Ylal$rerr kot" vrlo stabilna, opetovano okidajy 'riuur u otopinu koja sadrZi lijek veratrin ili se kalc!"evih iona snizi ispod lcitilne vri-

svakz kontrak' desetinke sekunde te uzrokuje da

ttlt tnisicu tur,oatr traje isto toliko vrijeme-

i;!;;ild"t il;;";;f

+eo +40

lttr kail

ffif

jednosti.

+20

Nuinost Proceta ponovnog- uzbutlivarja za fi: tmilnosl Dlbi se pojavila ritrnidnost, menbrsna ved

pro-pui u normrlnim uvietirna mora biti dostah.o i ndijeve ione kalcijeve za ;";;;;uteve 6ne (ili adorrratbi nastah kako kairale) fitcijst" t.o" rpor" ;##t&ttu;cija m"muraire' Na sl' 5-9 vidi se da

memUta,tsfi potencijal u mirovanju iznosi sano -60 nv.'Ta vottata nije dovoljno needivP da bi natriiske i talciiske kanale drZala zatvorcnima' To au l)natrijevi i kalcijevi ioni uJaze unutra' 2)

lo:lo

rlakna u srcu' Vidi Slika 5'8; Akciiskl potencljal Pu*injeo'ra

"nrti to jo5 vib povedava propusnost membralt' I)-stoga 3.e i'5 wise ioi uis. bir ulazi uriuui, 4) propusnost obnevlj arrja ';;d;;iA'iaro s. pouuh,iie proces 6ep kandi.we i kalcijski fioiir r.otnrajunabijiki Zatim.sg' n-kniu aki.it p"i*i.t "ij*i po:tenncijal.repolarlzira' u0rzo naciiskoit pot*ijala, membrana

se plato.

dni[kim lato u akciiskom pbtencij alu qalaie..aj Prvo' u razlidiiih ft-6tn!F ai"ro"ii.i"*'i'Jlorilto' depotarizacijc sudjeluju u l) ubbitaicni.n4onom aki"ii.iiilrtctie vnte P

piti*" ;iil"d;isicu il;"t bnn.kamlima i 2) ilil;i;""iiski rtaJi,-nazvani sporo ak' kanati t'oi"ii*i

* :: :.(.? .u[-i;i'!:,:rf,i#,#1,'&"il' i#i iiii,i1,,omogueuJu kanali ;t

lT;ffi;

?' n.ito iimiiivin' nrti*a';a

brzih kanala

it

lilf; vrf*"nakon

te t{kvu

ZivCanu

ziranje disanja'

zavrsetlta prethodmge

TlwA'

'

i!'i rity!!n9s' redovito

u mnogim

;#;:;id;;stti,

kao Sto ic

ritnilno

nad'

ra

(a

a to n l.l PoEncrJala Lr

povecana-vodljivost-za'talij

time i stagieliperpolarizacUe) postupno isc8zava'

pnovri porast membranskoga aot ie nia&gnc piag podraZaja' Tada n4lo nastane novi akcffipotercijal i proces se nePreklcno Ponav-

omogudujc

lja

PoSEBll ASPEKTIPRIJEN0SA u

ZlvclrA M ii elh irira nr

i nemiieliniziran

IMPUISA a

ZivIua

Yla

kna'

Tioi;il;;;&zi ne[oliko vrlo debelih fvcanih ;i;i;;; bje zauzimaju Pretezan 9i9 r.opin", Poprevise tankih vlakmaloja leptoi*a, c**" -i?*i

te rnn-og6

ih. po6et a su v I akna n u et tniz I r a no' wmfelinbirana' Prosjelan tivac sdrti pribli' vilr nemijeliniziranih nego mutllnlzl' dvostulo zno

il

;;;k;

c;i

acu'et

ranih vlakanr.

vlaNa sl. 5'10 prikazano je tipidno mijelinbirdno

akf.no. ir"Ctlnitfcvxika vlakni ahson ^ mcnbrana je u sre' Aksu iatiiro membrana' ispunjen alcsoplazmon' viskoznom sta'

;;;;;tt;i"

tr##f,$ffi 6

;ffiir#ffi e}tuffi #'#$ffi

n

U

luje srcini ritam'aedstaltiku

"ttti"noit

LA

"k:tlrloe pot,"tila. Membranski.potencijal !El-L":3i: li{ nazlva lfl bliZl Nenuwu pocncijalu za kdij' To se-strrje e'n a sl' 5' 10 l{o' ft6e'-: "' * h r p e r p o I uiz x iibm uirlkazanoj "

se javlja u srcu.'. u -t"Upravo to "tCi* sustava' neuronima sreotsnjega ZiiEanog

'.ifiifi ;';kiianie'ufr

ffi

i kra*o-trtsne nakon njih, propusnost nrmuane za kalii postrie izrazito poi.Cuita'Pretjerang i&Zenje ffi vtarna Hl nozitivnitrffievib iona stvara u unutrasnlrtl nastala bi irnEe koja one od ;;;" ;t6, a'egativnost

I

' tiry1 il"ittitt

nakon

aa

-a

[ffiint"*H

Opetovano samookidanje

odmah

*kunda niriini pgtqftlSll pi'ije pojarc $detega akcijsko-g ::].!:f "rUisi@So pri knju svih akcijskih poterciiala'

;*:'i p atoa' ro trko der odTiil t:l,l, -i'i-'itG"-;;iili ii l'"""ilJiiii r w ij edn ost ;;6'"$ *trnu-fi tt
ffi

repobizaci;e, ved prodo gotovo.jedna

plato akcijskog potenouata' odSovoran za "" je brugi cimbenik koii djelomidno

=--dfrrovANo

ffir

ffi

No, trrsrana se ne depolarizira

ffiil;Jna;k -uot"

- RlTilllsN0sT tfEKlH+OSRAZUJtYttt

Br

Zivanje PodnZlj ivih tkiva.

p9!*S1l:'i spora ali ilt i"t" ilrjastidio je odgo"ri'r;1tge 6na.ta,1sl"*m ivacUaipoin

ffi

ffir

t6n togi pmes depolafizriciie ponov.1o. zapocmJe--' Pa ,. r-frt"i A"[a nov akcijslii potencijal' Tli $ ciklus nipi.rt"* irnivfia i uzr-okuje ritmifno nmopodra-

loii :.'

iliii"i'-;;rinironi

Ki

ais"i.t'lii.t"

ovoJnr nilnbm ttkudinorn. Oko aksona ie niielircEa | -3 Svako ;;; k;l; F &.to a.utjt od samog aksona'

n u r'!

tt L-l

iiI.J n

ii iiIr

H:':i;:: :,

*J

2t

duL

s

rlk

on

t

nr ij e

rinsru

ov

oj

u

nic

","y,1;j',:::1,,J;*,J.:ijii,i|,::[j:fi

pre

k i da

,lif,ff

i'#iit'hfljf g,ilS"th;5.#f :f*

:

fr fr k'#i.t

nenilJe*|Izldil

l-fifr

il ::, ffi,',,[, fr';$#$ ()

cksert

'H*on**r* $Sl,9escrrwaarovc

:l'*x.u'tt'

skokovito vodenje

rovi, pa se

dui miJeflnlziranos

nego inade. crpke

Ta

"'

io;,T H

il ;r,:x #,T;:{; i;:t3

Bnina vodenja u iivdanim v*nima

je

*^

Pf*

vodeqia u

Z

pll#il*,tr"t:l!ffii'i,,fl:"*#*#,ix,a

rfli;rr,ruis*u+fu Iih,;:: l;:jfi ;Fffi Xil,:J il*,,*l.,il,,, l;,"* $$

;HH,i, i

p ro t az

ir

IP3':$Y6

i*?'ff :;ff

PoB uD'vArrJA

i:#m*tn,tffi Jr]ri.,l'i,tl;,:HH ?#t!*,H?i l"flf.T i

r,n.

3

":

**fiNgffirurff *: j,,,fr"dlfr

ft;#tuF$$ff--lli#:ffitff, rF 'rnFffiilffiif;:jr1,# yuq(rs ,raztv >skokovit<.

- .-::E;.. +

ll

l':l {t IJ L:l

t3

lfl, litl H t-s ffi t[st

t\il

t,H

I

I

HT I

ffi I

m, ffi

B E

a '--r'.

.-li,'-

:-'-:-':-lsti:Jr

H

tl tl t1 It t.,.]

l1

li

\:{ii:-'-r:ir:''

6

Kontrakcija*iernog

rnisii:

ilt

6

I(ONTRAKC IJA $KFLEThJ 0G MI$IEA

-J,llj'iilr"'f"'l'!ff:tg:T:r,:,*,na,skererno,

" ga

are

I

a

rcon

triic sen

-n zlidite vrste misid:

o

g

u.ryT

ffi fi ;ruLT '

ir

Na miozinskim

.se

ni,iho

',r^:

,

:;{:*,{:{.i,::,':::*#i$,

s'ffi"'di,'i'1#'g-1ffi:r: r"'e'ws olt ce go- l}*1n;"rtl*,'r:,ffffii i$, vora ;+iq;'*,',ft[f u 7. odnosno g.poglavlju. -Na sl

ti:,fl}i niiiit

F'zforo$KA ANAT$IIJA sKErErNoG

Skeletnomi$i6novl*ro

,

n46rcn '-"v'vn

?i*,,aj",

i{il

pffi

ffi

jr#lyil,,*t

i-ui'*','i#EFililf'fl1Tj'{i't'Sll}i",#:0"+."u susiidne tdd;t;"":'""^TlP-

ffiffipovezujuci

srika.6.r prikazujcgradu *ere,,o' misida. Vidi ''uiJ.],^_^.da se svi skeietni;iifi;#"'#'::,,T:tj.l-^vidi.se kana, promie,"

--'- "vru5'orr(( se $i3t',*$*lf,frd"$iffif,.ffi,1#fg , ,.

io'lfii'u"il5soi;i'ffi,i:'ilJ,I

dio.mionbrih

(iJ

:r,n#fif:':_je iii"ro' uii"ggisjdq a gotovo ytakno inervira svako *"-'"i*".J,i,ll*#n:ll1.fi,:3:i'ffi#f-fi:.7 samr zavrseiak, b rizu sredi snj;d;if,iT#yni -#ffi ":"st"" :ffiff , l;HX;: s.e proiezu

fi,?iXlffi fi 1;}, it r,: ,r,rir-t. iij-dji'ryu mi- lli^:t XL: meausobno pre_ *:!: i'i"!''itri,li membrane, koja se fltg: more razviri !:r: p"riiif'ffii, pri tqi durjini sar_ kolera y!tfy;!?-;"i;;;;r;";;;; sarkolerna' sarkohna- je stanidna membrana -. srcnosa vlakna' No'-.Tu s,i sstoii oa

-+$gfi#ffiifffi

.: *m*;*ru:gmtfr,*l ;'fi;ii:."?:,

s tetivnim vlaknom. p o u, i tuo,, Miofibrite. Akiln

"q,j;;H;akcijsku

siru.

ilil: [J,:Ii.l,ffi ffi Tilj:f,l?ifi *:ilT:i,l*d,i,,,'"s1""su, Fo!_ -.. sidrov,akno'.a;;riiiiffi,il"Ilil'l;i""1ff#i:ij'm*frm1:,fi,i.$r*irf#,ffi i

suca

,i':fidfl

niolibrila. One

nu;il,f rH*iT'"8i,fl.[Hi kruZida."rukn. sicn-oea

iiiffin'ff$:fr,1dli,l?"fiiqlii$: 4{f,rl'"tUJl*'.I""'l?f

Svaka miofi sao uz druge. To su velil

t

:,,^,1*

iil[iilil:Tji-::f'i'"f-';,1*'ru,i,',',,:l;J ",il:ry#i"Tr#f

a" i"':ilir "{l$:ilfruld#:ffi#*,r,el'?tH:tait:;3[H',ffi *r:i matski su prikazine r

T:li;flh:H#di]* niti ,Til1

nttt miozma, a tanje d

. ,":::'.iffijtl$1ii[ff _Vidi se da

i$tina

,

:

ioenoain+rirosrata

;ijkitr#",,t:;,,tr

ru;g4q1i*{*$i,#fi,+-,'t:,il'#'*

djetomidno utaze

-'uoe'"s;,'

;i"i,i

:;'j:;hg,'F fffr'ff i,'dff

:!' i,:i::;: :?ffi [1#;"* 1f{ffEi rn;;i'i'1tuno svjetlo- Tamne Druse,sa_ oree. mifiins[; prer(tapaju s riorinsrlle.ve aktinskih niti k^" --

rM

E

HA

N

r

zA

r

r,r r $

d nr

tropnizLp"r.ii',.,"i,ilmliii,:##irli:r 0,.,#ffi'"iilll'ffi:.,r",f,:'#li!1}".:t#lii;i;1

lri II lt

LJ

;:i|:;f)/'

' 'll"

al tt

Lt

6 Krfrakcija skeletnog mi5ica

rit

H SKELETNIMISIC

IB

ti ffi

ffi

ul i]I n

ml6l6rD Uqkno

n

ff *Yr-r'r'|-

!

l-r

rr-frrT K

n n

i

L

tl

t{ IJ oooo ooooo oooo oco

Fnlozlnd&mohlule ," '..rrd rmrqlozln

$1. Grada skeletnog miSiGa od makrdooskih do motekulamih Etruktu| | poprctni su Ple$eci na ii. F. g.'nmlEsdma (nactlala Sylr4a Go' oznaLrim lard Ieene. Drema Fawc€th Bloom i Fawclt A Tdxtbook of Hlstolqgy' Phlladeloh'e. W.B. Saunders, Company,

Sllka

te3{d

meromloln

1906I

reNa gomjem dijelii slike:rridi-isb sarkonrca u starijrton-

Mdekularne osobing lmtraktilnih niti

llir

miozinskih molekula' Jofua takva molekula.prikazana ie na sl. 6-5A. Na sl. 6'58 vidi se kako miozinske rno' iekute tvore miozinshu rit te kako jedna strana miozinske niti reagira sa zavrlecima dviju aktinskih niti'

ttiiotiitske niti' Nasupr.ol tomc' u te su aktinskr niti uvulene stanju linir"fiii"",im-e p!*13' liii"ii".ne nitipa se sada medrobno Zprivtkr alttinske.Eiti viie. Nailalje, ;;j;";;;s" Prema tsne' ni6 miozinskih pr.*u krajevima bloE, it i' Ii islin'"" i""tturdil a nastaj e me haniz m u H iz a ni a s Uzrok klizanju su mehaniGke sile koje nastajume-

poprodnih mo:ql na micind"r;;;il ijetoJ"njem u skim nitima i niti aktina, o demu ce brtr govtra su sile te rniroralja stanju U odsjeccima. ;ii;#i; i'ifiiuiiinr. N6, ako se akcijski potencf,al proliti po **rU*ni misiCnoga vlakna, to Ce uzokovati $u'

llaniu uelik" kolidine kalcijevih iona u sarkoplmnu o-fo'tionOtta. Ti ioni aktiviraju sile izrnedu niti pa rooocn. kontrakcija' No, da bi se proces.kontralcije po' rn,inro aut. odvijiti, potrebna je i erprgtja' Ona

t-J

Miozinska nlt. Nit niozina sastoji se od brojnih

globu

tt

larnu

bj

elandevinsh tvorbu, nazvanu miozin ska

glnica. Prema tome, n jednome kraju dvostrukog heliksa miozinske mol&rle nalaze se dvije slobodne glavice, poloZenejednau drugu, a drugi se, izduZeni

li;ffir u.tout bogatih ener-gijorn(ADP)' liTP'.koji pri lemu se oslobada Potrebna energU a'

clje,

iii^aip u adenoiin-difosfat

t1 lt

lv{iozinska molekulasastoji se od Sest polipeptidnih lanaca, dvtiu teldhhnaca i Eetiri laha lanca Dva telka lanca ovijena suidan oko drugog u dvostruki beliks. Po jedan kraj sv*og od tlh lanaca uvijen je u

kraj uvijenog heliksa rlzivt rep, Cetiri laka *rnca takoder su dijelovi mio*rskih glavica. U svakoj su glavici po dva laka lanca i oni pomaZu u regulaciji funkcije glavice za vrijcne procesa mi5idne kontrak-

se ra-

n n tl

u stanju laksacije, a na donJem ddelu sarkomen niti' aktinskih krajevi stanjg relaksiranome avi;u susjednih z'p[s., medus$no i."ra i"ti"c" pi"itapaju; istodobno, alciirske niti pot-

iriiiiil.'u ii ;";il;;i; ;;;-r;;ki;pliju

I

1i

ti

I I

i

32

:ili.;

6 Kontrakeskelernogmiiia l

J

iSiFfiffitr#l$U!r*,U ,^"!,o:,ykoar.r

sastoji se od nekoliko storina v$e vi(e

;eotnadnih miozinskih

-";,,;:t"::-".1j"::n1

_pG

zrlvt) nnhpo.ti

-_-,

Drri

-T,Jt1-i;,ffi;'5,*j*T,"Ylt**i;i$ $!i,'::;::!!:;"i! se otj.:j],k,.qosr sade i ,,ore,,;* tiul,"yt::o{ 1ili[:il]:t#i l*:"ru'"fldru#,$j#ffi;f. lruf ffi":' iiil:i#ffi:: f;r ffi" *in,yjiHfi'"trf$]:flft# "tg: :jffi:Ii'i{',fig, r,ri?fii,: [ir*,'#-- ' mmr --'. s;h ffif:tr$!:,#r f,ii:]ii:[fi[il3, k1'ns. no'n sKln molekula koji

.:.:.

;.: .""''

su

":'i::*1j1

'.i"J'io

u't-"i.i'.

"H;ii'r#i

p'oc'!u

tdJ-

w:'.fi:eg,r,

33

rj |] 6

!(mtrakciia skeldnog mi$iCa !

--l

lll LJI {l tl

ieni u heliks, na isti naCin kao i miozinska,molektela' su kao dva svjetlije obojena ;""ri.

-:n-1^

f

U

il'ptirui*i

-

lanca.

r-1.

graderr je ivaki lanac dvosrukog heliksa F-aktina navoj Svaki G-aktina' ;ffi;;l;iranih nolelula ols. i1'1 "d T:l:\^l'' c-

16lal$lrana

iltJaiiiii;;;;r.l.tqq

u

'3

aktina,anasvaKoJrnorekuliG-alrtinavezanajejecJna molekule A DP

n

€nu kontrakciju.

n tt IJ

ilJiliitr" epP. ?ietpstavlja se da sukoj i ma. re a gi r aju ;i.s*ld; 3itiTl : 5i:,ffi ;j ";- mtozinskih niti te uzrokuju miSi' popredni mostovt

U

;il

kontrdrFana

g?'#

tl'S"9#rt#H?n'["lHSi,{SIHitaY$.ffi /deilre). miozin*e niti

sredi5tu I :l&mome *otiova' 5e1 su ruEiccusmje' pop*tn

Valja uo0lti d" nema gtavica

rene od sredine niti. Stoga r. u

p**"'Ju*a

i
qti:ry^llaze

samq repovr'

"*'un!tg a glavica nema' molekul4

iiiliitfitt ""-iirl*ro F-

d;ilJ'i;aievi ;i;;.;;,loio

jo!

n ll u

'sadrzirno' to.pomioz,l2-Te irdnu dodatnu bjelancarinu abie su omotane a oktina' lancaF bb";o pf;anjajou

n

il;; ;i;'" ;;

f-1

ffirt ;T;i";;d;;;;ffi 91il *rr"i*i"

;!:til,:.

uti kontrakcija.

*tmru' :: :i"[ffit'; u kbinkcij'

u

Kako

Prosesu'

nit takodet jg-1f'1Zere SraAktinska nit' Atcinska bjelan[evin*ft sas' de. sastoji ," oo -ttitJicitih airl" d, topotftiotina I topontna'

i"i.r.,

dva lanca bjelantalinske Oenow aktmskc niti [ine sfiralno zavi' *ra;sobno i" rliii

molekute F-aktina,

U

Trownln i nJegma uloga u niti\noi-kontrakeiii' wi'e ropomiozinske moleb'il;iti'i;ii6i'G"j"ont bjelinrevina' troponin'

Cemo poslije

['?ffi!'ill.;*;;t-i'io'iscui" lJl skome

U

tr-sdiictaheliksa'F-aktina'DrLi prekriwaju rn l"firr" rropomiozina -lrmu' aktinske stoga uffiito'o pa ne mole nas'

il';;;6;*ugi*tismionskima

gr""it'' uit" zimi5icnu

tn"iihip*'

aoletule Altinska nit

iropiaitnski

aktivnost miozinske glat'ice' --|dr'Ea rontrak-

osobina miozinske ciiu. da djeluje xuo

;'i'j'.',

je

tl

umetnute u Z-plode' . Baze aktinskih niti Uvrsto su pruezu na obje strane u susjedne . otitr' u Pto*totim" izmedu mioz'in6'4)' skih *" niti (v. sl.

n

ifi t;"fi;ffi;;iJt*o,rit"it tt6u'labavo vezanih lisltn

LI

To ie, zapravo,

lfin svatca ima specifidnu ililkfr';;dFd-i"i{;; Jedna lo3trakcrjom' ulosu u nadzoru naitiSiefi*rannitet pj:T." akti nu'

n

;iiih ;;dj'dfiil ;;;;iffi tro0a pre1ry kalcijewim druga prema ttopooiitinu'i -ffininavizule-trglg11io{n ionima smatra t" ol'Iiittbtitt preha kalcijewim aniifr X' ;liil:'V;irc i proce s' Sto rong.a|:,iJ:I potoau; ui. *i.rno iiniiT cJ

t ig_p4

a51i,re-tr.o

" u*+i9d9$-qql$o'*

.

U

n

U

.,

I

i:

'

didovantem lbnffiItciia uzrc!
Inhiblciisko dJelonrie troponln-tropomiozinskog na-aktiriu niL Aktivacti" kllt-!:::T il;;i;il;"p*cisct* dcinsla -&rsto nit' tez-.troponln-

ffiitil"'" t ompHsa' ffi "til"ri"tf."g u"p'ittitnosli tJriiiiiitii"

se

-ve+

s'

miozinskim

i

ATR ako se um-iofibiilama'-No' mnolo koiih normalnoimt korn-

;kiilili';iii

magnez'rievih iona

ooaa ropinin'tropmiozinski

tl tl titf

It tl .J

fl ilIt popre6nlmostovl

t's

,,

mlodnska ntl

t'1

$lnttiqi$ffhW#Tffi

it

'f 'ffi ffi 'h'"#HI#i$'! 34

t

6

Kontrakcija skeletrog miiica

6

pleks, toea ve1,2rrU^a nede,biti, prorm tome, misli uts i,anom'''isicu

Kortrakcia *eletnog mls

ica

r,oci i ifrti.'|/r,t?ilf l:, :'"raktivna- mjesh n Ii "ri^'iJj?t: "J:-Jl i.""dl,;11,,*i'l?"J,;$ir;[ifi i*:*,"ffi# ir

Pri tome vaZnu ulm,, i*^:..

, . ,.

*fifi;',mfifitru#ffi

:rii#tnin'#:1ffi

i;.,;frfr,itill

Medusobno

jiiil

*$m ,ffiH**ff

r;',:,ffi ,T*lif ,,1J,,*,#j,'itr j,;!:t*if ..Na sl, 6-T.prikazan i. r,,.^r.i.fl'jr,*.

'"*' *:i#t*ffit "*

ffi:lsii:,

;;

l?F#"1i."#l;;:

:r::TJf#T,,#T;:li]""iffir#"?,?#,if; za-ahiuro

dobno

gtavice

zn";;'##,931t"umolekulano miisto ist6site iznredu i ;1i."";;'::{T"

ffi;k;ii;**;,,ff:rdokse fJ rn. v

tome henutku aktinstca i"-';J'J-i'11r^1T pJe*e mostove miozrn*i-"

ir;t#'$ig;T$"'g.lf,b#"'xn:l,r glavie se

"atoli

oJ'

"il,'1,{T*tPt!

automatski

.rtiJil"" :,119-":'

f idtr!$,'"il:1'uTx'Jj -$ ;*"::"T-hl:'ffi tlJ'1".[:1iHi# *it ji#lrs',;1fi

sve

po-

;*:$-ny,fx-",:f

i#

13qi"i,..!-n;;;'ffi

ffi '-,J,ilT:*",*i iljl#,'{}!:rl{.[,Frur*_rrynr*,sn? il!',"Ji,'."#i"H:;.{xl:filLiF:':1"';** t?,'Jtt#,;',',:11*:i#lniy..ni1"*l*ir . , ATp kao izvor

ini

i*t,I'**;t*;',*,*{tr*f#,tfi nj a,

on ou" .

o1'

f

J'

li,;ff ;T:!:

:o::g

oltereceUtvrde-

*:.m *;;ig#1ffiffiru

iffi}$Hffi,"Hffff#

no je da ".r; "'iri' "l'"" "':'^:::3.:.*tcija' razgraduje, ;bp'ri"lfirj'"Tixctic,. mnogo ATp

"';u-;;i';#

sic. olsvly4

xffi

koji mi".c" i. Tl'l,i;^ll""J1]1rad

;:ilffiT:lr;:,:ai:*j",#"3ii"s"*ffi

58f$ifril[,,?Tfli$Ef,Tffiffiii,,,,

_-,_qrerE

Ovisnost napetosti

Str i"',;-k;''j;i*"?"il,-r"of-,ffiI#r:r*X#if

l

,.

U.

skeletnim miliCin

cusKr porencuati u

iu elehricne J-,,:, lJi"""lm na i tamo "iioi,i,il..,

;;;;ff

pobu&rju ak-

misilsnTlttiu vhknima,

oni sivara-

;jilf$nTJj;l; 35

liLJ 0

Kontra*crla skeletnog

n u

nfi6a

r.:l

l/18

ioni tada poti sarkoplazmatskog retikula' Kalcijevi

brzine provodenja

t;{

u dcbelim.mijeli-

Sirenje akcilslr6g potenctJata

!

y,ny!!a.?!?Jost

mrsidnola vlalma su#vom PopreEnlh

Qevcte4

[n l'.I w

da akSkeletno milidno vtakno toliko je debelo p.ovrsrtr'om njegoqnl Sire se koji cijski potencijati aii mimuranl gotovo i ne stvar?iu-clektriEnu struiu dublie unutar vlakna- No, da bi IGltraKcUE..zqpo

kontrakcije' Cjedu kemijska zbivanja u procesu kontrakciia i"ntffit*"t to.iiit't se nadzire miSicna i kontrakciie ;#;; spregnutost uzbudenia

ffi

'raooceia. elekhidne strqie moraju dopijeti u.bliz'inu svake pojedine miofibrile. To se po*izo.pnJ.enosg

qrrrf"U'*t'og potercijalq dul poprehtilt cindicavlakmi5i6no. cijelo pobijaju krbz li*li'"O r<-oii se 1: ;;;-#d# "a oiueu slunu' Axclisri..ngtencijali rz sarcievdiia uzrokuju otpultanje kalcijerih.ro'na blizinu s vih f'oof urtnuttfrog- rctiliula u neposredru ;-6'itb;tt"'Kficijevi bni zaiim uzokujusemisi€nu spregTaj cjelotupni proces naziva lotttiot"iiu. 'iiwui i"Lua"nia i *ornatcci;L sada demo iscrpnije

ffi

n u ffi

opisati ta zbivanja-

Susfav popred nih ci*Elca

I sailoplanatskog retihula

Slika 6-9 prikzujc skupinu miofibrila.koj-e-s-u oksarkopllrutrene sustavon popcdirih cjev&a. .tifton Pdpredne su cJcrfice. vrlo. rnale

i

fritlog

ffi

*#ffi'

vlal
;;,iliiil il;;

;;;;;o;;tc;crcia-gr"naju jerhriznedud.rugih se rspre-

fi

dl prave Citavu meta T+ieu[t? Fol"toga' walja of*.-of.i t""ke pqiedirc miofibrile' Osim gdie.polaze iz

wzi s naGotovo sve Sto je retctto u..5: Boglll]J1u a*cijstcih.-potencijalr u ziv-

ffi $f-

letnog miSi6jP, osim n aspekte potemijala u vest 6emo n"r." *"uniituiivne

"

.

miSiCu.

potencijal

skeletnog Pisici. l. U vlaknima. mY' memrane u ttto*nju iiosi -80-do -90 mijeliniziranim debelim litii'-iltJ rt"o ili

2. 3. J'

tiil:f;li.T

i";;5

JiHlTxi.

yijicu taje

u

-stet*nom duze titisetcu'noi, Sto.je oko 5 puta

ntgo u debelim mijeliniziralim'zlvclrls' je oko Brzina ;e provo'ienja-3'5 m/s' .Sto

;;il;;zi"canim Zuju skeletne

mi3iCe'

"ltknima

koja

Podra-

;;d;ii d" ; f";*er, navaaniestim stogr one komuniciffi;;;; ,rr*fi Pr-to vlakn-i u svojem ludicnoge .lu'r t.roicinon 6to tekucinu Drugim rij e!i;;; ;;a;t; izvarstanitlnustanicnu nembranu prema ;;t;j;"ri.e podulnlu ffi tr;.-'dtt"j.aitctskoipotencijalaotglf !,9-oq9q"'' ."iiili*Jl"a:p"uuoi

prositcnj ima' nazyanjya z aur-s ne. c t s ter n e' "Jrxit prilijeiu ua poprcCne cjevEicc nazranima zavr5' koie nictiterie, koje prilijdu uz poprec* cJevcrce'

ii

r. ." trarii;;t&!c"d 1,1

seiloplazmatskog

retikula

n

n LJ

sarkomere konLno jer omoguduje .da se sve miSi0m za sebe' svaka a nc trahiraju gotovo tstooobno, rf,

ilti f1

!t 9J

demo

ta tt at 1,I

s"i attt'ijsri ;tt.ilil "i.r'ii krajwima'-fatvo je 3io'bt*t p,t*t vlakna sredine va-

;;;il'il;;;ij"iu

m

ij

0slobadanJe kalciievh iona iz

kojemu u n"u.otu'kutitnomt ipoil" g' ptsttvtiri' u svakom mi' tlil;;t u ifi,i io"oiiti jeit'rla3eut' tg:l?ji samo Sicnom vlaknu, o"'ii-zoto sreu iun *utotus'tutarni snoj' lmi.elt.en-o-tprilke potencijrl $iri od

;ilt

ffi

"

tivtan ih a"ui"ti" p.Jmz'jt ii-ltGrn tijeliniziranih t^q!1m milicna vlakna

m

"#nt'misicnu,tonnakciju' on se ',-m Na sl' G9 vidrrro i sarkopluna-ki ietiktl' uzduinih duglh r) dijilova td;ii;i;"jo uspucdo sl."oin -aiii"o i miofrbrilama-i zavrSavaju koie iiu

vlaksns fivcinra' PodraZivanje skeletnih milidnih miliCna vlakna U normalnom organizmu ske^!.e11a.

vlakana'

m t$

tat
t6l6l6nl akcftskl Potencllal

,,u,titi' i pi"ttli"i"* ii"i** i,r*ii'" *u";*Flm#J;fr

mi!-icmga vlaknl t{eslici

E

p'a

oa

u bbama smjerovima

'reaista

\! AA

l J 6

Konkakcija skeielnog

mfta

,11

.!t

I

;ffi

,tl;,,i,,t',i.jihfr

[tif ,;,*,nl,,.#

.,J

tf

",,.)f;:i;1,?#,:i?,xL*.i,,1;:",f1#"j,I;.1iJ.ff I

*l

d

ffiffifffilffiffi

I

J

rnlorlbrile

lrtsds

sa*ol€ma

mretice

FPPCEdI

9jer€ca

ffi,93*r,* Leysca i

ss It9e aru

vell

rffffi I

vdnf-

lna I

:mfbhoritrtr

Ma

svakol

Drecni

le. s|f n mlStu slss

tr*Y

I

t I

;1H':'$?d,tl,nf,ijT,:l;".,Xx0.",j3i;"ji.11,,:[$,s

I

i

I i I

i

ti (t l.

0

u miSii toplinu. Postotak enagije uloZcne

:;:'rs! j3^t;:di:lillt-::'l,Tlfi

Kalciievi ioni, koji

,

*

ili'#

se

l',ii"i'', i' r" tii r aju u

.

ou

ti

z$

E. ,(kemijska

"fi:fl :'::li.Ll tako niskom-korisnorn

{?

se u rad pretvc>ri "di;'i;r-;;iidm nrp ioslije korimaksimahl.s." ioga, ll'"lJqo ol"as"z'. oti* kontra-

fH

mi5iCni rad manjtie oo

tako oslobode iz sarlopla-

naztog ffi;;;;;,;fii;u' se i stvarania ArP. gubi-oko so lotu u ;il;l;i; iz hranjivih tvarl a od energije

: -ry111-

\'tezu 7a trop-onin.C' |l:,-t^T:p"i' le. sdie se Cvrsto pob u drrje nriSidnu kontrakctlu ttlrStii

;il;id;;.trgije

i; ;;k

saino ako

ffi;;;

il'ffi

t3

t-3

tiqiq

moZe posidi '€ *ilit kontra' Ako ss f'f il;iljireno* itidrzaot' rt'o nikakva pokdolz'i ne da ato ilil;;fi-$"ro se velika kolioslobadr ;r*a,;;;ij* '#;;;pii;L e tco*akcrje A ako ie kortrakcija prebrwisdio acrgije trosi'm:vlad-avanje ;-;;fik ;; "drrnaria' takoder Sto miSida' unrlai''uotoe

,nf ucinuf.

k"Pii"Jt:i"*-:i Kalciiska crpka zo uklrnjanle i",,ixoii,"'1,:*g..l"$,Jf #l'.'"1'lifil,1ffifi "dok ti'i ; p:qr ..' sp :liJli:ifl :'*' j:';;;;;;i'";ija'1i1,"^: kalcijevih iona u sarkoplazmasxoi

t

tlLJ

Kcrtrakciia skdetrug cti3i0a

tienla

se smanjuje koristan-sclnak kd-ntralaije' -Obidno kon' brzina kadle naivedi -trikcije koristan ucnak fostizr

rTl

t1

m

oko 30% mrksimalne br:ztw'

H

aUEAJKE POJETNAENOGA ilB$ENOG TRZAJA

fllj##ru,l{

l;,r6i;:;""*lilt'$hToi","j"t")iilT3lH '-'-"ir.io.iiske' >p.llran FllclJcYih

jKi

iorra' Nor-

iih'

l,ili'i'riiiiJilfi'a

'

noXT;Jio"ruiiJiii-r'r'tanylmlu'

qk*Hfr .sustavar*i.evci9-a;1,1itiffi ll$& l".rtffily": S druge. sranu,,

dovoljno l(alcrll tracija u tekudini.oxJ

Sta se

ro'n M, Sto .;e.oro

pot..une

;ru.fi

*iofiUiitt

hovahncenpovica dakra 2 x

ififi ;t$ od. k:nceraciie

i''ut"imiiu"it;o; [1:ffiTJ:|i-3 "a

i"t:i":^lo3,l"T,rii1;$ffi$|ffi l,i[":i?'#[:

,i'"":'

nima to vrijeme mc

lllffi ry

r

itil*. iir,ffi ;,5!,U1iil il:iiir

ffi ;{lit! !i:'::r

.,:dh,fl

t

-C^Ii1l' ll*hl*rftil

lui' tez liirH#'#",:"ft ril%;"iljati p0tencr' onavlj-anjtm akcijskih .

H;;

dnim f ";;t.ki ;ilitktiih pobuditr iala mota daljnjem tekstu'

plitu'

ili

rcro3 sirn

1p:I15:i*

3:I

o demu cemo

"ltpto"iti't KONTRAKCTIT KORISTAN UEINAK IVII$ICNE motora mjeri se PostotKoristan udinak.stroia ili ne u se prervori u rad' e kom uloZene energUe 'iola

trije dio

sekunde.

I

U u

;;Tilff'Lli'ffiinacnanagtakontrakcijakoja

H{,'fifrfrfrl*Tffi :iI,"""'lt?'if

Y-? [l T-SI- L-r q"tk3-e" n

Mnoge osobine nilidne kontrakcije 'nogg-'" poticanjem poiedinadnih ot, -Ain ao6to prikazati tii"i". To se mZe posti€i rer*tim poorazt propustrrjtg. rn'lsienog tivca

,ffiIlli#in:;Hrriru"**r-r': Hf te[udine rniofibrila'

n

n

Ll lzometrl[na I hotoni[na- kontreJ
u fe-iim'emcna izaani&a-je kontrakci' n tiiitJ*iiiii nc sc*raduje; piir;;ioi nisic'strat"je ali mu naP€tost U ii'"ii neprom1enJcn' .' ''

6taje

tma'fleko[lro

iiSffetr''"--

Isrtvtilrhirazlirtlit$dl n,*o;

i izotonicrs rii{i'ri;rd -L.yie9: u veGoj mionurite r moraju zoton i ri"i"a' ;i;liilrui i "0"' pomicircra'--sto {rryil1 ?'o,s^g' ukljucuje

ri-cne

i"iiniciii-ii"itu,r6i

"r; n U

i

;ffi' ;;'-k;;""akcfimtnuii da tereto ili nckomdrw n rto iiil*-mii;,i". U zelimo ry:Iltt:'Tl 5o.ga i..iu pt lo'* teret btzina' posrigne se kad a ubrza{e' dati ;;F{. -dle-zbog kadl
je kotrakcija eno'i-lrotonidno, ro ve6'ina kombinacija jeonsa

^zapravo

''r

i-lG6A'.Kad,cgvjek-st-crji' It Ir

;il[jidi{i;ii:Ti,:'ti:fi}ififllli,,\.1'ill i ukru0uju noP

uglav' fl I nomiei"otoniun"lJitt"tdij"-qtuokon'.kontrak' Ir tom6inacija su miSiCai"wi.iemJ*anF ciie noZnih Izometriri;';ffiild i izconii'iitr kontrakcija'. uku-cuiu dok uglavnom Il ;#';; k;;;ttrti.inra'noie pokredu' uglavnom ii *ino[e izotonilim . l"iict tit,

na Naprotiv, dizanje

*'*tt"t

Pomg$ bicepsa

I

abilielenih u razZnalrJke izomdrilnlh trzsig 38

ticirim

6 Kodakcija skeletnog mifta miJicirna, I $to ih inervira jedno ie

i*#*fiHl:*ilffffi*''ffi

fi#i!#i:itilr,#fiitifr1:tT,}ix1,,yi:

*:r*'''ffiffi **pff**$N#;,,1*p

#fiffiffiffi}ffiff'#i

$urmcrja misidne kmfakcije

i-*m*ilffir#,*ffrL*,$ru

#*liiiiyli##?iiJ:* nniua *,afi::l samdrta VqlOVq,'- ;trye; "'v.urtqtn f::::nl"l,Fj.,.i" JediAiCa, a,' Korom se pojedine

-

orUgO

'\ ,-\. I%] \. V \ /A /'l,

o tt(,

J

g

o

T

o

flr_tri#ff

l-oirriiC I 1---s.crt"*ri"[ \ l--dqB

i1.rf,,

E

1==--.*l,-.*-*Ji

''i l\

E

(r,

\

;:#[sffi*-r#,$;ffi

\

I

I

I

t I ....

t

\*?.'.4.sr-.F+n

.-

_-

0

mffitfiru,mg$ffiS*,rs,tmfl se misiC u riielu se.rr^ii ar _: r . 9u:ki orzih i sporih vlata#'rJ,l:;lur_r os lJesavine tzv.

;,g1rf ii;ryrr1*::,r,fi

ah,Tl#:

.

-__. r!v..sqAgtfz

gradeni od brzih su preaeZno utrL""?"?L-':i:T rrs're"o' KUJE su mnogo deblja i sadrZeobilniji -'--

ff

fifdfrzAru

KoNTRAKC,JE

$KETETNoG

ffi

ftfotoridna jedinica

ilrl,fi r',*#ffi [Tt,'#*]ljtifri ?a

lll li 6

I

lll ril

Kontrakcija skeldnog niiiOa

rfi

LEI

frlBidna hiPertofiia i atrofiia

ffil

{5

PoveCanje ukupne mi5idne naseaazivam:

4

'' te mase nipeitrofiiom, a p-ojavu smajenja naivamb "-t*irie*miiitnom atroJii om' je hipertrofija uglavnon el^sq:di:a hi' je

Wi

5 o

6

misicnitiuur*-g.^ se to d' ;;iii;j'di'iit' ofii a atana ip.ernotija ; ffi;; il" iaiin i i niiiicnu kotakiije.- maksi' iifr*il gotovo ;;;U;eiT HiperEof!" i.' srage maxstmalne ili rndne 'Eiio'-irlirtnija ako so misic u. !ryky korilrakc ij' M*simalna nrper' .6;". oilt* i'stodobno isteZe 6-le tjedana izvodi se kroz ;ffi; il;j" 6t i tuosnaZnih kontakcij a' h p u,

i tefianidna kontrakciia' Sllka 6.t2' Surnacija valova

Dugorrajna i snazna

tilg:":g|;ija

uzroku-

j e aouio poznato. staffi :ln:t"l,X*i-'lltli: irja u sportasi,ry93f ;"";j-j;miJicno! eti"tno iil1"?:'ffi ffi"iTit; ;deiori u'ee 1r g:i i. meta-

:log3 ry,t*"t!ltll tuttnimare t"'Jtifrt "l9g:' *]j: No, pohri su pokTl:.1l 'u '

nastaJe i ed nostavno.

bolidni procesi o

il;;rftiisti-iua'

nreno5enje Zivdanog ti'gtuii

sooi tiiekom

au

ttoz ne"tomuskularni

moZe gottui""Jmgidne aktivnosti,

i:;idil il;"jifi, sd"-*r"i'

cugn3" slabljenje

miSiCne kontrakcijc'

"';;,d

protok; krvi u konrahiranom -mi5i6u potgotovo r"C ,i"ni-inliu iti nesio-Oulr uaokuje prestanka opskrbe oun misicni omo, zuofJigkdnn hraniivim tvarima, naPos€ kBtKom'

-

.,1--41;fif " -' .7.'.

funneprekidno pritagoduju

ttt:ly *o'ntxr-ggggli

Svii se mi5ici u

fil:ii3iffi je veoma il vanja

Cesto

6*

unutar nekoliko tjeda

H

e

H

ffi r'l

lll

s-naZne kon' Na2alost, rc zna se na koji nalin daie u o19g03!e' #"il" "zror."iu hipertffiu' zou nittkontrak' H".,ilrii-r,i'#;oit"*:"iinteay{if

ri

razgradbjelanl,erina mn6go veda od riihove.

uttinsr'lt i miuin$tr njti u,{3-1tiiill 'dffailffi;*-troj Miofibrib.sl i 1u1e unupovecata' virJ

IJ

,it"'*ioFutil". stoEa,. uilavnmr .j. iiA.fr ltt i,ii.inu?tt " uzrotrj e hipertrofij u ffi #licnitr "-Uz niti. pyeqava se i ko' oo"eeu$e broja miofibrib' energ ij u' i ii"- :;;il;6rr suiiaua !.gi ..L91qf enzime' glilioliticrc na -koj i i#riitJ' ri' lioanosi' vrijeme krat-

ffi

[Iii""i""z"" -lio se milid duZe ne upotreb-Urva". kontraktilne n" co

n

i stvara'ju ffi;'.k;ep t*iioog vrtt'n" qzdnjajl to veliko povee a-

r'lt

u

.

I

e-ner4omza ;#"'i; it i misicne "ptr"r]" kontrakcijc'

uiiunit"ini i miofibrile -prop1+iu 11T9' :T ;fil;;i;i;tloiu noui*a' stdga nasuje misicna

n u

amfija.

lEinci dqermciie ml$iCa

;;;

n

IlffiJ.f;ff: ffi$Tffi:* S'toga risic 'gotovo od-"'

raa_ +isic*ir€:Ii -' kcrtraktilne signale, ffiilG-offima niilica'

;h

FUNKCIJI PRILAGODBA MISTA NJEGOVOJ

vt

il^il^Jiri'o*r.orito

tftih

MI$6NIUMOR

t

alroftrati''i'lakon dvi

qls-eca .zapornu i

iiSiCnim vlakni' dcsenerativne promiene u samim si-otptitike u Sku. sljededa tri mi5idi obilno se iznonieseca pon-opo. tn"*J"ii" frrnktija' N-o' nakon n1"go"" t f"una vr usDostavl j"ino.sucno-*jlllkcionalnog l"ii'itUri;;'ffij" a sskon jedne do soravka po$ale Jni manion' risi6ne-tunkcije' o'p6ttave iiid" i"il" "ist atrofije' vedina U kona6nome stan3u-A*i*acijskc propida' a zamienjuju ih ni$ionih vlakrna ptitpuno vczivno i masno tkivo'

tr"ffiffi;'ii

I

fil'

i-rmri+1t',T**r*lil-I$Hi?:m

n:

I] a n LI t''1

lit.J r-l

na,

t.J

t':l

f.t

"

lt

40

li

'tI I

'it al

.it sl

rU #.

r:..:':ir ,:rt:i

"-':

-jr

'

et

4

ott

s

NEUROfuIU$

fr.ulARf{f

d

pRrJEf,J

0'$; CUA GLATI(OG II,]$ tcA

I

J,

I I

J

j$i$ibrff,fl

I

xf,fi ,if,x6fr

SfffJtit

I

l

..Sjceletna mi5idna

I

vtatx^

*

:__

apsorbir4 u broil

$,tr*ll[f k,i'p.ai:if_#:1ff;rt'* tzludvanje acetitkolitp tz Zivdanih zavrsdaka

##ru''-}ff ::Sini

"xi:lluie*:*t*,:#,:,"srlffi:Hrus;

nfr*r#ru*i:;"m#**g*fid

$m6*,s*fuyruffiin-_ffi

nnisicnoga'ri^t:; "'jJ-F,??.otpritike na

Kad fivdani imnrts An,{^

t^

,

Sfl*dfff,g*dur

-.-.*l

-*m,ftir,t:!,:!#

#ff#**pl*ltdffi tr$frh,i';1fr lp#"'j,gl#Fiffiff

**'m*=**:l

,,u{l-fi:f*',;f

ni#!##ri$ffir#i$ ki proteinski kompleks koji

41

I

t{ ll

I

Lii 1,.*

lj,q H,Y

.i

l:is

I

i

tffi.t ':

ffii t

ffi1 ol

m, I

BI iffii.meuitftfii&X*i$ffi

I

H

ffiiffii'Hffii"ffit kojg

1e Eevinskih Podjedinicl' se sastoji' od' Pe-L bjeln i'e goailaigce le2e

No. kroz acetilkolinske

nego

!*lt P.:olP fp,lT: bih kojih drugih rona'

W

,#m"*:ilffi*mm*'Hi*i

,lrati; fr#otrtt:""ih .lryei 'q9--:l i?'. ai"; d*j1 ..l?i;E"' velilri Fn"TIllt. dov.oljno o#ti*u bna u nat"le'ui ttl ."":"stanicnoj' 'te ilosa u ozin ;ffi""i iili o ttuoii*i iCrtgni Drugo' izrazito

na sl. ?-3. Kanat- Pnrc 2atvot€n, I na donjer otvorio zbog vezan;a rn

[ffiHiTr".;;#*]t.#Ui$ifiiq*i u umasnjost ytg.."'onia Ifl i*" ttiu""tt k{ievifi iona kad isodobno van'. "iiiil:,1'^*ili9". ;F'6t;#6i vidi sl'-.l: neto- Ifl

rroteZu kroz' ct]etu

.;t-t"'

ilTl*l,lllii*"#%ffii; p196ier

je

*lj,riltir"lr#i:l;*Slg'n'i',n tivne ione klora'

Eil

Hl

tre

spracava

oko oWoren-' r'ptilkolinskoe kanala

liTt!'1i{i['a*ft dio lcinala veoma nel

d*H

i*f ',,:ffi ,tiiili*a:

"Tft;

k'k"

na

{onp.6'€];1 d^t" """tiitotinttr a dme i yt\" x "cl,'.r""'t*.q1" ;ilffstbil;"-#"ij'qvih'tbna se

*-"

,

.$ff+:id:

"

;#'lfuxlw;

''

n [X*,-'*i;grffilffi koii nazivrmo Polencl "ry; za' n itt;ffiffiilipouriauje skctliPotencijalkoji ;'**sq:'*fillFl.:"Sm*.,":Jt[?,'ir; u eCerazom. Nakon

aln"E1l acetilkolinske r-l Zliieb, acetilkofin nasiaufj" gF ima u dot U reieporc tolif'o oug; iiiiilii. rtrioutim, aietilkolin hzo razgraduje enzrm I

J9::I::

xil*:Ti:x:'fi l;*;i:,l,tiTll;fT::iffi: izmedu n I ;#;"-k;l;"'rt'p,iii.i'ii" s"t6-ni zl.ij-?b miSidne "

I

prcsinaptickog

tttliill;,nr

""n'S"itt""i"Jdtintptilke vrijeme, kolikorcetilkolinostajou

si'

1l {i milisekundi n*iiiio*. liijebu riajvi5e nkolfto vlaaouoli'io da sc ududi misicno ponovno try.tlu]-t icetilkdna fI kno. a brzo uxnn3anje *iitd'it* vlakria nkon sto Lefino ii

;ffi;l;;;li'k

Hffij. pttthodnoga akcijskog potencus: ,u"ifi oi

il$g{:''pi[:tlilf

tfr','pLt?--.'g,!l:;*.''*fiili*|1

opo'

j i :!t

d,

J

;i:f['#H?,ilf

I

g

lli.u"

dj erovanj

e rrai

a t

j

od

vi

s

e

',#:#;ill*#t-StW#,rfti

I

J

ffiffi,ryifi*ffi

J J

I

Miastenija gravis

iiffi+ffiru#,$m,

.

miSkhu kontrakc

utazu u kanat koji

f*i#rO

i

i,_ffi.:*; gf1sffiffnffi,:?H*riJr**nT_

iztu1ivanje acetitkotina na na*kutarnol

,1ffi *1,l$i,*#duT*#Er*.l:*;[y; utlecu na n!,!?!?r,k9ii eu romusku I a in om

prfienos u

e spolu

,!;]:r:Lff';,:,#*#**,f,5,i",*,,;,.,'1 rzrnedu

tih

jrj:li1',li;Urli:: il.,'iI,'Jg':t',,';ffik"'.'#i,6f l:i;":l ;llffil:nf: "iffi::i:*#'T i,il* ''':ff tl#1':ti,:tr!i *'"'iiii:ff!"l ffll','il"'::$',?,*, ffi

lnU:-;lr"iltih[*Jl','*ilHg','":li: ffi f i'Jilj'1i[ftj:m,,11,r jd,':i;,"?f

Neuromuskularni

oJetuju na rnisidno

"._-"loleit fitiastfrfrd

,:"r?"'; "i5ilfeJY; t ffft, l""jtrT f'c##, iiij}i; Iijff Tl,:fi; ;i T *?T ;n"*S,'-Il: :""' -'rlin fi:' il ';;ll;l lill 3 fiil!fli* iffi i# i'il i:fii'i:,!'+ il f

;;il:tfl

misiCna vlakna. , Jn:i

ff#ll;

i 3j1: i? ffij:rjt"i:

tridifi$,"ru**'ifiilhJ*i,Tff

r

lijeko

si. ifr;lrlr,;';ii::i jednil"*r,li ra vrlo f:lllfj'il,,t,,.,u ii'j'. ff tad se

ffffi

;i,,.f{

' *

-.it-.

11 ul

I

t$l KONTRAKCIJA GLATKOG MI$EA

U

prethodnorn

i u prYom

-$J."tu^oloF-11glavlja

tuljitt i kracih

6"i.itii"

i-

u spreglrutosti ekscitacije l.kq"ije v i m iioittu kontrakcij e kalcentrgije ir"i."ii kolidini u ffiji',a:"'"-"tdeledatdu G&ti" lionirakcije te

ffiI

,fr'"f.tn"og milica,

potreUne"za libntrakeij ski proces'

i za glatkc i .za sksletne ffi"l" k;;;;k.ii. rrijede privladne sile .'ili*inir.if ie oa u uid iste liti ffiil,'il1;;ztttj" uzrokuJu

ffiJ;

ffiL

i

;nliliiil*;;[:','11"":'n':l']'H"ffi "ii!1 vlakana' unatol tomq mnoga

;;;-;

glatkog

u S drugb strane, iqa znatnih tazlika .Cla-di

RI

'' ujednoie
akti$kih

i gtatkih i skeletnih mi5ida'

if^#ini#';tsti;h'ur.r"iai

r<0.i.a

Bt Hl

-.'9,.

!""rrtrt'i:i"iurog-,a*,q.pdo;ianoii-ejinici-Vtakna i stanidno:ritn se obidnd tr'ore sIoJqYY 'lit*nop6vu'' takoida' se membrano o" tnog*'*FTJiiit-ioaiiolu prosititi na

Vrste glatklh miSica

radikljc od onih Glatki se miSi6 u jednom orglnu

frFil'anoin"nosr Bt"s',.T{1: ;'#it;.pooljeliti oi"t u dvije ghvne.wste' pn" mo2emo opdenito

misit

kazane na sl. t+'"iiiiliaiai'i- flatki iimoi edtnidni sl itki ni3l6' '"" n"rJ tl"ioil ghtkt ni5i6' T! ^vrsta glltkog

ffi

mole naDetost sNor€na urrond'nu vtaknu

i

ilfi;. ffi;tj i't"'fi c"" t" oi"mutunt .'poiepe iryekg ilil;*J,:id,Ji3t'H;te,,lL$i',,i:::l?!'tl?i lili,iJii."nrcr;*1.ry:.$*l*,1nfdliL,*""riJ",,sffi vlakna na druP Pa.se

miSica

takoder se zaiedno. Takvavrstrglatlin mrica

B1

f,

naziva i

t" wstu diSida *Ji,i"s;elaidj+iltgil*1ifilffi oovezanosti ,*cu *r"fo-i-m-'litko f.il; "":i;,",r.d;"-jiid':nisitq;,.{ey3iltsobne m3du ko-j-e qrg$c Vtlin" djeluje stijenci viakno u ko iralazimo *eletnim io t""tsta&.ttP jedan zivcaii sa inervira p-ovrsine tih ilil*ii;j" i:g:i:: irisicnim vlaknima T;d"li; ;;njskr prelcivene su maternica gn9$9 ,*t #i:;," HTlfj#i

B

PotP

trttrcfoin niiicr' oo ttat u bazalmj mem"r-.rt*u t"*-dt slojern tankim vl&ro od drugog'

'-]ffiffi;'iaoT

iiisceralntn glatkim

ffi

niSicem''

misidno ilfii, H;izofiraiuiidno gfatkog :viafcra osouma Naivalntia 1" tivdani "isc-j"aycriogl miliea u tome' sto' iii-'ita"iru:ughvnom: visceralnrl glatkih' oodraZaji. Po tome [, isii" tiii i *- f,"J:

*

ffi

kri*'"i"."a

#"r*{i#ffi,ip:ilS?,X";

dra2aja Kao Prtmler

ii.it

H

inr"rr'ffi ,si-rifil?t: iiiryStlUrn rivcanim p"tii;j; e5enjc. dl?q-

nu""st eemo niisic" u oku, Sarym koji nakon

sustavom uzroKuJu kostrii Glatki mi5i6 tnotiii

''iri^

k"i

-'

^

'to'htk"

m

Lriti' Ke'

n

HH:${tr#-#$f$l,'trtr.'$i **N#;f;:{*r*f #tl'"**i,ri":*l si u lrifosfat (ATP)

i$i;'crii-ti'

raffiuie

n LJ

.aderozin-difosfat za

s"-aouiti enugija

Potrebna

n LJ

tontrakcilu'

ll til1

ti

ti

W vllalsdlnEnl gbtkl 1156

l:!t tt

I

I

B

1

-l€dnoltede{ gla$d il{6ld

miti6' Sllka 74. M$ejediniEnii iednoiednidni datki

44

I I

.'--..........-------

I

I IN

tt

Fiziika osnoya kontrakcije glatkog , t

mfiirta

1';i"o,'i;:

, ..Glarki miSiC n

Itr$',''t-rutfi ot se moglcodekrvatr 1f;ii,Ifi'fi stogo da se i fizikalne ,;iT##tir":l:,

d

lT-1'

i:X,#1',r#_#J:*,,1X,Hi1,ff I

J I

J I

.J

mru .il'il,;fi tlff

nri{l;irn#:

ponovno pridrlCiva,

g

:lgnJa u gtaiconn

H"lnr*ffi-ffifififfi T

9::*?

i:,.

1t:r'1,i'

"",r.unu,'u

n

Juu puta j€ mnja o< DmaFa se dab taot

popredni

mdovi

v,

;.if ,ltjl;,;1Tf :*"j,"T*lh:#:knt:*i

zrog sporosd I

H:6

ciklusa

jff px$iitrlf#n.tffi.#i

1 I

#illiifr{,#ifr

u#*$#**t+;ugn*"m'yr"Effo*" kontakcle gtatkog t

sketefiog

,,#'i#*:f

f ij,i,irr:

;iEf,ffi*p.ffi**Lfiji{ffi

*'d,*fi;H;,ffi ffiq$1

::+.?r4:Fiyh--

.,. .._i,-.

skdcka nttl

;,ni:}ff"?yff :f #ffji:T"i,,i&1Hll3rr:Fl*.

--J,ffffffi**l*-*

tra;e-l do 3 ekundel f;E';:,:,11ti: rontralkcija

s,iro*:,

o*

$$il1"sftpfii-F"fi i["':l-r?ru;#

ffillFri#iffi'.-ffiff olantCna rmfmbtsna

*f|H

45

U r'1

t;B

H da pritom odrZi

zr tlj*t: '1l::l*uiSt od skeletnog miSida'a Stupanj skratenja- er3tfoq 3'.ii'^' 9q tut'i*'ii'iu*tnueil"t?nitu*cilt' kontrakcije' Svojstvo i-e-era$os.*l-if:; "-"ary" skratiti kontrakcije moze

gotovo rnisii

samo

sketer;nog, au '3-u-tijek'u guuina iznosi srrsishodno tont'i'i'? #i;;f-q^litj; milic [esto &,0 hecinu Aozi"t's"tioe 1l*|C,a;

' ''

cl*ijt

m-

Stceletni se

ffi

'

ionima Regulaciia konbakciie katc'rievim

!t,,ftlY,;| gtT: ili:'"t ,ini orqrkih misida prr 5ffi'll':; j",5h',t;SyfiHj"'i"il!ii'*J1'$l',"il:i":f# H*tffJ,hl,'{,.Hh fiffiiwq$; To rnoi iona unutar niSicne itanice'

i ooz. d.irlotuorno r,iniiir,irati la o"f duzine..zPoe,-tlc.: nJJgo"t ir"ii, i;:.ciiu oovrto visokih

rrfiffiitii qi,qt" i:,lif

orqrkos

rnL

ffit

r,iciieffi

oiie

ffil ffit

Uiiffiry$l'"* il*,'fi?]ffiH *l'tlU".t'm1"$il-H"'ffi ;"o'i1f#,H#T,.;*li[ kontrakciju''P-?l'" HifilX ;;;il'

titie'"""'-t"f-imalnu I

:f'xr$#n'friW "" ffi "H[:' fr ilffi:'; "!#r : r,r'^*'-'i

i{stfr#fffii+ffi

lT'ilT:H,*:'; .i"." ;

\ranje konhakcu il300 energtle KoJl .o

.

; . .r

fiffffiffiffi*;fiffi";ffi

.i.Y:' ;^-i^ ;,, nrehanizam tontrakciiU. Umlesto roEr' -llY"-'l*l'-,'^"j-i-.'. je&ttkEiji' er;'ilidapopuno t-nt'or{loijo"Jt"t.l"il' Ti!1F toz". t-t *unloi ::llfii?fu*i;ii'iliitt pobu uii'J"ll turi# rot '))zasuna(. itoCed'r opisati' no u n*Lliko prita zbivati i u sketefitr-*iSiCu, ,,i"t oPs€gu nego r glatkom' --- .. h Vattrostjemehrnizma.?'*1,-1,-P.tedrsepro-Vczeniclalciicrih-ionarkelmodullnom'Akti

i9"i3"Y";ffllffii t'i* l

,B'

tn*

H*t* .,r*i *mg,;il niti'

iliF#f*.#rf, fiil;fiifitif :['Truln*u,B'Afm?;;*:l*tYi]nffi :

.^:in otntkih mislta,Ihlinje

'"""-.lffiiffipfllil*i.iilft'm

hilf."lj{iif

straccnja miSida

Ft 9*"n" ckucine u

fi:'##h:mjehq5u,-M"ol,l1: lkffi"lln* rTrT,Hr

i Mcijevih tT,iE"i?-:"

ffi

ffi;fifit#.#j*r'ffirt:

ffi

r.gn*lttracija oirotruie oEidnu tconnuic-ij-u-"icu.i

ffi

?l-*,1:"'j:i1;f,[-i.e"o drugi .enzim, ry,!ge-*rt. "$ffi,rmm*i;*:u*':lfi:

i,;il:*hs$ili&:,SjimqTt fi#,ffiffi'?H{}ffilliiitfii*tf#,d io,in-io,6,"""

nl"*rt;iff gffijr5*Ep1* u sljededi) wati na poceLu'ilzinu'-

se

*i#,t''

r'resru po'lavu nazivamo u tome da suplji relalc*aciiom'T "fi;je'vahr6st napetost organ moze laffi" "'i'iilike-podiednaku i'" duziuu svojih

iLli3i,n

kalnrodulina

-,i'"-ir,iono*t g:u*

d"it"fi#$

'::"":ffi ttaka u usPr sJiunoi dd nekoliko minuta"

B

'flTff'T1{iil$1ffiffi#ffilffijfl

*o*fo,.o is vatno

svojstvo glatkil

rniSida mnogn se snaga kontri

B

i'r'$#';"t*;H.$L'il:

ff ilJirfi #*:;,fi d:,H:xss:x*iii:ffi j;,,:,"fr?ff ?$sm" ;xill',-ltzu .."yfi,"I -

lil#ff;"-ifi";uzi'ra

llii1ii

ffi

u

lifro:",.3,1i,1?-n';.^;

m

B

a,J$iilf,itrf8Plwd$nf8l[fo*

'g6:ffif Osnovni

fr

:ffi$g$ft ffii'l5r*.ft1fr

je uzrok te rt

sadrZi mnogo nzli0itih glatkoga rni5icnog "'i*t proteinskih recepmra' koji mogu .lp9celi-Pr@es

$'g;rgj##f[5ffi{lr}Hfil:f* a Xto"tli"iJ iiontttlti:ot gidttti'e misica'

zatim

hormonalni i druge nadine nadzora'

!i361€dinLnl

r

u glatkom Neuromushtlarni spoievi

mi$ltu 46

n t{ lt rf

tl II IJ tt

ltt,i f' I

---*:

' **truffi',iffifg#ilff]fi$ffi .-ffi$i a Fizio

6l

vrstu

nog n inervi

"

9:j:i'j

ffi3,H1

stanica.

vlakna,

ffim***##,

motoridi

^

iHift;l mjehurid,

a

Plodarna

1 I

r

,",# ffifffr

,:f;l*,ilffi"H";j;

*lff;flff

j:'"",[X".,;,

fr3jlir* 1

I,-

' I

ru,x#;*;

,. --4ssrs qrruzni iit1irl;:-ff1ifrl-*.,"

Ekscitacli.c&e I r-Lrr. .. .

..

;i

Ydno.ct har-,-i-L:t-

t

vnromc "'rvtt's kontrakcije). ltgtrI*

.

nekim*orian, vfait}6drf

za

agetilkolin u obidno inhil

vlakno, norar I acetitkolin

r;"::::::no

Podr

--r-.

n*i"u'o*$"'*!r*1#ru,*li4*:1",*,*

bje.lanCevinu

raj

re c

lonskih

ep' r kanala

;l$*+,Hiry'il*[iffiL

.

ffifrifff#,ffi ffi'E*k #.ffififfffi #** n{*1'ffi*$ff'ffi #f,'Tfi

oruge su ,'ari6,

flJjiii:'.'.Tfo;elovati eksclrr Mernbranski i akciiski porenciia'|i g'|a&orn u

*,q-ffi11ffi,i1g***+ll; mi$icu

ifi$:#,,:;.p1ff'N*ff$fi,ii

akc

reg

mii

fr*r#jl#*filr:l:;lilF:f,T;ffi A}

U .,,,''. iB

veoma konraktilrri i Ipak, njihovi su glatki mi5i6i u-viej,1-u,llolnoj lokelnih prom:ene na bizo reaginju uspostavlia dJerotvg-

*"i"rifricti";

tetireini: Tako sc

ranlokatnikontrol.ntmehanizampovratnesprege}
tokalno

;ft ;ilil;l'"trti

ffi., ,:, ffi

,i

-p-odrudim-, .koz kontrolne Spomenut Cemo nexe-ip""inCnt

benike:

3. Povedana koncentracija

vodikovih iola

wi

uzroku

je vazodilatac-gu

mtiie€ne

Osiu toga, i |inbenici poput adeno-zina' koncentraqije ki.;lin; Jito r.orp"irt iona,' snanjene

SokUnd€

Mllts€loJnde

dl.ii;i'ffi

il.-,i"*r.oju

ffi

iuilrne ti;lEsne t€mperafirie tako;

te

lokalnu vazodilauciju'

H.

n$:wrry*ruu-il-$$-r'*ru i lgccu m ilIffioil,- k"ji st prre''"oe krvliu iliiii,:ir"r:" i;,

y:ttr;i:i:*jtrtn

B,

avt!ffit tt,

": angtotalzfrr' vuoprest

B

htstanin.

'nembran*i Potencij.J Po:$t

;?'lfii1,'

:i f:?"i" *#F;*t.l*t'S" ?

sxil:.',t'*"T;:',"'"J1fii1"'tii;ld'i"nareriimicrio

*

irovecava i smanJuJe'

ilIt""

ie siorih

valova u

turc

Sto oni ?oBu

po'

r:11r*lJ:n;i;ffi;"H figT!: fuv ne mosu'uzrolcovau

b"dil;k;ij,k"

$ilii-l;apiuiillig -35

st--q--:g$tnfl *tF*i#*':ie,'tr

xnffinffigitrffi#*im

E

trakciju --lfiEt na koil hormonl ilt tkivn't 6m benlcl isi6a' orroit &"ii;'q" iii iortiui"ii o glatlo6-m glatkog mi5ica

E

deooluizinju

m

ceptorq hormon 6aua

Neki hornonski receptii u-*trntiuni i.o-1-tt".

!T"t" i iri-'rt"r"ii.tr" ililfr;;iitr..ttt-urano i1o k-"-o-,-i ZivEano .

nrytai.l - akciiski oo-crarvange. rine'-i;tkad pov*gti lgnrlni *:ti:f botencfaq ili se trtogu

m

inhibtli it't*# fiil6 irl#ii $l'frffi?iitr'stroIi$**mt* Aktiv*ija att'p ttt"ptora mimtrrirni i noijskih iatvaranjem posiiiu konhakciiu. ro .t

i""#?*gj3lli'lilliil";ludrnati'rnca",1i'sr'?-?B:

ii#d"tsidPf

'r"

na

'J:d"shxH$ii;"';1:H,',#;ffirH"''#"0"'"

lHi$,jl!]'i'*f;*ii#f lii H[$:',f i 9'hormona blrnbenrika

glattih lislc1 rierojatno U oolovici, pa i u vi$e *cijskim n9 -WUu.Auje se kontrakcijski metranizatfi

H

[ii"liiiii-r'yh'"P,l.ll,trrfirtllir,'ffi #\B!fr ulaziti. ili Pak otva -pl*a obe sludaja vin' ffiirt"i iltfi-p"tll -.u slmice' a to mi5iCne unutar ooYedava * ntg"*'*Jtt ;; ;t*it nrr:iv i ttiP*Pol ar iz acii otn

t..t

ltt-.i t'"1 tl

razliliti hormont'

ri TI

Jf,[

tl

${'qil'.iiilt}{iil*$i;#iffik*;ffi 2.

n IJ

konfahoiju lzvor hlciievih iona koii uzrotruju

ltf ';;lr;*ilig;trJ#,X',ffiHilq.till:l':F hL#*:':"fl iT*"fr{ii'Ji?ffilt',llfi f inil;

ri

ti

tkivima Lokalni manjak kisika u a tirne i vazodilalactlu' mi$ida' lf"tkog uookuie vazo0ilataciju' Visak uglj idnog iioGiJ"

l." it"il"

B

"t*yi::*k'

tl

L]

48

-l

'$l

;;*ft*ff*ff

i

tTJ;:,ilffiH'

i,;*#,$tj,f :'fiftt*4ffi

razvgen sakoplazfi

ff

ronrakcija, vjeio.

tff

f;'f:riri,ftii!r','.',t",U:fuJ{i*iffi,:#1;!r=

#ffi ..;

ffi

__ -r-e.vq

'r

i:l::t$:.

.rr

l:

4+:...-. j{:*jr: lrilifd*J

{.

49 _t,

ii lji LC'

l$ rd

ffi m tst i

m,

ffi

ffi

H

B H

nt .',+

:L,,!. r.: .

*-

B i..--r

g,';t

fl n LJ f"-i

tt | .;

U r-t

il

t..J

f-r li

titt ri 1t tl li

t-l

li

i- .l

i

f,

ffi

a

IATPnY4ITLARNT susrA V

tr

je dio cirkula-

.t9ou" :lr*"f11",ilTn$yi ukljuduje ziL,

srce i^

.

-

,9r:

ilt{1frqili,itri:tffiii1lqP..q".- yen-

lmt*l:d,e*'ml'ffi *l***T*ht,;"ffiHd

ndf*# tr;i:wH#,;i"#

iiie".u1,f,n**'

sranica

i

organa

-yy:

srce

rili..*ffi

m;x*I"$Hl#9"-t#* se k"ilil;:f,': ,"qs"ryr "J-ryTq ffifliifi,l filffi p* :,mry pj"*n ffi"Hft:ffii: i ;H,j{i,!ffffi; ri*,r. u"t"i""##*:H cue

sustav zatvoraihkarata

tjelesnih

n

sustavje

r putom

k oz rii,

snuslu kardiovask

;;#;

ffitffi"'P-*{'.i*r*=

F:mt-g#:*.i'ffi *iotr#tffij,ffi; F'iziofo;;o

tu$ffi pootrjrzu * i.w.o]r,ilj":Tl.stanice P* kojediv;i

t

l*"*uasrcanogrnisica odtrijueravni

**

'',;i1,:: -=-+,€,I+n-

t / er,. --;;f-@f *'"nffi:ffll fT : /-ffi6_ "2 -tegJ :iu-itfidKiffi a,u'ia

abx^_

ff;;ffi$:1"

*Hl:fti"

gdie

pru;nih

n

sic

konn#Hffi-ig:: i utntitorr'riffi:

'rur.rg,e cur3e.

s

*9"

podratfiva i vodliiv wto slabo ;".

l1*u,_

"p*iiiilrrr?l kontrahjraju

se "^r*^lllama ,I'.:,1,*;::::'ii:dffi;:llffif*H: provode

,n,,,3,f1*;;#lj;ilil ritnicnost i intno6e..ra2fffi;ffifftffi::;

.*mffi'ffi* #ift"itrl"*#:ilxi,t}l*ft' ",ffiffi; *,"l*;Cl$)-v ft"?il*' JN€ t

I

stika g-t. Gradu srcane

),-*-Z

qJ

I|

ffi#;3:':,i*""4"j,'*i,Z#ill,.eu,,i

ff"Tiillli1l.*:t''.*$ffin:,''"l"* 'e't"'|{ul sto X,fg:n:X;*n"m*'ffi;iiij;fr se dogada r ,t.ii"rr,#}ifi,r,-",iytin J --..

r..ffntooNJuDov't komore. 't;tt to;ilit.u protjede kroz

srcani g"*ilii "rorvu' ra tnoL se misic "r:;;'': jako razlikri;;-il;-1lT'

ri,st

0,,ffi;;H,1.::l^o:1.u,i^;ffij"fff brojniho.j*i#ffi;ffi:i,ffifj.# vezanih u. starucne membrao'*uuuc n. r"durott#'3,*,1 ne rnedusobno stapa. I -I s drugima tako Jedne da stvaraju ,,trornunikacijska., spoj i-

o.#ff.,l

:

'

t.q LJ

ffi

Sr[ani ciklus +20

r

-20

'

-40 -€0 -80 -

i#m

+N' i.

-n' -40. -4 -€0

' sl t ka 8'2- Ri tnidki

SdondE

tki pot'T.tj.li

akcrj

lyflil*

registnrant i vlakna ventrikularnog misida

mikroelekhodama'

kroz koja je'mogu6a Sta (pukotinasta sroii5ta) I -tunkcijrazmjeroo srouof,J eifiia uzduz-

;ffi;;tediSta i*i

"P*,j"r" iz velikih v€Ra u atrije' oAn. piiUriato 75% krvi aospi? izravno u u*ttinif" i prije polgtka lconuakcije atrija; iavi uventrikulese utaci koni,*J"intz56/" 'ottii"* .ufa. Preriia,tome, afrlii djelujy kao no*t.luefr. crpke koje djelotvormst ventrikui** t-4. pintet*lo pribliZno25T:' Y."9ttpovo0anja djelotdodatrog tog i bez itt ii*

fi

ttto

Dakle, ir'i" l*g" midt; tuoit"' mi3i6 sincicii *"oen dsienit-$3gica

p"vezatth

medu-

iut a"* tk"ii:$.Potencrjal od

koja stanice-kad sepodraii bito

J;;;:;" 4iih.

u ' Membranski potenciial nriryvanja -85 do

-ige" iarosi oko vlakprovodnim -95 mV, u t' -90 'p""ijJi"ittim ;;; nu**i* i*[in;*"u-vla$a oko ttAuno^

oortarrJ*

tti st

ptq'"lt nqinanje dvije "-. izmedi wojstava menbranl ' iuZ." razlike ;ffitog i oc*og misica odgo":l,e tTapra* u{'ij't'oq noteqcP* ry1: miSi6u' U sr6anom ;e srEanom u nak platoa ^J"li"o^d-*V.

ffi;;;tj*j' JSii"

owaraufr"ijski potencliat uzrokolan brzih,natriishh r.*'i*

;i:il"d'tf;;d1;" ; skeletnom-misidu' .r) f"r'ott,'-'i*'it' ' tt" 5, "[iititn "lii'

tt

ii s k

ii

kana I a (nazvan

i

2)

ih i kal c ii s la'

wnoii'1, koji se raainyiy otvaralq t iuttijtf.ift kanala time $to se sporije nekoliko uul"ij",-o'taju otvoreni lrt-i"

$^]f\

:"s

sma-

O*.itinfu sekunde' Pojava peterostrukogmi5iea njenja prop.,,iosti membrane sidanog po8etka akcijskog za kalij neposredno nakon mip"[".|.fa, Sto se ne dogadl u skeletnom izrnedu 3i0u, drugalt uJnu runftilttutazlika

pridonosi sttetetnog miSida'.koja p*a*fi"t:" utt"ijttie potencijala i nastanku

srdanog platoa.

i

od 25% srce u vedini sluEajev-a rnoZp

jer je qosobno iz^Aovoljavqiude nego Sto je potkrvi vi5e b'mivati 300.1100 % rdxro tijelu.

vlakanq pa akcijski ne osi srdanih J;id"ih jedpotelkoda putr4iu od ootencijali Ut' utein srdani'je

"

Hi

"iltotti er*."Jf

io* t"""o lrtuz

ffi1

se

il;;;

-'to0

il;

citlusom (sl' 8-3)' Srdani ciklus.sastoji

g. dii a s t o od razdoblja relakmcij e, nazvaro io,tijtfotnt oieg se $ce punitdjl: i razdobKrv obidno tia t.ontrut tiji, nazvano g sistola

-ro0.

;i;k;"

ffi1

podetka jedne Svc ono Sto se zbiva u srcu od ;;ffi;rdsljedede kontrakcije naz\va se sr-

Punienie ventrikulr'Brdudi da su za zatvovrijeme sisiole- ventilnrla AV-ralvule krvi' auijirna se nakupe veftelolidile se u tlar a Prema tome, dim sistola zattrst ventikulu opet spusli na niskn dijastoliEku G.dt;t, visoki iluf u adiima-odsah.owori knri u ai-u*""i" i uzrokuie brzo utlpanjeventrikupmjcnja nttti[J"-t aoblje 6rzog (imi*\iislce) konizoiolumne lu Razdobtie vense razdobljeufojem predstavlja praz: jd tro y"J* t *"fi Xonral.rilpiu, ali se a. prtdsnvlj acrva4lz i rydobi izbaculie u kojem se ventrikuli kontaliraju wtfi. RazdoblJe izwolmn-ne.(izomet'riitt nl relaksacije ptedstavlja radoblje u koventikuii rilaksiraju, ialo se volumen mijenja' Volurnen ventrikuia pri "f" "e imoii 110-120 nl' a predstavklaj" at:*.le "*on udamog volumena i volumena krvi

;t*i

ii;iie i iaiitiiiu ilk* i i;;"

Uta* Udami volunetr je ona kolifi k;;il sistole. venhikuli i6m za vrijeme ii* f,*i koju idne koouak"ije i obitrno iznci oko ?0 ml' kolidina vd;;; k*t pti r,ojo sistole je onapri kraju

krvi koja zaoitaje u ventrftulima oko 40-50 srlane [ontrakciji i obidno izmsi jt 9Pj dio volumena ntt. f;.t ||tka frakci$a se pti [ti" diSastole koji Yryi?ventrikula 'uuott* i phenu arteriju te iznosi oko

60p/o'

podSrEani tonovi' Kad se ventrikuli duti moZemo nu kontrahirati, stetoskopom

B1 B ffi

B ffi

B

,.8 t3

n LJ ta

t.l

n t't l! t!

LJ

r-i

ti

tJ

n ll It r'-1

titi li t.

i' ---;.-..;-

Id tJ I

ffi

d fela,6acilfl punlenle

L

el

;-.dtjastaza

r / , zav-dr1e

7-abiJskas!{ota

I

fif

--i-.artahi

o

a€ .a

E'

ilak

(g

otvarmie

Zafu€ranis

AV-tsltstqlb

AV-zalls:hka

J130r .9 I E*J !l

9

eilsH flak

rHtdkularni ilak

soJ

sistoh

I

oi;estcta f'r,o* za*i:T r.jrn cikrusa. vide se prom.iene traka venFikula, nil"'ti""r*rtii*uriievom ar[ju;daka ernnr, rr^r.^ - ,,. u lijevom ventrikurii, i fonokardiograr: 'o*

s'nka &3"zbiv*ia rtara u aorti i volumena

,,

zvuk koji nastaie_z_bog.zalvaranja AV-valvula Vibracije su drib<

-;]ff

:,xffiHil: *H,J :::{"am" F zatyore valvule rerativno t*; ;",jtii H:#fl h,,m t3irie ar

b6.;l o.ori* " li;l*Hi,;:.m_* ro vrijeme Toje_drugi-rig; ni ron. Kemijska

S;ffi iT:#,":k,TiliT_lll:

trarccii u.

:il'"itr['#,i;,i^ nom

potje

p*.'' i' r

Ee

r.r

iz

"J

",

k"i,;il;i*uj.

ly.-y trvi kgja "tid:

kontrola

g,";;;;':

Frank_

Antorqulacija srcrnog

stadinpv mehrni

koridinikrvr

6il,##

i

n

I'o znad da svako

ostobadarria kemiisk"obavljanja srdanog

uglav-

wlo dob; mjeri_

rada.

Regulacija srdane funkcije Dva su osnovna nuli*. kojioa se regulira

crplje4ia: ij **rr*"irril. Ijli:t,srfanos crpf enja kojom ,r"r

;;;"*j:;:

.

lsrcl

;;ili,;"u",,,.;.tu

r"u[i.u

xlfj";

perir"-.,il,_^T"^il fil,X,,y-l?,:"'.Tffi-

*u n"a,i..,;;ru"ffi

j'i':t_ff "?5'ji?"I:-*:tg'f ul rH*T,

to

i"v"T#,

"l: . (i: ;;]J'ffif,fisi#':'##,*,il,tflr

Tllliffi jIT: :::bito laktara i er*"rr. fft"r"J, ,"_ uclna potro$ka kisika.usrcu i

u srce i

2) srca autmomnim Zivganrm sustavom.

"" Slika

8{

SrCani Zirci.

liLJ ffiffi,-

s9 vekoia protede kroz periferna tkiva vrafu da se srca tlu*u u desni atrij' Ta sposobnost krri sumo ptifugodi promj"nu*u volum-sra. koja aotjee" u ,r". ntJliuu se Frank-Shrlingov

ffi,, ..t

srdani mehanizam:

'

'ffi'-

Nadzor nad srcem simPatiiF9 i Pa:

iivcina (sl' 84;' {lelotvol;

nadziru simPatidki "r*irnpJtLiffi ;ilil;tp[" *'zt'; i^;*d*olii6kizi"ti koji obilno ops]rbljljtt do-

ffi'r

ilwima l[- rliii*i; srca simpatidkim snage frekvencije' vodi do povedania srdane sr^ povdanja ;;; rconuarcci3e, a time i doParasim- patiEko

ffir

smanjqi sr{anu ilEis*) ;odriziv{e srcakontalccqe' srna-

BI

minutni volumcn' Parastimulaciia vise-smanjup :td*" "i"ip",i*^ teW"nciir, ,r"gn tfrgu srEane koffiakcije' raspobudu6i da su vagusna vlakna uglavnm

I

:

danos minutnog volumena'

ii"fv.n"ii*i i

snagu srdane

;ri;Jilil Jii redena u

ffi., I

atijima.

ffi H ffi ffi 1+ :' * ' -.i{ ry1.i:

H

n Il

IJ

n L_i

rl lti{ tt il 11 ll

ti | -'l

ilil

T

"i t

I

s I

ffi

,TllT,rlr ekscitacrJa *r.3

Srce raspolaZe

posebnim sustavom j i i) stvara n,T:i._;$il;:; koU;kuju rit_ rnidnu kontuakciju yrdanog _iJie".i 2) brzo prouodi re imoulse

t

l'

r"i.";;:;; se"e"*l'"-i;i

u,nr, .r,.?".'i"ilur,uv A)sinusni evor "" jos -::1 tn*u* i sinus-aurish

iii

lhn"ill "fri ry, flT#jt rr;*frffi g.lovode siousndJu#,ao

.Tor:. gg cvor4 C) AV,-du.*. (nazvan -i

av_

&io_ dvor) u ,"i5k*l*q iz&iga. uspori prije nego std pffi'u-ilnntut", t-l) AV-snop 6i1sor1.1nop)-koji pr*odi irn_ purse iz arija u

!ojd;;;toui,

ventrikute,i-ilj'rrllii i nrltinjeovih.vlakan.

t

desni

110 :-iprl,""Oe sdane irnpulse u sve ouetove srca. sinusni sinusni drrr je Rredvodnik on ::-*.loi nuariil scuni Tca. ntam jer je frekvencija veia od.rekyencij; u uiro ko:ien crrusom dijetu r*i!l_sg ;dffi#;inuti).

*":,,!:t!iii

ljflti*'i: " 'I I

'

.ttu** "

i, r. ,

"i"*i.T*a.u iitirenosti riil;;;-,;# zrsni-..

t

.

.:

.,--.

.-

-..o-

va se na samopodraZljivosti

njegovih vlakana, a ona je posljedicr or", pr?furnorti uf*_ nrt kana SA.dvora zaaatrij"u"

ioi".-*-".."

,o,

"i:i:{:;!"F; All_ivor u

impur s e

*,qi: ffi,#?:?'lTJffit[',ffi1l1

" prola*a va prilikom

troz

av+voribigovor

ye sljededi: vtalsu A)/_dv; taqia od vtakana ariiskog i miSiia, membran*i potencijal """oiilrr##ilealog

ll*:*

**oT:1r

;';;;

,niro""*;u

"d;;d#

tit

duerovlma srdanog rdiia te. mnogo .uqj, puto_ trnastih spojista

-r"^.i, lu!;"ailriiu,c.,* --"';vurv ltrl stanicetihvlakana'-

.

AV_snop (Ifrssov syop)

provodiimpul_ z arija u ventftute saitojt';;t.**nr_ fltrJliJfi ffi; Y. iotu*ntituiu'il',"p *:|:"-$*1fi;t"l,li"#*ffi ,*H:; srJeh s u male Ea+: tqi.Jpr.aj,l"ru se

;ff*T:ffii

Purkinjeova -i vlakn

I

ill::,,'p'ouoa,

i:r

u re*isno ;,"c3#*rsa

-.

..e2,.

impulsa kroz

;J?].:9t"lt

ilffij;J''ffruffyf,ff?fi

:: f rontrahir4iu.

I

L

sekr.rndo2

Slika

9-1, Sinusni Evor i sustav u srcu' prrrazani su i AV-dvor. J.-l=:*'lr?" internodalni puroui-i gfane snopa, u.ntrit ulirjtlski

6

ou-riir;rn;, imputsa u jednom ::tli :" Ribnidno oo vlakaaa sinusnoeCvr

porencijala ; ;ata u viatnu

r'ffi"il:"i: -te usporedba akciiskog #.ffi;T'lr]ffctistoe poienci-

I l

lJi H.1

BI ffiT

Bx

ffir

BI ffi,, ,

ffi

ffil

nl u

'a &.s'_.,-

v!i!&

I

Ir '""[ I

Ll

I

ill {-l

llri ,l it

t! ti tt

{.i t,

titl ll

li it t I

l

10

Et.EKTRO!fiRD$OGRAzu[

Kad imputs prolazi

fr i1i11;1i:_,*g3iq,,..',i:i$fl"tllf,ft,,"f reg-i tri,i ii Ll ;kilffi #i.lji f . l j,f k f.

'}ffi

#f fl?i.f'f ;;""#f,$i*Xlj,1[,ffiT,"[sasrojiodde-

H"iil;

s

li;lf

,tr

r:irri*l*1,ffi:,#;h"rr

Depotarizacijski i npohriacijski ralovl

il$ft'f,i^t?ffitr

Na sl. I0_2 prika

raztiditim stadiiimr

Normalni se eletctrat.-)r^^---.

..

H;til

fl"^i-".tisigno vlakno u cetiiima

;Pffi"'d'*i:!:

Sii{i'#i

"ir'ff

il#

nemurunsfi-;;',r'#, -: :l:Lqsnie smnt u laLna-'i

i$i,Fsir*rf [i,ffi ffi *f"$r3j,r';:# #ili'l,;ffi #ft'H;]fr"';gitt*T**:i sL l0-2A n'o?'j'ri"-fifffr}fiffi

:- '

..Na

dor

. uoun*.n?lTl3;!,y_ry.f enacen po-

trahirati, a Ond

auvnoscu

rs|fi,fln1vi1u61; siri ventrikulima

ffiiffi iqfrffi.,.3ff."r,,::.i,.":

sajesu depolarizr T-val uzrokuir

,,ituri'lpo?ulri);:i,ry:t1?"li koji n

astaju

ffi;d;;"

;i"",fikXif

pos I ij e depo larizac ij e pa 1a

nasbju kad se ven-

u

nr,:,*,i?ffi

*#'fu,tr#Ffil"{ffiffi

i:,rTJ,r* .:i*tl

f-l ui i* oiiri

a cii

r "

i,

o t.

f 's,1*",#,iHtqiiilJ"#1li"*,:*1i#: *,q#[irTf].:il":,fi lu ",lt ; :;{ tr;W iuJ,'":,{i#

#it

"t,flr*ni iffi

itd

#

ffi::

Na sL l0-2C virli sp ,a-^,--. _..

f,f,::T ;;*i: Itflfihii{:i ; ar*,

pozitivnosti,

i J #,: "ffit',,i'fu podrudju

"-*i;ll,,:'::l^"^!." ;$i,:,:f{1#';Jrjki'ii,t'iitfffi ffi lilfi . Na st. t0_2D ruisidn posve

plo; -otje izm e d

u

;,-;r'#;;;"..tt-

ii*, n,, u Li;,:.

; J,,

-"|uky

:f

repolarizi-

ffi :il. i:'1fj1,";* f.,

,---____J

iiII }I

litt

n t{

LJ

u normalnome srcu fuja.tele vrskur tijeku gotovo t".n" ,,'tt"i"ru'od ua"e prerna oim pri.''ut:]l :i;il"; i"i,o[ti'utiiskogie, ciklusa' snort dakle'.mjgi ;;ft;k"' dko ;'; p'id"". 11f1i r0-4' sr' na tuo J; prue

Prema tome,

;ffiil

u odnosu na mjesto. Bdie se tane elektroaegativno -f koS, elekrokardiog.raf €e prsni i irka tooiui, ltu. nulte crte i"?.ittiiloatiuun ottiton, tj' otklon iznadelehrokar' sludaju' ouinutu u ffi;ffi;{t.di.giot*. Aioltuf C" pokizati otklon ispod nulte crte'

m:ui. '6rizu srEaioj'bazi..til deanegativna' lr5i,i"il j;:tlit. Lii ed pozitiua' uredaj 6e

";?;sjil1ij.ju, ;il'i;;; "islu na elektrokardiogramu

zabitjeiiti poritivan otklon'

IL

n odvod. Kad snimamo drugi odvod s udova

ti*okardiografa

rit

u I.

e

u,

nlor>t' i'rema tome' karl dcsna

spoi imo s desnom

"t,t*iiol ,o\i'' T;;;;,';;;;ii;i^ odnosu na lijevu nogu' ot ruka postane nGgativna-u

m

lion lr"rttotudiografa bit 6e pozitivan'

ELEKTROKARDIOGRAFSKI

ODVOtr

Tri biPolarna odvoda s udova izmedu Slika 10'5 prikazuje elektridne *!1e,11 elektrou aj nim se i ma io io#oru koj u ao"r'u Ta.iliofi odrrdima t -9T1' kardiogrami u t"t' *unJttgtiim

se elekrdardiogram sntiqitWitUipofarantt zna6i de koj e se alaz-e, na t ij elu'

#1';;fi

;- d"ti

relittal

nije

" F"tia toc"todvod< u ovon slucaju n" uoo"ito' r4btombinacija ;tj;iq;' iedan jedini lcabersri.spoi; -etetroOr elek9

Sto t slici' je elekrug',* troliardiografo* -w*o-tijeri oivodu nliQgn kao mehatrokardiograf u je elekrokafio-gr. lf zapravo '"u*iti niCki mjerni uredaJ' rako velikorn il#;;' ;or
dvaiu kablova

;J6ffi;

t

nliilo'un

r"i"tnu

udorza ttt*\r::;

odvod. Pri snimanju treCeg odvoda s spaia s negativni se poleleHrokatdlografa 'ioT. To znadi da t nogom' o piriiirni s liievom i vur otklon kad I i zit idj eti v [o ;ililit;-naJilgraiu

trI.

ruka spaja s prsrib'kosem Pos-

j;;;;fi;#negati"n"

u odnosu na lijew

n U

-

nosu'

Normalnldektrokardlogrymlrlrtstandrrdna bboi;;;;i;r s udova. Slit<" tor prikazuie erek-

tu-ittoaoLno snirirljeni r t''.-rI' ;t#ffi;s;;;i"koJi tiir" je odito da su elbktrotudio-

R r-r R

U iiili';e;;d" mefusobno odvodima tina standarrfuiim tit u ufri iPozitiv- n ii'iilicii.'ist' i;i imaju pozitivnenjihP'valove pozitivat i vedi od au svak-ornje i"i-t"io"e U dio QRS'ko@eksa.

u srin biBududi da clektrokardiogrami snimljeni nrlikuju vrlo JGom na udova s polarnim odvsdima vazno kojim orlvodom^ sainamo aritrdj: -Pili" dijagaosticirati razlilite sruane lsniva sc uglavnom na vremskim

n U

il;;;ijJ-.Jt,; ;if;;

iffi;;ffi ;pojedinihv-alovartalgecilihsa's &&nja ti ustaaoviti il;-';t;il- ieiimo' prouodnog p"tt ili mi5i6a i'r-"?imrui"ilili atrijskoe toi-it odvodima Snilyro'- j9-r ;d;;';;ilt" srdanog "uin,i misic" znatno mijenjalu obtik

nU

'Ja*;tG;i;fi

"u*tfrarnosf li*ti"Goi"gtt"tq Unekittr odvodina' afi n1 ugreiu utjccatl*na drqe-ddVode'

r-l

U '

r.ri-.

n LJ tl

ll

LJ

il

tl r-]

lt

IJ tl ti li

1 I

i

,I

i$li#fr,.i'ffiffi

Fiff

ffi

'3rlls'r''r"?i'l3R'lY

"9,[S"13fi

W3'S,'JiSS,T'*""ni?S'i?m.Jeniutrima

t l )

odvodi s prsnoga koia (prekordijalni odvodi) Etektrokardio*r^T:-o:::_" n

jTlro

.f

i

fi",Ilfif

3,'"

r;',x' Fle 1

a'p

ve

s po moi u j

d,j u,, L'n i'

p,.,n

o

je povrlina $ca vrJo bljzu sri:^,"|_t!r:i _da j'r'i'oiu.olrillf iJ;i::'-*-:''fr 'r,".ii ,.llif '*l:l:'d' -srdaq

e_

gu

:;f*'*#;H'il,:bi:'ii:lili:ffJ,: potom elektrokardiografa;-i negativna'

;i;I;ffi i!ri,i[f#;,i:*ni1*:'*{Eiii,i{,{#::ri#

ti's;J'

l?ff i u orduito-u kulima;

l-l1f.rj" ;;;;;

s

n I m tJ

e

no

:;

onog. dijela

:.-' Jl'J"!."j::o^ual razmjerno'ru?onotpod elektrodo*'

eg

zUJf

lFttTalnosti u ventrjo'ednjoj stiienci' ir'i'#T'oi e ek tro k t rd o des-to ni?i"^.

m pt, r orai;

u

r

*,gfltJu

I

i

!r"-ri-t

i

;4fi*fi:fif$,,H,rfrffi

Jilitli;}"?f *;1?;E:-

s elekhoda ma prr sn im a n;u

l

ad\..,i -,:-.
'

:{

i.r::|,

;:?-aj-,-z

!;:,>_:

il IR

Ki

ffi

ffil r.' l

I

'

,,1 ffi't

'r' ',:l ffi.

'

,

ffi, E I

BI ffil EI I

I

t

ffir t

'.

t$r m

I

I]l nl t-

1

r-1

tit tl

I

rtI

ilr It

r

ili tll tJ

ij i,

ir

i

OPCI PREGLED C'RKU$CUE. EIEDICINS'A F

KA'-nxn.FFio;br^;

rzr

6;P b *o,

uSrijivbsT Funkcija.je j1fyfa.crje (krvotoka) za_ dovorjavanj" onilos hranj iiy:,|f"T"b." vrh ryari do tkiva, odno5enje iqJra",r, proiz_ ;; l'"d;""s ; drus

;'iH' s; ,i

J:ig;Fel"

di o

r'fitaaou &oril

'i,iio!i[11""J931y'j"

l;"fi:i,#*,':ffii*ffi"tr1ffi,fi

*H#jks*l.H:"S*iffils: o"e imeiuiak" * " "'33?g-toF Siili"#H'l'fi-Kl:;:":e;: rqu fro" stijenke,

poput kontrohrih propu5ra u kapilare. "rniilu alrri"U

ffif Hffifi,'

r.ol. ,,

i,""l,i

t*

sruhru

-Y-*l *;. iiffiro

ffJ;',[: razine

iff;r:r?":::

krv na

*4ey-,

od 16 r.pr rTl',,ild BTqu sistolidkl

;#il.l j'#j::i:,'""ff &t;:ilffi '[si

ill;fffiffi$#fiifrrff.,_H _,i'lq "n*k.;"#,?.l -Hl.HTily*tn; ffH.,i"#*.i+i oroTi ip" crz fr

ry1,ffi {$,*"1FS:;ru*l;!:

fiFru;.m1ffi#;.ff1'#::; kapirai.

ni trak i"ii",ibl s ;;;:

iffffi;ij**

oou

ru*l,xtffiff#il#:

hyotok-9g6

kapi lare' Fun-

t"i:" i.'L?a)rlT-d^"jlk1,u tekuiine'

wari,

ir.r.t"iil. rut-* i,Fsh hranjivih tvari iz-

'r'pau;;;;1;;ff93u

1",r,';,,rm-ffiT"Ji*f

,f,i.;jff*r;

v*ans

marlm mo-

fTS"tiiTF,

lro{usn3 rekurama. venute

-{., r*, thpljaju spajsju.

l; i"frii*",,

_

gonJa

sup{al€ne

iuc"- i#".' vrr" l,l.l_ortupi9 stuae zaprijenos h i, sto je istl i'o-liil;:: 5uu.i Tulae u *oce i,

no rrruai st" r,,,i ffil;,"ff::r,",,#: susravu vrlo niza&._"r":\?

:

ii_*;

," ,[i'.*.,il*., doyoho,-llisicl r.ii"-oil"g"c":"

::,. 1l1kstezaqie rurnovo r nl"p,". t:";:;il;Tjou:u tcao skladista maqie vece r.origiiJrt*i, ovlsno o potrebunr "t"i',1'gTitT"' Zato vene sadrze *;i"0" rernu krvi u cirkulaciji

" donja sup[a vena

\- $rlgnFke ,

art]griie _ 139

Zils

ili

(e%),

Tlakovi u nojedinirn dijelovimr krvotoka. Bududj da srge n"prekidno.izUlcui. u.aortu, jasno je d.a ie L.*i',1"f. u"rrn, Iibrtr visok, prosjecno oko 13,3 tiri'?ioirnnr

. vene, venule I venski sinusi - 94%

;i'HJ'fi i,X'f;fi:[":1ffl:

*, u raz,iditim

l:tt'1

LJ

m

i otOdnosi izmetlu tlaka' protoka pot' nora. Protok krvi kroz neku krvnu-Zilu t) il;;;d*Jrlju ovu dva cimbenika: lazlila $11 ir^'r,"* i"",Ja" dvaju krajeva t'tl:'5l1jt z) ote2avanJe koia orotiskuje lcrv kroz Lilu \ otPQnazivamo Sto nui tto, zilu, ;;lqjr'C" rom Zile.

itri;f t*r kroz zilu ."e,

Zili'

oteZavanje krvnog prohka u nekoj krvnoj Nit okui* se nadinom ne moZe izravno lzmj todaJti" af.o je razlika tlakova izmedu dvilu

e'

ta t mm Ug, a protokl

i^o.i ,

moZemo izra[unati po'

tf:tO"Ce founule, koja se nauvaohrnov

zakon:

je protok yi uprav' Iz te formute vidirno da * turntjat* raslici tlakova' a obmuto razmjeran'oPoru.

m' Ift:vnt Protolc Krvnim Prdokorn jednostarmo kolidinu krvi kojaprode zivamo "odt;tnom todkom cirkulacije u odrcdenom se potok izravrernenskom raznraku' Krvni

litrama u minr$i'.ukupan ilti-pt"iok lfidz cirkulaciju- odrasle oSobe i^*r;'k; 5 un'in' Tojose naova*Yh-*i:' kolldina krvi nutnim !"- to -ilil volumercm, ;"" izbaciu torn razdoblj u'

ili

Krvni tlslt Knmi je tlak sila kojom

.

Ziil

slijenke'

i-ueni"" povr3ine u miliKrvni se tlak gobvo uvijek iznbvamanoll five (mn Hg)' jer se Ziyin mJe' ^.oitu dugo upobebljava u standadnom i*r u witrk" u 3r-jeoinicama jlak ;?Sazava ;i ""e p"tt"ti-a ea) i[kilopaskalima lrra;'

l
Otpor krvnom protoku' Otpor znadi

l:-*.otpor

je otPoiseuilleov zdron. Poiselille f,tio Oule pon.e*3tpttoka raanjemo dctvr' toj potenciji prornjaa To z1ae1 da aKo se *otoio t t"*-Zit.

poveda

za2lulqprotok 6e ' Razlog je tome Sto

i viskoprotok' krvni na i znosti na ofiror u flrna veCa tiprrt Vitt"^ott je nor*Ire krvi oko dimbeod viskozncti voda Ako su svi dnrgi krvi u protok vi*oznost oi"i tta*, uz vecu je tako. krv ylko: AiiUt 6e rnaqii. Zbq fega broj zna? Razlog tome je uglavnom veliki saolt "it" o1roi, paposoji taje izrredu stii Zilne erinocita mih eritrocita te izueCu jenfe. Volumni udo ednocita u ukupnom je uoforn""u krvi naziva se hematokrit' Ako

:

,

-,.'l

'

za 16 ptila. nastaie blizu Zilne stijenke' o$ora Ju*i"u kvi s endotelom' Stoga u postojitrenje idie iitofim Ziiana *oogo vi$e krvi moze protjecati sredinsn Zile, (hleko od niezine stijcnke' ' pa je otpot protjecaniu jako lali' T9 SaCi .da ; i*"i prcoku snkom tkiw nadzire gotopromjenrna Pt93it"".*t"."ola uo u "il"io*i prqiera velikih arterija' primjenama ne a

-

B'= ffi,'

r leOlnicu perifemog otpora (JPO)'

se povedati

.. ), AP v=a

;;;ttiiuoi*"

ml/s, ktZt

'

ffi'',, i

ffi, ffi

B

,B

UCinEk tmnog hematokrita

4oo/o' nematotcritrrnekog [oYjet€ 40' zna6i.da .., ' ';t"g*" na ostatak a stanice,m ttti otpuOt

hematolrita matno se i viskoanctkrvi, dime se automats^ki povecava otPor sfiqianju krvi'

oUI*u.

'povedava

Povedanjem

E ffi

H

E

n fl

tl tlll ii

n

IJ

0

Sl$emsko lwnetite

dijelovima cirkulacijskog sustava' Slika | 1.2. Krvni tlak u razli0itim

Pludno knne 2lle

s Rasteetii1111,i popustljivost

(kapacitet) i:ila. Sve su_krvne'Zii. ,rit.elji"e, Sto je

vrlo

vaZno svojstvo

fuvoiilnog sustava. Od

iila najmsresrdt;"r;;;e pre_ 1j1|'",n ri{a tome, ,"r" oTFyCuJu pofran;i"*j.^;;, 'Iikih kotidina krvj, r"j";;;;;;-t;;;d u kr_

qo"orlporieua o.uiJ:r';';lk,rt: I l,?:?.1 cuslcomld sustaw. gradi ,u ,ii.;,.r*,

*trrr Duh.rasteglji"ij;; ;d; jednako Fo

jade.nego s6enke venu'Zatosu vene prosjedno g

*:g:

oko

3.-::ll fjeA*,.u2 vena moie prirniti

po'r,is"nle tlaka g.p"-t. urcu-totilinu doda-

tne krvi nego arrerija ,rft;;jH;,"t orouhemodinarnike.oUieno :?ITJ" ie-niolo u*_ ruJe poznavati

ukupou kotidinu"Lri iiiu oa_ dio cirkulacr;skog ledeni m.gie primiti -sustava

r"'#tf;i"ri "a-r ilitl"kapacitl'tJm l^Tuutn:..poprstjiw-sju od_ red€-nos fi podrudj.a. p"p*ir:ir"rij, F:e :.0_ nar(a umnosku rastqljlvosti i rl"i"*".,L g"_ duii da je y-ry,s9Je ua$.

B

volumen

r:eqd;#;dff,:n.T,i"ilfff vost je vena 24 oG ueealJ

odgovarajuein urtrrb*

iilo.|Jriir*o

rr

.l?.,"

-^.r;l;,.j+.i,fr,

l3 I ',ll

u3.

ffiH

ffi'Hl ,-

'ffi

,'l

"ffi ffi

ffil '' IR

td

H til :u, -

.'-

-.-

-+Fj-?:

'.- ,::sr.t*!S;.:|aj

' _-..

I n tl t-J

il a'i l{ tl tt

L.J

liil r-'t

t!

il {J 11 {t

li

r

llt,

I

t!

! I I

POS

EBryF_ruNKCtJE cTRKULAqJE *

12 S I STEMANE

nnie nrr=]u.,uu

K\,Aolt n F-rrlr t lnttE

'

:ft1# "!}'HiHx:-ffii: ::n osobed'"Ttr' tlak na vrhu

sj9 i' *Tju :T,9:-qT1 rrJsr(og stabla"

bit

**$le:ffi#

arterije

rl*

krute i

putsa: t) sriani 3,I:r" udarni vuumen i2) popusttiiist

u^,)

arte-

,Tff":Tffi T.lff#H,i3ill;1,:S; ni:#ffi rib:"ijlthlHi:lu;.;: nonnalne; to se aoguda zato sto

;,t,sj'tl";ffi{1Bf**HTffi u.rjedu nu

popustrjivosr

C

,i,::':^: rastegtii *,"rUr[i{Jill'f" ( uhPM

*,

**p"iir;rLlg

arterioskl"tozu

poit4ltr

1-

,rr*, vorumen, f"i'.:t pri svakoj

bit ce f#',"i:fiu,f^r:::ui

stabroiyf srcanoj kontrakciii

$ilffii'f-;

Prijenos tlakr nr,too

K;ifi ;d;ff

* ---!n

H.ffiffI: "'l[t: ir:il;'$tr;';"{ ::r',pi'J,ffi ii' r", : na periferiii. Dva su 'prigusivanju tlakinulsa tor Pojavi: il otpoi r.ts;i; f;i ;"rYtku ;uama i 2) poprrsAjivost z.tta. j?I!_.:

,*-"1,T[llff#,,f_?,i1li*i:Tt:; ::*:d"'Y9 .Tr"'oj zemo rryotebliavr

J

l,d'",j #r';e mo 3?"q#ru"J'illi!g:l?*Jg, #lf :li: tode kdkad upoh su=potebne po'"u*'irii#tlituJfl:$:

lg*?i ffi'ff,I;, "rT*iliri:,,t"Tli::

ono, obidno ausku metodori. Na sr. ,r-r. ,l,lillskorn auskultacij bka metoda odredivanft-T". r i ur. o g. ",iliiJ il';,,'"?::'itrl"til kubitalnu arr"ri.;", . u iilnl',ri l1]1 ".. nadlaktice uiirlr;, "",_ *j1."_:r"" ,u" TTS.ra priti5ie naatanicu

i:

radljelna

fieri,q I

I

o

I

e

1 vrlome

llil:^,-t:,.

promjena

Koporn se ne duie r

!":?;,"r-

rrm ttakom da arteri.la osiuir"ils]r"nu koja protjei" r"' ;::gj*i

lt 'l

i'rrl i "-r"-'' lrll l-J---_.J_

fI

:in:: ,rlilt ,ffi rnu_

----r (s)

obrika.ttaka putsa dok puruJe prema vat pulsa sve uZim anen1ama.

2

5l'ij I ;il ;,: ii;,' il ffX ?,"JiT ilf,*,: vetik,da zatvori arterilu .T,i-l*:tlfo za vrueme jednog oil:li .ftr*""*Jji["e" uaRa, prilikom

sum'

ti

sva

,t

duje

se

zovu Korotkovljevi sumovl';;il;fe-3-ltza'cjje

:'i

li l.l l{

ljd titrt

sl'

nika koji uzrokuje Sumove (pto.ljY*ft kt;i mlmu kroz stisnutu arteriju)'- To

$urnovi

jtu";h,Arf-

"

e. Sumovi iznenada Postali priguvrijednct st ^"eiAu Senima - u torn trenutku oditamo aiju.,ofietog tlaka.

gjhil-$"L*

-...-i,-,L-rt-i'tu*[

rb,o"d;o"ia',o t

I

zo,o

[- ro,o

f'oo€

E:'

ffi ffi

ffi

6i

niihova funkcriat -Vi5.e se- oq nalazi ffiB 60% ukupne kolidine krvi u cirtulaciji o u"*tu. Zbog toga i zbog velike.venske popustljivo*i, desto i."2"*" ia venski slrstav H JriX [* *ladiSte krvi' Kad u grq{ryhu 'a' ;i*. eubitak krvi pa arteriiski$g$19Ene uadati, u vene t. oi#iriu ;dFtm'i ffi Ir&' Venc

i

zitEani

crtrle firn;;g,tirde cirlulacijskoT PsT*t gubitka kcionira g@vo oo*J"o fak i nakon su volurnena..Itkt 2Otft"rp*g tt*og pros' btiKo mdn$ia ctkulacijskog sustam venq refleksi koii uzrokuju konstrikciju

da

metoda mjennja sisto-

Sltka l2'2. Auskuitacijska ti-ck"g" i dijastoli0koga tlaka'

Smovi naVieruie pi"ti"ee mlazom troz djelo",^i;;;i-[* *?'u"" !li*"tu ziiu' Mlaz uzroluie -turbuse da Korotkovlievi

il"j' ' a turbulenciia stvara ?i991*::^3j vrbrac4e maniete, Pt"rt"a:tom dijelu

koje se duju stetoskoPorn' tlaka Prilikom odretlivania qpogt

-aus-

nd*,j ;k"*, l.jlf# lh'"J,.:iiffi ::1 najprije Povrsl. zn

uaKa' Sve dok je ll^tlo TanSeti arterijskoga ^"'.i^ aha j e arte li J,"l idko ga tlakq brahij ir si jedmm dijelu rija zatvorena' pa krv ni u dijdove artetlaka ne tede u donje atid: arterije "itfutu -sumolt Prema tome' u donjeh riie. srranjuj e '"^i";"d';;k;,k tljeei mala 6e li se zatim po,t''pno ittt o manSdi' za vrijerne vrhunca sistolidkoi.tiiait" tcrvi ^iltiznuti kroz arteriju. hpod. manod lA- iiut rnanSeti postae -nizi u kuttenrtku tt"to' U torn se tiri"rijiioeu "uii"ri"i-*"riji podinju duti Sunovi poput no:f su istodobni s otkucajima 'R*ilu tlokt, koju manomctar sPojen kad se zadujtr Pokalujt u dasu ^ sistolifkojednaka je ir s"*""i,- oipdlike me tlaku. Ako se tlak u man$eti jol vi5e smaKontkovljevih njuje, t"il-".iti" te osobine Cabije izrasve postaje $umova, p. *o'unit tipt'lt:luapaa rrmjesto toga'duju se tt uopoiio' kua tl* I nan5eti vi Sumovi' -p dI-9,*^nu u iii'dno tt d'j il:11 t iur i zn , i ri u vr4e" uu"tija vi3e nije zatvorenani dimbeiiutu, o*no*og me dijastole, pa vi5e n'*u .

;;'i;il; :il

"

;;;;;i, ;; ;;fi;

;;il

i

B El rs

ipopsttjiva da ih nazi'runo poseDnlm El El Javnim snaaistimll' n:r-" dryogu pffiozmven-

sle-

irana

zenaietra,"elike hbu5ne veng d
Vemki tlnkovi - tlak u desrom at'riin (srcdi5nii vensld tlak)' Kn iz sistemskih desnom [nI oti"U" u desni atrij, pa se tlak utlak Tlak .tttj"E;i" naziva o"oiSoji venski izmedu o i*tot atriju regulira ravnotehr desnog ro"tO"otti ..* da crpe kry i" '#t; i, dttgo, teznje kwi da se b periftrnih "*", fila rnada Datrag u oesni atrij' Normalni tlak u kPg lto j: pribliZilt"* ""lit iiosi oko 0trurlii' i?rei iiletfi g{tovo da ilema tu*t" koie su rastegnute na ulszu u obora. Ipair, vedina je velikihvena i,{; k;i ; vise m]esta konprimirana gkol-

;:i#art;1il'6'il'n

fi* *Vot, Pa je protjecanje krvi oteZano' su na

Na primjer, vene iz ruku konprimfians pvog ybra' titint gAii oSto zakreCu pr*o padne toliko cesto iiut u-uittnim venama kompritlak ih vanjski atmosferski ti... V.n, koji prolaze trbulnom Supljinom p"Utnoti *aiCitim oryaoima i intraAest vene obiuUAotinifninr tlakom' Stoga velike pa protoku Cno onrZaiu znatan otpor krvnom n"n*u obidno za o'5-o'9

ffit

H

ffi

ffi Ili?l

tiili

tsl trg r'ir lllll BJ

rR

I

t;l

;irkt;.

*

ilk;;.rirti* il; 'tPt desnom atriju' uisi od tlaka u

n n t., f1

tiil

r) It tl

srcu, a tlak se u ver

:-=:

p';;;, : ; kf,,,HfiH

l, srcna crpka.,

i

;ffi ,If ihi:

dovoljno 1" a.irlo'tulrun'au normalnin okolnostiml ogrZr"r, ue,uL, tlak stopalima dovieka koji,hoda na Iriririzr; 3,3 kpa. Zatisci u venskorn

ffi

u u

.a ;;r;;;Jj,oo*_ ffi*'#:"H-gT"g:;i'** ;i1i',. o

t";mi HilJiSJ *i} _',{,i ;idff",ffi vtse- porasre, pa se ,,3n"

vanr(ozne vene, koie^ l*slrau-i'iust.:., rr, oUig"Z-riJ kvrgavim izbodeniinra "1 "pr#ni.rr cij er e nog!, u

"";;'#;-;::f ffi ;;,,ji: ffijfi:?j }::qm

r

stka r2-3-.Djerovanje hidostaskog daka na venske tlakove u tijelu.

I

UC,,"* hidro_sbtskog uata na tlak u venam& (st. l2_3). Zbog teli;e k*t hidrostarsii_qry;.f

I

"'j:+!

dovjeka'

j,t

ii

i"ii

ilffi;

i,**..s*shvu

rid,u*on

trak u {?l,foi.i:t desnom atriju. iarosi pribijl;6 &pa, a dak u venarna stopafa iznosi -;,t#'pribfifno U,O j ednostavno. zbo.s izmedu srca ,t"p"t; ,0 u nu drugim razinarna.,ii.ru t2kpu, u razmjemi su visini.

i

kp;;; ;.ffi;arna

ii.k;'r,l *n*

ir*ji i

Zalisci u u..1."y, _ yenska venama ne bi bilo.zalistaka" cr?ka, Kada u bi hidros_ tatskog r,*1,1,Toogvm "eir,rl,trak d;";"nrli u *opalima od.*J? eovjgkakoji uua. uvijek oko 12 kpa.

No:dkl;;; i;ffi B€, napnemo *lllg: I rato if*r"nrro no_ iinprimirarno

vene u samim mi5id{rl.ili oto qiifr; time se istiskuje krv iz.vena. Zalisclru u u"n*a postavtjeni tako,,daje u"drl,; k*iLogoc" ,u_ mo prema srcu. prerna i"*r, kud god pokrenerno,noge ili dak nupornilnoZne mi5i_ T.T.o ce, odredena se kotidina-iirvi^frrirn" prerna

tO-^r.'.

.,.1:

: Je:.a,g;52_1.

LJ {'l;i

tc .:

ffi ffi :

B, ffi t,1..:,jlt'

:

ffi

ffi ffi ffi f.fi

ti f,"t

l1

IJ

n t.t

L}

.i

; -€-rk:,t-:

:

rl:c I

l{l

l-J

{-t

t: t{

rl l.i

,{

(J

li lt

tl r"'l tl

tt

l.J r-1

tt tl

t..l

M

I

KRoc

; IZtvlE NA KApTLAR T[y]{crJA TE KU CI I

N''

u" t,ij.1,ft',IlXl i'f

d

* ii i o.d

i

?$f^,1r X+M EbUSTA^I I iN^13 E ROTOK LIMFE

grava s e naj s vr-

g: :1i' ryii ;"in#?,;f;#.,i#i,,, fi,,#tr cevna. Mikrocirl<

rn u m em b ra r u. 1*01' fl? se prenose izrne-, lu*i "*"?itlx'Jfi au pr*ii"

*,,

ff.

ffiffi i;jllil,i :pi;u'"r.d;#i[u,"f#::H:'#;:fr: uranu iz podrudja r*, :1y,,1,''';ffi

"0,,;,d."i""i'iii:ffi;#Jl::TJffffj:l

gove posebne notrebe. ope*iro,

|]'S'y9"

lekula vode i tvari

;iirorirtu-

*.q"a.ri J1'kapilar-e re, metaarteriole, rana se nalazi j"t^irisicnii ";"f".^U qteriol",olt ou promjer rnoze visq*rur,o proiliiririiiv"nut, su autno Sire od r

"i#ril,iL.ri* fi, ;;

urii"'i*iniffi ff;Ji:'1frfl

_*t

.-, il;l'j:j:ft.Tiimi'j:T; ji i^:,' protisnu

f::

d*;;ffi;

ruce."i" Izmedu susiednih endotelnih """;;;::,I'T sanica ryra"eJs- rluur?l19'o

l"giidli'

veiina malih molekuta topljivih

lH

cenhacije te tuari.

{gu

iiravn"

iffi

,.prdddj;';*1,e kon_

T"";-r.Irl,'j.I'llil'

ud;"iq

pilamih stanica. rra"a

#J';:Jrlll'ju:

i"',J?j:','Iot?t.

# iimr*T*,#[f,ffifffiffi;

rnnogo'niZi od tlaka u.arteriolama."Tffi U-Lpifu_ r€una se odvija ouju$.ry no*rij;;irl;u"ij., lznJ ena hranjivih ryi- j . r,pudir,-p^ilc"t"o rzmedu cirkulirajuiekrvi i tliuu.--- '.", Kapilare su izrazito tvorbe; sti;enka im se sastoii od samoiggr_Sddru" propusnih endoteini

,rgi:rn i

ii;;it'*

,ffi;

;;d:.*

endoblna $anica

mogu prodi kroz Ii

titt-ttuiti." fi ;d;llyi membranu mr".""o--.,,"ut*yfr ,!?ffi

endotel -

:"'S.ffif :

zu. Tvari topljive u vodi pr,olaze laoz riedustanidne pukotine r

.*ff m"i'J,iff.i_ *i:lidlfr oranu raaqierna"ffi ie

nzticl k;;;";Hriju ,* tvari s obiju strana memtrane. Sto ,e'*c" izmedu. koncenmcj;;;k ",';#s

flp

obitetvarl*iff tnetoururum"jJt#,"i-#"o=*o=._.{ tracija je kisika u kr

1u strana mernbrane.-bit

yerie

nrt*gil.rr;"

rgl,:"u;"ra#,l'li#'$'":::iffit?":

Krsrxa normalno prenositi iz

kri ;;-#,,.

MerlustaliCni prosfor

i medustaniC_ pribliino va ii"tuoi". n,^.I"drla. o"ri"".r lanedu stanica koii .se

,.ou,t.n-i-#

il'#

trm prostorirna iest

ru,.l"J#i. medustanidna

sto

Slfka t3-1, Crada kanilame-s{ienke. yalja

apaziti medustanidnu pukotinu i susjgdnitr enoorcrnrn stanica; drZi se &1T:f-1!vtj1 upravo ,ont'Jriour; "t:Tt tvari topljivih u vodi

dltundira kroz

ru,T-t3:t*idna.

;,

(intersticij -

l:?,j?* nastaje,iil.#:r',rTifiH:rH* sadrZi gotovo iste sast.,ir.";;: :ltj:it' Rlazma, sano joj

prkouna

metnbranu.

"";l.rir,-,'-j^'.

.'fi,ff :il]:T.ffi;:,

kapilarnu

j,

t on"rnrru3i^oJ5.1,!ao ;'ffi:*fi:T :,H"',,ffi iliffi ii'ffi I ,

Raspodjeta

tckudine izmedu plazme * -r I: medustaniCne tekr pj i r L*i;ilffi"ffi.f1,1ffi: j:.1 ff:; krozryri kapitarne pore,.nrau.tuoii#iiol,or".

lgl-

til m ga uzroNaprotiv, koloidno-osmotski tlak Sto kuiu bielandevine plazme nastoji osmozom prostora tekucitru iz medustanidnog krgz vgde molekula "oit.nu,i ; il". Osmoza jekretanie "membranu iz podr.ueia vede "oitot"ortnu [ou".nti*i.ie vode u podrudje rnanje koncmtracije vode.

glavne sik koie odretlnju kretanje su: tekudin-e kroz kapilarnu membranu

detiri

stiL kapilami tlak, koji kroz kapilarnu premavan(u " j;* potiskuje tikrrcinu ' medustaniUni prostor) - norrnalno rznosi oko 2,3 kPa

*"d*tuoiUne teku0ine koji. tjera "2. liaiitekudinu kroz ku4.*ry .-t1tjTl

*" i:

Pozrprema unuta (u kaPlare) je negaako van prerm odnosno kPa; tivan-normalno imsi oko -0'4

iiiu*,

koji 3, iior"ia"o'otmotski tlak ptazme' tekudinu

4. '

nastoji osmozom pokrenuti - norkroz-menbranu Prcma mutra malno iznosi oko 3'7kPa koloidno-osmotski tlak rnedustanidne potistekudine, koji nastoji osonozom van nuti tekudinu iz kEilarc Prema normalno iznosi oko l'1 kPa"

se moZe. vidjeti negativaru tj' Oale tfaf. medustanidne telcudine tlaka ('0'1 kPa]' neSto niZi od atmosferskog crpeo-siwni uzrok tom negativnom tlakule

Iz navedenih wijednosti

-

limfitog

ii"-*tduttanicne teku6ine pombel. uklanja koji. ;ilfiri ie sustav €istar tvari iz tkiv"i;t;;;. ."tiS"t tekuCine, otpada i dntgih nih Prostora. swaraJu icoloidno-osmotski tlak planepore kroz prodi ,u*o on. wari koje ne mogu

i."pii^t"fft

membrana' Budrrdi da su bjelande-

tekukroz

vine otopljene u plazrni i medustanidno.f Cini jedire tvari koje ne mogu lako prodi pore kapilarne membrans, one sr odgpvorne

)u or*trct

i

ffi ffi

tlak koji postoji na kapilarnoj ffi

membrani. Stoga

je koncentraciia

bjelanderzi-

na u plazmi prosjedno dva do hi pub veda nrgo it nedustanidnoj tekuiini. U pkminuiai mje5avina bjelandevina koja albumin (prosjedna molekularna nwa. 000), gto,bulini 1t+o 000) i fibrinogar 00O). frerna tome, jedan gam gfobulina.sad1", Zi uoola manje molekula od 1 grama na. buduii da kotoidnoosmotshi tlak ovisi brqiu molekula otopljenfu u tekudini, a.ne niifiovoj masi, glavnina Q57o) rikupnog iiro-ot'*ttfcoitUk1 nasaje zbog U normalnim okolnostits na noj mernbrani postoji pribtiZnanvlo$1 pri ' demu je kotidina tekudie koja so filffia Fou uttoij-tk" krajeve kapilara gotoYo tofoo jed' naka'kolidinikoja se vrrca u cirkulaciju aP' sorpcijom kroz venske hajeve kapilan'.Una' to6^tomu, postoji mala neravndeZna sila od 0,M kPtfda uzrokuje da je frltacijatekucine u rnedustanidne prostore ne5to nda od apsorpciie. Taj neznatri suviSak filnrije naziva se-neto-filtracrjorq a uravnoteluje je vraimje tekudine u krvotok peko [mfiaih Zila. Ako se srednji kap*arni tl*' znfrto povisi iznad normalnih 2J kPa' znatn 6e se povecati i kolidina teku6ine kojade se filtrirati u medusanidne prostore. Limfae Zile obiEno -ter-' : "he. mffii*dtplavili sav, nrvi5ak nakup$ne kudinel $o-uzrokuje nakupljanrt tehrdine u medustanidnom prostoru nasnanak edema Obmuto, ako se kapilarni tlak ulo stizi, umjesto neto-filtracije nastat 6e neto-reaporpcija iekuOine u kapilare, pa Ce se volumt krvi povedati na radun volumena rnedufimidne

se sadrZi Hil@ -7Q, ; (490 ffi &l alburni-' o ffi o Ht kolo * albunina' B tapilar- Eil

+

I

I

,I

tak mecluslanl6ne tekuCine

kdddno{srnotski ,. t ak mernidartng tekud no

(P'')

Slika l3-2' Sile

i koje djeluju nakapihrnu membranu

i"i"i.-p"r.i.nuti itli'cin'

bilo prcma unutra bilo

:

ffi

tsg

:

i

teku6ine.

sustav (sl. 13'3). Limfri je sustav dotlatni put kojim tekuCina iz mefirstaniEnih prostora moZe otjecati u krv' NqnajvaZnrjeie da limfne Lileiztkivnih Fostsa mogu oinositi bjelandevine i velike icstice, hoje se

timfni

*El5*

Hl

ne mogu ukloniti izravnom rysorpcijonr u kapilunu krv. Limfa nastajg iz.meddanidne t.hrdint koja ulazi u limfne fite' $oga je limfa u poiedinom tkivu gotovo jednakog sastava kao i medustani0na tekufina tog tkiva' Koncensacija bjelandevina u medu$ani6noj

H ffi

ffi ffi ffi

B lt

H

il

1'-l

fill li

ll n tt !l

t ") t! li

tt i)

prerna van. f

f,ekuiini veCine

fiyl j e i koncenrraciia

y prosjeku je 20 glL

i" ... rl* li:iffiilu dodzi iz riir tkivipri-btiZno tol-iL.-

I

pa

r.iu

:r.:anekirr r20 ml r1tr1. veiieinuiirilne pro_ : r*,arrnom odrectuju 0"" ,,,, ,,".ou

a#inniil,

:;

',

,

*

vralni dyorovi Virchowljeva llijezd=

-

:

,',;:l

,, , , ]) tlak medustanidne z) srupanj aktivnosri

tekudine

ild;;r.

i

..-

subclavia desni lirnlnivod dJcfus lhoracicus Y.

cislsrna chyli

i

povecava tr ak

;;il i:li',*:toj ,THH:1#.jtf

--

trbu5ni dvorovi

*uau oi.ltnf ,, #;i tii,ffi nana donjih ekstremiteta, p^orffi )l[sci koji onernogucuiu vraiar{e ri;f, nioJfu' rr,iuu. Svaki-segment lir4fne Zile izmedu"G"A'if, digruje ,*ru#'.*rn',"ffi1 j"dnog seementa. lll.l.nj..

--

preponski cvorovi

i*

:flI+r

.:

pazu$ni dvorovi

:

psrltsme limfne

iile-'

.uzrfi"-oi"go* kojom t"t"Ai"" 5_o,rtlakciiu *rirryu ** zaliske u sljedeCi .r.: _

anni segment; tirre se on puni i za nekotiko "ekyrgi;ak"oJr[*To"r,i*. vanjski ei*ueni[ roiiri,,i,l#ill 91ry. tne f-tle takoder mof* ur"^[^;:'^T:: ,,,n-

r

i*fb

-i;;ffi

:I*"'

#ff ;ff*";;l,,ffr,Y;H;

pG.ii' Tis.,.iTu konuakcila,-piiti""L trJer4 artdske .izvanoulzacije i

predmetima

tij ela_

jiilo"u

#Li", Sllka l3-3. Linfni susbv.

'a . .f,t\:-.rrt!._

.<

-a

t. ttl

U

H

mffiil'

ffi,,

B, ffi Wl1 I

BI I

ffi I

{wr Hil I I

ffi' HI HI t

I

'I

I

[]r Rl tt

ill n ll

I'

[.:,

t:

' t'-'l t1

li

t) ti li!i l;

li

LOKALNA KONTROLA I HUMORAI-Jfi RE GU LAC JA TKI Vr.r CCN'ffi;N;A I

PROTOKA nin

.

Cirkulacij*i slstav raspolale

mehanizmim.a

t".i*.a"i^"ffi

sloZe_

protot< u

razliditirn dijelovimaiii"ru. l.JnJje"od najosnov n ij ih obil i eZj a cirtrf

-t

*i: sva_ "-rp*iinosr nadzire ? P'I"9*4 "r,"",riirfi,ifi klT,"': se te potreberifijenjaju, kog tkiva da

,

;#"t_:ll|#il.

i:it

tJ'

Lokalni

.nrdzor nad knnim pnoto_ odgg-vor.na 1"" I:Tnajosnovniiih porrebe t*ira,leAno -Juiij"au .;e od

i. nujuuznijit kulacije sposo-bnosr,uutog" o potrebama, nadzire

ii.iffi;

protok. Kako

j",rt;i" I

!

i..

tri:"I 6;-

"ruititi-ioiJr?r te Potrebe mijenjaju'

Koje su neke od -specifiddh potreba tkiva za krvnim prototcomr rritr

#oogi* odgovorima valj abso bi to i.iut*l,j Juu I. opskrba tkim kisikom, 2,

I

j;;#

se

"i* ovisno

opskrba drugim

ffiirri,

poput glukoze, aminok-iselina,tvarima, masnit, _-. kiselina itd., 3. rikranjanj e ugrjienog dioksid; l;iki"r, 4. uklanjanj. rJd*oui'r,

l;;;

Razliiitost kn tr.i"i,nu', ;J;"fl

ilfr"

i* "

fHhil":lfi: veii stupanj ro.qlir.ryq"ir"tor''or*u,

veii je i krvni ur

iq.l

il#iTl

X:#r,ffi,,ffi.:

'.ur organima krvni prolok nrrn uoditi i vrlo velik nrotok vrlo velik.'Valja krvi fo""'iluOrrg,

mllmin/t0iJ ;_-160 .g. Bubrezima je hko rzuzetno velik omtokpotreban *u Ui *ogfi svojrr tunkciju l.b^_"lrll i.i,,i otpadnih proizvoda. "o

t*d;

s1rare, jako iznenaduje mati Krvnr 1119., protok kroz mijide tr.ii *ir"jr, ".,,1, iuko ,"Iil"_ dih otpada izmedu .11, .l.o tlelesne mase. No. u miSieimakoji;i_i,

;^#fi

metabotiika mari i k.;;

atiivn;-;;-::i: ":l ;;";il":*:T Jilfi,#d; je

.

re$koga rni$iinog rada fl._r1u_yil? merabo_ llcKa se aktivnost mole n.:^;:.- j'-''" naProtiv' Povecati dak to puta, pa iznositi

so;;;;';1ilitte'

6!

80;il;iilir'lt;:

Tablica 14.1, proto|.f.", organe i thiva u baiarnm .kroz pojedin.e. wJetima mozak srce

o/o 14

.

rronrri ,

I

mUmln 7AO

?W

100 ] i;b ? Jerra portalnikrvolotc q) iffi 1o5o) brterrisiilr;;6k

bubrezi

ffi;6,, !fit"le"

;3

.,.. t33

,

miforanju) i, ,o, zso Poo) nnara

vremena)

3 3tr

i* tS

gjli$,p'6;*a,r".0. ;?s uKUPr.,ro .jf to,o 5@0

3

JS to?,. ,

$"li}fi t-#r't:ffJg,txgr**o*u-o,:, dugorodninadzor. ----" "sul

i

. u Akstni nf:l.oznadava brze prorn_ Jene nadzoru nad lokalnirn se odigravaju l::.i"r:Dvije mrnuta. su

il; proro_ fijrt; s'ekundi ili

nadzoru'"di";;,?:iil['r::',;i:,

dri;";;;;# ri[::T I j"

i tatacijska teoriiJi 2) u,.,kom. prena vazoaiLtacijr,,oi vedi intenzitet metaboffi;-##,1. ""ijf,.uou"6u kolidina neke vazodil"*iirlr"'rrLi. "ieeina fiziologa smatra du i;;;j,":l-1"^11, .. os r oba;a ka' postoje i druge vazodilri*i;rt. r.o.i" mogu doCi u obzir

)

il;;.T.';,.:Jff l:T'#,,[iil: t'#

ilif ffi ,l,i,lf ilJl ;l f$i' ?'":',"n'll j.dna od najpotrebnijih

h::,.:L .*t*J.. nlrvrh tvari. Kad god

se

hra_

smanji kolidina kisika

l,l

ti

tlt) I li;l

ti\J

ie tkivima na raspolaganjtt' izrazito se po"iu protok krvi kroz tkiva' Kisk je' kao t koia

Itug" fti^-.iive tvari, potreban da se odrii kontrat"ciia tisiC" u krvnim Ziluna' U nedostatku Sirenja iltd; Jt"giit hranjivih tvari clolazi do povedano r-"iifr i:ilai ti' do vazodilafcije'.1 irt"iistt"*:t titit u u',tkivina zbog po'reda' l
uretski honnon), te pove6ana' koncentracija kalcijevih iona u izvanstanidnoj tekudini

lril I fit

Vazodilatacijske fvari:"' bradikirrin, histamin, pnostaglandini' te povedaoje izva-nstani&re, ioncer*iacije kalijevih; magneter'.. ih

{Iil

u,

tfr

i vodikovih iona.

W

l;

fi0 l.ill

Dugoroina regulaciia. nffof-frvi' *irt-i^*a za rqulacilu..lokalnog

lrledirra

H

prvih ;t;i"k" rtjeluju .u1umrodnekoliko n*oliko sati' ifi minuta U tijeku regulriju "t""Ef ili tjedana, uz akutnu lazviia &na lokalry rQgulacija !'vnog l"g"todna od alukrih rrotolc!, koja je toogo poUunija iaehanizam dugorodtre reeulaciir-i"f."i""* probka teme$ se rn'prumjeni (broj i ffiztijenosti tkiva ProZiljeaogt ako *rii'ii"''r*"irt ar"l 6e se povetuti poveca ;e intenzitet metabolizrna u n*om tkiw proi-"" J"f:" vrijeme' Poticaj za pgltCanje kisiza tkiva je pove€ana poitda se angiol
k*il

:

ba

B

"'T

il;h"til;.

m

il;;i;

il;";;il ;;;, il;;;"g""Ltg.in ilJ"i" i7 je irrnzitetmetaboliz;;;,riiu" o kojima tatvih Iimbeje nekoh
G".i"fft

&ii

uztuku;u ntcaAtu i"-lt"iula, ili, katka4 iz kapila-

rasta (FGF)

i

angiogenin'

ffi

n

I n - ::--'+f'

l-'::

I n tt

tl

ra.

L'

Ilumoralna reguhcija cirkulrcije"

omafava Humorulnu regulacija cirlulacije u tjelehde se reeulaciiu s pomoduivari koje poput qiib iz ."2-itr,eit" iti t" apsorbiraju u ft.*ont, iona itd' Neke odtih tvri nastaju prelo' krvlju posebnim Zlijezdama" az-atim se *r po cijelom tiFlu' Druge se stvaraJu u lo' na iofiit it innit-podrudjima kao reakcija podiz lokalne tkivne uviete ili se oslobadaju lokalne cir' ra2enih i'ivacate zatim uzokuju kulacijske efekte.

Vazokonstrikciiskc tvari: adrenalin i n (anti d i noradrenal in, angioten iin, o u'op'esi

tl

lt t-i l1 fl

ti f-1

tt

|{ {..t

fiii ii