KAZENSKO PROCESNO PRAVO UVOD IN TEMELJNI POJMI Prvo poglavje: POJEM KAZENSKEGA POSTOPKA I.
DEFINICIJA KAZENSKEGA POSTOPKA
Kazenski postopek je celota dejanj, dejanj, ki jih sistematično jih sistematično opravljajo državni organi in drugi udeleženci v primeru utemeljenega utemelj enega suma, da je storjeno kaznivo dejanje, z namenom ugotovitve: (1) ali j e bil o kazni , kazni vo dejan dejan je res stor j eno (2) ali j e kazni kazni vo dejanj dejanj e stori l obdolženec, (3) ali so predpisih kazenske kazenskega ga mater mater i aln ega prava podani podani pogoj pogoj i , da se se stori tor i lcu izreče . kazenska kazenska sankcij a Dejanja državnih organov in drugih udeležencev v kazenskem postopku so pravno normirana. Imenujemo jih procesna jih procesna dejanja dejanja.. Procesno dejanje je aktivno ali pasivno voljno ravnanje procesnega udeleženca z določ določenim procesnim uč učinkom, ki je normirano s procesnim pravom. Državni organi v kazenskem postopku so sodišče, sodišče, državni tožilec in policija. Drugi udeleženci v kazenskem postopku so obdolženec, oškodovanec, prič priče, zagovornik,... Pravno normirana razmerja, ki nastajajo, se razvijajo in i n prenehajo zaradi delovanja državnih organov in drugih oseb v kazenskem postopku, so kazensko procesna razmerja. razmerja. Po več večinskem pojmovanju pojmovanju teorije je zastopano stališče, stališče, da je kazenski postopek enotno pravno razmerje med tožilcem, sodiščem sodiščem in obdolžencem, ki imajo eden nasproti drugemu določ določene pravice in dolžnosti, ki jih pravni red enim priznava in drugim nalaga – tristransko – tristransko pravno razmerje (tudi sodišče/sama sodišče/sama sodna dvorana je zgrajena z grajena v obliki trikotnika). II.
NALOGE IN SMISEL KAZENSKEGA POSTOPKA
Neposredni cilj kazenskega postopka je ugotoviti ugotoviti kaznivo dejanja in njegovega storilca ter mu izreč izreči kazensko sankcijo. SMISEL KP: resocializacija storilca; prevencija (specialna, generalna); generalna); ščiti dobrine, določ določa pogoje, pod katerimi posega v država definira k.d. in s tem ščiti pravice; ustvarja predvidljivost predvidljivost za storilca; zadosti žrtvi ali njenim bližnjim, njenim bližnjim, prepreč preprečuje samovoljo državnih organov v kazenskem postopku… kazenskem postopku… NAMEN PREISKOVALNIH PREISKOVALNIH DEJANJ: DEJANJ: zbiranje dokazov. NAMEN OMEJEVALNIH OMEJEVALNIH UKREPOV: zagotavljanje postopka. NALOGA KP je tudi tudi izenač izenačiti državo in posameznika (omejiti državo).
1
RAZLOGI ZA TO: -preprečitev krivih obsodb, -neenakost v osnovi med državo in posameznikom, -možnost zlorabe KP (nadzor). -sporni predmet je visoko v hierarhiji vrednot (po URS je lestvica vrednot sledeča 1. življenje, 2. telesna celovitost, 3. Svoboda), FUNKCIJE KAZENSKEGA POSTOPKA SO: (1) je sredstvo boja zoper kriminaliteto, (2) zaščitna funkcija = varstvo določene družbene in državne pravne ureditve, (3) garantna funkcija = zagotavljanje človekovih pravic in pravne varnosti, (4) vzgojna funkcija – kazenski postopek je sorazmerno neprijeten za obdolženca, zato ima tudi, če je obdolženec v resnici storil k.d., a tega ni bilo možno dokazati in je zato prišlo do oprostilne ali zavrnilne sodbe ali ustavitve postopka, specialno preventivno vlogo (možno je pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal k.d. zaradi neprijetnosti samega postopka). Vendar ne moremo govoriti o vzgojni funkciji, če je obdolženec tudi dejansko nedolžen – v tem primeru ima kazenski postopek zanj tudi v primeru ugodnega izida večinoma hude in težko popravljive posledice (izguba družbenega ugleda, težave v službi, neutemeljene govorice in namigovanja,...), ki jih poskušamo omiliti. Kdor je bil neupravičeno obsojen za k.d. ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico biti rehabilitiran, pravico do povrnitve škode in druge pravice, ki jih določa zakon. (5) funkcija varstva človekovih pravic in svoboščin – kazenski postopek ima hkrati nalogo zagotoviti osebam, udeleženim v postopku, njihove temeljne pravice, med katerimi je najbolj pomembna pravica do obrambe. Te pravice imenujemo procesne garancije. Nihče ne sme biti obsojen, dokler ni na predpisan način ugotovljena njegova krivda. Tudi dejansko krivemu storilcu je treba zagotoviti pravičen obseg represije, kot je določen v zakonu. (6) določi pogoje pod katerimi lahko posega v pravice; predvidljivost za storilca
III.
VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKA
V našem pravu imamo 3 vrste pravih kazenskih postopkov: (1) redni ali splošni kazenski postopek, (2) skrajšani ali sumarni kazenski postopek, (3) kazenski postopek proti mladoletnikom. 1. Redni kazenski postopek je predviden za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora. Opravlja se z vsemi formalnostmi in z upoštevanjem vseh načel kazenskega procesnega prava. Razdeljen je v več stopenj ali stadijev. 2. Skrajšani (sumarni) kazenski postopek je predviden za k.d., za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let. Ne vključuje vseh formalnosti kot redni postopek. Njegova struktura je bolj enostavna. Ni treba opraviti preiskave in ni dovoljen ugovor zoper obtožbo. V našem pravu poznamo skrajšani postopek, ki opušča fazo glavne obravnave – takšni skrajšani postopki obstajajo tudi v angloameri-škem pravu, če se obdolženec pred sodiščem izreče za krivega ( plea of guilty).
2
