SISTEM VARSTVA NARAVE V SLOVENIJI
znak varstva narave
oktober 2006
AVTORJI: Mladen Berginc, univ. dipl. prav. & mag. Jelka Kremesec – Jevšenak, univ. dipl. prav. & mag. Jana Vidic, univ. dipl. biol. S prispevki in nasveti k posameznim poglavjem je sodelovala Alma Vičar, univ. dipl. arh.
UREDILA: Jana Vidic IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana LEKTORIRANJE: Mira Turk Škraba OBLIKOVANJE: Littera picta d. o. o. TISK: Littera picta d. o. o. NAKLADA: 500 izvodov FOTOGRAFIJE so podarili: Jana Vidic, Mladen Berginc (str. 4141- levo spodaj), arhiv upravljavcev zavarovanih območij (str. 80)
KARTE: Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje (str. 43, 44, 62, 66, 79), zavod RS za varstvo narave (str. 108)
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.1(497.4) BERGINC, Mladen Sistem varstva narave v Sloveniji / [avtorji Mladen Berginc & Jelka Kremesec-Jevšenak Kremesec-Jevšenak & Jana Vidic]. – Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, 2007 ISBN 978-961-6392-52-5 1. Gl. stv. nasl. 2. Kremesec Jevšenak, Jelka 3. Vidic, Jana, 1959233997568
»... Nekateri so bili mnenja, da naj pridejo pod zaščito samo naravne redkosti, drugi so glasovali za naravne zanimivosti, tretji za naravne lepote in četrti, ki so končno zmagali, za naravne znamenitosti. Tak Takoo moremo v Sloveniji zavarovati samo tiste naravne objekte, ki so znameniti zaradi kake svoje posebnosti. Druge države nimajo zakonov o varstvu naravnih redkosti ali zanimivosti, ampak zakone o varstvu narave…
… In tak zakon bi potrebovali tudi v Sloveniji, kajti pojem »narava« je najširši in bi zadoščal za vse potrebe novodobne varstvene službe…
… Z razglasitvijo samostojnega zakona o varstvu narave in ustanovitvijo samostojnega zavoda bi nam bila dana možnost, da bi varstvo narave sistematično izgradili in bi bili kos nalogam, ki jih postavlja pred nas novo življenje.« Angela Piskernik - Iz zgodovine slovenskega varstva narave, Varstvo narave II-III, 1963 – 1964
KAZALKE: so napotilo do pravnih določil ali do podrobnih informacij. "
P = Glej predpis! (popolne navedbe predpisov so navene v poglavju VI. Viri in literatura)
"
SPLET= Glej svetovni splet!
"
LIT= Glej literaturo! (praviloma publikacije, ki jih je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor)
"
PUB = Glej poglavje na strani te publikacije!
Okrajšave: ZON – ZVO – ZVPJ – MOP – ARSO – ZRSVN –
Zakon o ohranjanju narave Zakon o varstvu okolja Zakon o varstvu podzemnih jam Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje Zavod RS za varstvo narave
SISTEM VARSTVA NARAVE V SLOVENIJI S U B J E K T I
KAZALO I. UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 II. VAR VARSTVO STVO NARAVE V PRETEKLOSTI PRETEKLOSTI.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
P R E D M E T I
III. POJEM IN CILJ VARSTVA VARSTVA NARAVE NARAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 IV. POLOŽA POLOŽAJJ VARST VARSTVA VA NARAVE V SLOVENSKEM PRAVNEM REDU Ustava Republike Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mednarodno Mednarod no pravo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pravo Evropske Evropske unije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Upravno pravo. pravo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Civilno in kaznovalno-p kaznovalno-prekrškovno rekrškovno pravo pravo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
14 15 16 17 18
V. SISTEM VARSTVA VARSTVA NARAVE NARAVE IN NJEGOVA NJEGOVA PRAVNA UREDITEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
V N R A E D R N A O V N T E E
R A Z N B O O I V T R S S T K N A O S T
Preglednica: Predpisi Predpisi s področja področja varstva varstva narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
1 SUBJEKTI VARSTVA NARAVE. NARAVE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 2 PREDMETI, NAČIN IN UKREPI VARSTVA NARAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.1 NARAVNE VREDNOTE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Prepoznavanje naravnih vrednot. Prepoznavanje vrednot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Postopek Postop ek določitve naravnih naravnih vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pogled v register naravnih naravnih vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varstvo Varst vo naravnih vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pravne posledice posledice statusa naravnih naravnih vrednot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pravni vidik vpliva na lastninsko pravico na zemljiščih, ki so naravne nar avne vred vrednote note.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uničene ali poškodovane poškodovane naravne naravne vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naravne vrednote vrednote in kulturna kulturna dediščina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Raba naravnih naravnih vrednot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Minerali Mine rali in fosili fosili . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
36 38 43 44 46 46 47 47 47 48
2.2 BIOTSKA RAZNOVRSTNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 VARSTVO RASTLINSKIH IN ŽIVALSKIH VRST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Splošno varstvo varstvo rastlinskih rastlinskih in živalskih vrst. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ravnanja z živalmi živalmi v zatočišču za živali živali prostoživečih prostoživečih vrst vrst.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posebno Poseb no varstvo rastlinskih in živalskih živalskih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zavarovane Zavaro vane rastlinske rastlinske in živalske živalske vrste. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
52 53 54 56
U K R E P I
Z A V A R O V A N J E P R N O A R Č A R M T I O R V A A N N J E J E I N O R G A N I Z I R A N O S T F I N A N C I R A N J E
Varstvoo ogroženih Varstv ogroženih rastlinskih in živalskih živalskih vrst v zvezi s trgovino trgovino.. . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 VARSTVO EKOSISTEMOV EKOSISTEMOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
Ekološko pomembna območja Ekološko območja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Posebna varstvena območja (območja Natura Natura 2000) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
2.3 UKREPI UKREP I VARSTVA NARAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 NEPOSREDNI UKREPI VARSTVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Pogodbeno varstvo in skrbništvo. Pogodbeno skrbništvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Začasno zavarovanje zavarovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obnovite Obno vitev. v. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zavaro Zava rovanj vanjee . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obveznost ugotovitve prisotnosti območij z varstvenim statusom in ocene stanja ohranjenosti ohranjenosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Omejitev ogledovanja ogledovanja in obiskovanja obiskovanja naravnih naravnih vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Omejitev ravnanj, ki ogrožajo ogrožajo zavarov zavarovane ane živalske vrste vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Omejitev ravnanj, ki ogrožajo ogrožajo zavarov zavarovane ane rastlinske rastlinske vrste. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Označitev Označi tev v nara naravi. vi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . POSREDNI UKREPI VARSTVA. . . . . . . . . . . . . . . . .
81 81 81 81 82
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Naravovarstvene smernice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naravovarstvene Presoje sprejemljivosti sprejemljivosti planov planov in posegov posegov v naravo naravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dovoljenje za poseg poseg v naravo naravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naravovarstveno Naravov arstveno soglasje. soglasje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Odprava škodljivih škodljivih posledic posledic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Omilitveni Omili tveni inin izravnal izravnalni ni ukrep. ukrep. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IZVEDBENI UKREPI VARSTVA
70 71 71 71
82 85 88 88 89 89
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89
Zakonita predkupna predkupna pravica pravica.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vpis varstvenega statusa za nepremičnine na zavaro zavarovanih vanih območjih v zemljišk zeml jiškoo knjigo knjigo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Soglasje upravne enote pravnemu prometu z nepremičninami na zavarovanih zavarovanih območjih območ jih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Omejitev pravnega pravnega prometa prometa z državno lastnino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razlastitev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obvezni odkup zaradi omejitev lastninske lastninske pravice pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Odškodninskee odgovornosti države in lokalne Odškodninsk lokalne skupnosti skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
89 90 90 91 91 91 91
2.4 UKREPI VARSTVA VARST VA NARAVE IN DRUGA PODROČJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Raba nara naravnih vnih dobrin dobrin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varstvoo kulturne dediščine Varstv dediščine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Načrtovanje in urejanje urejanje prostora prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gradnja Grad nja objekto objektov. v. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
94 96 96 97
Preglednica: Ukrepi Ukrepi varstva v povezavi povezavi s predmeti varstva varstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
3 PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE NAČRTOVANJE VARSTVA NARAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Podatkovne baze Podatkovne baze predmetov predmetov varstva varstva narave narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Programi in načrti varstva narave narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Spremljanje stanja stanja ohranjenosti ohranjenosti narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1011 Poročanje Por očanje o stanju ohranjenosti ohranjenosti narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
4 ORGANIZIRANOST VARSTVA VARSTVA NARAVE NARAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Državni zbor RS. Državni RS. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Vlada RS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Ministrst Minis trstvo vo za okolje okolje in pros prostor tor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Sektor za naravo naravo v Direktoratu Direktoratu za okolje okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Sektor za ohranjanje ohranjanje narave na Agenciji Republike Republike Slovenije Slovenije za okolje. . . . . . . . . . . . . . . . 105 Upravne Upr avne enote. enote. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1066 Izvajalci nalog na podlagi podlagi javnega pooblastila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Zavod Republike Republike Slovenije Slovenije za varstvo varstvo narave narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1077 Upravljanje zavarovanih območij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Javni zavodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Koncesionarji Koncesio narji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Inšpektorat Republike Republike Slovenije Slovenije za okolje in prostor prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Carinska uprava uprava Republike Republike Slovenije Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Generalna policijska policijska uprava. uprava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Izvajalci neposrednega neposrednega nadzora nadzora v naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Društva, ki delujejo v javnem interesu interesu na področju ohranjanja ohranjanja narave narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Zastopniki interesov interesov ohranjanja ohranjanja narave narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
5 FINANC FINANCIRANJE IRANJE VARSTVA VARST VA NARAVE NARAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 VI. VIRI IN LITERATURA. LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 VII. PRILOGA. PRILOGA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Preglednica: POMEMBNEJŠI DOGODKI NA PODROČJU VARSTVA NARAVE OD KONCA KONCA 19. 19. STOLETJA DO LETA LETA 2006. 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
I. UVOD Ideje o varovanju narave so se pojavile, ko so se začeli kazati prvi resni negativni pojavi in znaki brezobzirnega človekovega ravnanja z njo, povezanega z naglim ekonomskim razvojem, zlasti pospešeno generiranim z intenzivno industrializacijo. Začetne korake varstva narave so naredili napredni posamezniki, ki so z opisovanjem naravnih lepot in z opozarjanjem o njihovem ogrožanju ter z javnimi pobudami za njihovo varovanje poskušali obvarovati posamezne dele narave. V dobrih sto letih se je prvotna nepovezana in na razgledane posameznike vezana ideja začela širiti in povezovati. Najprej na ravni posameznih držav, nato kontinentov in kasneje na svetovni ravni. Značilno in po svoje paradoksalno je dejstvo, da je naravovarstvo svoje prve začetke in tudi kasnejše največje vplive imelo prav tam, kjer je bila narava najbolj uničena ali prizadeta zaradi gospodarskega razvoja. Ekonomska razvitost družbe in razvitost naravovarstvene ideje sta se izkazali za premo sorazmerno povezani: večje je uničevanje, odzivnejša je javna zavest. Sodobna civilizacija v svojem skokovitem razvoju povzroča sami sebi in celotnemu delovanju narave strahovite težave z dolgoročnimi in zelo težko predvidljivimi posledicami. Izredno nagla rast prebivalstva, vedno hitrejša produkcija, rastoča poraba fosilnih goriv, uničevanje gozdov, tanjšanje ozonske zaščite, povečevanje toplogrednih plinov, ki so vzrok za nepredvidljive in nenadne klimatske spremembe, so le nekatere od teh velikih težav in problemov. Soočeni smo z uničevanjem okolja in biotske raznovrstnosti. Svet se upravlja neorganizirano, neracionalno in lahkomiselno lahkomiselno,, v veliko škodo človeštva. Srž problema tiči nedvomno v poudarjeno materialistično-ekonomskem materialistično-ekonomskem razvoju družbe, v katerem se zelo malo upoštevajo neekonomske vrednote in dolgoročne koristi prihodnjih generacij.
Verjetno se človeštvo še nikoli doslej ni tako zaskrbljeno spraševalo, kako naprej. Kako zagotoviti svoj prihodnji obstoj in obvladati razvoj, ne da bi uničili korenin lastni civilizaciji? Dolga desetletja je nevarnost atomskega holokavsta grozila človeštvu, danes je osrednji problem človeka varovanje okolja in narave, kjer se mora odvijati in razvijati življenje vseh živih bitij. S slabšanjem življenjskih razmer drugim bitjem ogrožamo njihov in lastni obstoj. Dramatičnosti teh dogajanj so v svetovnem merilu postajala vedno bolj povezana s skrbjo za z a ohranitev biotske raznovrstnosti. raznovrstn osti. Trud in zavzemanje za učinkovito izvajanje mednarodnih konvencij in drugih dogovorov, številni novi programi, vsakoletne konference in druga pomembna tovrstna srečanja poudarjajo skrb in odkrita prizadevanja, da bi zaustavili negativne trende, ki jih ljudje ljudj e povzročamo v naravi. Del odgovorov in rešitev na te velike probleme leži v
drugačnem odnosu do narave in spremenjenem obnašanju človeka do drugih bitij v njej. Mednarodna prizadevanja so se strnila v podpisu Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 1992. S konvencijo je naravovarstvo napravilo svoj največji mednarodnopolitični razvojni zamah. Na globalni ravni je prinesla tako pomembne obveznosti, da je s tem dozorel čas za kasnejšo prenovitev in učvrstitev ideje in ciljev varstva narave. V ta čas so bila vključena tudi slovenska prizadevanja za prenovo varstva narave in vzpostavitev novega celovitega sistema, tako na vsebinskem kot organizacijskem področju. Kot rezultat prizadevanj je nastal nast al Zakon o ohranjanju narave, ki je bil sprejet leta 1999. Zakon je v pravni red vnesel najširšo možno pravno regulacijo tega področja, kar jih je Slovenija kdajkoli imela. Neskromno lahko rečemo, da je bilo s tem dosež doseženo eno tisto, k čemer so stremeli vsi dotedanji rodovi varstvenikov narave. S tega ozira je nastali sistem logična posledica vseh dosedanjih zgodovinskih zgodovins kih dosežkov vsake od generacij, ki je težila k temu cilju in vlagala svoja prizadevanja v skrb za čim boljše varovanje narave. Namen te publikacije je na zelo strnjen način podati pre-
gled strokovnega, pravnega in organizacijskega sistema obstoječega varstva narave. Zgrajen je na temeljih strokovnih spoznanj preteklega naravovarstvenega dela in je umeščen in vpet v družbeno pravni red, obstoječ in značilen za to obdobje. Posebno pomembno vlogo pri oblikovanju sistema je poleg mednarodnih pogodb, posebej konvencije o biološki raznovrstnosti, imel pravni red Evropske unije, ki je postal obvezujoč z vstopom Slovenije vanjo. Naravovarstveni sistem, ki ga poleg temeljnega Zakona o ohranjanju narave določajo še številni drugi predpisi, je izjemno kompleksen. Povezan in prepleten je s številnimi drugimi sektorskimi sistemi siste mi znotraj okoljskega področja in tudi drugimi zunaj njega.V vsakdanji uporabi teh predpisov, delovanju posameznih delov sistema, od strokovnih služb do nadzornih in drugih služb, ne nazadnje pa tudi pri delovanju nekaterih sektorjev znotraj Ministrstva za okolje in prostor naletimo na številna vprašanja, ki jih prinaša operativno izvajanje nalog s področja varstva narave. Za tako oblikovanim prikazom, ki nima namena komentirati posameznih vsebinskih rešitev ali obširneje pojasnjevati njihove namene in smiselnost, stoji le dolgoletna želja podati čim bolj jasen ter popoln sistemski pregled in opozoriti, kaj pomeni celovitost takega sistema, kam vse posega in kako ga razumeti ter uporabljati, da bo dosežen njegov ključni namen – učinkovito ohranjanje narave. Zato bo v korist in pomoč tistim, ki se dnevno poklicno ukvarjajo s tem področjem, in ne nazadnje tudi vsem, ki jim bo ta publikacija omogočila vpogled v področje, s katerim se srečujejo zgolj ljubiteljsko ali naključno.
II. VARSTVO NARAVE V PRETEKLOST PRETEKLOSTII Pravni in družbeni položaj ter pomen, ki ga je imelo varstvo narave v preteklih obdobjih slovenske zgodovine, nikoli ni bil raziskan celovito – niti po zgodovinski plati niti vsebinskoanalitično. To delo še čaka. Gotovo bo šele s temeljito obdelavo filozofskih, pravnih, ekonomskih, socioloških, kulturnih in drugih vidikov določenega družbenega trenutka v posameznem obdobju mogoče razbrati odnos do različnih institucionalnih oblik varstva narave. Hiter pregled pove, da smo imeli v preteklosti različne pristope do pravnega in institucionalnega reševanja varstva narave.
MED OBEMA VOJNAMA Naravovarstvena prizadevanja posameznikov so se strnila v prvi društveni slovenski organizaciji za varstvo narave – Odseku za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani leta l eta 1919. 1919. Najpomembnejše delo je bila Spomenica, ki jo je odsek leta 1920 predložil deželnii vladi. V njej je bil podan predlog za ustanovitev več deželn zavarovanih območij, za zavarovanje rastlinskih in živalskih vrst ter jam z jamsko favno ter program za popularizacijo varstva narave.
V naslednjih letih je bil uresničen le del programa iz spomenice. Zavarov Zavarovane ane so bile živalske in rastlinske vrste (28 živalskih vrst, vsi jamski hrošči, pajkovci in mehkužci ter 21 rastlinskih vrst), vzpostavljeno je bilo varovanje podzemnih jam (zlasti v smislu varovanja jamske favne), z DO PRVE SVETOVNE VOJNE Prve aktivnosti, ki bi jih lahko označili za začetek varstva narave zakupno pogodbo je bil vzpostavljen Alpski park v dolini progra-na ozemlju Slovenije, segajo v konec 19. in začetek 20. sto- Triglavskih jezer. Mnoge načrtovane aktivnosti iz progra letja. Deželne oblasti Avstro-ogrske monarhije so izdale prve ma Spomenice niso bile uresničene, verjetno predvsem varstvene predpise in okrožnice o varstvu koristnih ptic ter o zato, ker še ni bilo poklicne službe za varstvo narave, ki bi varstvu ogroženih ogroženih rastlinskih vrst (planike, Blagajevega volčina, izvajala za to potrebne operativne naloge (Piskernik, 1965; tise). Na prekomerno nabiranje teh rastlin ter na ogrožanje Peterlin, 1976, 1995) . nekaterih delov narave so že pred tem opozarjali naravoslovci, ljubitelji narave, planinci idr. Napredni posamezniki PO DRUGI SVETOVNI VOJNI so poskušali uresničevati ideje o zavarovanju posameznih Z vidika zakonodajne pristojnosti je imela Slovenija že kmanajvrednejših delov narave. Najbolj znan je predlog Antona lu po koncu druge svetovne vojne popolnoma samostojen Belarja za zavarovanje Doline Triglavskih jezer iz leta 1908. Iz in od takratne zvezne države Jugoslavije neodvisen sistem tega leta je tudi prva znana pobuda za varstvo jam. Takrat- reguliranja varstva narave in okolja. Ta sistem je bil sicer na slovenska naravovarstvena prizadevanja niso zaostajala vezan na določeno temeljno zakonodajo, kot na primer na za podobnimi v Evropi (Piskernik, 1965; Peterlin, 1976; 1976; Praprotnik & zakonodajo družbenega planiranja, vendar na konkretno tovrstno politiko zvezna država ni mogla vplivati. Skoberne, 1995; Simić, 2002) .
Planika (Leontopodium alpinum )
Blagajev volčin (Daphne blagayana), poleg planike prva zavarovana rastlinska vrsta na Kranjskem
Takoj Tak oj po vojni je bila ustanovljena ustanovlje na prva poklicna strokovna služba za področje varstva narave narave in sicer v okviru službe za varstvo kulturne dediščine. Sledilo je več predpisov o zavarovanju območij, med drugimi tudi o zavarovanju Doline sedmerih jezer za narodni park (1961), ter predpisov o varovanju rastlinskih in živalskih vrst. Na parkovnem področju je bilo razen omenjene redke izjeme prisotno izrazito neugodno ozračje za njihovo sprejemanje. Tako smo se krogu novoustanovljenih parkov na evropskem kontinentu priključili šele v zadnjih valovih teh aktivnosti. Če je na primer Velika Britanija takoj po drugi svetovni vojni naenkrat razglasila deset narodnih parkov, ki še danes tvorijo jedro parkovnega otoškega varstva, smo pri nas največje korake na tem področju naredili šele v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Z dvigom gospodarske rasti je tudi v Sloveniji posledično prihajalo do zahtev za VELIKE PROSTORSKE POSEGE, kot so bile hidroenergetske hidroenergetske gradnje, smučarski centri. Znane so tako bitke za ohranitev reke Soče, kjer so nameravali graditi g raditi velike energetske objekte, ali ideje o izkoriščanju Cerkniškega jezera, Planinskega polja, Bohinjskega jezera. O tem, kako
naj bi z žičniško infrastrukturo prepredli Triglavsko pogorje, gotovo pomni še kdo, ki je v tistih časih zagovarjal stališča za ali proti ali pa samo sledil razburkanim javnim polemikam. Za vsa ta odmevna dogajanja tedanjega časa je značilno, da so zelo vplivala na oblikovanje javnega mnenja in vedno večji pomen javnosti pri sprejemanju odločitev o takih posegih. Takrat je bilo maloštevilnim strokovnjakom strokovnjakom iz naran aravovarstva težko uveljavljati strokovne argumente proti močnim politično podprtim investitorjem (eden najbolj izpostavljenih in zaslužnih za vztrajanje na teh težko branljivih okopih naravovarstva naravova rstva je bil v tistih časih Stane Peterlin, takrat vodilni strokovnjak tega področja). Na koncu vseh teh zgodb je večinoma prevladalo naravovarstveno stališče. Nedvomno pa so tako nasilne ideje o velikih prostorskih posegih v razprave o pomenu varstva okolja in narave pritegnile tudi širšo javnost. Prek javne podpore in reakcije na take načrte so se skoraj hkrati porodile in ponekod tudi dozorele ideje in gibanja za ustanovitev večjih parkovnih območij ravno na teh območjih. Iz take situacije je izšel na primer Triglavski narodni park, izoblikovale izoblikovale pa so se tudi pobude za zavarovanje Cerkniškega jezera, Planinskega polja in še nekaterih drugih izjemnih delov narave. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta bila sprejeta dva sistemska zakona. zakona. Prvi, ki je poleg varstva delov narave urejal tudi varstvo narave v celoti, je bil Zakon o varstvu narave (1970). To je bil sodoben zakon, primerljiv s podobnimi predpisi drugod po Evropi. Na N a žalost pa ni bilo možnosti za njegovo izvajanje in je ostal bolj ali manj mrtva črka na papirju. S tem je bila nedvomno zamujena velika zgodovinska priložnost, da bi že takrat izpeljali vso potrebno organizacijo in potrebne podsisteme, s katerimi bi se uveljavila naravovarstvena dejavnost. Očitno takratno politično in družbeno ozračje za to še ni bilo ustrezno. Zakon o varstvu narave (1970) je urejal varstvo narave kot celote z namenom zagotavljanja naravnih pogojev za življenje in kulturnega razvedrila človeka. Varstvo narave se je izvajalo skladno z regionalnimi prostorskimi plani in urbanističnimi načrti ter ukrepi, ki jih je določal zakon. Zakonsko določeni nameni varstva narave so bili: vzdrževanje naravnega ravnovesja ter smotrno izkoriščanje narave in naravnih dobrin, ohranjanje značilnih podob posameznih pokrajinskih predelov ter zavarovanje naravnih znamenitosti in redkosti, ki imajo zaradi znanstvene in kulturno-prosvetne vrednosti ali zaradi posebnih lepot in rekreacijskih vrednosti poseben družbeni pomen. Glede na namen in predvideni pravni instrumentarij je utemeljena ugotovitev, da je bil to prvi normativni poskus celovitega varstva narave, ki ni temeljilo le na konzervatorskem principu varstva, temveč je gradilo varstvo tudi na mehanizmih urejanja prostora. prostor a. Naravni pogoji za življenje in kulturno razvedrilo človeka naj bi se zagotavljali z vzdrževanjem naravnega ravnotežja in smotrnim izkoriščanjem narave in naravnih dobrin. Zakon o varstvu narave ni zaživel ravno v delu, ki celovito ureja varstvo narave.
Na podlagi Zakona o varstvu narave sta bila leta 1976 sprejeta odloka o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. S tem je bil narejen pomemben korak na področju vrstnega vrstnega varstva, ki se je na tej podlagi kasneje dograjeval. Zakon o varstvu narave je leta 1981 nadomestil Zakon o naravni in kulturni dediščini, s čigar uveljavitvijo je prišlo pod vplivom Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine do nastanka pojma naravne dediščine ter do skupnega obravnavanja naravne in kulturne dediščine v enem zakonu. Glede na to, da zajema pojem naravne dediščine samo tiste nepremičnine, premičnine in njihove skupine, območja ali posamezne dele narave, ki imajo kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost za Slovenijo ali njeno ožje območje, je bil to korak nazaj od celovitega varstva narave, ki ga je uzakonjal Zakon o varstvu narave. S takim pristopom je bil iz pravnega in političnega ter posredno tudi iz ekonomskega in drugih sistemov izločen pojem narave v njeni sistemski in pojmovni celovitosti. V Zakonu o naravni in kulturni dediščini (1981) je bila naravna dediščina opredeljena kot geološke tvorbe, nahajališča mineralov in fosilov, geomorfološke oblike, površinski in podzemski kraški pojavi, soteske in tesni, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, močvirja in barja, barja , potoki in reke z obrežji, obrežji, morska obala, redki in značilni ekosistemi, življenjski prostori rastlinskih in živalskih živalski h vrst, reliktne, endemične, redke in značilne rastlinske in živalske vrste, drevesa, krajinska območja, razgledišča in izletišča, gorski vrhovi, objekti vrtne arhitekture in oblikovan oblikovanee narave. Zakon o naravni in kulturni dediščini ni vzpostavil pravno relevantnega dejstva ugotovitve obstoja naravne dediščine, ki bi na pravno nedvoumen način vzpostavil dediščinski varstveni status in posledično varstvo. Zakonska ureditev je izhajala iz varstva ex lege za vse stvari , ki imajo zakonsko določene lastnosti za nastanek naravne dediščine. Zaradi ustrezne ureditve v prostorski zakonodaji se je varstvo naravne dediščine v praksi prete pretežno žno uresničevalo le z usmeritvami za varstvo v prostorskih planskih in izvedbenih aktih. Tisti deli naravne dediščine, ki so imeli posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, so se po posebnem postopku razglašali za naravne znamenitosti. Naravne znamenitosti znamenitosti so bile po svojem namenu in obliki lahko naravni spomeniki, naravni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, zavarovane rastlinske in živalske vrste ter spomeniki oblikovane narave. Z aktom o razglasitvi naravne dediščine za naravno znamenitost se je na določenem območju narave vzpostavil poseben varstveni status, praviloma z namenom ohranitve območja v obstoječem naravnem naravnem stanju oziroma dopustitve odvijanja naravnih procesov procesov brez poseganja človeka. Obseg varstvenega statusa je bil določen z varstvenimi režimi, ki so se vzpostavili na zavarovanem območju. Med naravnimi znamenitostmi so imele poseben položaj zavarovane rastlinske in živalske vrste, ker se z
aktom o zavarovanju niso določala območja varovanja. Predmet varstva varstva so bile vrste, ki so bile zavarov zavarovane ane zaradi svoje redkosti ali ogroženosti, vsebina varstva pa so bila pravila ravnanja z osebki teh vrst. Posledično so se posebej kot naravne znamenitosti razglašali habitati populacij vrst, ki so bile zavarovane.
postavljena večja ločnica med varovanjem narave in varovanjem kulturne kulturne dediščine, s tem pa je bila omogočena tudi večja suverenost varstva narave in večja kreativnost pri umeščanju naravovarstvenih inštrumentov v družbeni sistem. Z reorganizacijo se je pričel proces vzpostavljanja službe
izvajanja tega zakona je značilno, da vse do sprejema zakona o regijskem parku Škocjanske jame leta 1996, torej v obdobju petnajstih let, na tej podlagi ni bilo zavarovano nobeno območje narodnega pomena. Pomanjkanje političnega posluha za tovrstno problematiko na kulturno upravnem nivoju, pomešanim z vrsto drugih varstvu narave popolnoma neskladnih nalog in pristojnosti, nemoč in nepovezanost stroke stroke ter odrivanje odgovornosti za operativno delovanje na lokalne skupnosti, so bili poleg poprej omenjenih slabosti tudi poglavitni vzrok za tedanjo slabo učinkovitost varstva narave v Sloveniji. Vse do leta 1993 se tudi ni izpopolnilo pravno varstvo vrst. V tem letu pa je bila sprejeta vladna uredba, s katero je bil bistveno razširjen seznam zavarovanih živalskih vrst,
V devetdesetih letih so bile notificirane oziroma ratificirane vse pomembne mednarodne konvencije s področja varstva narave. narave. S tem se je močno razširilo tudi slovensko
za področje varstva narave na vseh ravneh, strokovni, Na podlagi tega zakona je bilo zavarovanih nekaj večjih upravni in politični. in manjših zavarovanih območij narave. Za obdobje
zavarovane so bile skoraj vse vrste ptičev, prvič pa tudi zavarovane vse tri vrste velikih zveri, medved, volk in ris.
Za področje organiziranosti služb varstva narave je bilo značilno, da od samega začetka delovanja pa vse do devetdesetih let na upravno politični ravni področje varstva narave skorajda skorajda ni bilo pokrito. V šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih so se krepile strokovne službe. Poleg
naravovarstvene enote na republiškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine so pričele delovati tudi naravovarstvene enote na regionalnih zavodih, medtem ko je upravna raven ostajala podhranjena. Znanje o naravni dediščini se je na strokovni ravni povečevalo, izpopolnjevala se je metoda naravovarstvenega naravovarstvenega dela, številne strokovne pobude in predlogi pa so zaradi neoperativnosti upravnega dela ostale neuresničene.
Leta 1993 je bil z Zakonom o varstvu okolja vzpostavljen celovit krovni sistem varstva okolja in tudi narave. Z njim so bila postavljena izhodišča in načela, ki posledično posegajo na urejanje okoljskih vprašanj in problemov problemov,, izhajajoč iz dejstva, da je tudi človek sestavni del narave. Krovnost tega sistema se odraža v tem, da zakon ureja poleg varstva človekovega okolja pred onesnaževanjem vseh vrst tudi trajnostno rabo in varstvo naravnih dobrin, kamor sodijo tudi naravne vrednote in biotska raznovrstnost. raznovrstnost. S tem je bil začrtan tudi okvir za sistemsko ureditev področja varstva narave, ki je bil postavljen z Zakonom o ohranjanju narave (1999). Leta 1994 je bila s prenosom pristojnosti nad področjem
varstva narave s kulturnega resorja na okoljski resor
vključevanje v mednarodna prizadevanja za varstvo narave.
Za varstvo narave so zaslužni mnogi posamezniki, poleg tistih, ki so bili pobudniki idej in ki so na vidnih mestih ustvarjali sistem varstva narave, tudi tisti, ki so vestno in marljivo v ozadju izpolnjevali prepotrebne operativne naloge. Z veliko željo ne povzročiti krivico nikomur, navajamo le nekatera imena za varstvo narave pomembnih oseb, ki jih ni več med nami. Ferdinand Seidl (1856–1942) Rodil se je v Novem mestu. Bil je vsestranski naravoslovec – meteorolog, seizmolog, botanik. Štejemo ga za začetnika organiziranega varstva narave zaradi njegove aktivne vloge pri Odseku za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva v Ljubljani ter njegove vloge pri nastajanju Spomenice.
Stanko Bevk (1875–1956) Rojen je bil v Šentvidu pri Lukovici. Po izobrazbi je bil biolog, po poklicu pa šolnik. Bil je soustanovitelj in prvi načelnik odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani.
Anton Šivic (1879–1963) Rojen je bil na Brezjah na Gorenjskem. Bil je gozdarski inženir, zaposlen v državnih gozdarskih službah. Bil je eden od najbolj dejavnih in prizadevnih sodelavcev za varstvo narave v obdobju med vojnama. Veliko je pripomogel pripomo gel k uresničevanju zahtev iz Spomenice. Vključen je bil delo posvetovalnih odborov, ki so bili v predvojnem in vojnem obdobju zametki poklicne naravovarstvene naravovar stvene dejavnosti. Od leta 19 1947 47 do 1954 je vodil referat za varstvo prirode pri Zavodu za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti.
Angela Piskernik (1886–1967) Rojena je bila v Lobniku nad Železno Kaplo na Koroškem. Študij biologije je končala z doktorskim nazivom na Dunaju. Poučevala je na gimnazijah v Ljubljani in Novemu mestu, po vojni je bila ravnateljica Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Od leta 1955 do 1963 je bila honorarna referentka za varstvo narave pri Zavodu za spomeniško varstvo Slovenije. Bila je izjemno dejavna. Bistveno je prispevala k razvoju metod naravovarstvenega dela, k zavarovanju Doline sedmerih jezer za narodni park, sodelovala je pri ustanovitvi zbornika Varstvo narave.
Mirko Šoštarič (1920–1999) Sodi med pionirje varstva narave v Sloveniji. Leta 1960 je postal zunanji sodelavec Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. Od leta 1964 do 1983 je bil tu redno zaposlen.
Njegov pomemben prispevek k varstvu narave je evidentiranje naravne dediščine v severovzhodni Sloveniji ter uvajanje operativnega varstva v povezavi z načrtovanjem in izvajanjem posegov v naravo.
Rado Smerdu (1949–1984) Rojen je bil v Ljubljani. Po izobrazbi je bil biolog, sicer pa jamar in uspešen amaterski snemalec naravoslovnih filmov. Od leta 1973 do svoje prezgodnje smrti v soteski Predaselj v Kamniški Bistrici je bil zaposlen kot naravovarstvenik na takratnem Zavodu RS za spomeniško varstvo, v zadnjih letih kot vodja skupine za varstvo naravne dediščine. S svojo sistematičnostjo in predanostjo ideji varstva narave je bistveno prispeval k razvoju slovenske naravovarstvene dejavnosti.
Boris Križan (1948–2000) Rojen je bil v Prekmurju, od koder se je odpravil na študij v Ljubljano. Po diplomi iz geografije in sociologije se je najprej zaposlil kot srednješolski učitelj, od leta 1982 do svoje prezgodnje smrti pa je bil naravovarstveni sodelavec na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu. Oral je naravovarsteno ledino na sloven ski obali, predano je izpopolnjeval inventar naravne dediščine, sodeloval pri ustanavljaju zavarovanih območij in preprečil marsikateri za naravo škodljivi poseg.
Anton Simonič (1931–2001) Rojen je bil v Sušaku pri Reki. Po izobrazbi je bil inženir gozdarstva, v zadnjem desetletju svojega službovanja je bil državni uslužbenec za področje lova. S svojim širokim znanjem, veliko razgledanostjo in naravovarstveno ozaveščenostjo je bistveno prispeval k dvigu varstvenega standarda za živali prostoživečih vrst, zlasti v zvezi s prepovedjo lova na ptice ter z varstvom velikih zveri.
V PRILOGI je podan pregled pomembnejših dogodkov na področju varstva narave od konca 19. stoletja do danes. ": PUB
– Priloga
III. POJEM IN CILJ VARSTVA NARAVE VARSTVO NARAVE je dejavnost, v okviru katere se izvajajo
družbene aktivnosti in prizadevanja za ohranitev predmetov varstva, tj. izbranih delov narave oziroma narave kot celote. Varstvo narave je v najširšem pomenu lahko vsako prizadevanje, s pomočjo katerega se narava ohranja v svoji substanci, to so lahko prizadevanja za preprečevanje onesnaževanja in obremenjevanja okolja, prekomerne in neracionalne rabe gozdov, kmetijskih zemljišč, voda, mineralnih surovin, rastlin in živali, nehumanega ravnanja z drugimi živimi bitji, uničevanja lepih, zanimivih ali drugih znamenitih delov narave, rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov. Varstvo narave je uzakonjeno v pravnem redu na podlagi tradicionalnega pojmovanja, ki vključuje prizadevanja za ohranjanje vrednih delov narave in njenega celotnega živega sveta. Širše vsebine so predmet varstva okolja in v zadnjem času tudi področij, s katerimi se ureja trajnostna raba naravnih virov.
ali celo s spodbujanjem procesov. procesov. V prvem primeru gre za statično konservatorski princip varstva, v drugem za dinamični. V praksi je mogoča tudi kombinacija obeh. Varstvo narave je dejavnost, ki se zaradi dejstva, da je človek v bistvu del narave in da skoraj z vsemi svojimi ravnanji nanjo močno vpliva, dotika skoraj vseh delov družbe. Je izjemno kompleksna, po značaju pa naravoslovno-sociološka in si v svojem poslanstvu prizadeva za ohranitev rastlin, živali, ekosistemov, naravnih vrednot, ne glede na to, da so taka prizadevanja pogosto družbeno nerazumljena in včasih celo nezaželena. To se najbolj izazito odraža v primerih primer ih posegov v naravo, ko se soočajo kratkoročni kratkor očni interesi profita z neprofitnimi dolgoročnimi interesi varstva narave.
Izjemnega pomena za ohranjanje oh ranjanje narave je izobraževanje zlasti mladih ljudi. To lahko zagotovijo le dobri izobraževalni programi na osnovnošolski in srednješolski ravni, ki vključujejo ustrezne naravoslovne predmete. Trajnostna raba naravnih virov in sonaravno poseganje v naravo se namreč lahko uresničujeta v polnosti le takrat, ko načrtovalci posegov v naravo že izvorno sami poznajo sestavine narave, naravne zakonitosti, se zavedajo njene CILJ VARSTVA NARAVE j e njena ohranitev. vrednosti in to poskušajo upoštevati pri svojem delu. Poleg RAZLOG ZA VARSTVO NARAVE je zavedanje o vrednostnih šolskega izobraževalnega sistema je pomembno tudi lastnostih in pomenu, ki jo ima vsebina varstva sama po sebi stalno izobraževanje in ozaveščanje splošne javnosti o ali za ljudi, ter obenem bojazen pred možnostjo, da bodo naravi in pomenu njenega varsta. V ta namen lahko služijo varovani predmeti oziroma njihove vrednostne lastnosti vsi obstoječi komunikacijski mediji. uničeni in za vedno izgubljeni. IZBIRA VSEBIN VARSTVA je časovno in družbeno pogojena; je
odraz količine spoznanj in zbranih informacij o naravi, stopnje razumevanja medsebojne povezanosti in soodvisnosti človekaa in narave ter vsesplošne ozaveščenosti družbe. V človek začetnih in prvih pr vih obdobjih varstva narave so bili za vsebino varstva izbrani posamezni, praviloma manjši deli narave, v zadnjih obdobjih so vsebina varstva poleg izbranih manjših delov narave tudi veliki deli narave – celotna biodiverziteta, ekosistemi in tudi povezovalna območja med izbranimi deli narave, vedno pogosteje se poudarja varstvo narave kot celote. Na vsebino varstva narave lahko vplivajo naravni pojavi in procesi, največkrat pa jih ogrožajo ljudje s svojimi posegi, dejavnostmi in ravnanji. Aktivnosti združene pod pojmom varstvo narave so usmerjene v omejevanje in preprečevanja negativnih vplivov, vplivov, ki jih imajo dejavniki ogrožanja ogrožanja na vrednostne lastnosti izbranih predmetov varstva. Možna sta dva pristopa varstva. Vrednostne lastnosti predmeta varstva se lahko ohranjajo z vzdrževanjem obstoječega stanja, lahko pa obratno, z dopuščanjem
IV. POLOŽAJ VARSTVA NARAVE V SLOVENSKEM PRAVNEM REDU Varstvo narave je tako kot številna druga družbena družbe na razmerja urejeno s pravnimi normami, ki tvorijo pravni red varstva narave. Pravni red varstva narave izhaja iz celovitega
pravnega reda države in se vanj umešča.
Pravni red je posamezno zgodovinsko obstoječe in izoblikovano izoblik ovano pravo v dani državni skupnosti. Pravni red vključuje normativno komponento, ki zajema pravne norme oziroma pravna pravila ter dejansko komponento, ki se nanaša na dejansko ravnanje ljudi. Normativna komponenta je tisto, kar se po navadi razume pod pojmom pravnega reda in zajema pozitivno oziroma objektivno pravo. To pravo sestavljajo pravne norme, pravni akti in pravna razmerja, ki se nenehno dinamično prepletajo, obnavljajo in razvijajo. Pravni akti se delijo na splošne in posamične ali individualne pravne akte. Na podlagi pravnih norm in pravnih aktov pa nosilci pravic in obveznosti, pravni subjekti, vstopajo v konkretna pravna razmerja. Pravno varstvo narave je del slovenskega pravnega reda.
Predmet vsakega pravnega urejanja so vedno družbena razmerja in to le tista, ki jih je sploh mogoče pravno urejati in imajo hkrati takšne lastnosti, da morajo biti zaradi tega pravno urejena. Za pravno varstvo narave je značilno, da so to razmerja, ki jih je nujno treba urediti in da se to področje ravno v zadnjem času pospešeno razvija.
Celovit sistem siste m pravnih norm, v katerega je umeščen sistem varstva narave, tvorijo:
– – – –
Ustava Republike Slovenije, mednarodno pravo, pravo Evropske Unije, upravno pravo: pravo varstva okolja – pravo varstva narave, – civilno in kaznovalno-prek kaznovalno-prekrškovno rškovno pravo. Pravna teorija pozna več sistemizacij prava, pri čemer je na tem mestu uporabljena tradicionalna opredelitev pravnih panog, v katere se uvrščajo poleg ustavnega prava tudi upravno, civilno materialno in procesno pravo, delovno, kazensko formalno in procesno ter mednarodno pravo.
Nadalje se v poglavju o gospodarskih in socialnih razmerjih neposredno oziroma posredno nanašajo na ohranjanje narave določbe o: – lastnini: zakon zakon določa določa način pridobivanja in uživanja lastnine, tako da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (Ustava RS: 67. člen); – javnem dobrem in naravnem bogastvu: na javnem dobrem se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon; zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva (Ustava RS: 70. člen); – varstvu zemljišč: zakon zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč in hkrati posebno varstvo kmetijskih zemljišč (Ustava RS: 71. člen); – zdravem življenjskem okolju: okolju: vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja; država skrbi za zdravo življenjsko okolje; v ta namen zakon določa pogoje in načine opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti; zakon določa, v kakšnih primerih in obsegu je povzročitelj v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo; varstvo živali pred mučenjem ureja zakon (Ustava RS: 72. člen); – varovanju naravne in kulturne dediščine: vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike, država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine (Ustava RS: 73. člen). Ustava RS sama izrecno ne ureja varstva narave, vendar je varstvo narave v javnem interesu in je naloga države, da javni interes artikulira ar tikulira z ustrezno zakonsko ureditvijo ter izvaja to ureditev skupaj z lokalnimi skupnostmi. Obveznost varovanja naravnih znamenitosti in redkosti je v smislu ustavnega pooblastila postala ustavna obveznost vsakogar, izvaja pa se v skladu z Zakonom o ohranjanju narave, katerega sprejem je naložen z ustavno normo. Ta zakon določa, da obsegajo naravne vrednote vso naravno dediščino in naravne znamenitosti na območju Republike Slovenije.
USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE P – Ustava RS – ZON: 4. člen ":
Ustava RS v splošnih določbah določa, da je dolžnost države skrb za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine, kakor tudi ustvarjanje možnosti za skladen
civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.
MEDNARODNO PRAVO
nanašajo na varstvo narave. na rave. Tako so postale del slovenskega pravnega reda. Prevladujoča značilnost mednarodnih Ustava RS določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi pogodb je, da običajno niso neposredno uporabljive, v skladu s splošnoveljavnimi načeli mednarodnega prava temveč jih je treba vključiti v pravni red države, ki je ratificirain z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratifi- la mednarodno pogodbo. Z Zakonom o ohranjanju narave ciral Državni zbor RS in obvezujejo Slovenijo. S tem je so bile v slovenski pravni red vključene vsebine ratificiranih vzpostavljena takšna notranja hierarhija pravnih aktov v mednarodnih pogodb, pri čemer gre pri nekaterih za ureslovenskem pravnem redu, da so splošnoveljavna načela ditev materije v zakonu samem oziroma so temu namenjeni mednarodnega prava in ratificirane mednarodne konven- izvedbeni podzakonski akti. Večina mednarodnih pogodb cije hierarhično nad zakoni in drugimi predpisi in morajo je svetovnih, del jih je evropskih, od teh pa so nekatere biti le-ti usklajeni z njimi. vezane le na posamezne geografske regije. Ustava RS tudi določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. Slovenija je ratificirala vse pomembnejše mednarodne mednarodne pogodbe, ki se
Najpomembnejše ratificirane mednarodne pogodbe, ki urejajo varstvo narave in določajo temeljna naravovarstvena načela, so:
SVETOVNA RAVEN The Convention on Wetlands of International Importance, especially as waterfowl habitat – Ramsar Convention (Ramsar, 1971)
Konvencija o močvirjih, ki imajo med- Notificirana 1992 Konvencija 1992 (Uradni list RS, št. narodni pomen, zlasti kot prebivališča 15/92) močvirskih ptic – Ramsarsk Ramsarskaa konvencija
The Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage – the World Heritage Convention (Pariz, 1972)
Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine
The Convention on International Trade Trade Konvencija o mednarodni trgovini z in Endangered Species of Wild Fauna ogroženimi prostoživečimi rastlinskimi and Flora (Washington, 1973) 1973) in živalskimi vrstami – Washingtonska
Notificirana 1992 1992 (Uradni list RS, št.15/92) Ratificirana 1999 (Uradni list RS–MP, št. 31/99; Uradni list RS, št. 110/99)
konvencija konven cija ali CITES
The Convention on the Conservation of Migratory Species of Wild Animals CMS (Bonn, 1979)
Konvencija o varstvu selitvenih vrst Ratificirana 1998 (Uradni list RS–MP, prostoživečih živali – Bonnska konven- št. 18/98; Uradni list RS, št. 72/98) cija (CMS)
Agreement of the Conservation of Afri- Sporazum o ohranjanju afriško-evraafriško-evracan – Eurasian Migratory Waterbirds zijskih selitvenih vodnih ptic – AEWA (1995)
Ratificiran 2003 (Uradni list RS – MP, št. 16/03; 16/03; Uradni list RS št. 66/03)
Agreement on the Conservation of Bats in Europe – EUROBATS (1991)
Sporazum o ohranjanju netopirjev v Evropi
Ratificiran 2003 (Uradni list RS – MP, št. 22/03; Uradni list RS, št. 102/03)
Agreement on the Conservation of Cetaceans of the Black Sea, Mediterranean Sea and contiguous Atlantic Area – ACCOBAMS (1996)
Sporazum o ohranjanju kitov in delRatificiran 2006 (Uradni list RS – MP, finov Črnega morja, Sredozemskega št. 16/06; Uradni list RS, št. 82/06) morja in atlantskega območja ob njem
The Convention on Biological Diversity Konve Konvencija ncija o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992) (CBD)
Ratifi cirana 1996 Ratificirana 1996 (Uradni list RS–MP, RS–MP, št. 7/96; Uradni list RS, št. 30/96)
Convention for the Protection of the Marine Environment and the Coastal Region of the Mediterranean (Barcelona, 1976)
Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem – Barcelonska konvencija
Notificirana 1993 (Uradni list RS–MP, št. 13/93; 13/93; Uradni list RS, št. 44/93)
Protocol Concerning Specially ProProtected Areas and Biological Diversity in the Meditreranean (Barcelona, 1995)
Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovr raznovrstnosti stnosti Sredozemskega morja
Ratifi ciran 2002 (Uradni list RS–MP, Ratificiran RS–MP, št. 26/02; Uradni list RS, št. 102/02)
The Convention for Regulating of Whaling (Washington, 1946)
Konvencija o ureditvi kitolova in proto- Ratifi Konvencija Ratificirana cirana 2006 (Uradni list RS–MP, RS–MP, kol k mednarodni konvenciji o ureditvi št. 15/06; Uradni list RS, št. 73/06) kitolova
International Dolphin Conservation Program (IDCP)(Washington, 1998)
Sporazum o mednarodnem programu Ratificiran 2006 (Uradni list RS – MP, za ohranjanje delfinov št. 20/06; Uradni list RS, št. 114/06)
EVROPSKA RAVEN The Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats (Bern, 1979)
Konvencija o varstvu prostoživ prostoživečega ečega evropskega evropsk ega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostoro prostorovv – Bernska konvencija
Ratificirana 1999 1999 (Uradni list RS–MP, RS–MP, št. 17/99 – Uradni list RS, št. 55/99)
Konvencija o varstvu Alp – Alpska konvencija (Salzburg, 1991)
Ratificirana 1995 (Uradni list RS – MP, št. 5/95; Uradni list RS, št. 19/95
Protokoli Alpske konvencije za področja Protokoli Ratificirani 2003 (Uradni list RS – MP, urejanja prostora in trajnostnega razvoja, št. 28/03; Uradni list RS, št. 123/03 123/03)) hribovskega kmetijstva varstva narave in urejanja krajine, gorskega gozda, varstva tal, turizma, energije, prometa in o reševanju sporov
European Landscape Convention (Firence, 2000)
Evropska ko konvencija o krajini
Večina konvencij se nanaša na varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. habitatov. Med te lahko uvrstimo poleg Konvencije o biotski raznovrstnosti še Ramsarsko, Bernsko, Bonsko in Washingtonsko ter Barcelonsko konvencijo oziroma njen protokol o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju. Posredno Posredno ima enak učinek tudi Alpska konvencija, ki pa je zelo načelna in splošna. Bolj konkretni so njeni izvedbeni akti, protokoli za posamezna področja. Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine ureja tradicionalno varstvo narave kot varstvo izbranih vrednih delov narave.
Ratificirana 20 2003 (U (Uradni lilist RS RS–MP, št št. 19/03; Uradni list RS, št. 74/03)
vrst, ki so zaradi različne stopnje ogroženosti razporejene na posebne sezname, varujejo pa se tudi habitati teh vrst.
Značilnost prava Evropske Evrops ke unije je, da morajo biti vsi predpisi v državi članici v skladu s temeljnimi načeli, vsebovanimi vsebovanimi v PRIMARNIH AKTIH EVROPSKE SKUPNOSTI (ustanovitvene pogodbe in njihove dopolnitve), ki se nanašajo na temeljne stebre skupnosti in zajemajo prost pretok blaga, delovne sile in storitev. SEKUNDARNO PRAVO pa se glede na način implementacije oziroma uporabe deli na smernice – diuporabljive in jih je rektive, ki praviloma niso neposredno uporabljive treba prenesti v pravni red države članice, pri čemer se Mednarodne konvencije so pregledno predstavljene v pu- mora le-ta izvesti tako, da spoštuje namene in cilje smernice, ki se prenaša. Druga skupina aktov so uredbe – regulablikaciji ministrstva (Skoberne, 2004). tive in odločitve, ki se morajo neposredno uporabljati in ": P država članica na področju, ki je predmet urejanja ne sme – Ustava RS: 8. in 152. člen imeti svojega lastnega predpisa. Poleg teh obvezujočih aktov izdaja Evropska komisija še druge dokumente, to ": LIT so neobvezna priporočila, sporočila, mnenja in drugi – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (Skobernarave. Odražajo stališče akti, ki pa so zgolj priporočilne narave. ne P. – pripravil in uredil), 2004: Pregled mednaEvropske komisije do obravnavane problematike in s tem rodnih organizacij in predpisov s področja varstva smer pravilnega izvajanja predpisa, ki se kasneje praviloma narave 2004, Priročnik (inačica 9.0), Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana potrjuje s sodbami sodišča Evropskih skupnosti. Sodbe sodišča Evropskih skupnosti so tudi obvezujoči pravni vir.
PRAVO EVROPSKE UNIJE
Pravo Evropske unije v sklopu prava varstva okolja obravnava tudi naravo in zajema predpise, ki urejajo varstvo rastlinskih in živalskih živals kih vrst z vseh vidikov ogrožanja. ogrožanja. Urejeno je varstvo vseh vrst, tako da se varujejo posamezni osebki pred namernim vznemirjanjem, ubijanjem in vsemi drugimi motečimi posegi in dejavnostmi, urejena ureje na je trgovina z osebki
Evropska unija ima na področju varstva narave naslednje predpise:
VARSTVO RASTLINSKIH IN ŽIVALSKIH VRST, NJIHOVIH HABITATOV IN HABITATNIH TIPOV Council Directive 79/409/EEC of 2 April 1979 on the conservation of wild birds Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora
Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih prostoživečih ptic Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto prostoživečih živečih živalskih in rastlinskih vrst
UREDITEV MEDNARODNE TRGOVINE TER DRUGIH RAVNANJ Z OGROŽENIMI RASTLINSKIMI IN ŽIVALSKIMI VRSTAMI Council Regulation (EC) No 338/97 of 9 December 1996 on the protection of species of wild fauna and flora by regulating trade therein Commission Regulations (EC) amending Council Regulation (EC) No 338/97 on the protection of species of wild fauna and flora by regulating trade therein: No 2307/97 of 18 18 November1997, Novembe r1997, No 221 2214/98 of 15 15 October Octobe r 1998, No 1476/1999 of 6 July 1999, No 2724/2000 of 30 November 2000, No 1579/2001 of 1 August 2001, No 1497/2003 of 18 August 2003, No 834/2004of 28 April 2004, No 1332/2005 of 9 August 2005
Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 1996 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi Uredbe Komisije Komisije (ES) o spremembi Uredbe Uredbe (ES) št. 338/97 338/9 7 o varstvu prostoživečih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi: št. 2307/97 z dne 18. novembra 1997, 1997, št. 2214/98 2214/98 z dne 15. oktobra 1998, št. 1476/1999 z dne 6. julija 1999, št. 2724/2000 z dne 30. novembra 2000, št. 1579/2001 z dne 1. avgusta 2001, št. 1497/2003 z dne 18. avgusta 2003, št. 834/2004 z dne 28. aprila 2004, št. 1332/2005 z dne 9. avgusta 2005
Commisison Regulation (EC) No 349/2003 of 25 February 2003 suspending the introducti introduction on into the Community of specimens of certain species of wild fauna and flora
Uredba Komisije (ES) št. 349 z dne 25. februarja 2003 o začasni ustavitvi vnosa nekaterih osebkov prostoživečih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v Skupnost
Commisison Regulation (EC) No 252/2005 of 14 February 2005 amending Regulation (EC) No 349/2003 suspending the introduction introduction into the Community of specimens of certain species of wild fauna and flora
Uredba Komisije (ES) št. 252/2005 z dne 14. februarja 2005 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 349/2003 o začasni ustavitvi vnosa nekaterih osebkov prostoživečih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v Skupnost
Commission Regulation (EC) No 865/2006 of 4 May 2006 laying down detailed rules concerning the implementation of Council Regulation (EC) No 338/97 on the protection of species of wild fauna and flora by regulating trade therein
Uredba Komisije (ES) št. 865/2006/ES z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta št. 338/97/ES o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsk zakonskoo ureditvijo trgovine z njimi (uredba je nadomestila uredbo št. 1808/2001/ES)
Council Directive 83/129/EEC of 28 March 1983 concerning the importation into Member States of skins of certain seal pups and products derivated therefrom
Direktiva Sveta 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice
Council Regulation (EEC) No 348/81 of 20 January 1981 on common rules for imports of whales or other cetacean products Council Regulation (EEC) No 3254/91 of 4 November 1991 prohibiting the use of leghold traps
Uredba Sveta (EGS) št. 348/81 z dne 20. januarja 1981 o skupnih pravilih za uvoz kitov ali proizvodov iz kitov in delfinov Uredba Sveta (EGS) št. 3254/91/EGS 3254/91/EGS z dne 4. novembra 1991 o prepovedi uporabe pasti stopalk
Council Directive 1999/22/EC of 29 March 1999 relating to the keeping of wild animals in zoos
Direktiva Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju zadržev anju prostoživečih živali v živalskih vrtovih
Predpisi Evropske unije so pregledno predstavljeni v publika- UPRAVNO PRAVO ciji ministrstva (Skoberne, 2004). LIT – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (Skoberne P. – pripravil in uredil), 2004: Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s področja varstva narave 2004, Priročnik (inačica 9.0), Ljubljana ":
Področje upravnega prava obsega prepise, ki urejajo organizacijo države in obče javne uprave, delovanje njunih organov in razmerje med posamezniki ter njihovimi organizacijami in organi. Za področje varstva narave je pomembno upravno procesno pravo, ki ga tvorijo zlasti predpisi, ki urejajo upravni postopek in upravni spor. Pojem javna uprava zajema vsa tista področja, ki obsegajo urejanje dejavnosti, s katerimi se zagotavlja javni interes oziroma javna korist. Med te dejavnosti sodijo tudi varstvo okolja in varstvo narave, urejanja prostora, urejanja voda,
gospodarjenja z gozdom, urejanja kmetijskih zemljišč in druga področja. Pravo varstva okolja
Pravo varstvo narave je del sistema prava varstva okolja . Namen, cilji in načela varstva okolja so temeljna in neposredna podlaga in izhodišča za pravni sistem varstva narave. Ustava RS kot najvišji pravni akt v državi ne ureja različnih vrst zakonov. V slovenskem pravnem redu so formalno gledano vsi zakoni enaki. Razlikovanje med zakoni izhaja iz vsebine pravnega normiranja. normi ranja. Iz narave stvari same izhaja, da so nekateri zakoni bolj splošni kot drugi in da so ti drugi bolj specialni od prvih. Zakon o ohranjanju narave je tako glede na Zakon o varstvu okolja specialni predpis.
– načelo preventive, – načelo previdnosti, – načelo odgovornosti odgovornosti povzročitelja, povzročitelja, – načelo plačila za za obremenjevanje, obremenjevanje, – načelo subsidiarnega subsidiarnega ukrepanja, ukrepanja, – načelo spodbujanja, – načelo javnosti, – načelo varstva varstva pravic, pravic, – načelo dopustnosti posegov v okolje okolje in – načelo ekološke ekološke funkcije funkcije lastnine. P – ZVO: 1., 2., 3., 4., 35.–38., 39.–67., 96., 97., 105.–110., 114., 152.–155. in 163.–166. člen ":
CIVILNO IN KAZNOV KAZNOVALNO-PREKRŠKO ALNO-PREKRŠKOVNO VNO PRAVO
PODROČJE CIVILNEGA PRAVA ureja osebna in premoženjska razmerja med pravnimi subjekti na podlagi načela enakopravnosti. Tudi država kot oseba javnega Temeljni predpis, ki ureja pravo varstva okolja, je ZAKON O prava in oblastni organ nastopa v takih razmerjih kot VARSTVU OKOLJA. To je splošni sistemski zakon, ki celovito enakovr enakovreden eden partner. Civilno pravo se deli na materialno ureja varstvo okolja in postavlja izhodišča in okvire za in procesno, pri čemer je za varstvo narave pomembno trajnostni razvoj. Opredeljuje dva temeljna pojma – okolje zlasti odškodninsko pravo. V sistemu varstva narave in narava –, s pojmom deli okolja pa dodatno pojasni so namreč urejeni primeri in pogoji zakonsko urejene dejanski predmet varstva okolja. odškodninske odgovornosti države za primere nastopa nekaterih škodnih dogodkov. Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja (ZVO: 3. člen). Narava je celota materialnega sveta in sestav z naravnimi zakoni med seboj povezanih ter soodvisnih delov in procesov. Človek je sestavni del narave (ZVO: 3. člen). Deli okolja so tla, mineralne surovine, voda, zrak in živalske ter rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom (ZVO: 3. člen).
PODROČJE KAZENSKEGA KAZEN SKEGA PRAVA obsega tiste predpise, ki varujejo temeljne vrednote in koristi zgodovinsko dane družbe proti nevarnim napadom in ogrozitvam. Tudi tu se loči materialni in procesni del. Pri tem je za varstvo narave izredno pomembno, da je predmetom varstva, to je naravnim vrednotam in biotski raznovrstnosti (rastlinstvu in živalstvu) ter varstvu okolja namenjeno posebno mesto v Zakon določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe Kazenskem zakoniku RS. V posebnem poglavju Kazniva varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine so o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva od 333. člena do 347. člena določena kazniva ravnanja, okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom ki varujejo okolje, prostor in v okviru naravnih dobrin tudi okolja povezana vprašanja. Namen varstva okolja je predmete varstva narave. Dodatno se teh vsebin dotikajo spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, tudi nekateri drugi členi, zlasti 223. člen, ki določa, da je ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, poškodovanje naravne vrednote kaznivo dejanje. počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje PR EKRŠKOVNEGA PRAVA sodi v kaznovalno biotske raznovrstnosti. Med cilje varstva okolja sodijo PODROČJE PREKRŠKOVNEGA preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, pravo. Zanj je značilno, da je temeljni instrument sankcioohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, trajnostna niranja tistih ravnanj, ki so spoznana za škodljiva, vendar raba naravnih virov, odpravljanje obremenjevanja okolja, njihova družbena nevarnost ni tako velika kot pri kaznivih izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno dejanjih, in so zaradi tega sankcije za kršitve zapovedanih ravnanj milejše. Prekrški se določajo z zakoni, uredbami vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti. in odloki lokalnih skupnosti, način pregona pa je urejen v zakonu o prekrških. Temeljna načela varstva okolja so: – načelo trajnostnega trajnostnega razvoja, razvoja, – načelo celovitosti, – načelo sodelovanja,
P – Kazenski zakonik Republike Slovenije ":
V. SISTEM VARSTVA VARSTVA NARAVE NARAVE IN NJEGO- upoštevanju rezultatov spremljanja stanja narave; VA PRAVNA UREDITEV Sistem varstva narave sestavljajo naslednji elementi, ki pogojujejo njegovo delovanje: I. subjekti varstva narave, ki kot nosilci pravic in obveznosti izpolnjujejo naložene jim obveznosti;
III. programski in načrtovalski akti, v katerih so določeni cilji, usmeritve in ukrepi varstva narave; IV. organizacija, vzpostavljena in usposobljena za izvajanje dejavnosti varstva narave in nadzor nad izpolnjevanjem naloženih obveznosti ter spremljanje stanja zaradi korekcije sprejetih odločitev;
II. predmeti varstva narave ter način in ukrepi za izvajanje varstva, s čimer so določeni deli narave, na katerih se izvaja V. finančni viri, ki morajo biti zagotovljeni v zadostni višini varstvo, nabor ukrepov in način njihovega izvajanja, ob za delovanje celotnega sistema varstva narave. 1. SUBJEKTI VARSTVA NARAVE 2. PREDMETI IN UKREPI VARSTVA SISTEM VARSTVA NARAVE
3. PROGRAMI IN STRATEGIJE 4. ORGANIZACIJA VARSTVA NARAVE 5. FINANCIRANJE VARSTVA NARAVE
Skica: Sistem varstva narave
Celotni sistem varstva narave z vsemi elementi ureja pravo varstva narave, ki ga sestavljajo naslednji pravni viri: – Ustava RS, – mednarodne konvencije, – Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, – Zakon o varstvu podzemnih jam in zakoni zakoni o ustanovitvi zavarovanih območij (razglasitvah naravnih znamenitosti), – odloki samoupravnih samoupravnih lokalnih lokalnih skupnosti skupnosti o ustanovitvi zavarovanih območij (razglasitvah naravnih znamenitosti), – podzakonski akti kot izvršilni predpisi vlade in ministrov, – odločbe, dovoljenja, soglasja. Sodbe sicer niso formalni pravni vir, vendar vplivajo na izvajanje varstva in sprejemanje predpisov. Materialna dejanja upravnih organov na izvedbeni ravni zaokrožajo sistem varstva narave.
Neposredno je varstvo narave urejeno z ZAKONOM O OHRANJANJU NARAVE kot sistemskim predpisom, ki celostno vzpostavlja sistem pravnega varstva narave, in z podzakonskimi akti, ki so izdani na njegovi podlagi oziroma temeljijo na njem. Zakon o ohranjanju narave vzpostavlja svoje lastne mehanizme varstva, pri čemer ostaja to področje vpeto v sistem
varstva okolja z naslednjimi pravnimi instituti:
– s skupnim skupnim načrtovanjem in programira programiranjem, njem, – z združ združenimi enimi postopki okoljskih presoj, – s skupno skupno urejenim urejenim spremljanjem spremljanjem stanja stanja okolja okolja in informacijskem sistemu okolja, – z obveščanjem obveščanjem javnosti javnosti o okoljskih podatkih in dostopom do okoljskih podatkov, – z okoljskimi okoljskimi dajatvami atvami za rabo rabo naravnih naravnih dobrin, dobrin, – z nevladnimi organizacijami na področju področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu in – z urejanjem urejanjem koncesij koncesij na na naravnih naravnih dobrinah. dobrinah.
Zakon je v celoti varstveno naravnan in zato intervencijski, torej lex specialis glede na Zakon o varstvu okolja in tudi vse druge zakone. To pomeni, da lahko posega na vsako drugo področje z neposrednimi in posrednimi ukrepi varstva, seveda če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Del pravnega sistema so tudi zakoni, ki se uvrščajo med akte o zavarovanju delov narave. To so Zakon o Triglavskem narodnem parku, Zakon o Spominskem parku Trebče, Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok in Zakon o regijskem parku Škocjanske jame. Tudi Zakon o varstvu podzemnih jam sodi med neposredne pravne vire saj vzpostavlja poseben varstveni režim za podzemne jame, ki so naravne vrednote podzemne podzemne geomorfološke zvrsti. Med akte o zavaro zavarovanju vanju sodijo tudi vsi veljavni splošni in konkretni trajni ali začasni upravni akti o zavarovanju dela narave, ki jih je sprejela država ali lokalna skupnost. Pravni sistem varstva narave pa tvorijo tudi konkretni upravni akti, s katerimi se urejajo konkretna razmerja (razna dovoljenja, soglasja, mnenja), ki jih izdajajo državni oziroma lokalni organi ali organizacije na podlagi javnega pooblastila, na primer Agencija RS za okolje, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave in upravljavci zavarovanih območij. Sem se uvrščajo tudi dejanja društev dr uštev,, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja ohranjanja narave, ter dejanja fizičnih oseb, ki so prostovoljni nadzorniki in opravljajo naloge neposrednega nadzora nad izvajanjem določil zakona o ohranjanju narave in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
E V A R A N A V T S R A V A J Č O R D O P S I S I P D E R P : a c i n d e l g e r P
, ) , a u l o m m s i n 6 a t a j o 0 č č d s 0 e o h i i l v o v n 2 l a i t o m m i a e n r d j e n e o z d b a r n o d a t z z r k i p o U s e s i p o i v l i b n p u o i b o v ( d t s e o m d a r r i s t o t s a p i e v n j k i e o n , e t i o i r t t m ; e s p r i a e t v z s k n n o a a o k u i s k k o p r a s n i a t i n s Z i o e j , a š p m ) e i a d t v k s m N n e , r r i e p r j a O č s v e i Z v i r p ( k u i p j d s s e n č n e v r e o o r a p e d s k r d i e a a k h v i z o n a s r d n e u n o t o p j n o k k a p a n a s a i , j i g , z n i n g o d a t l o r a k e o l a h j p d n a o e , o z j r ) e p i o s o p s n n v a a e e a j n r n ž d , e a o v i k e c o s i z i s i a s v a p Z i n t a n d i z k i e , j , t a o i r i s s o i i p j r e i p e p j u a d j n , d t J a o e k e P a r h n V š p z r r i t p i Z o s n l i i i k l b t k p , s a a e s r e . n r i k s n t i o O i n a e p k j i o d n k a V d a n Z š z z e i e r d i o z v n p o l o , e p s i a s a d e P s n p k , i e . s v o u p č j n e v a i d j a d l o n a e e k r p r l , e a o a g p m z n N t e e s r a d t v a p s o O i o p m p l Z n i m e z e r r e e d m i t t i e e t j s j i u j c v n t o i a s k n n a a i i j a z k v a o v a n , e , m h o n u a r i u z , k o v z a t s k m i v a s r t t e r a o a n z z i n o s i m e e i p l n a o k s , č n g h m v v n i i e n r s i o s i j a a i n t b o p m b k c o k d o v a n e e v r i v a e v a z o n p š n l j a r s a r t o h a i e s e i k a n k n n ) s b h n m p a a a O j . n o i i v V k n 6 m e t c s ( o v Z a r a 0 m s z k o a o i l , 0 f v l d a i p e o t o n 2 a j d a i j a o r p o v č k i z b d r d o o o e r u ( u s i p k 9 i d v s i v i s o 9 d o t i u t p t n s 9 p r j d e m n 1 t a s a l e e r v e č N j e v v j P v a o i o o l . s a b s o O a i a z r Z v p n o i d a t s d i a t o o l n s i n e s i r k a m e a m d a j d p Z e e m j l e e e d , p č r r v g e ) e J e a o p l l t e P s r k g n m a V p e Z k o b d s r n P ( v s o o V i
E J I C A o L n U m P e j O z P i i l E a N i l B a v i M ž ; E m e M n o r O o m t P e s j o z r i O p v N e i t m i M n k E s a J r j n Z h I e j o l I L v i a A z ž I L m i A N e p n V e I e r j k Ž O Z n E a u z e n N l n o e b n M č č e r E . u t j J 2 o l k Z I 8 p v i , e U e J g j g i a l u N d r c a A d l V o u p n i p O a R n i m o p A ž V E e e r n A T : i i b Z S t n R s e a t v m e O V l E z s m A K a r o B S v p L č a D o A l E R V I o U Ž D -
; v e t i j o A g B E a R z T a I j n N e j l E o R v E o T d A i t K i A N b o Z d , O r Z i T p S a R a n V l e b e r H t I č . i K 1 n S e L 2 i r A g t V a e I l a Ž d k o H z I p a , Č e n t E a s V I V r v Ž E e T I k O J l s T S O a v G i O ž R A e P Z n I d V o T A J r I e j Č N E u t J O L L n i O O e V D n O : d i O D t o s r a K l T I I I z o B a m N o L I d č V O o D A I l o R P R P d
i b a r i o r s p i k e , s e i a j N d c O a o l Z k u p a a t n , o e v p l i č o l . t r č a 6 e a 1 s n t i i r g v g i a a t l s l d o o d n ; l p o i p č e a t a s n a r n n I L a z v A j k a e j V v f I i s n a Ž d o a s r t N g I e n o a g e e e N I g s n L i o d T i o S k i g l , b A n u i R a v v i e E ž k t e B n s i n A i m R i e a r n t l h s t i H I s o s J a o a k O r e e z G b o e n : a O r j a b t P i v s j e e m a o t O l š e z g m A a o o o B č p p u p D o l E o R d U -
a m e z a v n d T o S R a l i V v a H r I p K r S L e A m i V r I p Ž I a L n ( A ; m H I a ) t o K s g r S v u r N i I d L m i T n k S s i l n A i a l R v t i ž s A a V n r i T a i j S n R m j i e A k s V n o g i l t H I a s i l a N r v I r z a Č j A n p , a e N v n v a H I a r r a N N l a n B O i z Z v i O i l R a a r a p i D n v e l a ž O : n i P č n . t b i s o l a r O 4 n l i 2 z d t A i s B g a o p a r a č D l o E d l R o o U p d -
i n v i E t K a v S g L e e t A n i j V i I e l i Ž m m I L u o n A e s i E e i K č m S e i t r e o N t I L m a j T k l S s o A , b j R e a k A n č i Z o l a m E J v o i I N i ž p K n , O r p i Z e e O n V a g i l t A u n r R l e d s a A č n r . i a N 5 z V 1 e n e i č j A i n J g n a h a N l e g A d t e o s r G e o E p t p S a n v i , j e o l O a g P Č o ; v e i E s ž k H s , u I T o J a e n j O p i č O M a e b j o n d m G J n i e t a l b t O N j P A a s o a r o v : v v i t z O M o a i s n J n v g a i K n i I A l o v s č l s e N z N a a o p L a I E n v č p č V T o l S A o R P R V d -
e s a U J d , Č m O o n M e B m O a n A z N e T v t i S l R e V s o H p I K e S n L e j A n V r I t s Ž u j N č I o H m I N b K O o S Z a N I a n L n T e l v S č o a A r . R 6 a n V 3 i v t ; O s T g j a a o A l n T n I d a t s B o r g v A p e s H a n o o n p z U E r V e a V j T T a o I S k g R L t E o s A o p i V S b O n : i i O P t a s j e a i K n n l I E a z č r N N E h L J č a a I n o V N l o R A o R P T S d
V T S R V H I N A V O R A V O N D O R N A N O Z D E a n M e l V č . . O T 6 A T 2 i I B g a A l H d o U J p N a n A J U J N N A R A H T S : O i t s M a O E l N A z B D č a D O l o E R G o U U d
o s i k , t s r v h i k s l a v i ž n i h i k s ; n b i l t s d a r o v g o o p t a i h t i n b d a o h r a a j n n a d t s e m a h i g n e a n r i d i c o f i t g u a r v e i g t i a n l a d r h o o p a a z n e e c n i a n v r e o r m s a v -
O o K n j S a L i t r l A a , V I o m Ž h k o s i n k a l i O t n l s t i s N r v a v A a r r V h i p o k s O n s l R a a r v A v e t o V i s r ž i A i a n i v Z h a m A č e z e v a š Ž i i ž ž O p o o R t d s r e G o r g o r p p i O I h k d i , K v , n a e j I a n o T v p a S o e n r O r a v p v a r N a o V z i l s A a n J o a i E e t č s D a b o I z n d ( V v e a a T r I j J v e t E U s d r a a M n v v ) e ; e l t O i č e j I o j . L 1 e n b A a m d j 2 I i o , r a e r D l t o t g i u E a a s i n z r V l v e a d i : d O e o t o j d P v p s k E a o s č a o l l l R a p m v a P n z e v b a a r p i ž o p O O č o T T l K S o A R V d -
h i t s a u j č č n o e m n b p ; o a v ) a c 6 i n t 0 p / h t 5 s a r , n v 4 e h t 0 s , i / v ) č e v 6 1 i c i ž 0 t / o 1 . t š p 8 t s , t s o S r r R v 3 , p t s 0 h h i i l 0 i i n n / n a d a v 9 v o a o r r 3 a , r U a v ( v 9 a a 9 z b a z / i o l a a 2 j v r 2 i n a . ž t a g j r š a e j i , n k š S m a a j R e r r K i t n s z m i l u v i e j i č n n z d d i v o e m a d v r b o e U p ( v o a e r a o n p b p h e a o o r r p n a o t e b a s g k i d e h n i k l e i r v n a d š a a l r r k O K P s •
•
h i . t n m š v , e o n S k r R e t o t s m r i s l a i e o n j n i k r n d s a p a n v r , e U h š e g i ( e I v m r o e z t M v a s i i l Z s r I p a v h N i z t h r a i A v p r j G a l o , i R z b d v o O v d k I i o o š m m z a M , i I i z g g n h i n n r e a ž N t a n E g o J e g a r n t v r o m N o s E e h i v j i o n n n m k a M i l a e n E j n e v z n R e d e ; j P e š n e j z i n i l S e u e m n j o e j a j k m i O n s r e o m i p K r a s j m z a S p a s n n o i o k N k o d s E i e v k r j e n o s G p g e n n m a g o n l z e i Z v i g a e n a e n j U č j a J z l č e g n o r o i r r a k N j p o d e A n o o r i v o h a v t N p p a n n V v u s s a j j e A a j e : n z r n R i s t n a e s , š a č a e ) l l a i š o m O p 5 z v o g r a e e r 0 r a o N 0 a r p l p k r p p s v v u s 2 č O o K / l A 3 o Z 2 d -
, k n a b h i k s n e g e b e r N t o O Z p a z a n e e v l č a r . 9 a n 2 z i i g a a l i ; l a d i r m o t a p e k a n a a n m b i H a A g m e i K k k š N l n o s A i o e g B b H a z I a K m j n S e a z N v n v E d : o a r G i t s a i a l l a i O l v v z A a a r B č a r p p D o E R l o - U d
N O Z ; a e n e v l a r č a . 0 n z 3 i i a g l a i a l d r e o t p a a n m a A L g e A k I s R n E T e A g u M m A e z v G d E o K i S r p N E j a n G a I B n v A : a r R i t s a l a i O l z A v r B č a a p D o E l R o U d -
A N I J A R K
A , Z i t s E o N n t B s r v M o E n z M a r O P e k , I s t T o S i N b O R e j O T Z n S a j E n P a n a e h r E l č K o . S 5 a N I 3 z i J i ; a A n g i n j R l a b a K d r m k e N v I o p i t E a m o n p s N o I n J I e t T j s A i r S R k v , K O o t I s n N T o T r z S S t a r s O R e e V p k N s L O o t I o i Č N k s b n A Z i j e a N A r j R k n Z a I E i n j V n K T a e I S r T n i h Č O j a r o O L I B k a i z t O E s J : o e D N i t c s l n i n a i O A r J l č e A N z a m B A č a n z s D R o E l R H o U O d - , 2 0 / ; i 1 t s 3 o , n t 9 s r 9 v / o 6 n 5 z a . r t š e k , s t S o R i b t ) s i l 1 a j u n i r j a n D d Z n a a r r : h U 6 i 0 t ( o s a k a E / l 1 V 6 z i d A n a i R i v A 4 č o z l 0 o a N / d v t s U 1 o r J 4 n , i j v N 2 a a A r i n 0 k J / N 9 i s č a A n z R 1 1 n e i , H 1 - v z e O O n v i j a o r O G n k Z - d e m N 2 e 0 r s j O / o K 0 o p A 1 p e Z 1 n –
o v 5 e t n s , r N z 0 t I , s 6 e e d g I i e e e n 5 m j o i n D l i U U 3 n a a m J a p s j a M . n k i u g v o e L ( t N J š e c n o p e n , s A l a a H A v l d V V J E t a e u a t r č e o i e d R z , h k E r s s O J N i i s s L E j j e E V i a n i i n ) i E N J k n o h i z c L p r p n Z D A n n 6 m t V v , u e I H p 0 k č t e e P k u i o ; n f j l v E Ž o s N k I 0 r I e e n e R A K v l n , a š m i e 2 I e n n t I k j i K o o J o o . L r V r n m p t p i e k o e s p U N E S 6 d p T u u I o r . a k k l – 2 k a i v m j e V O A V r j a k s s e v , r n i u n Ž v O R O o 1 j o a p č e a e a t T o o P k k v h I r s e o i a j , e l p v N H O s r j č j R o n e i e a i e j š n j v s t n c r t A r A J i : d T o c a G l i e i n p k t n n u e n n i S A i č a p n s a r i n z l e O N i e d ž E a U Z e v v n e o k m o i n e r j i 6 z d r r E U Ž j i i r e r r l r č č o 0 e e e l g O N t t R p g b o v a a O o 0 a I e o n n E k r i n o o o z p n i P k č P 2 E o / l o M M L U I E 5 o K S K S R P R P a z 9 d - - ; a a z k i i n t s d o o n e v e k j l a b s m g o a e s j s o a k m p s z j E a i u t K I s a a j o z N n n u D a e t j j i l r O p e b V z v i o e s E r o K p p m e S s n n i u j e M l a j a v A j J n n a r a j j a A l p r Z b o e a v U o s J e o r a l N p p i s A d n J u J r i t L P e j a o B V j p A Z n n a , j S a j a k o l a i e b l n O v k e i P l b z n a i S č o d s . o U 2 a , o i p z : , n v s e i t O 4 o e e u k s j n i a o k K i n i g l n I i s b a z g č d l m N d a o a a o e s L I č p j n v v V o o p l A o R P a n d i k s e A e n n J n i l a i l j Č j o n c o O i o s s a č e j k e n k M o Š k s u m j s l B b r j t a l t e S O o e v a v v o k a A i h r o č č e n e G z e S r a E a e S v p r N o a e r a k t a A r ; o g V a v a g e n e m a p k O n d e s z j R i v e , a r n , r i r , a j A a v a g v ; r j t a V i a ) n e e č a r j n n e k 6 A v o n k o i s n o o 0 Z n s a n j m i e , v e / s j i j e l j a E a b e ) r v n n c J t a r l o c n l a a 9 a 6 9 j j , r u n a N s K n o 9 a a p v v i o k n j A / o e r k J g u o a a j L r , r n 1 i a a e v i b n ) t 4 V t p p 3 n n o a a a j a 2 u 0 z i u t . r A o m l v k 0 a / R š v o s e a a t j , P a v , z v o l e e e n a / z S z 4 t r r n 1 n s c U i i i i j e j a j j 1 i p 1 1 R i o i i n d v s u d s s . s . t A N a p e t t o e n s r e e e š š k i z Z a c z i s t l e c c c , , i z I O n i c n n n i n S J Z j S a a a s I o n j j r o o o i R R S n o n o o k d s t t n k E a k a m a a k e s k s e j n r i ž o o o i l v l l l v c C l i e v i d t i i U i n o h l a a a b ( e a č n n N . o d b d r j e m b k b k o d d i p d d d d n O k 9 o a e a : u , i r r r i o a e e K 5 i t r t r o r U a r p j e p e s e U i j n U z U i ( U ( e c a g o i O g l n i n m i v o g č a z l č A l a z o r a a B d a n p n p a a • • • n r č o D p l o E R a o U n d - - - - - -
1. SUBJEK SUBJEKTI TI VARSTVA NARAVE S U B J E K T I
Pomembna je načelna ureditev, da so država, lokalne skupnosti ter druge osebe javnega prava pri izvajanju ZAKON O OHRANJANJU NARAVE v poglavju o temeljnih nalog iz svojih pristojnosti zavezane upoštevanju načel, določbah na splošno določa subjekte, ki imajo pravico ciljev in ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti in in dolžnost ohranjanja in varstva ter nalaga fizičnim in varstva naravnih vrednot in so pri tem dolžne medsebojno pravnim osebam, da morajo ravnati tako, da prispevajo sodelovati. Vsebinsko se nanaša na opravljanje nalog na k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varujejo naravne drugih resornih področjih in poudarja velik pomen javnega interesa, ki ga ima varstvo narave v slovenskem pravnem vrednote skladno z zakonom. redu. V nadaljnjih določbah Zakona o ohranjanju narave so te Naloge države in lokalnih skupnosti izvajajo državni in načelne določbe razdelane in konkretizir konkretizirane ane pri posameznih lokalni organi, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pravnih mehanizmih varstva glede na stopnjo ogro ogroženosti ženosti in pooblastil. pomembnosti konkretnega predmeta varstva, na katerega ": P se nanaša pravna norma. - ZON: 7., 8. in 37. člen
Tako je npr. v splošnem varstvu rastlinskih in živalskih vrst določeno, da rastline ali živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati. Zakon opredeljuje opravičljivost storjenega dejanja z dejstvom, da ima le-to ali koristno posledico ali pa je družbeno sprejemljivo. Ta prepoved se nanaša na vsakogar in pomeni konkretizacijo abstraktne norme, da mora vsakdo prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Podobno je na področju varstva naravnih vrednot uveljavljena prepoved ravnanja z naravnimi vrednotami na način, ki bi lahko ogrozil njihov obstoj.
Pristojnosti države in lokalnih skupnosti
Zakon o ohranjanju narave deli pristojnosti na področju varstva narave med državno in lokalno oblast. Urejanje zadev ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot državnega pomena je v PRISTOJNOSTI DRŽAVE. To so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen. Ne glede na siceršnje pristojnosti lokalnih skupnosti v zvezi z varstvom naravnih vrednot lokalnega pomena pa je državi z zakonom naloženo, naloženo, da mora ukrepati namesto lokalne skupnosti, če je v nevarnosti obstoj naravne vrednote lokalnega pomena. PRISTOJNOSTI LOKALNIH SKUPNOSTI se nanašajo na PRISTOJNOSTI varstvo naravnih vrednot lokalnega lokalnega pomena in sicer na: – programir programiranje anje in planiranje na področju varstva naravnih vrednot lokalnega pomena , – sprejemanj sprejemanjee ukrepov varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, – zagotavljanje lokalnih javnih služb ohranjanja narave, – popularizacijo varstva naravnih vrednot lokalnega pomena.