OSNOVE PROGRAMA PLATEIA
CGS plus, inovativne informacijske in okoljske tehnologije d.o.o.
CGS plus d.o.o. Brnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana OSNOVE PROGRAMA PLATEIA Copyright © 2005 CGS plus d.o.o.. Vse pravice pridržane. Naslov: Osnove programa PLATEIA Avtor: CGS Plus d.o.o. Leto izdelave: 2005 Tisk: CGS Plus d.o.o. Telefon: 01 530 11 00 Internet: www.cgsplus.si
CGS plus d.o.o. Brnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana OSNOVE PROGRAMA PLATEIA Copyright © 2005 CGS plus d.o.o.. Vse pravice pridržane. Naslov: Osnove programa PLATEIA Avtor: CGS Plus d.o.o. Leto izdelave: 2005 Tisk: CGS Plus d.o.o. Telefon: 01 530 11 00 Internet: www.cgsplus.si
Kazalo 1.
TRANSFORMACIJA ZAPISOV ..................................................................... ....................................................................................... .................. 5 1.1 PRIPRAVA PROJEKTA................................................. PROJEKTA.......................................................................................... ......................................... 5 1.2 PRETVORBA PRETVORBA PODATKOV IZ ELEKTRONSK ELEKTRONSKEGA EGA INSTRUMENTA INSTRUMENTA ............. .................... ............. ......... ... 8 1.3 VNOS TOČK V RISBO.................................................................... RISBO........................................................................................ .................... 14
2.
PRETVORBA ZAPISOV IZ Plateia 5.0 v Plateia 6.0....................................................... 16 2.1 VNOS TOČK V RISBO.................................................................... RISBO........................................................................................ .................... 20
3.
DOLOČITEV NOVEGA TIPA TOČKE IN NOVEGA NOVEGA TIPA POVEZ POVEZAVE AVE ............. ................... ............ ............. ....... 22 3.1 DOLOČITEV NOVEGA TIPA TOČKE.................................................................... KE................ .................................................... 23 3.2 VNOS NOVEGA TIPA TOČKE......................................... KE............................................................................. .................................... 25 3.3 DOLOČITEV NOVEGA TIPA POVEZ POVEZAVE AVE ............. ................... ............. ............. ............. ............. ............. ............. ......... ... 28 3.4 VNOS POVEZAV MED TOČKAMI ............. ................... ............. ............. ............. ............. ............. ............. ............. ............ ..... 32
4.
IZRIS 3D ROBOV NA OSNOVI 2D RISBE IN VIŠINSKIH PODATKOV.............................. PODATKOV........... ................... 34
5.
QUICKSURF 5.1 .......................................................................... ........................................................................................................ .............................. 39 5.1 IZRA ČUN DMR.................................................................. DMR ................................................................................................. ............................... 40 5.2 IZRA ČUN IN RISANJE PLASTNIC........................................................................ PLASTNIC ........................................................................ 44 5.3 ROBOVI .............................................................................. ........................................................................................................... ............................. 47 5.4 IZRA ČUN PROFILOV: .................................................................... ........................................................................................ .................... 50
6.
OSI
....................................................................................................................... ............................................................. .......................................................... 54
6.1 TRASIRANJE OSI CESTE IN IZRA ČUN PROFILOV PROFILOV NA OSNOVI DMR ............ ................... ........... 54 7.
IZRA ČUN PROFILOV NA OSNOVI POSNETIH TOČK V PROFILIH PROFILIH ............. .................... ............. ............. ........... 74
8.
VZDOLŽNI PROFIL ...................................................................... ..................................................................................................... ............................... 81 8.1 IZDELAVA VZDOLŽNEGA VZDOLŽNEGA PROFILA ZA NOVO GRADNJO.................................... 81
9.
REKONSTRUKCIJE ...................................................................... ..................................................................................................... ............................... 92
10. 3D MODEL CESTE ...................................................................... ..................................................................................................... ............................... 96 11. PREČNI PROFILI......................................................................................... PROFILI........... ............................................................................................ .............. 101 11.1 SAMODEJNO KOTIRANJE NPP ........................................................................ 122 11.2 PLANIMETRIRANJE....................................................................... PLANIMETRIRANJE ......................................................................................... .................. 122 11.3 IZVREDNOTENJE POVRŠIN ...................................................................... ............................................................................. ....... 127 12. MAKRO ............................................................................. .................................................................................................................. ..................................... 128 13. UREJANJE OSI.............................................................................. OSI ......................................................................................................... ........................... 130 14. PROMETNA OPREMA............................................................................. OPREMA .............................................................................................. ................. 135 14.1 ZAVIJALNE KRIVULJE ................................................................... ..................................................................................... .................. 141
Osnove programa PLATEIA
1. TRANSFORMACIJA ZAPISOV Transformacije ali prevedbe zapisov so funkcije, ki predelajo / prepišejo obstoje če podatke o točkah iz ene oblike v drugo obliko oziroma datoteko. Pri tem je ukaz Prevedba zapisa -> XYZ (11C1) namenjen transformaciji kolonskih zapisov, ukaz Pretvorba podatkov iz elektronskega instrumenta (11C2) pa prevedbi zapisa, kakršno generira posamezni geodetski instrument, v obliko, ki jo razume program PLATEIA 6. Modul Situacija programa PLATEIA 6 je namenjen izdelavi geodetskih na črtov za merila 1:100 do 1:10,000. Take na črte lahko uporabimo kot osnovo za projektiranje cest in drugih nizkogradniških objektov z drugimi moduli programa PLATEIA 6. Osnovni podatki za izdelavo geodetskih na črtov z modulom Situacija programa PLATEIA 6 so geodetske točke, ki jih od čitamo z geodetskimi instrumenti. Poleg podatkov o to čkah lahko iz elektronskih instrumentov preberemo tudi podatke o p ovezavah med to čkami, če so bili vneseni v geodetski instrument. Geodetske načrte, izdelane s programom PLATEIA 6, lahko združujemo s skeniranimi na črti. Ti morajo biti ustrezno umerjeni v koordinatni sistem. Zd ružujemo lahko tudi na črte, ki so bili vektorizirani ali digitalizirani. S pomo č jo modula Situacija programa PLATEIA 6 lahko v omejenem obsegu obdelujemo tudi geodetske na črte, ki niso bili izdelani s programom PLATEIA 6. V nadaljevanju je prikazan postopek priprave novega projekta.
1.1 PRIPRAVA PROJEKTA “Projekt” ali “Projektni manager” je sistem za upravljanje s podatki, ki nastajajo med projektiranjem s programom PLATEIA 6. Posamezni projekt ima svoje ime in opis. Gradbeni projekt, ki ga želimo ra čunalniško obdelati, sestavljajo številne risbe in drugi podatki, shranjeni v tekstovnih datotekah. Projektni manager ve, katere risbe in podatki pripadajo dolo čenemu projektu. Projektni manager olajša delo pri iskanju podatkov, ki se navezujejo na obdelovani projekt in hkrati poskrbi, da so podatki, ki jih uporabljajo različni moduli v okviru enega projekta, konsistentni. Ko je posamezni modul programa PLATEIA 6.0 naložen, se moramo pred uporabo ukazov izbranega modula prijaviti na projekt. To naredimo s klicem ustreznega ukaza Projekt v posameznem modulu, in sicer: •
•
• •
•
11A1 ... za modul Situacija, 21A1 ... za modul Osi, 31A1 ... za modul Vzdolžni profili, 41A1 ... za modul Pre čni profili, 50A1 ... za modul Prometna oprema.
Projektni manager je torej vgrajen v vsakega od osnovnih modulov programa PLATEIA 6.0: Situacija, Osi, Vzdolžni profili, Pre čni profili in Prometna oprema. Vsak izmed omenjenih modulov ima na vrhu svojega vise čega menija vgrajeno skupino ukazov z imenom Projekt. V njej se nahajajo naslednji ukazi: •
•
•
Projekt Delovno področ je projekta Določitev standarda za izgled na črtov -5-
Osnove programa PLATEIA Določitev računskega standarda Ikone Ukaz PROJEKT iz skupine Projekt moramo sprožiti v naslednjih primerih: •
•
ko začenjamo s programom PLATEIA 6.0 obdelovati novo risbo, ko želimo prvič s programom PLATEIA 6.0 obdelovati obstoječo risbo, ki ni bila izdelana v programu PLATEIA 6.0, ko želimo risbo, ki smo jo obdelovali z enim od modulov programa PLATEIA 6.0, v nadaljevanju obdelovati z ukazi drugega modula programa PLATEIA 6.0 (na primer, ko želimo v risbo, izdelano z modulom Situacija, izrisati osi z modulom Osi). Postopek določitve Projekta: •
•
•
V Geo engineering izberemo PLATEIA 6 \ Situacija (11A1) 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A).
in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt.
2. Izberemo Novi projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt..V File name vpišemo ime projekta Tut1.prj in pritisnemo Save.
-6-
Osnove programa PLATEIA
3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta.To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami.
4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor1 in potrdimo z OK .
-7-
Osnove programa PLATEIA
5. Ko smo določili delovno področ je C:\TUTORIAL\ Tutor1\ pritisnemo v Geo Engineering Projekt OK .
S tem smo dolo čili projekt Tut1 in delovno podro č je projekta Tut1.
1.2 PRETVORBA PODATKOV IZ ELEKTRONSKEGA INSTRUMENTA Sodobni geodetski instrumenti imajo možnost shranjevanja podatkov o merjenih to čkah. Te lahko s posebnim programom prenesemo iz instrumenta v ra čunalnik. Ko so podatki zapisani v datoteki, jih lahko z ukazom Pretvorba podatkov iz elektronskega instrumenta (11C2) pretvorimo v obliko DET (polarni zapis detajlnih to čk) ali pa v obliko XYZ (izra čunane koordinate posnetih to čk). Datoteka DET služi izračunu detajlnih to čk z ukazom Izračun detajlnih to čk <- POL, DET -> XYZ (11D1), datoteka XYZ pa izrisu to čk z ukazom Paketni vnos to čk <- XYZ (11F1). 1. Izberemo ukaz Situacija\ Transformacija zapisov\ Pretvorba podatkov iz elektronskega instrumenta (11C2).
-8-
Osnove programa PLATEIA
2. Po zagonu se odpre dialogno okno Pretvorbo podatkov iz elektronskega instrumenta.
3. Izberemo proizvajalca in model instrumenta in pritisnemo Naprej. V našem primeru gre za proizvajalca Leica in tip Leica Format08.
-9-
Osnove programa PLATEIA 4. Izberemo Vhodna datoteka
5. Izberemo datoteko Leica_Format08_Cartesian.src pritisnemo Open.
6. V spodnji vrstici se izpiše pot do Vhodne datoteke in pritisnemo Naprej.
7. Ko smo določili Vhodno datoteko , moramo določiti še format podatkov oz. Vhodne podatke , tako da izberemo Kartezijevi. Poleg formata podatkov lahko s tipko Nastavitve poljubno nastavimo posamezni instrument.
- 10 -
Osnove programa PLATEIA
8. Ko pritisnemo Nastavitve se odpre novo okno Settings for Leica (cartesian).
9. Pritisnemo Load settings za nalaganje predhodno shranjenih nastavitev in iz dialognega okna Open izberemo Leica_Format08_Cartesian.ini in pritisnemo Open.
Nastavitve lahko shranimo za kasnejšo uporabo s tipko Shrani nastavitve ali že shranjene - 11 -
Osnove programa PLATEIA naložimo s tipko Naloži nastavitve.
Potrdimo z OK in pritisnemo Naprej. 10. Odpre se novo dialogno okno in pritisnemo Izhodna datoteka . V tem oknu podamo še ime in pot izhodne datoteke, ki naj bo XYZ ali DET:
- 12 -
Osnove programa PLATEIA 11. Napišemo izhodno datoteko Leica_Format08_Cartesian.xyz in pritisnemo Open.
12. V spodnji vrstici se izpiše pot do Izhodne datoteke in pritisnemo Končaj.
13. Program ponovno vpraša po Ponovni pretvorbi ali Izhod. Pritisnemo Izhod.
S pritiskom na tipko Izhod se pretvorba izvede in program zapiše izhodno datoteko. Izgled datoteke Leica_Format08_Cartesian.xyz: # SEKCIJA1 26528.660 26127.791 26305.892 25882.223 26127.820 25732.154 26127.823 25882.293 25643.421 26305.791 26305.803 26729.562
50034.154 49491.311 49746.694 49186.072 49491.446 49107.731 49491.442 49186.207 49077.579 49746.596 49746.574 50447.726
274.769 0 286.593 0 280.004 0 294.164 0 286.574 0 295.597 0 286.554 0 294.108 0 300.545 0 305.270 0 305.227 0 297.171 0
P2 P4 P3 P5 P4 P6 P4 P5 P7 P3 P3 P1A - 13 -
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Osnove programa PLATEIA 26528.597 26819.463 26729.563 26929.806 26819.454 26836.737 26654.003 27003.334
50034.083 50741.707 50447.727 51174.005 50741.711 50807.492 50802.744 51395.911
300.004 0 294.656 0 297.208 0 290.738 0 294.681 0 280.500 0 308.103 0 275.537 0
P2 P1N P1A P2N P1N 10461 T237 10463
0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0
1.3 VNOS TOČK V RISBO Vnos točk v situacijski na črt je eden najpomembnejših ukazov v modulu Situacija programa PLATEIA 6. Poleg branja podatkov o to čkah iz datoteke XYZ so na razpolago tudi drugi ukazi, s katerimi lahko vnašamo posamezne ali ve č točk naenkrat. Na osnovi prejšnje vaje bomo v naslednji vnesli to čke Leica_Format08_Cartesian.xyz v risbo. 1. Izberemo ukaz Situacija\ Točke\ Paketni vnos to čke < - XYZ (11F1). Ukaz prebere vhodno datoteko XYZ in v na črt situacije izriše točke. Če se v datoteki XYZ nahajajo tudi podatki o povezavah med točkami, potem ukaz 11F1 izriše tudi povezave. Ukaz Paketni vnos to čk (11F1) priredi točkam in povezavam vrednosti atributov, ki so zapisani v datoteki XYZ.
2. Odpre se dialogno okno Paketni vnos to čk, pritisnemo >>Točke
- 14 -
Osnove programa PLATEIA 3. S pritiskom na Točke se odpre dialogno okno Vhodna datoteka . Izberemo datoteko Lecia_Format08_cartesian.xyz in pritisnemo Open.
4. Potrdimo z OK.
5. S tem postopkom smo vnesli to čke v risbo.
- 15 -
Osnove programa PLATEIA
2. PRETVORBA ZAPISOV IZ Plateia 5.0 v Plateia 6.0 Pri prehodu iz programa Plateia 5 na program Plateia 6 se je spremenila struktura dolo čenih tipov datotek. Datoteko iz Plateie 5 je mogo če pretvoriti v zapis Plateie 6 z uporabo čarovnika za pretvorbo formata datotek. Ponovimo postopek za dolo čitev projekta: 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut2.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ in potrdimo z OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut2 in delovno podro č je projekta Tut2. Vhodni podatki za pretvorbo iz Plateie 5 v Plateio 6, se nahajajo na C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ Tutor2.xyz. 1. Zaženemo z ukazom 11A51 čarovnika za pretvorbo formata datotek.
- 16 -
Osnove programa PLATEIA 2. Odpre se dialogno okno Čarovnik za pretvorbo datotek in pritisnemo Naprej.
3. Izberemo tip datoteke, ki jo želimo prevesti. V našem primeru izberemo XYZ in pritisnemo Naprej.
4. Datoteko izberemo, tako da pritisnemo Prebrskaj>>.
- 17 -
Osnove programa PLATEIA 5. Odpre se dialogno okno Čarovnik za pretvorbo datotek in določimo pot do vhodne datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ Tutor2.xyz in pritisnemo Open.
6. Program pokaže izbrano datoteko in pritisnemo Naprej.
7. Čarovnik nas vpraša po datoteki pp_denun.blk (datoteka se obi čajno nahaja v podro č ju kjer je instalirana Plateia 5). Izberemo Ne uporabi datoteke pp_defun.blk in pritisnemo Naprej.
- 18 -
Osnove programa PLATEIA
8. V naslednjem koraku Priredimo Šifre točkam.
9. S tipko Izberi direktorij>> pokažemo področ je definicij točk programa Plateia 6. Običajno gre za področ je ...\ CGSApps6\ Točke. Če boste izbrali pravilno podro č je se bodo v seznamu Točke pojavile vse to čke, ki so definirane v programu Plateia.
- 19 -
Osnove programa PLATEIA 10. V rubriki Šifre, izberemo 1 in v rubriki Točke, izberemo PK_PT in pritisnemo Priredi (=). Podobno ponovimo tudi za 0, le da v rubriki Točke izberemo PK_DT in pritisnemo Priredi (=). Tako smo dolo čili, da šifri 1 iz zapisa Plateie 5 ustreza poligonska to čka, medtem ko šifri 0 ustreza detajlna to čka. Na koncu postopka pritisnemo Naprej. T
11. V zadnjem koraku izberemo ime izhodne datoteke. Na voljo imamo tri možnosti. Izberemo: Imenu stare datoteke dodaj 6 in pritisnemo Končaj.
12. Program ponovno vpraša po ponovni prevedbi. Izberemo Končaj.
S tem se zaključi postopek za pretvorbo podatkov.
2.1 VNOS TOČK V RISBO 1. Sedaj lahko pretvorjene točke vnesemo v risbo z ukazom Situacija\ Vnos to čk\ PAKETNI VNOS TOČK < - XYZ (11F1).
- 20 -
Osnove programa PLATEIA
Odpre se dialogno okno Paketni vnos to čk. 2. S pritiskom na >>Točke določimo pot do vhodne datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ Tutor26.xyz in potrdimo z OK .
3. Tako smo vnesli to čke Tutor26.xyz v risbo. Rezultat prikazuje spodnja slika.
- 21 -
Osnove programa PLATEIA
3. DOLOČITEV NOVEGA TIPA TOČKE IN NOVEGA TIPA POVEZAVE Modul Situacija vsebuje standardno vgrajene in dodatne tipe to čk, ki jih dolo či uporabnik sam. V programu PLATEIA 6 sta standardno vgrajena dva tipa to čk: •
•
PK_TP... poligonska to čka, PK_DP ... situacijska ali detajlna to čka.
Dodatno si uporabnik lahko dolo či poljubno število tipov to čk, ki imajo poljubno geometrijo (izgled) in poljubno število atributov. Za vse to čke velja, da morajo vsebovati dva obvezna atributa, in sicer: •
•
OZNAKA ... oznaka to čke, VISINA ... nadmorska višina.
Poligonske in situacijske to čke imajo dodatno vgrajena še dva atributa: •
•
PR_PROF ... številka prečnega profila, v katerem leži to čka, SIMBOL_PP ... simbol za izris v pre čnem profilu.
Atributa PR_PROF in SIMBOL_PP imata poseben pomen za to čke, ki so posnete v profilih pravokotno na vzdolžno os. PR_PROF ali številka pre čnega profila je pomemben podatek, ki ga uporablja na primer ukaz Zapis profilov iz to čk situacije (21K6) v modulu Osi za izločanje vzdolžnega in pre čnih profilov iz točk situacije. SIMBOL_PP pa je atribut, ki ozna čuje pomen posnete to čke v prečnem profilu, na primer rob ali os ceste in podobno. Ta podatek izkoriš ča na primer ukaz Izračun tangent/nivelete (31O2) v modulu Vzdolžni profili za potrebe rekonstrukcij cest. Dodatno dolo čeni tipi točk imajo lahko poljubne atribute, na primer višina pokrova jaška, njegova globina, širina in podobno. Tipe to čk in atribute dolo čamo z ukazom Določitev nove točke (11E3) ali Določitev nove to čke na osnovi obstoje če (11E4). Uporabniško definirane to čke lahko uporabimo za reševanje razli čnih prostorskih in inženirskih problemov. Katastri komunalnih naprav so primer projektov, kjer lahko dobro izkoristimo Plateine točke. Z dobro premišljeno podatkovno strukturo to čk lahko dosežemo njihovo široko uporabnost. Ponovimo postopek za dolo čitev projekta. 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt T
2. Izberemo Novi projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut3.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor3 in pritisnemo OK . 5. Ko smo določili delovno podro č je C:\ TUTORIAL\ Tutor3\ pritisnemo pritisnemo v Geo Engineering Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut3 in delovno podro č je projekta Tut3.
- 22 -
Osnove programa PLATEIA
3.1 DOLOČITEV NOVEGA TIPA TO ČKE Poleg poligonskih in detajlnih to čk, ki so v modulu Situacija programa PLATEIA 6 standardno vgrajene, lahko z ukazom Določitev nove točke določimo nov tip to čke s poljubnim izgledom, geometrijo in atributi. Atributa Oznaka in Višina točke sta obvezna atributa. Poleg njiju ima to čka lahko poljubno število drugih atributov. Atributi so lahko vidni ali nevidni. 1. Narišemo geometrijo to čke. Geometrijo to čke izrišemo z obi čajnimi AutoCad – ovimi ukazi, kot so Line, Arc in podobno.
2. Poženemo ukaz Situacija \ Tip to čke\ Določitev novega tipa to čke (11E3). 3. Po pritisku se odpre dialogno okno za Določitev novega tipa to čke. V zavihku Splošno vpišemo naslednje podatke: •
•
•
Ime točke: JASEKK . Pritisnemo gumb Izberi grafiko, označimo narisano geometrijo to čke in pritisnemo Enter. Pritisnemo gumb Točka vnosa, označimo presečišče diagonal in pritisnemo Enter.
- 23 -
Osnove programa PLATEIA V zavihku Atributi določimo dva nova atributa:
•
•
Pritisnemo tipko Dodaj. Odpre se dialogno okno Lastnosti atributov. V dialogno okno vpišemo novi atribut z imenom GLOBINO, ki jo ozna čimo Nevidno kar pomeni, da atribut v risbi ne bo viden. Atribut vstavimo na Layer 10_GLOBINA-TOČKE in potrdimo z OK .
Ponovimo postopek za dodajanje atributov, le da tokrat vnesemo kot novi atribut MATERIAL, označimo Nevidno. Vstavimo na Layer 10_MATERIAL-TOČKE in pritisnemo OK .
- 24 -
Osnove programa PLATEIA
Končni izgled mape Atributi. Potrdimo z OK in s tem smo dolo čili Novi tip točke.
3.2 VNOS NOVEGA TIPA TO ČKE Poženemo Situacija\ Vnos to čke\ Vnos posamezne to čke.
- 25 -
Osnove programa PLATEIA 1. Z miško kliknemo na delovno površino in odpre se dialogno okno Vnos posamezne točke.
2. Pritisnemo PK_DT za določitev aktivnega tipa točke.
3. Odpre se dialogno okno Aktivni tip točke in pritisnemo Izberi.
- 26 -
Osnove programa PLATEIA 4. Odpre se dialogno okno Izberi tip točke, označimo JASEKK.dwg in pritisnemo Open.
5. Aktivni tip točke je sedaj nastavljen na JAŠEKK . Pritisnemo OK .
6. Odpre se okno Vnos posamezne to čke, v njega vpišemo: •
VIŠINO: 300
•
GLOBINA : 1m
•
MATERIAL: BETON
•
Potrdimo z OK
- 27 -
Osnove programa PLATEIA
7. Pritiskamo po delovni površini in spreminjamo globino,višino in material. Izgled JASKKA :
3.3 DOLOČITEV NOVEGA TIPA POVEZAVE
- 28 -
Osnove programa PLATEIA Poženemo ukaz Situacija\ Tipi povezav\ Dolo čitev novega tipa povezave (11H2).
1. Odpre se dialogno okno Določitev tipa povezave
1. V Splošno vpišemo: •
•
Ime: CEV Izberemo tip linije : DASHDOTX2,Dash dot(2x)
- 29 -
Osnove programa PLATEIA
2. V Atributi pritisnemo Dodaj.
in odpre se delovno okno Attribute property v katerega vpišemo lastnosti CEVI: •
• •
•
Ime: MATERIAL Ravnina: 10_MATERIAL-POVEZAVA Vidnost: Off Potrdimo z OK .
- 30 -
Osnove programa PLATEIA
3. Postopek ponovimo še za PREMER, NAKLON in DOLŽINO, le da je v teh primerih Vidnost:On .
Tako smo vnesli novo povezavo v bazo povezav. V dialognem oknu Določitev tipa povezave izberemo gumb OK.
- 31 -
Osnove programa PLATEIA
3.4 VNOS POVEZAV MED TO ČKAMI Poženemo ukaz Situacija\ Vnos povezav med to čkami\ INTERAKTIVNI VNOS POVEZAV (11I2).
1. V ukazno vrstico vnesemo: Tip povezave/Ravnina/Oznaka/
: t
Izberemo opcijo Tip povezave Odpre se dialogno okno Linije, postavimo se na Skupine in z drsnikom, izberemo POVEZAVE Z ATRIBUTI .
- 32 -
Osnove programa PLATEIA
2. Izberemo CEV in potrdimo z OK .
3. Kliknemo na delovno površino in ozna čimo prvo in drugo to čko. V ukazno vrstico vnesemo: Izbrani tip linije:
CEV
Tip povezave/Ravnina/Oznaka/:
Potrdimo opcijo Točka s pritiskom na Enter Oznaka/:
Potrdimo opcijo Točka s pritiskom na Enter Vnesemo podatke o povezavi: MATERIAL:BETON PREMER:100 NAKLON:2 DOLŽINA:103.5
- 33 -
Osnove programa PLATEIA Oznaka/:
Ukaz končamo z Enter 4. Izrisana povezava:
4. IZRIS 3D ROBOV NA OSNOVI 2D RISBE IN VIŠINSKIH PODATKOV Ukaz je odličen pripomoček pri risanju 3D robov v primerih, ko imamo na razpolago 2D DWG risbe, ki niso bile izdelane s programom PLATEIA in iz katerih bi želeli v naslednjem koraku izra čunati digitalni model reliefa. Odpremo sliko na C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ Tut4.dwg.
Ponovimo postopek dolo čitve Projekta. 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se Geo Engineering Projekt. T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut4.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami.
- 34 -
Osnove programa PLATEIA 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ in pritisnemo OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor4 \ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut4 in delovno podro č je projekta Tut4. 1. Izberemo ukaz 11K3.
2. Odpre se dialogno okno Izris 3D robov na osnovi 2D risbe .
Pritisnemo tipko Izberi 2d linijske objekte in v risbi ozna čimo linijske objekte (modre črte).
- 35 -
Osnove programa PLATEIA
3. Odpremo mapo Točke v datoteki
in izberemo >>XYZ Vhodna datoteka . Pokažemo pot do datoteke Tut4.xyz in pritisnemo Open. Izpiše se pot do vhodne datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ Tut4.xyz .
- 36 -
Osnove programa PLATEIA
4. V mapi Nastavitve lahko nastavimo Natančnost interpoliranja krožnih lokov in Toleranco.
Spodnja slika prikazuje oba primera. Toleranca je ozna čena z a. Npr.: če je a=2m bo program povezal poligon v danem radiju na isto to čko.
- 37 -
Osnove programa PLATEIA
Izberemo toleranco a= 2m in pritisnemo OK .
5. Končni rezultat je dvig plastnic na podano Z koordinato. Tako dvignjene plastnice je mogo če uporabiti kot robove v programu QuickSurf za izdelavo digitalnega modela reliefa.
- 38 -
Osnove programa PLATEIA
5. QUICKSURF 5.1 QuickSurf 5.1 je program za obdelavo in analizo digitalnih modelov reliefa (DMR). Na osnovi koordinat to čk in lomnih črt – robov izra čuna trikotno mrežo, ki se najbolje prilagaja p rilagaja dejanskemu stanju reliefa. Trikotna mreža, izra čunana s postopkom, znanim pod imenom Deloney-eva triangulacija, je osnova za izra čun plastnic, prerezov in volumnov. Postopek uporabe programa QuickSurf je običajno naslednji: najprej program naložimo z ukazom NALOŽI (11L1). Podatke za izra čun DMR lahko beremo s tremi ukazi: BRANJE TOČK
- 39 -
Osnove programa PLATEIA
5.1 IZRA ČUN DMR Ponavadi si pri pripravi podatkov pomagamo s skenirano karto podro č ja, na kateri so narisane plastnice in višinske to čke. Preko plastnic narišemo polilinijo in ji na koncu dolo čimo tudi ustrezno višino, ki jo preberemo iz karte. Enak postopek naredimo za vse plastnice. Izra čunani DMR bo natančnejši, če so plastnice izrisane za čim manjše višinske intervale. Ker je postopek priprave precej dolgotrajen, so osnovni podatki že pripravljeni v risbi C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DTocke.dwg. Risbo vnesemo z ukazom Open. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DTocke.dwg in pritisnemo Open.
Odpre se :
Risbo prijavimo na projekt: 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se Geo Engineering Projekt. T
- 40 -
Osnove programa PLATEIA 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut5.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ in pritisnemo OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor5 \ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut5 in delovno podro č je projekta Tut5. 1. Naložimo QuickSurf 5.1, tako da se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOŽI
(11L1 )
Izpis v ukazni vrstici: Nalagam QuickSurf...Reading from configuration D:\Program Files\cgsa slo\2004\Quicksurf\qs.qcf Reading color mapping from file "STDQS" Loading lisp, Please Wait... Loading lisp, Please Wait...
QuickSurf 5.1 je potrebno naložiti vsaki č, ko ugasnemo PLATEIO. 2. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\ Branje točk iz elementov risbe (11L3), izberemo vse elemente,ki se nahajajo na delovni površini
- 41 -
Osnove programa PLATEIA
Če ste pravilno izbrali vse to čke, se v ukazni vrstici izpiše:
1689 points total in surface če ne, ponovite ukaz
Branje točk iz elementov risbe (11L3).
3. V naslednjem koraku vklopimo risalno ravnino ROB (spodnja slika), na katerem je zrisana meja DMR - ja. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\ Meja (11L6) označimo narisano polilinijo v zeleni barvi.
Izpis v ukazni vrstici: Select objects:
Označimo polilinijo in potrdimo z Enter 4 points from 1 polylines
Ukaz Meja (11L6) se uporablja za dolo čanje območ ja obdelave digitalnega modela reliefa. Pri tem moramo izbrati zaprto poligonsko črto, ki omejuje omenjeno obmo č je (AutoCAD – ov ukaz Pline). Omejevanje obmo č ja obdelave DMR je koristno in potrebno v ve č primerih:
- 42 -
Osnove programa PLATEIA •
Ko želimo izra čunati DMR in plastnice le v izbranem obmo č ju;
•
Ko želimo preprečiti, da bi se DMR tvoril v obmo č jih, kjer ni dovolj znanih točk;
•
Ko želimo iz obravnavanega obmo č ja DMR izločiti izbrane površine (objekti, parkirišča,itd.).
4. Zatem izrišemo TRIKOTNA MREŽA....TIN. Poženemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5 .1\ TRIKOTNA MREŽA (11L7). V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>:
Potrdimo z Enter. None/Show/Draw/Redraw ?D
Izberemo opcijo Draw.
Lines/3dFaces/Polyface :
Potrdimo izbrano opcijo Polyface. Select Invisiblity... All/Interior/None :
Potrdimo opcijo None. Izrisana trikotna mreža:
5. Risbo si lahko pogledamo v 3D z AutoCAD-ovim ukazom View.
Program je izračunal DMR s trikotnimi elementi. Po kon čanem ukazu se prikaže trikotna
- 43 -
Osnove programa PLATEIA mreža, ki z barvami prikaže potek terena (dolina – modro, hrib - zeleno). Trikotna mreža je narisana na risalni ravnini 10_MREZA_TIN. 6. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\ SHRANI DIGITALNI MODEL RELIEFA - > QSB shrani izračunani digitalni model reliefa na disk v datoteko tipa QSB.
(11LJ)
Izpis v ukazni vrstici: Surface name/'*' for All Surfaces <.>:
Potrdimo z Enter
Odpre se dialogno okno Write QSB File in pritisnemo Save.
5.2 IZRA ČUN IN RISANJE PLASTNIC 1. Odpremo risbo C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DPoints in prijavimo na Projekt, tako da se postavimo na Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT. T
2. Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt in potrdimo z OK . 3. Izberemo Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOŽI
(11L1) s
tem smo naložili QuickSurf 5.1.
4. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Čitaj digitalni model terena < - QSB
(11LK).
5. Odpre se dialogno okno Read QSB file. Pokažemo pot do datoteke C:\ TUTORIAL\ TUTOR5\ 3DPoints.qsb in pritisnemo Open.
- 44 -
se
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: 1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR5\3DTocke.qsb '*' to not load/Surface name <.>:
Potrdimo z Enter
DMR je sedaj v pomnilniku ra čunalnika, vendar na sliki zaenkrat še ni sprememb. 6. V ukazno vrstico vnesemo risalno ravnino ROB, na katerem je izrisana meja DMR. Ponovno se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ Meja (11L6) in označimo polilinijo v zeleni barvi. 7. Po končanem predhodnem postopku se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ PLASTNICE (11LA). V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>:
Potrdimo z Enter None/Show/Draw/Redraw ?d
Izberemo opcijo Draw Close all :
Potrdimo opcijo No
- 45 -
Osnove programa PLATEIA 8. Izris plastnic:
9. Če želimo izboljšati preglednost na črta, lahko plastnice v dolo čenem višinskem intervalu poudarimo tako, da jih s prestavljanjem na drugo risalno ravnino obarvamo v drugo barvo ali jih odebelimo. To naredimo z ukazom Poudarjanje plastnic (11LB). Določimo novo risalno ravnino 10_PLASTNICE-TUTORIAL (postopek za določitev novega Layer) in izklopimo risalni ravnini PS_PLASTNICE in ROB. Poženemo ukaz 11LB. V ukazno vrstico vnesemo: Index interval <5>:
Potrdimo opcijo 5
Index layer : 10_PLASTNICE-TUTORIAL
Vpišemo ime Layerja na katerega se bojo izrisale plastnice Index width <1>: 10
Vpišemo 10 RETURN to select all or Select objects: Specify opposite corner: 156 found
10. Izgled risbe:
11. Izris višinskih kot naredimo z ukazom Višinsko označevanje plastnic s pokazovanjem to čk (11LC). Pri tem pokažemo to čke na plastnicah ali v njihovi bližini, podamo pa tudi višino
- 46 -
Osnove programa PLATEIA teksta za višinske kote.
V ukazno vrstico vnesemo: Label location:
Z miško pokažemo to čko na plastnici ali v bližini plastnice, in izpiše se višinska kota. Postopek ponovimo za poljubno število plastnic. Kon čamo z ukazom Enter. Text height <0.2>: 10
Vpišemo višino teksta 10 in potrdimo z Enter
5.3 ROBOVI 1. Odpremo pripravljeno risbo 3DRobovi.dwg , ki se nahaja na C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DRrobovi.dwg
- 47 -
Osnove programa PLATEIA
2. Odpre se slika na kateri so izrisane plastnice, in osi cestiš ča. Vse črte ležijo na svoji višini.
3. Risbo 3DRobvi prijavimo na projekt, tako da se postavimo na Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT. Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt in potrdimo z OK . 4. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOŽI (11L1). 5. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Izvle ček točk iz elementov risbe (11L3). Označimo vse plastnice. Pazimo, da ne ozna čimo črt, ki predstavljajo robove ceste. Pomagamo si tako, da izklopimo risalno ravnino ROBOVI. Potrdimo z Enter.
- 48 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: 1693 points total in surface.
6. Vključimo risalno ravnino ROBOVI in poženemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Izvle ček robov iz risbe (11L4). Z miško pokažemo vse tri modre črte in zaključimo z Enter.
Izpis v ukazni vrstici: 1481 additional points added to current surface
7. Poženemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ TRIKOTNA MREŽA.....TIN (11L7). V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>:
Potrdimo z Enter None/Show/Draw/Redraw ?d
Izberemo opcijo Draw Lines/3dFaces/Polyface :
Potrdimo izbrano opcijo Polyface Select Invisiblity... All/Interior/Between breaks/None :
- 49 -
Osnove programa PLATEIA Potrdimo opcijo None Creating polyface points, Please Wait... Creating faces...
Izgled slike
8. Shranimo TRIKOTNO MREŽO, tako da se postavimo na SHRANI DIGITALNI MODEL RELIEFA > QSB (11LJ). Izpis v ukazni vrstici: Surface name/'*' for All Surfaces <.>:
Potrdimo z Enter Odpre se dialogno okno Write QSB File in pritisnemo Save.
5.4 IZRA ČUN PROFILOV: Za izračun profilov je potreben digitalni model reliefa, ki smo ga naredili v prejšnji vaji. 1. Odpremo novo risbo.
- 50 -
Osnove programa PLATEIA 2. Prijavimo se na projekt Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT. Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt in potrdimo z OK . 3. Poženemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Čitaj digitalni model terena < - QSB
(11LK)
4. Odpre se dialogno okno Read QSB file. Pokažemo pot do datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DTocke.qsb in pritisnemo Open.
Izpis v ukazni vrstici: 1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR5\3DTocke.qsb '*' to not load/Surface name <.>:
Potrdimo z Enter. DMR je sedaj v pomnilniku ra čunalnika, vendar na sliki zaenkrat še ni sprememb. 5. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Trikotna mreža (11L7) V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>:
Potrdimo z Enter None/Show/Draw/Redraw ?d
Izberemo opcijo Draw Lines/3dFaces/Polyface :
Potrdimo izbrano opcijo Polyface Select Invisiblity... All/Interior/None :
Potrdimo opcijo None Creating polyface points, Please Wait... Creating faces...
- 51 -
Osnove programa PLATEIA 6. Izrisana trikotna mreža:
7. Za izračun v tem primeru poljubnega profila, moramo najprej izrisati polilinijo. V ukazno vrstico vnesemo: Command: pline
V ukazno vrstico vpišemo Pline Specify start point:
Z miško podamo prvo to čko (poljubno to čko) Current line-width is 0.0000 Specify next point or [Arc/Halfwidth/Length/Undo/Width]:
Z miško podamo drugo to čko (poljubno to čko)
Specify next point or [Arc/Close/Halfwidth/Length/Undo/Width]:
Z miško podamo tretjo to čko (poljubno to čko) in zaklju čimo z Enter
- 52 -
Osnove programa PLATEIA 8. Na mreži se izriše polilinija , ki jo bomo uporabili za izra čun profila.
9. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Polaganje osi na teren (11LH). V ukazno vrstico vnesemo : Surface <.>:
Potrdimo z Enter Return to select all visible or Select objects: 1 found
Pokažemo narisano polilinijo in potrdimo z Enter Select objects: Using a step size of 9.888109
10. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Shemati čni izris profila (11LI). Pokažemo narisano polilinijo in potrdimo z Enter. V ukazno vrstico vnesemo : Select objects: 1 found
Pokažemo narisano polilinijo Select objects:
Vertical multiplier <1>: 20
Vnesemo 20 Text size for labeling <15>:
Potrdimo z Enter
- 53 -
Osnove programa PLATEIA Base elevation for grid/Auto :
Potrdimo z Enter Draw a grid background :
Potrdimo z Enter Vertical spacing <1>:
Potrdimo z Enter
Vertical labeling interval <2>:
Potrdimo z Enter
Horizontal spacing <40>:
Potrdimo z Enter
Horizontal labeling interval <5>:
Potrdimo z Enter Select origin point:
Z miško podamo to čko na risbi, kjer želimo, da se izriše profil. 11. Izrisan prečni profil:
Horizontalna os predstavlja stacionažo naše osi, vertikalno pa os nanesene nadmorske višine.
6. OSI OSI - modul programa PLATEIA 6.0® je namenjen projektiranju osi cest, vendar se z njim lahko projektirajo tudi osi železnic, vodotokov in podobno. Modul Osi omogoča interaktivno ali paketno projektiranje horizontalnih elementov vzdolžne osi ter enostavno manipulacijo z njimi. Pomožni elementi - tangente in krožnice so konstrukcijski elementi za projektiranje vzdolžne osi ceste. Glavni elementi vzdolžne osi - preme, krožni loki, prehodnice in delne prehodnice, postavljeni v smiselnem zaporedju, določajo vzdolžno os ceste.
6.1 TRASIRANJE OSI CESTE IN IZRA ČUN PROFILOV NA OSNOVI DMR Z uporabo funkcij programa QuickSurf lahko osi projiciramo na digitalni model reliefa ter zapišemo vzdolžne in prečne profile terena v datoteke. Ponovimo postopek za dolo čitev projekta: 1. Izberemo ukaz Osi\ PROJEKT\ PROJEKT (21A) in odpre se Geo Engineering Projekt. 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut6.prj in pritisnemo Save.
- 54 -
Osnove programa PLATEIA 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor6\ in potrdimo z OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ TUTOR6 \ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut6 in delovno podro č je projekta Tut6. 1. Določimo Merilo za izris situacijskega na črta. Poženemo ukaz Osi\ MERILO (21B) in odpre se dialogno okno Nastavitev merila in potrdimo z OK .
Nastavitev merila vpliva na velikost naslednjih oznak elementov osi: •
oznake glavnih elementov osi,
•
oznake prečnih osi,
•
oznake vzdolžne osi,
•
oznake vertikalnih elementov.
Nastavitve merila za izris situacijskega na črta na risalniku se dodatno nastavlja v dialognem oknu AutoCAD-ovega ukaza PLOT. 2. Poženemo ukaz Osi\ Določitev osi\ Upravljalec osi (21C1). Odpre se dialogno okno Upravljalec osi. Pritisnemo gumb Nova. S tem bomo definirali ime nove osi in njene lastnosti. •
Ime osi: vpišemo OS_TUT
•
Potrdimo z OK .
- 55 -
Osnove programa PLATEIA
Ukaz je namenjen upravljanju z osmi, ki so prisotne v risbi. Preden za čnemo s projektiranjem nove osi, jo moramo definirati, ji dolo čiti začetne lastnosti (opis, stacionaža, smer…) in jo določiti kot trenutno os. V nadaljevanju se vsi ukazi modula PLATEA-Osi nanašajo na trenutno os. Katera os je trenutno aktivna lahko kontroliramo v statusni vrstici. Ukaz tudi omogoča naknadno spreminjanje lastnosti posameznim osem (ko so elementi osi že narisani). Na koncu potrdimo z OK .
S postopkom smo dolo čili os pripadajočemu projektu. 3. Z ukazom Kategorija ceste (21C2) nastavimo kategorijo ceste in vrsto terena. Na podlagi teh dveh parametrov se dolo či računska hitrost, ki je merodajna pri kasnejši kontroli ustreznosti elementov osi ra čunskemu standardu. •
Kategorija ceste: Cesta 3.razreda
•
Vrsta terena: Gri čevnat
- 56 -
Osnove programa PLATEIA
4. Z ukazom Trakovi (21C3) osi določimo poljubno število trakov, njihovo širino in oznako. Izraz trak lahko predstavlja dolo čene elemente cestnega telesa (prometni pasovi, železniške proge, kolesarske steze, pločnike,...).
5. Pritisnemo Dodaj (desno) in odpre se dialogno okno Parametri, v katerega vnesemo: •
Oznaka: PLOČNIK
•
Širina: 2
•
Vozni pas: Ne
•
Potrdimo z OK
- 57 -
Osnove programa PLATEIA
Osi smo določili še en trak z oznako PLOČNIK . Trakove določamo posebej za levo in desno stran glede na os. Na vsaki strani je lahko poljubno število trakov. Trakovi, ki so bliže osi so višje na seznamu. Po pritisku na tipko Dodaj, določimo ime in širino traku. Z dvojnim klikom na trak, traku spreminjamo parametre. Program je sedaj pripravljen in lahko za čnemo s konstruiranjem naše osi. Vse kar bomo v nadaljevanju naredili (pomožni elementi, glavni elementi, oznake) bo spadalo pod OS_TUT. To je pomembno, ker imamo lahko v isti risbi ve č osi. Ime trenutno aktivne osi in ime projekta je izpisano v statusni vrstici.
Pomožni elementi vzdolžne osi - tangente in krožnice - so konstrukcijski elementi, ki pomagajo pri določanju lege glavnih elementov vzdolžne osi (preme, prehodnice, krožni loki). Prehodnice kot glavni elementi se v programu PLATEIA določajo na osnovi podanih pomožnih elementov osi. Pri konstruiranju prem in krožnih lokov kot glavnih elementov sicer ni potrebno podajati pomožnih elementov, vendar so ti mnogokrat v veliko pomo č. Pomožne elemente dolo čamo in konstruiramo interaktivno na osnovi danega situacijskega na črta, posnete situacije, skenirane podloge itn. Če pa so na voljo koordinate za četnih in kon čnih točk tangent ter središča in radiji krožnih lokov, lahko pomožne elemente vrisujemo v dano situacijo paketno s pomoč jo podatkov v datoteki tipa POM. 6. Izberemo ukaz Osi\ Pomožni elementi\ POMOŽNI ELEMENTI VZDOLŽNE OSI (21D1) odpre se dialogno okno Pomožni elementi osi (pomožni elementi so izrisani v rde či barvi):
7. Izberemo pomožni element Tangenta. Tangenta se poda z njeno za četno in kon čno točko. Postopek vnosa posameznih tangent je popolnoma analogen risanju črt v programu AutoCAD (ukaz LINE). Pomožni element tangenta se vedno samodejno nariše na risalno
- 58 -
Osnove programa PLATEIA ravnino 20_IMEOSI_POELOSI. Tangente lahko vnašamo tudi z ukazom LINE; pozorni bodimo le na to, da tangente rišemo na risalno ravnino 20_IMEOSI_POELOSI. S pritiskom na gumb OK. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj točke pomožne črte... Začetna točka: 2940,1640
Vnesemo točko 2940, 1640. Končna točka:3346,2031
Vnesemo točko 3346,2031. Končna točka naslednje tangente ali ENTER za konec: 3763,1810
Vnesemo točko 3763,1810.
Končna točka naslednje tangente ali ENTER za konec:
Potrdimo z Enter.
Izris pomožnih tangent:
8. Izderemo pomožni element Krožnica. Krožnica se lahko poda s središ čem in radijem, s tremi točkami na krožnici, z dvema diametralnima to čkama na krožnici ali s podanima dvema tangentama in radijem. Postopek vnosa posameznih krožnic je popolnoma analogen risanju krožnic v programu AutoCAD (ukaz CIRCLE). Definiramo tudi predznak vrtenja (+ v smeri vrtenja urinega kazalca, - v nasprotni smeri vrtenja urinega kazalca). Predznak dolo ča smer vrtenja glavnih elementov osi, ki jih bomo v nadaljevanju položili na pomožne elemente. Za boljši pregled imajo krožnice definiran tip črte »PLUS_DIRECTION« ali »MINUS_DIRECTION«. Tipe črt lahko spreminjamo (npr: linetypescale), ali celo priredimo drug, poljuben tip črte (npr. »CONTINUOUS«.). Pomožni element krožnica se vedno samodejno nariše na risalno ravnino 20_IMEOSI_POELOSI. S pritiskom na gumb OK. V ukazno vrstico vnesemo : Podaj predznak
(+..sourno, -..nasprotiurno) <+>: +
Vnesemo + ali potrdimo z Enter. Določi krožni lok... (3P/2P/TTR/Center point) :3382,1782
Vneseno središče krožnice z točko 3382,1782.
Podaj velikost radija R <0.0>...200
Vnesemo velikost radija 200.
- 59 -
Osnove programa PLATEIA Kot rezultat dobimo vrisan krog med tangenti, ki skupaj predstavljajo pomožne elemente.
9. Poženemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMOŽNIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
V skupini ukazov Glavni elementi so na voljo ukazi za vnos glavnih elementov vzdolžne osi. Vzdolžno os ceste definiramo z glavnimi elementi: P REMA, KROŽNI LOK, PREHODNICA in DELNA PREHODNICA. Glavne elemente osi postavljamo ali kot samostojne elemente ali kot kombinacije med vnaprej pripravljene pomožne elemente. V ukazu Glavni elementi vzdolžne osi se nahajajo podukazi za konstruiranje glavnih elementov vzdolžne osi. Na voljo so podukazi za vnos posameznega elementa: prema, krožni lok, prehodnica, delna prehodnica in podukazi za vnos kombinacije elementov. V dialognem oknu za vnos navedene kombinacije glavnih elementov lahko poljubno
- 60 -
Osnove programa PLATEIA izbiramo podkombinacije in nastavljamo vrednosti parametrov. Pri nekaterih podkombinacijah program samodejno izra čunava manjkajoče parametre tako, da z miško izberemo ustrezno tipko. Z izbiro tipke PREGLED lahko zahtevamo za časni predhodni izris kombinacije pred dokončno odločitvijo o izbiri podkombinacije in njenih parametrov. S tipko OSVEŽI osvežimo zaslon in s tem odstranimo elemente, ki so nastali z uporabo tipke PREGLED (glej AutoCAD ukaz: Redraw). 10. Izberemo A3 (prehodnica) in potrdimo z OK . 11. Pokažemo pomožne elemente kot si sledijo v smeri stacionaže. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj prvi pomožni element v smeri stacionaže:
Z miško pokažemo tangento na levi strani. Podaj drugi pomožni element v smeri stacionaže:
Z miško pokažemo krožnico.
Odpre dialogno okno Kombinacija A3 v katerega vnesemo: •
Fiksni element: Krožni lok
•
Prehodnica: A = 125
•
Način premika: Pravokotni odmik
•
Potrdimo z OK
Kot rezultat dobimo izrisano prehodnico na levi strani. 12. Poženemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMOŽNIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
- 61 -
Osnove programa PLATEIA
13. Izberemo A3 (prehodnica) in potrdimo z OK . 14. Pokažemo elemente kot si sledijo v smeri stacionaže. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj prvi pomožni element v smeri stacionaže:
Z miško pokažemo krog. Podaj drugi pomožni element v smeri stacionaže:
Z miško pokažemo tangento na desni strani.
15. Odpre dialogno okno Kombinacija A3 v katerega vnesemo: •
Fiksni element: Krožni lok
•
Prehodnica: A = 125
•
Način premika: Pravokotni odmik
•
Potrdimo z OK
- 62 -
Osnove programa PLATEIA
Kot rezultat dobimo izrisano prehodnico na desni strani. Program izrisuje prehodnice v zeleni barvi. 16. Poženemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMOŽNIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
17. Izberemo A2 (krožni lok) in zatem gumb OK . Odpre se dialogno okno Izris krožnega loka.
- 63 -
Osnove programa PLATEIA
Izberemo Samodejno med glavnimi elementi . S tem podukazom nam program avtomatsko poišče taka mesta in vnese glavni element v tem primeru krožni lok. S tem prihranimo izbiranje to čk, ki je nujno pri interaktivnem vnosu za izris in potrdimo z OK . 18. Z miško pokažemo prehodnico na levi strani in program izriše krožni lok. Program izrisuje krožne loke v rumeni barvi. 19. Poženemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMOŽNIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
20. Izberemo A1 (prema) in potrdimo z OK . Odpre se dialogno okno Izris preme.
- 64 -
Osnove programa PLATEIA
Izberemo Interaktivno – skozi dve to čke. S tem podukazom vrišemo premo, tako da podamo njeno za četno in kon čno točko. Izbrano metodo izrisa, potrdimo z OK . V ukazni vrstici vnesemo: Začetek preme: Element/: _nea to
Z ukazom Nearest pokažemo to čko na tangenti (levo). Konec preme: Element/: e
Izberemo opcijo Element in pokažemo prehodnico na levi strani. Izriše se prema na levi strani. 21. Poženemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMOŽNIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
22. Izberemo A1 (prema) in potrdimo z OK . Odpre se dialogno okno Izris preme.
- 65 -
Osnove programa PLATEIA
Izberemo Interaktivno – skozi dve to čke in potrdimo z OK . V ukazni vrstici vnesemo: Začetek preme: Točka/:
Izberemo opcijo Element in pokažemo prehodnico na desni strani. Konec preme: Element/: _nea to
Izberemo ukaz Nearest in pokažemo to čko na tangenti(desno). Izrisana je prema na desni strani. Program izrisuje preme v vijoli čni barvi. 23. Sedaj imamo v risbi štiri glavne elemente, preko katerih želimo konstruirati os trase.
24. ZAPIS GLAVNIH ELEMENTOV V DATOTEKO - > OS (21E8). Ukaz izdela izvle ček glavnih elementov in vrednosti njihovih atributov v datoteko tipa OS, ki jo lahko kasneje preberemo z ukazom Paketni vnos glavnih elementov (21E3) PREME IN KRIVINE < - OS (31F) v modulu Vzdolžni profili. •
•
•
>>Datoteka OS: Pokažemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\TUTOR6\TUT6.OS. Izberemo vse osi: v seznamu za katere želimo izpis v datoteko OS. V našem primeru je to OS_TUT Potrdimo z OK .
- 66 -
Osnove programa PLATEIA
Program nas seznani, da je v seznamu glavnih elementov osi ve č kot en element z zaporedno številko 1, potrdimo z OK .
V ukazno vrstico vnesemo: Podaj začetni glavni element osi za dolo čitev zaporedja:
Pokažemo premo na levi strani (v smeri stacionaže). Select object: Podaj začetno zaporedno številko <1>:
Potrdimo z Enter.
1 2 3 4 5 Našel sem 5 elementov. Os: OS_TUT PREMA PREHODNICA KROZNI_LOK PREHODNICA PREMA OK.
S tem postopkom smo zapisali glavne elemente v datoteko Tut6.OS 25. Po uspešnem zapisu glavnih elementov v datoteko OS, poženemo ukaz Osi\ Vzdolžna os\ VZDOLŽNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV (21G1). Ukaz izriše poligonsko črto PLINE preko glavnih elementov vzdolžne osi ceste, ki jo na kratko imenujemo vzdolžna os. S tem je zaključena faza konstruiranja in spreminjanja glavnih elementov vzdolžne osi. Poligonska črta PLINE - vzdolžna os, ki se izriše na risalno ravnino 20_IMEOSI_VZOSI, je natančno izrisana krivulja, na katero konstruiramo pre čne osi in po kateri lahko odmerjamo stacionaže. Ob klicu ukaza Vzdolžna os preko glavnih elementov pokažemo na prvi glavni element iz niza glavnih elementov (oz. na element z najnižjo zaporedno številko), ki definirajo potek - 67 -
Osnove programa PLATEIA vzdolžne osi ceste. Program sam poiš če naslednje glavne elemente ter jih poveže s poligonsko črto PLINE. V primeru, da elementi niso bili natan čno konstruirani in ne stojijo tik drug ob drugem se bo poligonska črta izrisala le do možne napake. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj prvi element osi Select object:
Pokažemo premo na levi (v smeri stacionaže). Kontrola zaporedja... OK PREMA PREHODNICA KROZNI_LOK PREHODNICA PREMA
Preko glavnih elementov se je sedaj izrisala vzdolžna os v beli barvi. 26. Poženemo ukaz Osi\ Prečne osi\ NA ENAKOMERNI RAZDALJI (21H1). Odpre se dialogno okno Prečne osi na enakomerni razdalji v katerega vnesemo: •
Območ je polaganja: V mejah podane stacionaže
•
Meje stacionaže: Začetna stacionaža (m) je 0.0000 Končna stacionaža (m) je 825.0547
Potrdimo z OK in izrišejo se pre čni profili:
- 68 -
Osnove programa PLATEIA
27. Ko smo izrisali pre čne profile, poženemo ukaz Osi\ Prečne osi\ POSTAVLJANJE OZNAK IN STACIJONAŽ NA PREČNE OSI (21H6). 28. Odpre se dialogno okno Izris oznak in stacionaž :
Z izbiro gumba Nastavi, lahko poljubno nastavimo parametre izrisa oznak in stacionaž. S potrditvijo oz. pritiskom na OK se nam postavijo oznake pre čnih osi in stacionaže.
- 69 -
Osnove programa PLATEIA Če želimo projicirati narejene osi na višino terena, moramo dolo čiti ploskev, ki predstavlja površino terena. To ploskev imenujemo digitalni model reliefa (DMR). Ploskev naredimo na razli čne načine. Za
to vajo je že pripravljena datoteka, v kateri je shranjen DMR. Najdemo ga pod C:\TUTORIAL\Tutor6\Plast.qsb. Za delo z DMR potrebujemo program QuickSurf 5.1, ki ga moramo naložiti v pomnilnik ra čunalnika. 29. Poženemo ukaz Geo Engineering\ PLATEIA6\ Situacija , prijavimo se na projekt Tut 6 in potrdimo z OK . 30. Naložimo QuickSurf 5.1, tako da se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOŽI
(11L1).
31. Po naložitvi QuickSurfa se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ Čitaj digitalni model reliefa < - QSB (11LK) se odpre dialogno okno Read QSB file. •
Pokažemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor6\ PLAST.qsb in potrdimo z Open.
Izpis v ukazni vrstici: 1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR6\PLAST.qsb '*' to not load/Surface name <.>:
Potrdimo z Enter Sedaj se je v pomnilniku ra čunalnika naložil DMR, na katerega bomo projicirali osi. 32. Izberemo ukaz Osi\ PROJICIRANJE OSI NA DMR\ Projiciraj vzdolžno in vse prečne osi (21J1).
V ukazno vrstico vnesemo: Projiciranje osi na DMR Nadaljujem ? [Da / Ne] :
Izberemo opcijo Da. Iskanje prečnih osi... Izvršim preverjanje definiranih pre čnih osi? [Da/Ne] :d
Izberemo opcijo Ne.
- 70 -
Osnove programa PLATEIA
Projekcije vzdolžne osi in vseh pre čnih osi na površino terena se izrišejo v zeleni barvi. Dobili smo potek terena v vzdolžnem profilu in v vseh pre čnih profilih. Dobljene podatke lahko shranimo v datoteko tipa .VZD in .PRE. 33. Izberemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ Zapis vzdolžnega profila iz DMR - > VZD (21K1). Odpre se dialogno okno Zapis vzdolžnega profila . S pritiskom na >>VZD datoteka pokažemo pot do datoteke .VZD. Ta se nahaja na C:\TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.vzd in potrdimo z OK . S tem smo zapisali datoteko Tut6.VZD
34. Izberemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ Zapis pre čnega profila iz DMR - > PRE (21K2). Odpre se dialogno okno Zapis prečnega profila. S pritiskom na >>Datoteka prečnih profilov pokažemo pot do datoteke .PRE. Ta se nahaja na C:\TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.pre in potrdimo z OK . S tem smo zapisali datoteko Tut6.pre.
- 71 -
Osnove programa PLATEIA
V datotekah Tut6.vzd in Tut6.pre so shranjeni podatki o višini terena v posameznih to čkah vzdolžne osi in pre čnih osi. Datoteki uporabimo kasneje pri obdelavi vzdolžnih in pre čnih profilov ceste. 35. Poženemo ukaz Osi\Obdelava robov in trakov ceste\ Izra čun in zapis razširitve - > RAZ (21L1). Skupina ukazov Obdelava robov in trakov ceste zajema ukaze, ki omogo čajo izračun razširitev v krivinah, izris robov cestiš ča, izris prehodov pri spremembi števila voznih pasov (npr. avtobusno postajališ ča) ter izris črt vkopov in nasipov. Odpre se dialogno okno Zapis razširitve v katerega vnesemo: •
•
•
>> Datoteka razširitve: pokažemo pot do C:\ TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.raz Parametri za določitev razširitve: so širine cestišča levo in desno, ki sta definirani pri določitvi osi z ukazom Trakovi (21C3) in kombinacija nasproti voze čih vozil, ki se sre čata v krivini Nastavitev polovičnega zamika prema – radij, radij – radij: v primeru, ko nimamo prehodnice moramo določiti dolžino prehodne rampe, to je, kje naj se za čne (konča) razširitev pri glavnem elementu osi-krožni lok. Ponujena opcija je avtomatski izra čun, možno pa je nastaviti to čno določeno dolžino odmika
- 72 -
Osnove programa PLATEIA •
Potrdimo z OK .
36. Izberemo ukaz Osi\ Obdelava robov in trakov ceste\ Izris robov in trakov < - RAZ
(21L2)
37. Odpre se dialogno okno Izris robov. •
•
Širine voznih pasov : so parametri definirani v ukazu Trakovi (21C3). Upoštevaj razširitve: izris robov upošteva razširitve, zatorej potrebujemo datoteko RAZ, ki jo predhodno pripravimo z ukazom Izračun in zapis razširitve (21L1)
•
>>Datoteka razširitev: z raziskovalcem poiščemo pot do datoteke RAZ
•
Potrdimo z OK .
Z rumeno se izrišejo robovi cestiš ča in robniki:
- 73 -
Osnove programa PLATEIA
Sedaj lahko zapišemo širine cestiš ča v datoteko. 38. Ukaz Zapis širine ceste - >SIR (21L6) omogoča določitev širine cestišča oziroma določitev oddaljenosti roba ceste od osi. •
>>Datoteka širin: Z raziskovalcem poiš čemo pot do datoteke SIR
•
V točkah prečne osi:širina ceste se dolo či za levi in desni del cestiš ča na vsaki pre čni osi
•
Na enakomerni razdalji : širina ceste se dolo či za levi in desni del cestiš ča na enakomerni razdalji. Uporabnik si sam izbere korak in razdaljo iskanja, to je širina pasu na katerem ukaz iš če presečišča prečnih osi z robom ceste.
Program je naredil novo datoteko Tut6.sir v kateri so zapisane širine cestiš ča levo in desno v vsakem profilu.
7. IZRA ČUN PROFILOV NA OSNOVI POSNETIH TOČK V PROFILIH S snemanjem profilov dobimo podatke o koordinatah to čk v profilih. Te podatke pretvorimo v format, ki ga pozna Plateia 6 (datoteka tipa XYZ). To bo tudi vhodna datoteka za ta primer. Ponovimo postopek za dolo čitev projekta. 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se Geo Engineering Projekt . T
- 74 -
Osnove programa PLATEIA 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut7.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor7\ potrdimo z OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor7\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut7 in delovno podro č je projekta Tut7. 1. Izberemo ukaz Situacija/ Točke/ Paketni vnos to čk < - XYZ (11F1)
2. Odpre se dialogno okno Paketni vnos to čk, pritisnemo gumb >>Točke
3. Z pritiskom na gumb Točke se odpre dialogno okno Vhodna datoteka . Pokažemo pot do datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor7\ Tutor76.xyz in potrdimo z Open.
- 75 -
Osnove programa PLATEIA
4. V dialognem oknu Paketni vnos točk potrdimo z OK.
S tem postopkom smo vnesli to čke Tutor76.xyz v risbo.
- 76 -
Osnove programa PLATEIA
5. Poženemo ukaz Geo Engineering\PLATEIA 6\Osi in se prijavimo na Projekt. Vzdolžna os za Vajo 7 je pripravljena in jo preberemo iz datoteke. 6. Poženemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ Paketni vnos glavnih elementov < - OS Odpre se dialogno okno Branje glavnih elementov osi. •
•
•
(21E5).
>> Vhodna Datoteka : Z raziskovalcem poiš čemo pot do datoteke Tut7.os, ki se nahaja C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.os. Obstoječe osi – sekcije v datoteki : vsaka sekcija v datoteki predstavlja skupino podatkov, ki jo lahko lo čeno izrišemo. Izberemo lahko eno ali ve č sekcij. Potrdimo z OK
Opozorilo o premajhnih karakteristikah elementov potrdimo z OK . Sporočila so namenjena samo opozorilu in ne vplivajo na delovanje programa.
- 77 -
Osnove programa PLATEIA
Izriše se vzdolžna os cestiš ča:
7. Poženemo ukaz Osi\ Vzdolžna os\ VZDOLŽNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV (21G1). V ukazno vrstico vnesemo: Podaj prvi element osi Select object:
Pokažemo premo na levi strani in potrdimo z Enter. Kontrola zaporedja... OK PREMA KROZNI_LOK PREMA KROZNI_LOK KROZNI_LOK KROZNI_LOK PREMA
8. Poženemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ ZAPIS PROFILOV IZ TO ČK SITUACIJE - >VZD , PRE, STA (21K6). Odpre se dialogno okno Zapis profilov iz to čk situacije. •
•
>>Datoteka vzd.osi : Z raziskovalcem poiščemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.vzd >>Datoteka preč.osi: Z raziskovalcem poiš čemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.pre
- 78 -
Osnove programa PLATEIA •
•
>>Datoteka stacionaž : Z raziskovalcem poiš čemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.sta Potrdimo z OK
Izravnalni profili: -
Izravnava 2D
Smer prečne osi je pravokotnica na vzdolžno os. To čka preseka vzdolžne in pre čne osi je definirana s presekom navidezne črte najbližjih to čk levo in desno od vzdolžne osi. Ostale točke se projicirajo na dano smer.Nadmorske višine se privzamejo enake kot jih imajo to čke.
V ukazno vrstico vnesemo: Podaj vzdolžno os:
OK.
Z miško pokažemo vzdolžno os. Podaj obmocje... Select objects: 1 found
Pokažemo vse elemente (to čke) v risbi in zaklju čimo z Enter Ob pravilnem postopku, se na koncu zapiše naslednje: Sortiranje profilov... Profil: 79
- 79 -
Osnove programa PLATEIA Zapis vzdolžne osi: OS1:...OK. Zapis prečnih osi, ki pripadajo osi: OS1:... OK Zapis stacionaž pre čnih osi: OS1:... OK
Izrisani prečni profili:
Dobili smo tri nove datoteke, v katerih so zapisani vzdolžni profili (VZD), prečni profili (PRE) in podatki za prečne osi (STA). Podatke iz teh datotek uporabimo pri obdelavi pre čnih in vzdolžnih profilov. Na sliki se izrišejo pomožne črte za določitev stacionaž prečnih osi. 9. Prečne profile določimo z ukazom Osi\ Prečne osi\ ....s podatki iz datoteke < - STA (21H2). Odpre se dialogno okno Izris prečnih osi iz datoteke •
>>Vhodna Datoteka : Pokažemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.sta
•
Potrdimo z OK
Pravokotno na vzdolžno os se izrišejo pre čne osi, ki so oštevil čene tako, da se oznake ujemajo s podatki situacijskih to čk. Vsaka točka ima tudi atribut, ki pove v kateri profil spada.
- 80 -
Osnove programa PLATEIA
8. VZDOLŽNI PROFIL Modul VZDOLŽNI PROFILI programa PLATEIA 6.0 je namenjen izrisu vzdolžnih profilov cest, železnic, vodotokov in drugih nizkogradniških objektov (mostov, tunelov...). Podatki za izris vzdolžnih profilov se najhitreje pripravijo z ustreznimi ukazi v modulih Situacija in Osi programa PLATEIA 6.0. Lahko pa jih pripravimo tudi v ustreznih podatkovnih datotekah »ro čno« z urejevalnikom besedil. Modul VZDOLŽNI PROFILI omogoča hiter in natančen interaktivni ali paketni vnos terenskih črt in tangent, izris nivelete, izra čun prečnih sklonov na osnovi tlorisnega poteka osi, izra čun preplastitev obstoječih cest in hitri izra čun količin izkopov in nasipov.
8.1 IZDELAVA VZDOLŽNEGA PROFILA ZA NOVO GRADNJO Ta lekcija nas nau či, kako se s programom Plateia izdela vzdolžni profil za novogradnjo. Preden začnemo z izdelavo vzdolžnega profila moramo poznati tlorisni potek osi ceste. Na osnovi digitalnega modela reliefa (DMR) in poteka osi v tlorisu dobimo višinski potek terena v osi naše trase (glej 6. Vajo). To bomo uporabili za izdelavo nivelete ceste. Ponovimo postopek za dolo čitev projekta. 1. Izberemo ukaz Vzdolžni profil\ PROJEKT\ PROJEKT (31A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut8.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor8\ in potrdimo z OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor8 \ potrdimo v Geo Engineeringu Projekt z OK .
- 81 -
Osnove programa PLATEIA S tem smo dolo čili projekt Tut8 in delovno podro č je projekta Tut8. 1. Poženemo ukaz Upravljalec osi (31B1) izberemo OS1 in potrdimo z OK .
2. Kategorija ceste (31B2) je Cesta 3.razreda, Vrsta terena Gričevnat
3. Vnesemo tabelo, tako da poženemo ukaz Vzdolžni profil\ TABELA\ VNOS TABEL (31C1). Odpre se dialogno okno Vnos tabel in potrdimo z OK
- 82 -
Osnove programa PLATEIA
S tem postopkom smo vnesli tabelo v risbo. 4. Z ukazom Merilo (31D) lahko dolo čimo horizontalno in vertikalno merilo, ime profila ter upoštevanje reaktorjev. V modulu Vzdolžni profili imajo reaktorji predvsem funkcijo samodejnega brisanja vseh elementov, povezanih z izbranim elementom. Npr.: če z AutoCAD-ovim ukazom ERASE zbrišemo terensko črto, se ob aktivnih reaktorjih pobriše tudi vsebina ustreznih rubrik. Če je v risbi ve č načrtov, lahko njihove parametre pregledujemo s pomo č jo tipke Tabela….
Vzdolžni profil lahko rišemo v poljubnem horizontalnem in vertikalnem merilu. Program predlaga Horizontalno merilo 1:1000 in Vertikalno merilo 1:100, vendar ju lahko spremenimo npr. na 1:2000 in 1:500. Nastavitev merila vpliva vp liva na gostoto izrisa vzdolžnega profila. Tabela za izris vzdolžnega profila je vedno enaka, zato se za razli čna horizontalna merila v tabelo vrišejo razli čno dolgi odseki. 5. Teren vnesemo z ukazom Vzdolžni profil\ Teren\ VNOS TERENA (31E1). Ukaz prebere vhodno datoteko VZD in v tabelo izriše terensko črto. Ko poženemo ukaz VNOS TERENA < VZD (31E1), se prikaže naslednje dialogno okno:
- 83 -
Osnove programa PLATEIA •
>> Teren: datoteka se nahaja na C:\TUTORIAL\Tutor8\ C:\TUTORIAL\Tutor8\ Tut8.vzd, iz katere preberemo podatke o terenu
•
Seznam terenski črt: seznam sekcij v izbrani datoteki VZD
•
Tipi črt terena: izberemo tip črte v primeru ve č terenskih črt
•
Potrdimo z OK .
Izris terena:
6. Ukaz Preme in krivine < - OS (31F) omogoča shematični izris horizontalnih elementov ceste zaradi lažje predstave horizontalnega poteka osi ceste. Po zagonu ukaza Preme in krivine (31F) v dialognem oknu podamo ime datoteke OS in izberemo rubriki za shemati čni izris horizontalnih elementov ter tabeliranje stacionaž glavnih elementov. Horizontalni potek ceste je pomemben pri izra čunu prečnih nagibov. V dialogno okno Preme in krivine vnesemo naslednje: •
>>Os: C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.os C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.os
•
Potrdimo z OK .
- 84 -
Osnove programa PLATEIA
S pomoč jo oddaljenosti vozlišč črte horizontalnih elementov od simetrale rubrike Preme in krivine lahko vizualno ugotavljamo relativna razmerja med velikostmi radijev, krožnih lokov in prehodnic.
7. Poženemo ukaz Vzdolžni profil\ Tangenta\ INTERAKTIVNI VNOS TANGENT (31G1). Tangente, bomo vnašali v vzdolžni profil, s podajanjem temenskih to čk s pomoč jo miške. Točke vnašamo od leve proti desni (v smeri ve čanja stacionaže). Temenske to čke lahko vnašamo z enostavnim pokazovanjem to čk oziroma si lahko pomagamo z dolo čanjem parametrov. Če v ukazni vrstici vtipkamo P (kot Parametri) se odpre dialogno okno, kjer lahko določimo posamezne ali kombinacijo dveh parametrov. Izrisane tangente:
Okno, ki se pojavi poleg kazalca miške imenujemo ToolTtip in v njem so zapisani naslednji podatki: •
Stacionaža
•
Višina
•
horizontalna razdalja
•
razdalja – dolžina tangente
•
vertikalna razdalja
•
naklon
- 85 -
Osnove programa PLATEIA Primer okna prikazuje spodnja slika.
8. Poženemo ukaz Vzdolžni profil\Tangente\ Tabeliranje tangent moramo pokazati mesto shemati čnega tabeliranja tangent.
(31G4). Po sprožitvi ukaza,
9. Z ukazom Interaktivni vnos zaokrožite v (31H1) v načrt vnesemo posamezno zaokrožitev nivelete in jo tabeliramo. Najprej pokažemo teme zaokrožitve. Pri pokazovanju temena je vklopljeno lovljenje to čk tipa ENDPOINT . Nato v dialognem oknu podamo •
Oznako zaokrožitve: 1
•
Izberemo način vnosa zaokrožitve: Radij.
•
Potrdimo z OK
S pritiskom na levi gumb miške oziroma z vnosom konkretne vrednosti enega od parametrov se zaokrožitev končno izriše. Na koncu podamo še to čko za izris tabele s podatki o zaokrožitvi. V vsaki tabelici so lahko naslednji podatki o zaokrožitvi: •
T
oznaka zaokrožitve,
•
R(m)
•
µ
(%)
radij zaokrožitve (Rkk – konkavni, Rkv - konveksni), razlika naklonov tangent,
- 86 -
Osnove programa PLATEIA •
tg(m)
horizontalna projekcija polovice zaokrožitve,
•
a(m)
višinska razlika med temenom in zaokrožitvijo,
•
KM stacionaža temena,
•
H(m)
nadmorska višina temena,
•
L(m)
dolžina zaokrožitve.
Če smo se med konstruiranjem zaokrožitve zmotili pri podajanju kakega parametra, lahko postopamo na dva na čina: •
popravimo zaokrožitev z ukazom Spreminjanje radija zaokrožitve (31I1) ali
•
premaknemo teme zaokrožitve z ukazom Premik temena zaokrožitve (31I2).
10. Ko smo vnesli zaokrožitve nivelete, lahko sprožimo ukaz Vzdolžni profil\ Niveleta\ Tabeliranje nivelete (31H6). V temenih brez zaokrožitve se upošteva radij zaokrožitve. Program izračuna višine nivelete v profilih terena in jih zapiše v rubriko KOTE NIVELETE. Program označi tudi minimume in maksimume na zaokrožitvah nivelete, ugotovi najnižjo in najvišjo točko na niveleti in šrafira obmo č ja vkopa in nasipa. V našem primeru ozna čimo Najvišja in najnižja to čka nivelete in Območ ja vkopov in nasipov.
Prikaz Najvišje in najnižje točke nivelete.
Prikaz Območ ja vkopov in nasipov v vzdolžnem profilu.
- 87 -
Osnove programa PLATEIA
11. Ukaz Vzdolžni profil\ Širine robov in trakov ceste\ VNOS ŠIRIN < - SIR (31J1) je namenjen vnosu črte širin trakov ceste. V modulu Vzdolžni profili so širine trakov ceste PLINE elementi. Vsaka stran ceste, leva in desna, ima poljubno število trakov.in poljubno širino. Vhodne podatke v datoteki širin trakov ceste, lahko uporabnik pripravi sam ro čno, lahko pa so rezultat ukaza Zapis širin ceste -> SIR (21L6) v modulu Osi. Datoteka z zapisom širin se nahaja C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.sir.
Program v rubriki širine ceste, izriše črti širin ceste za levo in desno stran ter tabelira širino ceste v prečnih profilih terena.
Širine ceste upoštevamo pri: •
•
•
izračunu višinskih razlik med terenom in niveleto ter robovi ceste; Tabeliranje in zapis DH -> DH (31O3); zapisu višinskih razlik med terenom in niveleto ter robovi ceste v datoteko za kasnejši izris plastnic; Podatki za izris plastnic / debelina nadsloja -> QS (31O4); tabeliranju višin robov ceste in izris robov; Tabeliranje trakov in robov ceste
- 88 -
(31M);
Osnove programa PLATEIA •
zapisu višin robov ceste in izrisu robov v datoteko za kasnejši izris plastnic; Podatki za izris plastnic na voziš ču -> QS (31R2);
•
izračunu višine nivelete pri preplastitvah; Izračun tangent/Nivelete -> TAN (31O2);
•
tabeliranju prečnih sklonov; Tabeliranje prečnih nagibov (31K5) in
•
zapisu podatkov v datoteko pisanega vzdolžnega profila; Pisani vzdolžni profil -> VP (31N).
12. Ukaz Vzdolžni profil\ Širine robov in trakov ceste\ Vnos razširitev < - RAZ (31J2) je namenjen vnosu črte razširitev ceste. V modulu Vzdolžni profili so razširitve ceste PLINE elementi. Vsaka stran ceste, leva in desna, ima svojo črto razširitev. Vhodne podatke v datoteki razširitev ceste, lahko uporabnik pripravi sam ro čno, lahko pa so rezultat ukaza Izračun in zapis razširitev -> RAZ (21L1) v modulu Osi. Datoteka z zapisom razširitev se nahaja C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.raz.
Program v rubriki Razširitve ceste, izriše črti razširitev ceste za levo in desno stran, ter tabelira razširitve ceste v pre čnih profilih terena. V tem primeru so razširitve ni č.
13. Ko poženemo ukaz Vzdolžni profil\ Pre čni nagibi\ RA ČUN IN VNOS PRE ČNIH NAGIBOV (31K1) se odpre dialogno okno Račun in vnos pre čnih nagibov. Po vnosu prem in krivin obi čajno obdelujemo prečne nagibe cestiš ča. Prečne nagibe lahko program izračuna po veljavnih predpisih (diagrami radij/hitrost/pre čni nagib) ali pa jih že pripravljene oz. izračunane včita iz datoteke tipa PNG. Pri izračunu prečnih nagibov imamo ve č možnosti. V dialogno okno Račun in vnos prečnih nagibov vnesemo naslednje: •
>>Os: C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.os
•
Tip: enostranski
•
Dolžina prehodne rampe: Brez prehodne rampe
•
Korekcija prehodnic: Brez korekcije
•
Označitev skrajnih voznih trakov: TRAK_L1 in TRAK_D1 - 89 -
Osnove programa PLATEIA •
Potrdimo z OK
14. S skupino ukazov Vzdolžni profil\ Robniki\preskoki\ Robniki / preskoki (31L1) določimo vertikalne preskoke med trakovi. S preskoki opisujemo robnike ali katerekoli druge vertikalne preskoke cestišča. Podatki o preskokih se z uporabo ukaza 31N zapišejo v datoteko VP s katero cestišče vnesemo v prečne profile. Ko poženemo ukaz 31L1 se odpre dialogno okno Določanje preskokov med posameznimi trakovi. •
Pritisnemo gumb PLOČNIK
V zavihku delta h (razlika v višini med sosednjima trakovoma) vnesemo naslednje podatke: •
Izračun novih vrednosti: Vrednost 0.12
•
Vnesene parametre izračunamo z Izvrši
V zavihku delta x (razmik, med dvema trakovoma) vnesemo naslednje podatke:
- 90 -
Osnove programa PLATEIA •
Izračun novih vrednosti: Vrednost 0.02
•
Vnesene parametre potrdimo z Izvrši
Potrdimo z OK . Odpre se dialogno okno v katerem ozna čimo trak, ki ga želimo tabelirati. V našem primeru PLOČNIK .
- 91 -
Osnove programa PLATEIA Pomen parametrov prikazuje naslednja slika.
15. Ko je konstruiranje nivelete kon čano in so izra čunani prečni nagibi, ter so znane širine ceste, shranimo podatke o cestišču v datoteko tipa VP. Z ukazom Vzdolžni profil\ PISANI VZDOLŽNI PROFIL - > VP (31N) se odpre dialogno okno Zapis datoteke pisanega vzdolžnega profila. •
>>Pisani vzdolžni profil:C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.vp
9. REKONSTRUKCIJE Skupina ukazov Rekonstrukcije omogoča uporabniku enostavnejše projektiranje preplastitev obstoječih cest. Ukaz Izris obstoječega prečnega sklona < - PRE (31O1) je namenjen ugotavljanju obstoječih prečnih sklonov vzdolž cestiš ča. Nova cesta naj bi se čimbolj prilegala obstoje či. Z ukazom Izračun tangent/nivelete - > TAN (31O2) izračunamo višine nivelete v profilih terena, če poznamo minimalno višino preplastitve. Za izvrednotenje višinskih razlik med staro in novo cesto uporabimo ukaz Tabeliranje in zapis DH - > DH (31O3). Ponovimo postopek za dolo čitev projekta 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se Geo Engineering Projekt. T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut 9.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami.
- 92 -
Osnove programa PLATEIA 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor9\ in pritisnemo OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor9 \ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut9 in delovno podro č je projekta Tut9. 1. Izberemo ukaz Situacija/ Vnos to čk/ PAKETNI VNOS TOCK< - XYZ (11F1). Datoteka s točkami se nahaja C:\ TUTORIAL\ Tutor9\ Tut9.xyz.
S pomoč jo podatkov o osi obstoječe ceste, skonstruiramo os nove ceste tako,da se ta čim bolj ujema z obstoječo in ustreza predpisom. Nova os za ta primer je že pripravljena, zato jo bomo samo prebrali iz datoteke C:\TUTORIAL\Tutor9\Tut9.os. 2. Izberemo ukaz Osi/ PROJEKT/ PROJEKT (21A). 3. Izberemo ukaz Osi/ Glavni elementi/ Paketni vnos glavnih elementov < - OS
- 93 -
(21E5).
Osnove programa PLATEIA 4. Izberemo ukaz Osi/ Glavni elementi/ VZDOLŽNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV (21G1).
5. Izberemo ukaz Osi/ Zapis profilov/ ZAPIS PROFILOV IZ TO ČK SITUACIJE - > VZD , PRE, STA (21K6). Nastanejo datoteke tipa VZD, PRE, STA.
6. Poženemo ukaz modul Vzdolžni profil in prijavimo se na projekt. V Upravljalcu osi izberemo trenutno os OS1. 7. V risbo vnesemo Tabelo in Teren.
- 94 -
Osnove programa PLATEIA 8. Z ukazom Vzdolžni profil\ Rekonstrukcije\ Izris obstoječega prečnega nagiba < - PRE (31O1) lahko izrišemo obstoje či prečni nagib, ki ga izra čunamo na osnovi geodetskih posnetkov obstoje če ceste. Geodetski posnetek, pripravljen v obliki datoteke tipa PRE, predstavlja vhodni podatek za izra čun prečnega sklona. Naslednja skica prikazuje primer izračuna prečnega sklona na enem od posnetih profilov ceste.
9. Ko smo izračunali obstoječe prečne nagibe in sprojektirali nove, moramo za obnovljeno cestišče določiti še višino nivelete. To naredimo z ukazom Vzdolžni profil\ Rekonstrukcije\ Izračun tangente/nivelete - > TAN (31O2). Ob predpostavki, da ho čemo cesto preplastiti s slojem asfalta ustrezne minimalne debeline, moramo ugotoviti to čko, ki pri projektiranem prečnem sklonu najbolj dvigne koto nivelete. Odpre se dilogno okno Izračun tangente / nivelete. •
>> Prečni profil: C:\TUTORIAL\Tutor9\Tut9.pre
•
Potrdimo z OK
Program izračuna višino nove nivelete za vsako terensko to čko; posebej za levo od osi in posebej za desno od osi. Ugotovi najve č ji višini nivelete za levo in desno stran ter na koncu vzame največ jo. Podobno kot pri ukazu Izris obstoječega prečnega sklona < - PRE (31O1) je pomembno, katere točke upoštevamo pri izračunu preplastitve. Ker se preplastitev izvaja samo na cestiš ču, program upošteva vse to čke, ki imajo atribut ROBCESTE ali CESTISCE . Z izklopom gumba Omejitev širine cestišča lahko izračun preplastitve razširimo na vse to čke v profilu.
- 95 -
Osnove programa PLATEIA 10. Za ta primer imamo pripravljeno niveleto. Datoteka se nahaja na C:\TUTORIAL\Tutor9\Niveleta.tan. Z ukazom Vzdolžni profil/ Niveleta/ PAKETNI VNOS TANGENTE IN NIVELETE < - TAN (31H3) vnesemo niveleto v risbo.
11. Ukaz Vzdolžni profil\ Rekonstrukcije\ Tabeliranje in zapis DH - > DH (31O3) je namenjen ugotavljanju višinskih razlik med terenom in cestiš čem v osi ter na robovih cestiš ča. Podatke o terenu program prebere iz datoteke tipa PRE, podatke o cestiš ču pa dobi iz na črta vzdolžnega profila (niveleta, pre čni skloni, širine ceste). •
>> Višinske razlike: Podamo vhodno datoteko C:\ TUTORIAL\ Tutor9\Tut9.dh
•
Vklopimo gumb za Zapis višin v datoteko.
•
Potrdimo z OK.
10. 3D MODEL CESTE PLATEIA nam omogoča pogled cestnega telesa na enostaven na čin. Seveda moramo prej sprojektirati cesto do dolo čene faze. Ko imamo vse potrebno, da poznamo lego cestnega telesa v prostoru, začnemo s pripravo podatkov za vizualizacijo. Obseg priprave podatkov je odvisen od
- 96 -
Osnove programa PLATEIA tega, kako realno sliko želimo. Za ta primer smo že pripravili površino terena s programom QuickSurf. S PLATEIO smo pripravili 3D črte nivelete, robov ceste, bankin, vkopov in nasipov. Na osnovi teh črt smo dopolnili obstoje či teren, tako da smo dobili takšno površino, kot bo po izgradnji ceste. Odpremo risbo, ki se nahaja na C:\ TUTORIAL\ Tutor10\ Tut10.dwg.
Ponovimo postopek za dolo čitev projekta in s tem prijavimo risbo Tut10.dwg. 1. Izberemo ukaz Osi\ PROJEKT\ PROJEKT (21A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut9.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor10\ in potrdimo z OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor10 \ pritisnemo Geo Engineeringu Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut10 in delovno podro č je projekta Tut10. 1. Poženemo ukaz Osi\ 3D model ceste\ Vizualizacija (21P3). Odpre se dialogno okno Vizualizacija: •
Izberemo gumb 3D os ceste in označimo vzdolžno os v risbi.
- 97 -
Osnove programa PLATEIA
2. Po označitvi vzdolžne osi, izberemo gumb Stojišče in podamo to čko stojišča.
V ukazno vrstico vnesemo: Nearest
Pokažemo točko na osi in potrdimo z Enter
- 98 -
Osnove programa PLATEIA 3. Izberemo gumb Gledišče in podamo to čko gledišča.
V ukazno vrstico vnesemo: Nearest
Pokažemo točko na osi in potrdimo z Enter.
- 99 -
Osnove programa PLATEIA 4. Odkljukamo okence pred izbiro Hide.
5. Pritisnemo gumb Pokaži.
- 100 -
Osnove programa PLATEIA
Ukaz Vizualizacija omogoča, da se sprehajamo vzdolž osi ceste, posamezne poglede lahko pobarvamo ali jim skrijemo nevidne robove, sli čice pa shranimo v obliko SLD. Sli čice lahko nato hitro pregledujemo z ukazom VSLIDE.
11. PREČNI PROFILI Modul PREČNI PROFILI programa PLATEIA 6.0 je namenjen izdelavi na črtov prečnih profilov za potrebe projektiranja cest ali drugih nizkogradniških objektov. Prečne profile obdelujemo na osnovi izra čunanih terenskih črt v prečnih profilih, nivelete in s pomoč jo elementov normalnega prečnega profila. Zelo pogosto iz pre čnih profilov izra čunavamo količine vkopov, nasipov in druge koli čine s pomoč jo funkcij za planimetriranje. Ponovimo postopek za dolo čitev projekta. 1. Izberemo ukaz Prečni profili\ PROJEKT\ PROJEKT (41A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut11.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ in potrdimo z OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor11 \ potrdimo v Geo Engineeringu Projekt z OK . S tem smo dolo čili projekt Tut11 in delovno podro č je projekta Tut11. 1. V Platei 6.0 je možno dolo čiti merilo tudi v modulu pre čnih profilov. Po zagonu ukaza Merilo (41B) se pojavi naslednje dialogno okno:
- 101 -
Osnove programa PLATEIA
Merilo nastavimo z vnosom merila oznak. Merilo se nastavi v na činu 1:x, kjer je x vrednost polja. Sedaj lahko poljubno nastavimo za vsako smer in sicer s faktorjema pove čave. Pri izbranem merilu oznak 1:200 in faktorju pove čave v X smeri 2, v Y pa 1, bo risba izrisana v horizontalnem merilu 1:100 vertikalno pa 1:200. 2. Ukaz Upravljalec osi (41C) je namenjen upravljanju z osmi, ki so prisotne v risbi. Preden začnemo s projektiranjem nove risbe moramo definirati os s katero bomo delali. V nadaljevanju se ukazi Prečni profili nanašajo na trenutno os. Izberemo lahko poljubno os.
Tabela je osnova za izris pre čnega profila. Vsaka risba lahko vsebuje poljubno število tabel za izris prečnih profilov. Ukaz VNOS TABEL (41D1) izriše raster tabel pre čnih profilov, v katerih se kasneje obdelujejo pre čni profili. 3. Ko poženemo ukaz VNOS TABELE (41D1), se prikaže dialogno okno Vnos tabele: •
•
•
Nastavitve za tabelo: oznaka nastavitve, ki dolo ča obliko tabele. Obliko tabele določamo z ukazom Urejanje rubrik (41D2) in jo shranimo z ukazom Shrani obliko tabele (41D3) Seznam rubrik in njihovi podatki : zaporedna številka, oznaka rubrik in višine rubrike v mm. Dodatne nastavitve: odpre se novo dialogno okno, v katerem dolo čimo dodatne parametre, ki vplivajo na obliko tabele in na raster pre čnih profilov.
- 102 -
Osnove programa PLATEIA
•
>> PRE: vhodna datoteka C:\ TUTORIAL\ Tutor11\Tut11.pre v kateri so shranjeni podatki o terenu
•
Število vrstic: število vrstic v rastru profilov je 3.
•
Število kolon: število kolon v rastru profilov je 5.
•
Potrdimo z OK
•
In podamo zgornji levi vogal rastra profilov
•
Izračunaj širino obmo č ja profila: izračuna najmanjšo potrebno širino pre čnega profila.
- 103 -
Osnove programa PLATEIA Ukaz izriše prazne tabele pre čnih profilov na delovno površino.
4. Ukaz VNOS TERENA (41E1) je namenjen samodejnemu vnosu terenskih črt in simbolov v načrt prečnih profilov za poljubno število zaporednih profilov. Terenske črte se rišejo od začetnega senzorja do kon čnega senzorja. Če podamo senzor, ki v risbi ne obstaja, ali v datoteki PRE ni izbranega profila, se program ustavi. V kolikor je v nekem profilu teren že izrisan, se najprej obstoje či teren pobriše, nato se izriše novi. Ko poženemo ukaz VNOS TERENA (41E1), se prikaže dialogno okno Vnos terena: •
Vhodna datoteka : C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ Tut11.pre
•
Potrdimo z OK
- 104 -
Osnove programa PLATEIA
Vnos terena:
5. Preden uporabimo ukaz VNOS CESTIŠČ A (41F1) , moramo imeti pripravljeno datoteko tipa VP s podatki o višini nivelete, pre čnih nagibih in širini cestiš ča, ki jo izdela ukaz PISANI VZDOLŽNI PROFIL (31N) v modulu Vzdolžni profili. Ko poženemo ukaz VNOS CESTIŠČ A (41F1), se prikaže dialogno okno Vnos prometnih pasov: •
>>VP: datoteka s podatki o cestiš ču C:\TUTORIAL\Tutor11\Tut11.vp
- 105 -
Osnove programa PLATEIA •
Potrdimo z OK
Izris cestišča v prečne profile:
Sedaj imamo pripravljene vse podatke za obdelavo pre čnih profilov. Za obdelavo prečnih profilov imamo na voljo dva na čina: profile razdelimo na obmo č ja, posnamemo Makro za izris prečnih profilov. Večina ukazov v modulu Prečni profili ima del dialognega okna rezerviranega za dolo čanje območ ja obdelave. Območ je obdelave nam pove, v katerih profilih se bo dolo čen ukaz izvedel. Del dialognega okna za dolo čanje območ je izgleda takole: •
•
Območ ja obdelave določimo z naslednjim postopkom: •
•
•
Izberemo gumb Določi Odpre se dialogno okno Določi območ je Izberemo Dodaj
- 106 -
Osnove programa PLATEIA
Odpre se dialogno okno Dodaj in v njega vnesemo: •
•
Oznaka območ ja: Nasip Seznam profilov : 9 - 13
V našem primeru, profile razdelimo na tri obmo č ja:
NASIP: 9 – 13 MEŠAN: 14 – 20 VKOP: 21 - 23 S tem postopkom smo dolo čili tri območ ja obdelave. •
•
•
Postavimo se na poljubni pre čni profil, ki se nahaja v nasipu. 6. Poženemo ukaz Prečni profili\ NPP elementi\ Bankina (41G1). Najprej v dialognem oknu določimo parametre bankine, nato pa v risbi z miško izberemo NPP element na katerega se bankina priključuje. Poleg elementa moramo podati tudi to čko vnosa bankine. Ukaz izriše bankino le v tiste pre čne profile na območ ju obdelave, v katerih se nahaja izbrani NPP element. Odpre se dialogno okno Bankina. Postopek izrisa leve bankine: •
Izberi območ je: NASIP
•
Pogoji: Riši v nasipu
•
Nagib bankine: Nagib je konstanten
•
Potrdimo z OK
- 107 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element:
Pokažemo element TRAK_L1. Pokaži točko:
Pokažemo točko vnosa bankine – skrajna leva to čka (endpoint) cestiš ča. Postopek ponovimo tudi na desni strani.
7. Ukaz Prečni profili\ NPP elementi\ Brežina (41G2) vnese brežino v pre čne profile na določenem območ ju obdelave. Ko ukaz poženemo, najprej v dialognem oknu dolo čimo potrebne parametre, nato v risbi z miško izberemo NPP element, na katerega se brežina priključuje. in to čko vnosa brežine. Po zagonu ukaza 41G2 se odpre dialogno okno Brežina: •
Izberi območ je: Nasip
•
Način izrisa: Do humusa v nasipu, do terena v vkopu
•
Pogoji : Riši v nasipu
•
Potrdimo z OK
- 108 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element:
Pokažemo Bankino Pokaži točko:
Pokažemo točko vnosa leve brežine – skrajna leva to čka (endpoint) bankine.
Postopek ponovimo tudi na desni strani. 8. Izberemo ukaz Prečni profili\ NPP Elementi\ Zgornji ustroj (41G4). Odpre se dialogno okno Zgornji ustroj: •
Način obdelave: Vsi profili
•
Način izrisa: Izberi elemente
- 109 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: Izberi prvi element:
Pokažemo TRAK_L1 Izberi drugi element:
Pokažemo TRAK_D2 in potrdimo z Enter Program avtomatsko izriše Zgornji ustroj. Postopek ponovimo še za PLOČNIK . 9. Postopek vnosa zgornjega ustroja ponovimo: •
Način obdelave: Vsi profili
•
Nastavitve: a (debelina) = 10cm
•
Način izrisa: Izberi element
•
Potrdimo z Ok
- 110 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: Izberi prvi element:
Pokažemo belo črto pod TRAK_L1 Izberi drugi element:
Pokažemo belo črto pod TRAK_D2 in potrdimo z Enter 10. Izberemo ukaz Spodnji ustroj (41G5) in odpre se dialogno okno Planum. •
Način obdelave: Vsi profili
•
Nastavitve: a = 54cm
•
Potrdimo z OK
•
In označimo TRAK_L1, TRAK_D2
Izpis v ukazni vrstici: Izberi prvi element:
- 111 -
Osnove programa PLATEIA Pokažemo belo črto pod TRAK_L1 Izberi drugi element:
Pokažemo belo črto pod TRAK_D2 in potrdimo z Enter Izrisan Zgornji ustroj in Spodnji ustroj.
Skupino ukazov Urejanje elementov NPP, bomo najprej uporabili za oblikovanje profilov v nasipu.
11. Poženemo ukaz Prečni profili\ Urejanje elementov NPP \ Podaljšaj (41I2) in prikaže se dialogno okno Podaljšaj, v katerem določamo območ je profilov, na katerem želimo podaljšati NPP elemente. Nato z miško izberemo mejni rob in NPP element, ki ga želimo podaljšati do mejnega roba. Ukaz deluje enako kot AutoCad-ov ukaz EXTEND. Ukaz uporabimo za podaljšanje brežine. •
Način obdelave: Med profili
•
Potrdimo z OK
12. Ukaz Prečni profili\ Urejanje elementov NPP \ Obreži (41I1) deluje enako kot AutoCAd-ov ukaz TRIM. Element lahko obrežemo med enim ali dvema mejnima robovoma. Ko poženemo ukaz 41I1, se prikaže dialogno okno, v katerem dolo čimo območ je profilov, na katerem želimo obrezati NPP elemente. •
Način obrezovanja elementov : Obreži element vmes
- 112 -
Osnove programa PLATEIA
Izberi prvi mejni rob:
Izberi drugi mejni rob:
Izberi element, ki ga želiš obrezati:
Obrezani element.
13. Ponovno poženemo ukaz Obreži, le da v tem primeru izberemo: •
Način obrezovanja elementov : Obreži element na koncu
Select objects:
Izberi element, ki ga želiš obrezati:
- 113 -
Obrezani element
Osnove programa PLATEIA Postopek ponovimo tudi za oblikovanje spodnjega ustroja.
14. Ukaz Prečni profili\ NPP Elementi\ JAREK (41G6) izriše jarek v prečne profile na določenem območ ju obdelave. Jarek sestavljajo trije elementi: prva brežina, dno in druga brežina. Ukaz za risanje jarkov deluje podobno kakor ostali ukazi za risanje NPP elementov . Razlika je v tem, da je potrebno poleg elementa na katerega se jarek priklju čuje, izbrati še element, ki služi kot osnova za dolo čanje globine jarka. Ko ukaz poženemo, se prikaže dialogno okno, v katerem določimo potrebne parametre: •
Način obdelave: Nasip
•
Druga brežina: Riši do terena
•
Dno: Krožno
Ko smo določili parametre v dialognem oknu, program od nas zahteva (v tabeli je prikazan postopek izrisa jarka):
- 114 -
Osnove programa PLATEIA Izberi element na katerega se priključuje jarek: z miško izberemo NPP element, na katerega se jarek priključuje,
Pokaži točko vnosa jarka: z miško pokažemo točko vnosa jarka
Izberi referenčni element za dolo čitev globine: z miško izberemo NPP element, ki služi kot osnova za določanje globine jarka,
Pokaži točko, glede na katero se meri globina jarka: z miško pokažemo točko. Globina jarka se določa glede na pokazano točko
Program izriše jarek.
- 115 -
Osnove programa PLATEIA Postavimo se na poljubni pre čni profil, ki se nahaja v vkopu. Profili, ki se nahajajo v vkopu imajo izrisano cestišče, spodnji in zgornji ustroj. Profile v vkopu izrišemo s pomo č jo ukaza Vnesi blok (41GB).
Bloki, ki so bili uporabljeni v tem primeru so bili že vnaprej dolo čeni. Postopek za pripravo bloka: •
•
•
•
•
Odpremo novo risbo v AutoCAD – u. Zrišemo poljubni NPP element (v našem primeru drenaža). V ukazno vrstico napišemo BASE in pritisnemo Enter. Podamo točko vnosa. Risbo shranimo. 15. Poženemo ukaz Prečni profili\ NPP Elementi\ Vnesi blok Blok:
(41GB),
odpre se dialogno okno
•
Način obdelave: VKOP
•
>>DWG: izberemo koritL.dwg (C:\ TUTORIAL\Tutor11\koritL.dwg)
•
Pogoji : Riši v vkopu
•
Način izrisa: Eksplodiraj
•
Potrdimo z Ok
- 116 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element:
Pokažemo TRAK_L1 (rdeča barva) Pokaži točko:
Pokažemo skrajno levo to čko. Postopek ponovimo še za desno stran (z blokom na C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ koritD.dwg).
16. Poženemo ukaz Prečni profili\ NPP Elementi\ Bankina (41G1). Odpre se dialogno okno Bankina. •
Način obdelave: Vkop
•
Nastavitve: b = -6 %
•
Pogoji : Riši v vkopu
•
Nagib bankine :Nagib je konstanten
•
Potrdimo z OK
- 117 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element:
Pokažemo koritnico Pokaži točko:
Pokažemo rob koritnice 17. Poženemo ponovno ukaz Prečni profili\ NPP Elementi\ Brežina (41G1) in odpre se dialogno okno Brežina: •
•
• •
Način obdelave : Vsi profili Način izrisa: Do humusa v nasipu, do terena v vkopu Pogoji: Riši v vkopu Potrdimo z Ok
- 118 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element:
Pokažemo bankino Pokaži točko:
Pokažemo skrajni rob bankine 18. Poženemo ukaz Prečni profil\ Urejanje NPP elementov\ Podaljšaj (41I2). Z ukazom 41I2 podaljšamo brežini do spodnjega ustroja.
19. Ponovimo ukaz Prečni profili\ NPP Elementi\ Vnesi blok (41GB), le da bomo v tem koraku vnesli drenaže v risbo. Drenaže so bile narisane naknadno in se nahajajo na C:\TUTORIAL \Tutor11\ drenL.dwg in drenD.dwg.
- 119 -
Osnove programa PLATEIA 20. Z ukazom Prečni profili\ Urejanje NPP elementov (41I) dokončno oblikujemo izrisane prečne profile (obrežemo spodnji ustroj, obrežemo zgornji ustroj ki sega v koritnico,…).
Končni izgled prečnega profila v vkopu.
21. Ukaz Prečni profili\ NPP Elementi\ HUMUSIRANJE (41GA) izriše humus v pre čne profile. Ko poženemo ukaz se odpre dialogno okno Humusiranje: •
Način obdelave: Vsi profili
•
Nastavitve: a = 0.2 cm
•
Stran humusiranja : zgoraj
•
Potrdimo z Ok
Pomembno je to, da so izbrani elementi združeni (uporaba OSNAP funkcij). Ukaz namre č izbrane elemente najprej združi v polilinijo (PLINE), jo vzporedno premakne in eksplodira, tako da nastanejo obi čajne linije.
- 120 -
Osnove programa PLATEIA Označimo izrisani jarek in potrdimo z Enter
Izris humusa
Humusirati je potrebno, tudi brežine nasipov in vkopov. Za oblikovanje humusa uporabimo ukaze Urejanje NPP elementov Izberi prvi element: pokažemo bankino Izberi drugi element: pokažemo črto, ki predstavlja humus
Dokončna oblika jarka
- 121 -
Osnove programa PLATEIA
11.1 SAMODEJNO KOTIRANJE NPP V tej skupini se nahajajo ukazi za samodejno kotiranje in tabeliranje elementov pre čnega profila. Kotiramo in tabeliramo lahko samo NPP elemente. Izdelani so ukazi za kotiranje nagiba, dolžine in višine ter ukaz za tabeliranje oddaljenosti in višine poljubne to čke. Na razpolago imamo tri na čine kotiranja: •
• •
Kotiranje nagiba Kotiranje dolžine Kotiranje višine 1. Ukaz Kotiranje nagiba (41J1) kotira nagib izbranega NPP elementa v območ ju prečnih profilov. Ko ukaz poženemo, najprej v dialognem oknu dolo čimo potrebne parametre, nato v risbi z miško izberemo NPP element. Kota nagiba se nariše nad srednjo to čko elementa. Ukaz deluje samo nad obi čajnimi linijami, medtem ko krožnih lokov in polilinij ni mogo če kotirati. Program izriše koto v vse pre čne profile, na določenem območ ju obdelave, v katerih se nahaja izbrani NPP element.
V ukazni vrstici se izpiše naslednje: Izberi element:
Pokažemo TRAK_L1 S pokazovanjem program izpisuje kote nagiba.
Podobno kotiramo dolžino in višino.
11.2 PLANIMETRIRANJE Na osnovi izrisanih pre čnih profilov lahko natan čno izračunamo količine izkopov, nasipov in druge količine. Izračun planimetriranih koli čin se vrši na osnovi poligonskih črt, ki jih imenujemo - 122 -
Osnove programa PLATEIA planimetrirne poligonske črte. Planimetrirne poligonske črte predstavljajo meje za posamezne planimetrirane količine. Za količine, kjer merimo površino, so to sklenjene poligonske črte, za količine, kjer merimo dolžino, pa so to nesklenjene poligonske črte. Planimetriranje v modulu Prečni profili izvajamo v naslednjem zaporedju : •
Najprej izrišemo planimetrirne poligonske črte za vsak profil in za vsako koli čino na ustrezni risalni ravnini. Za izris planimetrirnih poligonskih črt v vsakem posameznem profilu sta na voljo ukaza AVTOMATSKO (41M1) in ROČNO (41M2) planimetriranje. Preverjanje planimetrirnih poligonskih črt lahko izvajamo z ukazom Preverjanje poligonov.
Nato za vse profile: izvrednotimo planimetrirane koli čine z ukazom Izvrednotenje površin - > PLA (41M6), ki hkrati še zapiše rezultate v risbo in datoteko tipa PLA. Lahko pa za vsak profil posebej izvrednotimo površine z ukazom Izvrednotenje površin za posamezni profil (41M8). •
Na koncu še izra čunamo celotne koli čine z ukazom Izračun kubatur (41M9). Dobra stran planimetriranja s planimetrirnimi poligoni je ta, da lahko pripravimo planimetrirne poligone na ustreznih risalnih ravninah poprej, preden izvršimo izvrednotenje koli čin in to za vse prečne profile. To nam omogo ča, da v primeru napa čnih planimetrirnih poligonov slednje popravimo in ponovno izvrednotimo koli čine. Posamezne planimetrirne poligonske črte so prikazane v različnih barvah, kar omogo ča dober pregled in enostavno ugotavljanje napak. Postavimo se na Prečni profili\ Planimetriranje\ AVTOMATSKO (41M1). Samodejno planimetriranje je v splošnem razdeljeno v dva tipa: planimetriranje površine in planimetriranje dolžine. Pri vsakem tipu lahko na ve č različnih načinov določimo planimetrirni poligon. Vsi ti na čini so vezani na NPP elemente v profilu. Planimetrirali bomo humus, jarek in tampon. 1.
HUMUS
1. Po zagonu ukaza 41M1 se odpre dialogno okno Izris PLA poligonov •
Način obdelave: Nasip
•
Tip plan. Količine: Dolžina x debelina
•
Način obdelave plan. Poligona : Niz NPP elementov
•
Ime plan. Količine: Ih
•
Dodatne nastavitve: 0.2
•
Potrdimo z Ok
- 123 -
Osnove programa PLATEIA
NPP elementi morajo biti izbrani zaporedno, t.j. v takšnem zaporedju kot si sledijo. Program izriše planimetrirani humus v zeleni barvi. 2.
JAREK
1. Po zagonu ukaza 41M1 se odpre dialogno okno Izris PLA poligonov •
Način obdelave: Nasip
•
Tip plan. Količine: Površina
•
Način obdelave plan. Poligona : Notranja točka
•
Ime plan. Količine: jarek
•
Potrdimo z Ok
- 124 -
Osnove programa PLATEIA
Izberemo planimetriranje Med dvema poligonskima črtama in vključimo planimetriranje pod referenčnim poligonom. Po pritisku tipke OK podamo poligon, ki ga želimo planimetrirati v naslednjem vrstnem redu: Označimo referenčni poligon
Označimo prvo brežino jarka
- 125 -
Osnove programa PLATEIA Označimo dno jarka
Označimo drugo brežino jarka in pritisnemo ENTER.
Planimetrirana količina jarka se izriše in šrafira.
3.
TAMPON
1. Po zagonu ukaza 41M1 se odpre dialogno okno Izris PLA poligonov
•
Način obdelave: Vsi profili
•
Tip plan. Količine: Površina
•
Način obdelave plan. poligona : med dvema poligonskima to čkama
•
Ime plan. Količine: Nasip
- 126 -
Osnove programa PLATEIA •
Dodatne nastavitve: Nad referenčnim poligonom
•
Potrdimo z Ok
V tabeli je prikazan postopek planimetriranja tampona: Označimo referenčni poligon.
Z miško označimo polilinije kjer nas zanima plan. količina. Črte moramo pokazati v pravilnem vrstnem redu.
Program po pritisku na Enter planimetrira in šrafira željeno plan. količino.
11.3 IZVREDNOTENJE POVRŠIN Ukaz IZVREDNOTENJE POVRŠIN (41M6) izvrednoti planimetrirne poligone ter rezultate shrani v datoteko tip PLA in izpiše v risbo. Ko ukaz poženemo, v dialognem oknu dolo čimo ustrezne parametre, v enem izmed profilov pa dolo čimo točko kamor se izpišejo rezultati. Rezultati izvrednotenja se izpišejo v vse profile na obmo č ju obdelave.
- 127 -
Osnove programa PLATEIA Ukaz IZVREDNOTENJE POVRŠIN Z IZVLEČKOM KOORDINAT (41M7) izvrednoti planimetrirne poligone ter izpiše v risbo rezultate in koordinate vozliš č planimetrirnih koli čin. Ko ukaz poženemo, v dialognem oknu dolo čimo ustrezne parametre, v enem izmed profilov pa dolo čimo točko kamor se izpišejo rezultati. Rezultati izvrednotenja se izpišejo v v se profile na obmo č ju obdelave.
12. MAKRO Pri vnosu in obdelavi NPP elementov se pojavijo postopki (zaporedja), ki se ponavljajo pri mnogih projektih. S skupino ukazov Makro (41H) shranimo postopek vnosa in obdelave NPP elementov. Takšne postopke imenujemo makroji. Makro se zapiše v bazo in ga lahko poženemo pri obdelavi naslednjega projekta. V makrojih so lahko shranjeni samo deli obdelave (na primer vnos zgornjega in spodnjega ustroja) ali pa celotna definicija normalnega pre čnega profila. Pri zahtevnejših obdelavah nam je v pomo č makro editor s katerim urejamo obstoje če makroje ali pišemo nove. Makroji so napisani v sintaksi Visual Basic-a z dodanimi funkcijami za izris in obdelavo NPP elementov. Uporabnik lahko tako uporablja vso funkcionalnost Visual Basic-a. Ve č o programiranju v Visual Basicu je na voljo v številnih knjigah o tem programskem jeziku. Za vajo imamo že pripravljeno risbo MAKRO.dwg, ki jo odpremo in se prijavimo na projekt.
Z ukazom Posnemi makro (41H1) začnemo s snemanjem makro zapisa. Od trenutka ko sprožimo ukaz program beleži vse ukaze iz skupine 41G in 41I. Po zagonu ukaza se pojavi naslednje dialogno okno: •
Oznaka novega makro zapisa: TUTORIAL
Po zagonu ukaza se pri čne snemanje makro zapisa. Pri ukazih iz skupine 41G in 41I se v
- 128 -
Osnove programa PLATEIA zgornjem desnem delu dialognega okna prižge indikator snemanja makra. Primer prikazuje naslednja slika:
Rdeč napis RECORDING pomeni, da se vrši snemanje makro zapisa. Poleg napisa RECORDING je modra tipka s katero lahko prekinemo s snemanjem makra podobno kot z ukazom Končaj snemanje (41H2). 2. Profile izrišemo po postopku, ki je opisan v Vaji 11. 3. Z ukazom 41H2 končamo snemanje makra. Po zagonu ukaza se makro zapis doda v bazo makro zapisov, ki smo jo navedli v ukazu 41H1.
Risbo shranimo pod novim imenom MAKRO1.dwg 4. Ponovno odpremo MAKRO.dwg. Z ukazom 41H3 predvajamo posneti makro. Po zagonu ukaza se pojavi naslednje dialogno okno. •
Način obdelave: Vsi profili
•
Makro: Briši vse NPP elemente
- 129 -
Osnove programa PLATEIA
13. UREJANJE OSI Ponovimo postopek za dolo čitev projekta. 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut13.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\TUTORIAL\Tutor13\ in potrdimo z OK . Odpremo modul Situacija. 1.
Naložimo QuickSurf 5.1 , tako da se postavimo na Situacija\QuickSurf 5.1\ NALOŽI (11L1 )
2. Po naložitvi QuickSurfa 5.1 se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ Čitaj digitalni model reliefa < - QSB (11LK) se odpre dialogno okno Read QSB file. Pokažemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor13\ 3DRobovi.qsb in pritisnemo Open. 3. Poženemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ PLASTNICE
(21LA).
Odpremo modul Osi 4. Prijavimo se na projekt. 5. V Upravljalcu osi določimo novo os TUT in potrdimo z OK . 6. Določimo kategorijo ceste in poljubno število trakov, njihovo širino in oznako:
- 130 -
Osnove programa PLATEIA
7. Poženemo ukaz GLAVNI ELEMENTI\ INTERAKTIVNI IZRIS TANGENTNEGA POLIGONA Z GLAVNIMI ELEMENTI (21E3). Po zagonu se pokaže dialogno okno Izriši tangentni poligon: •
Podajanje glavnih elementov: Interaktivno
•
Potrdimo z Ok
V ukazni vrstici podamo to čke poligona: Prva točka ali [Poligon/Konec]: 3950,2199 Točka ali [Poligon/Konec]: 4358,1841 Točka ali [Poligon/Konec]: 4967,2091 Točka ali [Poligon/Konec]: 5042,2495 Točka ali [Poligon/Konec]: 5684,2603 Točka ali [Poligon/Konec]:k
Odpre se dialogno okno Urejevalnikom vozlišč [TS1]. Tipa vozlišča: •
Avto: vozlišče sestavljajo trije glavni elementi – prehodnica 1, krožni lok in prehodnica 2. Prehodnici lahko izklju čimo z opcijo Riši prehodnice. Če je opcija vklju čena podamo
- 131 -
Osnove programa PLATEIA razmerje R/A. Program bo v danem vozliš ču poiskal največ ji možen radij, ki še ustreza pogoju R/A. •
S tipkama Prejšnji in Naslednji se pomikamo med vozliš či tangentnega poligona. Program izbrano vozlišče označi z rdečim kvadratom.
Program avtomatsko izriše glavne elemente v risbo.
8. Poženemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ ZAPIS GLAVNIH ELEMENTOV V DATOTEKO - > OS (21E6).
9. Po uspešnem zapisu glavnih elementov v datoteko .OS, se postavimo na Osi\ Vzdolžna os\ VZDOLŽNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV (21G1). 10. Poženemo ukaz Osi\ Prečne osi\ NA ENAKOMERNI RAZDALJI (21H1). 11. Ko smo izrisali pre čne profile se postavimo na Osi\ Prečne osi\ POSTAVLJANJE OZNAK IN STACIJONAŽ NA PREČNE OSI (21H6). 12. Izberemo ukaz Osi\ PROJICIRANJE OSI NA DMR\ Projiciraj vzdolžno in vse prečne osi (21J1).
13. Z ukazoma 21K1 in 21K2 zapišemo vzdolžne in pre čne profile v datoteki tipa VZD in PRE.
- 132 -
Osnove programa PLATEIA 14. Poženemo ukaz Osi\ Obdelava robov in trakov ceste\ Izris robov in trakov < - RAZ (21L2). Odpre dialogno okno Izris robov in potrdimo z OK . Program izriše vozne pasove, ki so bili prej definirani z ukazom 21C3. 15. Zapis širine ceste - >SIR (21L6) omogoča določitev širine cestiš ča oziroma določitev oddaljenosti roba ceste od osi. Program je naredil novo datoteko TUT13.SIR v kateri so zapisane širine cestiš ča levo in desno v vsakem profilu. 16. Poženemo ukaz Osi\Obdelava robov in trakov ceste\ Izra čun in zapis razširitve - > RAZ (21L1). S tem ukazom zapišemo datoteko RAZ. S tem smo zaklju čili obdelavo cestišča v modulu osi.
Odpremo modul Vzdolžni profil . 17. Prijavimo se na projekt Tut13. 18. Poženemo ukaz Upravljalec osi (31B1) izberemo TUT in potrdimo z OK . 19. Kategorija ceste (31B2): Cesta 2.razreda, Vrsta terena: Gričevnat 20. Vnesemo tabelo tako da se postavimo na Vzdolžni profil\ TABELA\ VNOS TABEL (31C1). 21. Z ukazom Merilo (31D) lahko določimo horizontalno in vertikalno merilo, ime profila ter upoštevanje reaktorjev. 22. Teren vnesemo z ukazom Vzdolžni profil\ Teren\ VNOS TERENA (31E1). Ukaz prebere vhodno datoteko VZD in v tabelo izriše terensko črto.
- 133 -
Osnove programa PLATEIA 23. Ukaz Preme in krivine <- OS (31F) omogoča shematični izris horizontalnih elementov ceste zaradi lažje predstave horizontalnega poteka osi ceste. 24. Poženemo ukaz Vzdolžni profil\ Tangenta\ INTERAKTIVNI VNOS TANGENT (31G1). Tangente v vzdolžni profil vnašamo s podajanjem temenskih to čk s pomoč jo miške. 25. Poženemo ukaz Vzdolžni profil\Tangente\ Tabeliranje tangent
(31G4).
26. Poženemo ukaz Vzdolžni profil\ Niveleta\ INTERAKTIVNI VNOS ZAOKROŽITEV (31H1) in vnesemo zaokrožitve. 27. Ko smo vnesli zaokrožitve nivelete, lahko sprožimo Tabeliranje nivelete (31H6). 28. Z ukazom VNOS ŠIRIN < - SIR (31J1) vnesemo črte širin trakov ceste. 29. Z ukazom Vnos razširitev <- RAZ (31J2) vnesemo črte razširitev ceste. 30. Poženemo ukaz RA ČUN IN VNOS PRE ČNIH NAGIBOV (31K1) in vnesemo pre čne nagibe. 31. Z ukazom PISANI VZDOLŽNI PROFIL - > VP (31N) zapišemo datoteko VP za vnos cestiš ča v prečne profile.
Odpremo modul Prečni profili in odpremo prazno risbo. 32. Prijavimo se na projekt Tut13. 33. Z ukazom Upravljalec osi (41C) se prijavimo na os. 34. Z ukazom VNOS TABELE (41D1) vnesemo tabele. 35. Z ukazom VNOS TERENA (41E1) vnesemo teren. 36. Z ukazom VNOS CESTIŠČ A (41F1) vnesemo cestišče. 37. Poženemo ukaz Prečni profili\ Makro\ Predvajaj makro (41H3) in izberemo makro zapis TUTOR. Izrisani prečni profil:
- 134 -
Osnove programa PLATEIA
Izrisano imamo eno od možnih variant. Plateia nam ponuja možnost dodatnega oblikovanja in spreminjanja obstoje če osi. To nam ponuja skupina ukazov Urejanje glavnih elementov (21F), ki se nahaja v modulu osi. •
• •
•
•
Izris tangentnega poligona na osnovi glavnih elementov (21F1) Urejanje glavnih elementov v vozlišču tangentnega poligona (21F2) Premik vozlišča tangentnega poligona (21F3) Paralelni premik tangente tangentnega poligona (21F4) Dodajanje vozlišča tangentnega poligona (21F6)
V nadaljevanju obstoje čo os uredimo z navedenimi ukazi. Poljubno dodamo še eno vozliš če, drugo vozlišče pa poljubno premaknemo.
Od tu se celotni postopek v modulu Osi od to čke 8 naprej ponovi. V Vzdolžnih profilih ponovimo postopek in izrišemo vzdolžni profil tako, da dobimo spremenjeno datoteko tipa VP. vi. Pri izrisu prečnih profilov vnesemo tabele, teren, cestiš če in nato predvajamo makro, da dobimo pre čne profile izrisane na novi osi.
14. PROMETNA OPREMA Modul PROMETNA OPREMA programa PLATEIA 6.0 je sestavljen iz funkcij, ki nam pomagajo pri načrtovanju prometnih ureditev. Modul je sestavljen iz ve č funkcionalnih sklopov, kot so: talne označbe in signalizacija, vertikalna signalizacija, table in napisi za table, traktrise, otoki, zavijalne krivulje in krožna križiš ča.. Med novostmi in izboljšavami v modulu PROMETNA OPREMA iz verzije PLATEIA 5.0 na 6.0 so najpomembnejše: •
nov uporabniški vmesnik pri horizontalnih zavijalnih krivuljah,
- 135 -
Osnove programa PLATEIA možnost ročnega vodenja vozila pri horizontalnih zavijalnih krivuljah, vertikalne zavijalne krivulje, nov upravljalec s simboli za vnos prometnih znakov, talnih ozna čb,... Za primer je že pripravljena risba, ki nam pomaga, da imamo pravilne merske predstave. Hkrati je ta risba tudi podlaga za izris sledi, otokov, traktris,.... •
•
•
Odpremo risbo SLIKA1.dwg in ponovimo postopek za dolo čitev projekta. 1. Izberemo ukaz Prometna oprema\ PROJEKT\ PROJEKT (50A1) in odpre se Geo Engineering Projekt. 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpišemo ime projekta Tut14.prj in pritisnemo Save. 3. Določimo področ je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami. 4. Odpre se dialogno okno Delovno področ je. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor14\ in pritisnemo OK . 5. Ko smo določili delovno področ je C:\ TUTORIAL\ Tutor14 \ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK . S tem smo dolo čili projekt Tut14 in delovno podro č je projekta Tut14. 1. Z ukazom Prometna oprema\ Merilo (50B) lahko vplivamo na izris oz. velikost izrisa določenih oznak v ukazih modula Prometna oprema. Merilo vpliva na naslednje ukaze: •
50C ... Prometni znaki
•
50E4 ... Talne ozna čbe
Glede na nastavljeno merilo se v ustrezni velikosti vnese blok v risbo. 2. Ukaz Prometna oprema\ Traktrise\ Risanje traktris (50F1) nam odpre dialogno okno v katerem lahko izberemo, kakšne traktrise želimo konstruirati. Uporabljamo lahko navadno traktriso s tremi radiji, traktriso z dvema radijema, ali pa le krožni lok, ki se vpne med podani krivulji. Izbrano Traktriso potrdimo z OK.:
- 136 -
Osnove programa PLATEIA
Izpis v ukazni vrstici: Podaj vhodni rob:
Z miško pokažemo vhodni rob. Podaj izhodni rob:
Z miško pokažemo izhodni rob.
3. Ukaz Prometna oprema\ Otoki\ Mali otoki (50G1) nam odpre slede če dialogno okno:
- 137 -
Osnove programa PLATEIA
Po vpisu izbranih parametrov, le te potrdimo z OK. Izpis v ukazni vrstici: Podaj os stranske ceste, na kateri naj bo otok ( črta A na sliki) : Podaj rob ceste, na katero se priklju čuje otok (črta B na sliki) : Podaj rob levih zavijalcev, ki se izklju čujejo (črta C na sliki) : Podaj rob levih zavijalcev, ki se vklju čujejo (črta D na sliki) :
- 138 -
Osnove programa PLATEIA
Za prikaz slike, ki prikazuje pomen črt, ki jih je potrebno podati, lahko v vsakem od zgornjih korakov pritisnete Enter. 4. Ko izberemo ukaz Prometna oprema\Horizontalna signalizacija\ Zebra odpre sledeče dialogno okno:
Točke si morajo slediti tako, kot kaže slika v dialognem oknu.
- 139 -
(50E1),
se nam
Osnove programa PLATEIA
5. Ko poženemo ukaz Prometna oprema\Horizontalna signalizacija\ Talne označbe (50E4) se odpre dialogno okno Symbol Manager v katerem izberemo želeni znak. Znaki so razvrščeni po velikosti v stolpcih.
Ukaz Prometni znaki omogoča vnos in urejanje baze prometnih znakov. Ukaz uporablja program SYMBOL MANAGER. Opis delovanja SYMBOL MANAGER-ja se nahaja v uvodu.
- 140 -
Osnove programa PLATEIA
14.1 ZAVIJALNE KRIVULJE Odpremo risbo SLIKAkriv.dwg in jo prijavimo na projekt. 1. Ukaz Prometna oprema\ Horizontalne zavijalne krivulje\ Dinamične zavijalne krivulje (50K1) so namenjene analizi prevoznosti elementov ceste. Pot vozila lahko podajamo s polilinijo ali z ročnim vodenjem vozila. Po zagonu ukaza se pojavi dialogno okno za analizo zavijalnih krivulj.
•
Nastavitve krivulj: odpre se dialogno okno z nastavitvami parametrov zavijalnih krivulj. V dialogno okno vnesemo naslednje podatke: •
Izbrana os je: Prednja os
•
Korak v metrih: 1
•
Odmik od podane osi: -1,5
•
In potrdimo z OK
- 141 -
Osnove programa PLATEIA
•
•
Izberi polilinijo: izberemo polilinijo, ki dolo ča pot vozila.
Animacija: Z ukazom Animacija simuliramo gibanje izbranega vozila. Po izbiri tega ukaza program najprej izračuna zavijalne krivulje. Na ekranu se pojavi konzola za upravljanje vozila. •
•
Avtomatsko: Vozilo se samodejno pelje po podani poti Riši sled vozila: v vsakem koraku izriše vozilo tako, da dobimo sled vozila.
- 142 -