Intihar.M. .E Fotografija

OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTI»NE IZKU©NJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE

od Teorije

Avtor: Matjaæ

Intihar

preko Digitalne Kamere , Skenerja, RaËunalnika, Programov Izpopolnjeno izdajo knjige e-Fotografija na zgoπËenki, dobite samo ob nakupu digitalne foto kamere

in Tiskalnika - Osvetljevalne enote do FOTOGRAFIJE

Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki noËejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se æelijo seznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi fotografij predvsem iz praktiËnega izhodiπËa. Matjaæ intihar

KAZALO Veliki mejniki v fotografiji se vedno zaËnejo z iznajdbo novih materialov, na katere lahko trenutke

Beseda avtorja

6

Kemija, adijo!

9

ZaËetki digitalne fotografije

13

Analogno proti digitalno digitalno

33

Uvod v digitalno tehniko

43

Film proti tipalu

73

LoËljivost in barvna globina

88

zabeleæimo s svetlobo. MISLI DIGITALNO! Matjaæ Intihar

4

Digitalne kamere

167

Skenerji

221

RaËunalniki

265

Programi

285

Tiskalniki in osvetljevalne enote

317

Dodatna oprema

348 5

Kemija, ADIJO! Kemiji v pozdrav namenjam prve strani knjige. Fotografe spremlja æe veË kot 160 let in ponuja veliko uæitkov, ki jih v digitalni tehniki ni veË. Pri razvijanju filma in slike lahko aktivno sodelujemo. ZgoπËenost kemikalij, temperatura in hitrost razvijanja je samo nekaj od vseh dejavnikov, ki vplivajo na kakovost fotografije v laboratoriju ali na njeno umetniπko vrednost. Izbira filma, kemikalij, foto papirja, Ëasa osvetlitve in roËno maskiranje predstavljajo tehniko, ki je danaπnjim raËunalniπkim fotografom nerazumljiva. V digitalni dobi je drugaËe. Osnovne korekture opravimo z raËunalniπki programi, ki so tako zmogljivi, da lahko svoj izdelek z njimi v celoti spremenimo. Korekture, ki so bile v klasiËni fotografiji nemogoËe, so v digitalni tehniki otroËje lahke. Kodakov proces E-6 velja za standard za kemiËno razvijanje diapozitivnih filmov æe veË kot dvajset let.

8 kemija adijo

kemija adijo 9

KemiËni proces se bo obdræal samo πe pri izpisu fotografije na papir z barvami v tiskalniku, z uporabo termosublimacijskih tiskalnikov in nekaj Ëasa πe v fotolaboratorijih, kjer bo svetloba πe sproæala kemiËno reakcijo na svetlobno obËutljivi emulziji. Æe sedaj tudi fotolaboratoriji klasiËni kemiËni postopek opuπËajo. V novejπih mini laboratorijskih napravah so æe vgrajene kapljiËne tiskalniπke naprave.

Doba kemije v fotografiji se konËuje. Na pohodu je nova raËunalniπka tehnologija, imenovana digitalna fotografija. Svet elektriËnih signalov bo zamenjal kemiËno reakcijo po ekspoziciji in s tem skrivnost latentne slike na filmu. Zastavica je padla. Kemija, ADIJO !

Jaz æe uporabljam digitalno tehniko. Z eno samo kamero lahko brez menjave filma snemam Ërno-belo ali barvno, s 50 ISO ali 3200 ISO obËutljivosti. Uporabljam samo en objektiv z goriπËnico od 28 do 500 milimetrov, da ne govorim o moænosti ostrenja od samo dveh centimetrov pri makro nastavitvi. Tudi filmov mi v labolatoriju ne praskajo veË.

10 kemija adijo

kemija kemija adijo 11

Sodobna analogna zrcalno-refleksna kamera in doma narejena kamera obskura

Zgodovina fotografije Analognemu fotografu naj to poglavje na kratko osveæi spomin na zaËetke razvoja in na mnogo stopnic, ki so jih morali zanesenjaki prestopiti, da je fotografija sploh zaæivela. Fotografu, ki je fotografijo zaËel spoznavati πele z digitalno tehniko, pa naj bo v poduk, da ima klasiËna analogna fotografija veliko skupnega z digitalno tehniko in da se fotografija ni priËela z raËunalnikom, temveË z mnogo predanosti æe v zaËetku 19. stoletja. Odkritja »eprav je Ëlovek æe v pradavnini upodabljal svoje Ëutne zaznave, snujoË skulpturo in slikarstvo, se je mehaniËno-tehniËnega naËina upodabljanja lotil πele v 18. stoletju. Tedaj so se raziskovalci vedno bolj ogrevali za izum, ki je izviral iz prvih let moderne znanosti - kamero obskuro. Sistem temnice z luknjico je æe davnega leta 1519 opisal umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci. Velika, znotraj poËrnjena πkatla Vpadna svetloba skozi majhno luknjico zariπe motiv na zadnjo steno kamere.

12 zgodovina fotografije fotografije

zgodovina fotografije 13

Na zaËetku devetnajstega stoletja je Thomas Wedgwood s poskusi zadovoljivo zabeleæil sliko. Toda obrisi niso obstali, prav tako pa tudi ne zapiski o njegovi metodi fotografiranja.

Kamera obscura, kakrπno je opisal Leonardo da Vinci

ali soba je preluknjana v srediπËu ene izmed πestih pravokotnih mejnih ploskev. Skozi luknjico prodira v notranjost svetloba in projecira na nasprotno steno narobe obrnjeno sliko predmeta, ki ga pred luknjico osvetljuje moËna svetloba. Æelja, da bi lahko take projekcije uporabili za vselej in jih shranili, je naposled privedla do obstojne fotografije. ©tiristo let pred odkritjem fotografije so uËenjaki æe vedeli, da doloËene snovi in barve pod vplivom moËne svetlobe spremenijo svoje lastnosti. Okoli leta 1600 je Robert Boyle, ustanovitelj Kraljevega druπtva, podal zapiske o srebrovem kloridu, ki po ekspoziciji spremeni svojo lastnost in postane Ërn. Angelo Sala je v zgodnjih sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja zapisal, da nitrati srebra v prahu pod vplivom svetlobe poËrnijo. Leta 1727 je Johan Heinrich Schulze odkril, da nekatere tekoËine spremenijo barvo, ko jih izpostavimo svetlobi. 14 zgodovina fotografije

Nicephor Niepce Prve obstojne fotografije Prvo zadovoljivo fotografijo je v juniju ali juliju leta 1827 posnel in izdelal Nicephor Niepce. Za “film” je uporabil kositrno ploπËo, premazano z asfaltom, ki je pod vplivom svetlobe postal trdnejπi. Po osmih urah osvetljevanja je sliko obdelal po posebnem postopku. Slika sama je bila zelo nerazpoznavna, predvsem moËno neostra in kontrastna. 4. januarja 1829 se je Niepce strinjal, da gre v partnerstvo z odrskim slikarjem Luisom J. M.

Izvirnik prve fotografije, ki jo je posnel N. Niepce. zgodovina fotografije 15

Luis Daguerre

Ena prvih fotografij, narejenih po Daguerrovem postopku.

Daguerrom. Niepce je umrl le πtiri leta pozneje, vendar je Daguerre nadaljeval z eksperimentiranjem. Kositrne ploπËe je zamenjal z bakrenimi, jih naparil z jodovimi solmi in nato pustil, da je nanje uËinkovala para æivega srebra. Tako mu je uspelo posneti zelo ostre in jasne fotografije. Zaradi uporabe bakrenih ploπË fotografij ni bilo moæno kopirati, so se pa izkazale kot uËinkovite in postavile temelje fotografskih procesov. »as ekspozicije se je od zaËetnih osem ur zmanjπal na samo pol ure.

16 zgodovina fotografije

Vodilni uËenjak tistega Ëasa, Paul Delaroche, je izdelal zapiske o Daguerrovem naËinu izdelave fotografij. Glede na zapiske se je v juliju 1839 francoska vlada odloËila odkupiti pravice in fotografski proces so predstavili javnosti 19. avgusta 1839. Daguerre je postopek izdelave poimenoval daguerrotipija. Daguerrov proces je bil slikovno dober, toda drag in nikoli v celoti zanesljiv. Fotografi so problem izdelave kopij premoπËali s fotografiranjem istega motiva z

Fox Talbot leta 1845 razkazuje svojo novo mnogostransko papirno fotografijo.


Steklo je odliËna podlaga za veË kamerami hkrati. Toda ta proces nikoli ni v kemiËno emulzijo in odliËno prepuπËa svetlobo. Prvi, ki je popolnosti zadovoljil fotografov tistega Ëasa. æe leta 1841 uvedel to Razvoj in tehnika sta πla naprej. Angleæ Fox Talbot tehniko, je bil Slovenec je hkrati z Daguerrom razvijal svoj proces izdelave Janez Puhar.

fotografije. Za osnovo je vzel tanek papir, premazan z srebrovim jodidom. Prvo fotografijo je napravil kar s svojega doma. Negativ je meril samo tri centimetre po diagonali in je bil slabe kakovosti. Toda odpravil je slabost bakrenih ploπË in nezmoænost kopiranja. Talbot je leta 1840 fotografiranje na papir zelo izpopolnil in z moænostjo kopiranja je fotografiranje postalo bolj mnoæiËno.

Steklene ploπËe Daguerrotipija in Talbojeva papirna tehnika sta hitro zaπli v pozabo. V πestdesetih letih devetnajstega stoletja si je hitro utrla pot fotografija na kemiËno preparirani stekleni ploπËi. Prvi, ki je æe leta 1841 uvedel to tehniko, je bil Slovenec Janez Puhar, po poklicu æupnik. Steklo je odliËna podlaga za kemiËno emulzijo in odliËno prepuπËa svetlobo, zato je primerno tudi za izdelavo kopij. Kopije so bile zelo ostre in dobre. Puhar je imel s svojim postopkom obilo teæav predvsem pri oprijemu emulzije na steklo; na zaËetku je bila zato izdelava fotografij teæka. Problem obstojnosti emulzije na steklu je πele leta 1851 uspeπno reπil 18 zgodovina fotografije

Angleæ Scott Archer. Emulzijo je izdelal iz lepljivega Predmeti in kemikalije, ki jih je potreboval fotograf. kolodija, zato je ta naËin fotografiranja dobil ime “kolodijev proces”. Izdelava fotografije po tem postopku je bila za tiste Ëase zelo preprosta in izdelek kakovosten. »as ekspozicije se je skrajπal na vsega nekaj sekund. Tudi cena se je pribliæala mnoæicam. »e je moral povpreËni delavec za daguerrotipijo plaËati celo tedensko mezdo okoli ene gvineje, je fotografija, posneta na stekleno ploπËo, stala le πe pet πilingov. Preden so se na svetlobo obËutljive emulzije posuπile, je bilo treba vlaæne steklene ploπËe oslojiti z emulzijo in nato πe mokre osvetliti. »eprav je bil postopek zahteven, so fotografi æe lahko z vpreænimi vozovi, spremenjenimi v temnice, potovali naokoli in fotografirali. Uspeπna pionirja sta bila William H. Jackson, ki je med prvimi fotografiral Divji zahod in Angleæ Roger Fenton, ki velja za prvega vojnega fotoreporterja. zgodovina fotografije 19

Vse do leta 1884 je bilo steklo znano kot najboljπi nosilec fotografske emulzije. Kljub odliËni kakovosti posnetkov, moænosti vnaprejπnje priprave ploπË, kasnejπega razvijanja in kopiranja je okornost velikih kamer in teækih steklenih ploπË fotografe πe vedno spravljala v slabo voljo. Angleæ Roger Fenton se je s tem vozom leta 1855 odpravil na polotok Krim.

Suhi postopek Naslednjo stopnico je prestopil doktor Richard Maddox leta 1871. Po le nekaj letih od odkritja æelatine je le-to uporabil v svetlobno obËutljivi emulziji. Emulzija se je lahko na steklu posuπila in zaradi raztegljivosti æelatine ohranila svoje lastnosti. Po osuπitvi ni veË pokala; bila je obstojna. Steklene ploπËe so lahko oslojili vnaprej. Po ekspoziciji tudi ni bilo veË potrebe po takojπnjem razvijanju πe vlaæne emulzije. S tem se je Ëas priprave za posnetek zelo skrajπal, razvijanje pa odloæilo na kasnejπi Ëas. Tudi obËutljivost emulzije je bila precej veËja. Kamere so morali zaradi kratkih Ëasov osvetlitve opremiti z zaklopi in fotografi so na ploπËe æe lahko zabeleæili trenutne slike. Eadweard Muybridge je svet presenetil s posnetki gibanja Ëloveka iz razliËnih kotov. Emulzije so æe omogoËale osvetlitvene Ëase vsega nekaj stotink sekunde. 20 zgodovina fotografije

ZaËetki filma Na te teæave je postal pozoren tovarnar George Eastman (1854 - 1932), ki je izdeloval suhe fotografske ploπËe. Zavedal se je, da je steklo samo nosilec emulzije in da bi ga bilo treba zamenjati z neËim bolj uporabnim. Celuloid so iznaπli pred letom 1860. Zamisel o filmskem zvitku se je porodila Hannibalu Goodwinu leta 1887. Leta 1888 je dal Prva kodakova kamera


Eastman na trg boks-kamero z æe vpetim filmom med dvema valjËkoma. Izum gibkega filma in majhne kartonske boks-kamere je pripeljal do mnoæiËne uporabe in fotografijo pribliæal πirπemu krogu uporabnikov. Kamera je premogla svetlobno jakost 1:9 in goriπËno razdaljo 57 milimetrov. Posnetki so bili okrogli s premerom dveh palcev in pol. Zanimanje za fotografiranje je bilo izjemno. Eastmanovo geslo: “Vi pritisnite na gumb, drugo naredimo mi,” je bilo revolucionarno glede mnoæiËnosti v fotografiji. Eastman je poæel vso slavo. Kamera je bila

napolnjena s filmom za sto posnetkov. Po stotih pritiskih na gumb so jo poslali v laboratorij na izdelavo fotografij, fotografu pa kamero napolnili z novim filmom. Za tiste Ëase je bila to neverjetna preprostost fotografiranja. ZaËelo se je doba fotoamaterstva. ©e zdaj, po 110 letih razvoja nekaterim strankam πe vedno vstavljajo filme v kamero. APS sistem je vse skupaj poenostavil, toda ta sistem se pri nas ni prijel. Film sam se tudi ni bistveno spremenil. Zdaj je nosilec emulzije tanek trak poliestra.

George Eastman na palubi parnika, ko fotografira s svojo boksovko.

Tudi v APS razredu je bil Canon med vodilnimi. IXUS L-1 22 zgodovina fotografije


V dobi svinËenih Ërk je bilo treba za izdelavo dnevnega Ëasopisa imeti na razpolago vsaj petdeset stavnih delavcev, ki so Ërko po Ërko sestavljali Ërkovne vrstice. »asopis DELO so pri nas prenehali staviti s svinËenimi Ërkami in fotografije prenaπati na cinkove ploπËe πele na koncu 70-tih. Preπlo se je na enostavnejπi naËin priprave tiskovne forme. »asopise so zaËeli montirati s tekstovnim prelomom, ki so ga prek zapletene raËunalniπke enote osvetlili na foto papir. Tudi slike so rastrirali na papir. Kot v svinËeni dobi so Ëasopis montirali roËno, toda veliko enostavneje. Tisk je preπel na sodobno offset tehniko. Pravo raËunalniπko pripravljanje strani pa se je pri nas zaËelo πele v zaËetku 90-tih let.

CCD tipalom in Ërno-bele faksirne naprave; sprva samo za Ërno-belo skeniranje, kmalu za tem pa πe za barvno skeniranje. Barvno skeniranje je potekalo podobno kot prvo barvno fotografiranje pred veË kot sto leti. Skener je skeniral vsako osnovno barvo posebej. Fotografijo je bilo treba trikrat presneti, saj CCD tipalo πe ni imelo barvnih filtrov pred senzorskimi toËkami. Prvi taki skenerji so uporabljali sistem osvetlitve s tremi barvnimi æarnicami (RGB), kasnejπi so uporabljali barvne filtre (RGB). Razπirjenost digitalnih kamer je omogoËila kamera FotoMan podjetja Logitech leta 1991. FotoMan je lahko posnel 32 Ërno-belih posnetkov z loËljivostjo

PowerShot A5. Ena izmed prvih pravih digitalnih kamer namenjena πiroki uporabi. 28 zgodovina fotografije

376 X 284 toËk in z 256 sivimi toni. Za danaπnje razmere pravo digitalno kamero je leta 1994 trgu ponudil Kodak. Model DC-40 je æe snemal v barvah z loËljivostjo 756 X 506 toËk in z 8-bitno barvno globino. Digitalne kamere, predvsem pa zmogljivi skenerji in raËunalniki so sredi 90. let æe dokazovali, da se kemiËni fotografiji piπejo slabi Ëasi.

Leto 2003 Od leta 1970 smo bili priËe dokaj tihega razvoja digitalne tehnike. Uporabniki grafiËne tehnologije smo s skenerji digitalno tehniko uporabljali æe od sredine 70. let. RaËunalniki, programi za obdelavo fotografij in sublimacijski tiskalniki so æe nekaj let naπe orodje za kakovostno izdelavo fotografij. Digitalne kamere so πele v letu 2001 na policah

PowerShot S 10. ZaËetek uspeπne serije S. zgodovina fotografije 29

fotografskih trgovin poËasi zaËele odvzemati prostor klasiËnim kompaktnim kameram. Razumljivo, saj obstojeËa fotografska industrija ne sme dovoliti, da zamajejo njene temelje. Tako so se na novo tehnologijo dobro pripravili izdelovalci filmov. Kodak in Fuji sta dolgo zaustavljala prodor CCD tipal. Spomnimo se primer digitalnega nastavka podjetja IMAGEK. Prirejen je tako, da s klasiËno kamero πe vedno lahko snemamo na film, Canon EOS D2000. Kamera Ëe pa potrebujemo digitalne slike, ga vstavimo namenjena profesionalnim fotografom. namesto filma. Zanimanje fotografov za ta nastavek je bilo veliko. Razvoj pa se je ustavil. Govorilo se je, da so idejo odkupila fotografska podjetja in jo zaprla v bunker. Hkrati so podjetja, ki izdelujejo filme, digitalno tehnologijo razvijala tudi sama. Tako Kodak kot Fuji sta postala vodilna pri razvoju in izdelavi svetlobnih tipal. Proizvajalci kamer, ki jih poznamo fotografi, so v zadnjih dveh letih tehnologijo preusmerili sebi v prid. Digitalne kamere uporabljajo veliko tehnologije klasiËnih kamer in znanja, vloæenega vanje. Objektivi, na primer, kot bistveni del kakovostnih zrcalno-refleksnih kamer so uporabni tudi v digitalni tehniki. Svetlobno tipalo pa le prevzema vlogo filma. Tako podjetja, znana iz analognega sveta, nadzorujejo tudi velik del trga digitalne tehnike. 30 zgodovina fotografije

Canon, Minolta, Nikon, Olympus in Pentax ponujajo æe od vsega zaËetka med seboj in s konkurenco primerljive digitalne kamere, ki v veËini izhajajo iz tehnologije zabavne elektronike. Fotografska podjetja so med vodilnimi tudi v kakovosti namiznih tiskalnikov (Canon) in skenerjev (Canon, Nikon, Minolta). Canon je v letu 2002 z modeloma refleksnih kamer EOS 1D in D60 prehitel konkurenco. Modela EOS 1Ds in 10D, pa πe danes v sredini leta 2003 ostajata brez konkurenta. Z nakupom kamere Canon ste izbrali najboljπe.

Leto 2008 ”Ali pri vas prodajate filme za fotografsko kamero?” Mladi prodajalec, ki se z filmom nikoli ni spoznal, vas bo povsem resno vpraπal nazaj. ”Kaj pa je to?” Le kdo poleg redkih ljubiteljev in nekaterih profesionalnih del ga danes πe potrebuje?


Analogno / Digitalno V analogni fotografiji imamo za oceno tehniËne kakovosti samo dve moænosti: dobro, ni dobro. Filmi so v letih svojega razvoja doæiveli vrhunec in izredno kakovost. Vemo, kdaj uporabiti diapozitivni, kdaj negativni film, kdaj film viπje obËutljivosti ali takega za veËje poveËave. KemiËna obdelava posnetega filma je avtomatizirana in veËina fotografov se ne sreËuje s tem postopkom. Tako tudi nima vpliva na moæne korekture. Fotografije na fotografski papir izdelujejo v veËini labolatorijev z avtomatskimi stroji. Tako je osnova za oceno kakovosti samo pogled na diapozitiv ali fotografijo na papirju. Fotograf ve, kakπna mora biti kakovost, in ob ogledu lahko fotografijo oceni samo z dobro ali ni dobro. Analogna tehnologija izdelave je dovrπena in tehniËno na zelo visokem nivoju, fotografija s filma pa je vrhunska tako po barvnih vrednostih kot po ostrini in kontrastu.

»e izrazni fotograf πe ne æeli menjati tehnologije, bo motiv πe zapisoval s svetlobo na diapozitivni film. Od te toËke naprej pa je smotrna digitalizacija slike s skenerji.

32 analogno / digitalno

Sodoben barvni film v 35mm formatu je od leta 1936 dosegel visoko kakokovost. S prihodom digitalnih kamer in tiskalnikov pa opazimo, da mnogi te kakovosti niti ne potrebujejo.

analogno / digitalno 33

Kaj je boljπe? — Odvisno zakaj!

S prenosom fotografije na zaslon in z raËunalniπkim programom se nam odpre nov svet. Fotografija ni bila konËana s pritiskom na sproæilec in zapisom na film, ampak se pravo delo pri konËni podobi fotografije πele priËne.

ANALOGNO - πirπi tonski razpon, moænost velikih poveËav, prenos v digitalno obliko s skenerji. DIGITALNO - hitra pot od ekspozicije do fotografije, pregled posnetkov takoj po snemanju, moænost popravka barvne temperature svetlobe (White Balancing), izbris neæelenih posnetkov iz pomnilne enote, moænost barvne korekture, montiranje veË slik skupaj, dodajanje tekstovnih elementov in πe in πe moænosti, ki jih daje raËunalniπki program za obdelavo fotografij. Izpis na domaËem tiskalniku.

Razlike med klasiËnim (analognim) in digitalnim postopkom Kadar fotografiramo izbrani motiv po klasiËnem postopku, se svetloba prek objektiva in kamere prenese na film, kjer se po svetlobni reakciji na filmu s kemiËnim postopkom ustvari latentna (nevidna) slika. ©ele v laboratoriju s kemikalijami ustvarijo prisiljeno kemiËno reakcijo in latentna slika se spremeni v vidno kot negativ ali diapozitiv, odvisno Razlika med analognim in digitalnim fotografiranjem Samo fotografiranje poteka na isti naËin. Zapis posnetka pa je drugaËen - pri klasiËni fotografiji na film, pri digitalni na tipalo. Pri klasiËni fotografiji je motiv zapisan kot latentna slika na filmu, pri digitalni pa v pomnilniku ali pomnilniπki kartici. Film oddamo na razvijanje v laboratorij, kjer skoraj ne moremo veË vplivati na fotografijo, medtem ko digitalni posnetek prenesemo v raËunalnik in ga z razliËnimi programi obdelujemo po mili volji. Nato tiskamo sliko na papir, folijo, jo shranimo na CD ali po elektonski poπti poπljemo v foto labolatorij, kjer jo osvetlijo na fotografski papir.



od filma, na katerega smo fotografirali. Ko fotografiramo z digitalno kamero, se izbrani motiv po odprtju zaklopa prenese prek objektiva na svetlobno obËutljivo tipalo (CCD ali CMOS). MikroraËunalnik prenese sliko iz svetlobnega tipala, kjer se ustvarijo elektriËni signali, toËko za toËko v pomnilnik in jo shrani v digitalni obliki. Shranjevanje digitalne slike je odvisno od tipa kamere, vendar se slika v veËini primerov shrani na pomnilniπke kartice (Compact Flash ali na mini disk, ki zmoreta sprejeti æe 6GB podatkov), ki jih lahko menjamo kot pri klasiËnih kamerah film. In tu je velika razlika med klasiËno in digitalno fotografijo. Sliko lahko vidite takoj, ker ima kamera LCD zaslon. »e kamero prikljuËite na televizijski sprejemnik, vidite sliko na ekranu; podatke, preneπene v raËunalnik, pa na raËunalniπkem ekranu ali na papirju, Ëe kamero prikljuËite na tiskalnik.

Po ekspoziciji je slika æe zamrznjena na LCD zaslonu. »e vam ni vπeË jo lahko izbriπete, ali pa jo prenesete v raËunalnik in zanimivo delo obdelave slike se lahko priËne.


Novejπe digitalne kamere æe omogoËajo takojπen prenos slike v tiskalnik celo brez kabelske povezave. Za iztis zato ne potrebujete raËunalnika. »e smo pri klasiËnem fotografskem postopku lahko le v najmanjπi moæni meri vplivali na posnetek, je pri digitalni fotografiji obratno. Posneti motiv se da obdelati na neπteto naËinov z raËunalnikom in s programi za obdelavo fotografij. Zaradi teh moænosti, ki jih zaposleni v digitalnih studijih in tudi domaËi raËunalniπki zanesenjaki æe s pridom uporabljajo, bo fotografiranje na film poËasi

Iz digitalne kamere v boæja uπesa. Po zapisu slike na pomnilno enoto se nam odpre toliko moænosti, da je za marsikaterega fotografa digitalna tehnologija kljub slabπi kakovosti æe dovolj mamljiva za nakup. analogno / digitalno 39

izginjalo - kot v glasbenem svetu stara vinilna ploπËa, ki so jo ohranili le redki avdiofili. Naj si mojstri analogne fotografije (do njih vse spoπtovanje) πe tako prizadevajo za ohranitev vrednot klasiËnega fotografskega postopka in s tem izdelave fotografij po merilih, ki so veljali do sedaj (kar si posnel, se je preneslo na papir), se z digitalno fotografijo vse popolnoma spremeni. »etudi niste bili v nekem kraju, si to lahko zmontirate; Ëe niste fotografirali objekta s prave perspektive ali Ëe niste naredili prave kompozicije ali barvnih kombinacij, to popravite doma z raËunalniπkim programom. Zaradi digitalne fotografije se bodo merila o dobri fotografiji povsem spremenila - kot pri klasiËnem slikarstvu, kjer so kompozicija in barvne tonske vrednosti vËasih Z digitalizacijo slik smo se pribliæali slikarjem, pri katerih smo sprva obËudovali neverjetne portrete in pokrajine, nato pa so preπli na novo umetnost, ki nima veË stika z resniËnostjo in je laik niti ne razume.


veliko pomenile za dobro sliko, zdaj pa pri modernem slikarstvu obstajajo povsem drugaËne vrednote in merila. TAKO JE ZDAJ Z DIGITALNO TEHNIKO ÆE PRI IZRAZNI IN REKLAMNI FOTOGRAFIJI.

Spoznali smo razlike med analogno in digitalno tehniko, kaj digitalna tehnika prinaπa fotografu v praksi in katere so njene prednosti in slabosti. V nadaljevanju sledi, kako se ji pribliæati, jo spoznati in uporabiti.

Leva fotografija je izvirna. V labolatoriju lahko vplivamo na fotografijo kveËjemu z delno barvno korekturo ali z izrezom originala. Desno fotografijo sem prek skenerja prenesel v digitalno obliko in moteËe elemente zbrisal z raËunalniπkim programom. Obe fotografiji sta bili osvetljeni na enak fotografski papir. S tem zabriπemo razlike, po katerih bi lahko spoznali, katera fotografija je izvirna - πe posebej v primeru, Ëe odstranimo nam znano zgornjo spominsko sliko Strunjanskega zaliva.


Uvod v digitalno tehniko Razvoj digitalne tehnologije ©e 25 let nazaj je bilo posnetek teæko pravilno osvetliti. Velika veËina kamer πe ni premogla dovolj dobrih merilnikov svetlobe in fotograf je bil vedno v dilemi glede pravilne osvetlitve. Manj izkuπeni druæinski fotografi so nepravilno osvetlili vsaj polovico filma. Laboratoriji so fotografije izdelovali roËno s poveËevalnikom in æelatinskimi filtri razliËne barvne gostote, da so opravili barvno korekturo posnetka. Tehnika je πla naprej z razvojem na svetlobo obËutljivih kadmijevih tipal, ki so pravilno merila jakost vpadne svetlobe, in na koncu osemdesetih let s priËetkom uporabe avtomatskih strojev za izdelavo fotografij, ki so bili æe delno raËunalniπko podprti.

42 uvod

uvod 43

Digitalna tehnologija je æe moËno prisotna v poslovni fotografiji. Dogodek, ki se πe dogaja, je lahko v realnem Ëasu na vaπih internetnih straneh ali pripravljen za posredovanje Ëasopisnim hiπam.

Prvi, ki so po letu 1991 zaËeli uporabljati digitalne kamere, so bili raËunalniπki zanesenjaki. Æe takrat so tej novosti zaËeli peti hvalospeve, saj sami s kakovostno fotografijo niso imeli stika. Pred sedmimi leti so kamere predvsem zaradi vse boljπih svetlobno obËutljivih tipal zaËele pridobivati za uporabnike zadovoljivo kakovost. Predvsem takojπen ogled slike na raËunalniπkem zaslonu in pridobitev Ëasa v primerjavi s fotografiranjem na film sta bila glavna vzroka, da je digitalna fotografija kljub slabπemu zapisu postala bolj uporabna. In doloËen del uporabnikov jo je sprejel. Moto: “Ni vaæna kakovost, ampak hitrost!” je zaËel prevladovati tudi v fotografiji. Tako smo dobili nove, tako imenovane poslovne fotografe. Ti so z digitalnimi kamerami vpeljali 44 uvod

fotografijo v delovne procese in se tako izognili dragim in poËasnim, vendar kakovostnim studijskim fotografom. Kakovost fotografij je zelo padla, vendar je hitrost izvedbe navduπila uporabnike. Zaenkrat digitalne kamere najveË uporabljajo prav na podroËju poslovne fotografije. Podjetja si lahko privoπËijo draæje kamere, saj se jim nakup povrne s hitrostjo posredovanja slik. Tudi fotoreporterji so æe spoznali prednosti digitalne slike, predvsem hitrost njenega prenosa v uredniπtvo. Olimpijske igre v Atlanti leta 1996 so bile prelomne za fotoreportersko fotografijo. Vse veËje agencije so opremile svoje fotografe z digitalnimi kamerami. Studijskim fotografom so æe na voljo na svetlobo obËutljiva tipala s 30 milijoni in veË toËkami ter s 36bitno barvno globino. To jim omogoËa - tudi glede na bogate fotografske izkuπnje risanja s svetlobo osvetliti velikoformatne posnetke odliËne kakovosti.

Kamere iz leta 1998 s samo milijonom in pol toËk. Razvoj je πel naprej, vsako leto so dodali milijon toËk. Danes so kamere æe tako zmogljive, da za druæinsko fotografijo πtevilo toËk ni veË pomembno.

uvod 45

V knjigi se bomo spoznali s πtirimi glavnimi skupinami fototografov, ki se med seboj razlikujejo pri uporabi digitalne tehnike. 1. Poslovna fotografija je namenjena predstavitvi podjetja, storitev in izdelkov na video-raËunalniπkih predstavitvah ali na spletu. Ta zvrst fotografije je bila do sedaj v domeni poklicnih, predvsem studijskih fotografov. Zaradi enostavnosti dela z digitalno kamero, raËunalniπke podpore in enostavnosti shranjevanja slik na pomnilniπke kartice se je krog poslovnih fotografov izjemno razπiril. K uporabi digitalne kamere v poslovne namene so precej Digitalne kamere je enostavno uporabljati. pripomogli tudi raËunalniπki zanesenjaki in Fotografiranje delovnih procesov lahko opravi vsakdo raËunalniπke revije. in fotografijo prek Pri sodobnih poslovnih fotografih je hitrost izvedbe raËunalnika in telefonske pomembnejπa od kakovosti posnetka. »e so morali linije prenese v matiËno prej Ëakati na naroËene fotografije, razlagati podjetje. Nadzor lahko opravljamo iz fotografu, kaj æelijo posneti v doloËenem pisarne, daleË stran od proizvodnem procesu, zdaj s priroËnimi digitalnimi projekta.

46 uvod

kamerami sami posnamejo, kar æelijo. Postopek od ideje do posnetka in nato do predstavitve se je zelo skrajπal in pocenil. ZadoπËajo æe najcenejπe digitalne kamere in skenerji za preslikavo slik, saj uporabniki posnetke v veËini primerov uporabljajo na internetnih straneh, pregledujejo na ekranu namiznega raËunalnika ali napravijo iztis na kapljiËnem tiskalniku. S πe tako enostavno kamero doseæemo cilj. Poslovna fotografija ne potrebuje visoke kakovosti. Posnetke pregledujemo na raËunalniπkih zaslonih ali izpisujemo s kapljiËnimi tiskalniki.

uvod 47

2. Druæinska fotografija: Pri tej zvrsti fotografije igra velik pomen cena kamere in konËna cena izdelane fotografije. Digitalne kamere, tudi niæjega kakovostnega razreda, so zaenkrat predrage, da bi jih druæinski fotograf zamenjal s kompaktnimi 35Z digitalno kamero je posneti milimetrskimi kamerami. Izdelava fotografij po avtoportret otroËje lahko. digitalnem postopku je πe vedno draæja kot izdelava fotografij s filma. To velja tako za laboratorijsko izdelane fotografije kot za iztiskane na domaËem barvnem tiskalniku. Kmalu se bo cena digitalnih kamer, ki bodo zmogle narediti kakovostno fotografijo v velikosti 10 X 15 centimetrov, pribliæala ceni zdajπnjih kompaktnih kamer. Z veËjo razπirjenostjo digitalnih kamer se bo zniæala tudi cena izdelave fotografij v laboratorijih ter papirja in barv za domaËe tiskalnike. Z uporabo digitalne kamere, boste mnogo veË druæinskih dogodkov zajeli na tipalo. Ni stroπka filma in tako odpade prva ovira k veËim posnetim fotografijam. Mnogi si nikoli ne boste odpustili, kako malo imate fotografij svojih otrok iz otroπtva. S pomoËjo digitalne kamere Canon jih bo mnogo veË. 48 uvod

3. Izrazna fotografija : Danes digitalne kamere najteæje najdejo pot do izraznih fotografov. predvsem viπja cena je tisti element, ki zavira hitrejπi vstop v digitalno tehnologijo. Vendar se tudi njim kmalu bliæajo lepπi Ëasi. Predvsem Canon je z kamero EOS 10D æe nakazal niæanje cen in vrhunsko kakovost primerljivo s filmom. »e πe pred nekaj leti ni bilo jasno, ali se bodo obdræali klasiËni fotografski pojmi glede velikosti kamer, je zdaj æe jasno, da razred maloformatnih kamer ostaja in s tem tudi vsa obstojeËa optika in dodatna oprema, kar je za izraznega fotografa velikega pomena. To so dokazale æe kamere Canon EOS D30, Nikon D1, Pentax pa je na Photokini 2000 samo predstavil vzorËno kamero s tipalom v polni velikosti leica formata in s 6 milijoni toËk. V letu 2003 je digitalnih refleksnih kamer æe preko

Canon EOS 10D je predstavnik digitalnik zrcalno refleksnih kamer za napredne amatereje. Tudi z njeno pomoËjo se izrazna fotografija razvija v nove smeri.

Tudi z digitalnim zapisom se lahko izrazno predstavljamo v fotografiji.

uvod 49

Izrazni fotograf bo πe nekaj Ëasa uporabljal film in posneto gradivo prek skenerja prenesel v digitalno obliko.

deset. Canon ima med njimi najboljπo tehnologijo. Toda digitalne kamere so πe vedno predrage za veËino izraznih fotografov. Zato bo njihovo glavno oroæje πe vedno poliestrski film, saj æelijo iz posnetka izstisniti najveË. Mnogi æe uporabljajo skenerje za pretvorbo slike v digitalno obliko in sliko nadalje obdelujejo v digitalni tehniki. Zanimajo se za kakovost osnovnih raËunalniπkih komponent, za zmogljivost programa za obdelavo fotografij in za kakovost izpisa na kapljiËnih tiskalnikih. VeËino poveËav naredijo v profesionalnem laboratoriju, kjer osvetljujejo digitalne slikovne podatke na klasiËen fotografski papir prek digitalne osvetljevalne enote.

4 . Profesionalna fotografija : Canon je v profesionalni fotografiji æe leta 2001 uvedel nove standarde. Model EOS 1D je πe danes vrhunska kamera za veËino fotoreporterjev. Kamera zmore posneti kar osem posnetkov v sekundi. Digitalni del so vstavili v vrhunsko ohiπje analognega modela EOS 1v. V letu 2002 je Canon predstavil sestro modela EOS 1D. Na zunaj se razlikuje samo v dodani Ërki s. Vendar kamera omogoËa 11 milijonov toËk in odliËno

Kameri EOS 1D in EOS 1Ds, sta naslednjici analognega modela EOS 1V. vrhunsko ohiπje prenese tudi deænje kaplje, prah, saharski pesek in celo kopanje v snegu. V refleksnem profesionalnem razredu nam to omogoËajo samo kamere proizvajalca Canon.

Æe model kamere EOS D60 je nakazal, da se filmu obetajo slabi Ëasi.

50 uvod

uvod 51

preraËunavanje toËk med seboj. Slika s pomoËjo nove tehnologije je tako kakovostna, da EOS 1Ds æe zamenjuje studijske kamere na film tudi v domeni modne fotografije. razvoj pa seveda ne stoji in Canon æe razvija πe viπjo kakovost. Uporaba razliËnih tonskih zapisov je nova stopnica v razvoju s pomoËjo digitalne tehnike. Namesto razliËnih filmov, nastavimo drugaËne tonske nastavitve.

Studijski fotografi lahko uporabljajo æe zelo kakovostne digitalne nastavke za srednje in velikoformatne kamere. Digitalna tehnologija je najprej zamenjala film prav pri studijski fotografiji. Fotograf na zaslonu vidi, kaj bo posnel. Odpade Ëakanje na razvijanje filma in skeniranje posnetkov. S tem je naroËnik pridobil glede hitrosti in cenejπega posnetka. V uporabi so æe digitalni nastavki z moænostjo kakovostnih poveËav tudi v velikosti 70 X 100 centimetrov, kar zadoπËa za veËino posnetkov, narejenih v studiu. Kakovost posnetka je za marsikoga æe primerljiva s klasiËnim posnetkom na filmu. Digitalni nastavki za razliËne vrste velikoformatnih kamer.

Canon EOS 1D. Osem posnetkov v sekundi je resniËno tudi v praktiËnem preizkusu.

52 uvod

uvod 53

Studijski fotograf za ogled in konËno obdelavo posnetka uporablja najzmogljivejπe namizne raËunalnike. Seznanjen je s programi za obdelavo fotografij, zna napraviti korekturo slike, razliËne montaæe in sliko pripraviti za nadaljnjo obdelavo v grafiËnih studijih. Digitalna tehnika je med profesionalnimi fotografi æe moËno prisotna. Navedel sem nekaj osnovnih podatkov za posamezno fotografsko podroËje, iz katerih je razvidno, kaj se dogaja z digitalno tehniko povsem na zaËetku 21. stoletja, bolj toËno v sredini leta 2001. Omemba Ëasa je pomembna, saj se æe v nekaj mesecih kakovost tipal in kamer lahko poveËa. Toda osnovni namen knjige, prikazati digitalno tehniko, ostaja isti. PoveËalo se bo samo πtevilo toËk na tipalu, zniæala cena kamer in kakovost pribliæala k sedaj πe nedosegljivi kakovosti analogne tehnike. Studijski posnetek, posnet z digitalnim nastavkom za srednje formatne kamere Leaf cantare. Kakovost je vrhunska. Prav tako tudi cena.

54 uvod

V uvodu v digitalno fotografijo je treba razloæiti nekaj osnovnih raËunalniπkih pojmov, ki nas bodo vseskozi spremljali in s katerimi se do sedaj nismo sreËevali. Pojme “film”, “zrnatost” in “razvijanje” menjajo novi pojmi “tipalo”, “loËljivost”, “raËunalniπki program” in “tiskalniki”. Kdaj RGB ali CMYK, zakaj 300 dpi in ne 100 dpi? Kako do 16 milijonov barv in veË!? Vse to je za fotografa, ki si je z raËunalnikom prinesel labolatorij na svojo delovno mizo, nekaj novega. Tudi pojma svetlobe in barvnega meπanja, ki ju klasiËni fotograf delno æe pozna, je treba podrobneje razloæiti zaradi moænosti barvnih korektur in uporabe RGB in CMYK meπanja. V analogni fotografiji se z matematiko nismo sreËevali. LoËljivost filma smo merili z obËutljivostjo, z manjπim ali veËjim zrnom. Barvno globino, razpoznavanje barv, smo izbirali z uporabo filma, katerega barve so nam ugajale - vse drugo so opravili labolatorijski stroji, vodeni s programi, na katere laboranti niso mogli vplivati. Kakovost fotografije smo ocenjevali dobesedno na oko. Z digitalnim zajemom fotografije je priπlo do uvod 55

RazliËna loËljivost tiskanja, prinaπa veË ali manj tonskih vrednosti na iztiskani fotografiji.

56 uvod

spremembe. Posnetek lahko prenesemo v raËunalnik, ga obdelamo s programom za obdelavo fotografij in na koncu sami iztiskamo s tiskalnikom ali se odloËimo za osvetlitev v labolatoriju na digitalni osvetljevalni enoti. Vse te moænostmi pa postavljajo nova vpraπanja. Zapis digitalnega posnetka je sestavljen iz niËel in enic. Le-te nam omogoËajo kakovost meriti tudi z drugaËnimi merili, s teorijo. »e v praksi veljajo doloËene zakonitosti, jih je treba mnogim, ki v praktiËne izkuπnje ne verjamejo, πe teoretiËno razloæiti. Kaj je loËljivost, barvna globina, pixel, dot, bit? Kakπno digitalno kamero ali kateri skener kupiti, kako in s katerim programom obdelati fotografijo? V kakπnem zapisu jo shraniti, jo lahko stiskamo, s tem zmanjπamo koliËino podatkov? Kako dobri so kapljiËni tiskalniki? Zastavlja se precej vpraπanj. Programi za obdelavo fotografij so odprti in omogoËajo toliko razliËnih nastavitev, da je treba razloæiti doloËene zakonitosti. Zakaj ima slika z ekrana drugaËne tonske vrednosti kot tiskana na tiskalniku? Zakaj je fotografija na ekranu lahko veËja in v tej velikosti kakovostnejπa kot iztiskana? Odgovori so lahko enostavni. Nekateri se z digitalno tehnologijo sreËujemo æe prek deset let in izkuπnje pomagajo do enostavne razlage. Toda zakaj je

kakπen pojav ravno takπen in ne drugaËen, je treba razloæiti tudi s teorijo. »e ste praktik in verjamete praktiËnim izkuπnjam, pustite teoretiËne razlage. Tiste pa, ki praktiËnim izkuπnjam ne verjamejo in mislijo, da se da nekatere stvari poenostaviti in zaobiti, bosta izuËili teorija in nato πe praksa. Kakovost konËnega izdeleka πe vedno merimo s pogledom vsakega posameznika posebej in njegovim merilom kakovosti.

Kamera ZaËel bom z besedo “kamera”. Pri nas ta termin, na æalost tudi fotografi, uporabljamo πe iz Ëasov 8milimetrskih filmskih kamer izkljuËno za filmske in video kamere, klasiËne kamere pa poimenujemo “fotoaparat”. Toda Ëas je, da grπko besedo “kamara”, ki pomeni obokano sobo, kot drugod po svetu zaËnemo uporabljati za klasiËno fotografsko kamero

uvod 57

Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (Commission Internationale d’ Eclairage) CIE: Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna naπe oko, so nasiËene barve, premik k sredini daje nenasiËene barve, v sredini pa je seπtevek vse svetlobe, bela.

z objektivom, lahko tudi svetlomerom, sistemom za ostrenje itd. Torej KAMERA!

Svetloba Brez svetlobe ni fotografije. Prek objektiva zariπe sliko na film ali tipalo. Zato je poznavanje njenih osnov dobrodoπlo vsakemu fotografu, πe posebej Ëe se v digitalni temnici sam ukvarja z barvno korekturo in izpisom fotografij. Svetloba je elektromagnetno valovanje. »loveπko oko prepozna barvne vrednosti glede na valovno dolæino valovanja. Kjer so vse barvne vrednosti zastopane enako, oko zazna sivo ali belo svetlobo, odvisno od intenzitete, jakosti svetlobe. »e svetlobe ni, pravimo, da je barva Ërna. Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv spektra. »e spekter razdelimo na tri enake dele, bo prvi del dal rdeËo, drugi zeleno in tretji modro barvo. Te tri barve skupaj dajo belo svetlobo, zato jih imenujemo osnovne barve. V digitalni tehniki jih boste vsezkozi sreËevali kot kratico RGB (Red Green Blue). Njihovo meπanje imenujemo aditivno barvno meπanje. Z odvzemanjem ene od snovnih barv beli svetlobi dobimo cian, magento in rumeno barvo, odvisno od tega, katero osnovno barvo odvzamemo. Te tri barve v celotnem barvnem spektru dopolnjujejo osnovne 58 uvod

uvod 59

Barvno meπanje

Levo je aditivno meπanje treh osnovnih barv svetlobe, rdeËe, zelene in modre. Ta naËin uporabljamo pri tipalih, zaslonih, v barvni korekturi in pri osvetljevanju fotografskega papirja v labolatorijih. Desno je prikaz subtrativnega barvnega meπanja, kakrπnega uporabljamo v tiskani tehniki. Cian, magenta in rumena barva skupaj v teoriji sestavljajo Ërno barvo. Ker pa v praksi s takπnim meπanjem ne dobimo popolnoma Ërne, dodajamo πe Ërno barvo. 60 uvod

barve do popolne bele svetlobe in jih zato imenujemo komplementarne barve. Spoznavali jih bomo predvsem pri izdelavi tiskovin pod kratico CMYK. Njihovo meπanje imenujemo subtraktivno barvno meπanje. V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena iz celotnega barvnega spektra, ob trku z gosto snovjo del spektra odvzame, s tem se spremeni dolæina valovanja in vidimo barvo. Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter, zato vidimo belo svetlobo. »e ga obarvamo z rdeËo barvo, bo odbijal samo rdeËi del spektra, plavi in zeleni del spektra pa bo vsrkal.

Barvno meπanje RGB/CMYK Od predmeta odbita svetloba se s fotografiranjem prenese na film ali tipalo. Toda oba medija morata imeti moænost barvnega zapisa, ki ga omogoËajo

barvni filtri in pigmenti. Najpogostejπa barvna modela, ki ju uporabljamo v fotografiji, sta RGB in CMYK. RGB naËin meπanja svetlobe uporabljamo pri osvetljevanju fotografij na fotografski papir in pri prikazu fotografije na zaslonih. Torej povsod tam, kjer fotografijo zapisujemo s svetlobo. CMYK meπanje uporabljamo pri tiskanih fotografijah, iztiskanih s tiskalniki ali z grafiËno tehniko. Bela svetloba se odbija od fotografije. Oba naËina meπanja svetlobe uporabljamo tudi pri barvni korekturi z raËunalniπkim programom pred osvetljevanjem ali tiskanjem. NaËin in izvedba barvne korekture sta velikega pomena za konËno kakovost fotografije. Zato je poznavanje osnov barvnega meπanja za vse, ki boste fotografije sami popravljali, velikega pomena. Z osnovnimi in komplementarnimi barvami in z aditivnim in subtrativnim barvnim meπanjem se bomo sreËali tudi v nadaljevanju, predvsem v poglavjih o raËunalniπkih programih in tiskalnikih.

CCD / CMOS na svetlobo obËutljiva tipala (digitalni film) Na klasiËnem filmu fotografijo zapisujemo in jo hkrati shranjujemo. V digitalni tehniki je drugaËe. Zapisovalni, na svetlobo obËutljivi del je loËen od uvod 61

shranjevalnega. Namesto srebrovih halogenidov uporabljamo CCD ali CMOS vezje - tipalo. Oba imata skupno, za fotografe pomembno lastnost. Svetlobno energijo spremenita v elektriËne signale. Boljπa tipala so danes æe tako kakovostna, da v celoti lahko digitalni zapis zamenjate za film. seveda, Ëe morate le tega v nadaljnem procesu s pomoËjo skenerja digitalizirati. Tipalo je sestavljeno iz mnoæic na svetlobo obËutljivih elementov - celic, ki jih imenujemo toËke (piksli). CCD (Charged Couple Device) uporabljajo za zajem slike æe od zaËetka sedemdesetih let. Vgrajujejo ga tako v kamere kot v skenerje. CMOS tipalo je novejπe. Toshiba je bilo prvo podjetje, ki ga je uporabilo v kameri. CMOS tehnologija ima prednost predvsem v mnogo manjπi porabi energije, kar veliko pomeni pri baterijsko napajanih napravah, kakrπna je digitalna kamera. Na isto povrπino spravijo

CCD tipalo za zajem slike - za nekatere pregreha, za mnoge radost. S takojπnjim digitalnim zapisom odpadeta film in skeniranje.

62 uvod

tudi veË na svetlobo obËutljivih toËk kot pri CCD tipalih. Ima pa tudi slabosti. Tehnologija je zahtevnejπa in tipala izdeluje le nekaj podjetij. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo CMOS vezja v kamerah sËasoma zamenjala CCD vezja. Canon je vodilni v razvoju in uporabi tega tipala. CMOS tipalo jim je uspelo razviti do te mere, da danes tehnologija prekaπa CCD.

InË - cola / palec ( 2,54 centimetra ) V raËunalniπki tehnologiji so mnoge mere zapisane v angleπko/ameriπki dolæinski enoti inch (inË). AmeriËani so paË vodilna sila v razvoju raËunalniπke tehnologije. Inch prevedemo kot palec, med raËunalniËarji pa se je udomaËil kar inË. Za laæje razumevanje: 1 inch = 2,54 cm. V digitalnem svetu se boste vedno sreËevali s to enoto, naj si gre za πtevilo toËk na dolæinsko enoto na digitalnem tipalu ali za mero ekrana po diagonali. Zato se bo palec kot dolæinska enota pojavljal tudi v tej broπuri. Barvna globina Barvna globina (Color Depth) nam pove, kolikπno πtevilo tonskih vrednosti zazna toËka tipala ali zariπe barvni zaslon, osvetljevalna enota ali tiskalnik. Bolj je tipalo dovzetno za barve, veË barv, predvsem

Kamere na film - kdor potrebuje kakovost, jih bo uporabljal πe nekaj Ëasa. uvod 63

PRIKAZ ZAPISA S FILMOM IN TIPALI prehod od bele prek sivin do Ërne barve s CCD tipalom Prikaz je zaradi tiskarske tehnike rastrski-

v temnejπih delih, prepozna. VeËji kontrastni razpon fotografiramo ali skeniramo, boljπe tipalo za razpoznavanje barvne globine potrebujemo. Realni zapis ËimveË tonskih vrednosti je poleg algoritmov za njihovo preraËunavanje v digitalni kameri najbolj pomemben element, ki vpliva na kakovost fotografije. Barvno globino merimo z biti (Binary digit). Bit je najmanjπa raËunalniπka enota in ima lahko le dve moænosti: 0 ali 1. Osem bitov tvori Byte. Za preslikavo Ërtnih predlog (samo bela in Ërna) potrebujemo enobitno tipalo. Z veËanjem πtevila bitov se s potenco πtevila 2 veËa moænost opisa. Osem bitov pomeni 28 ali 256 moænih vrednosti za opis neke koliËine, v naπem primeru barvne globine. Taka tipala potrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskih predlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so toËke obarvane z RGB barvami. Tako dobimo 3 X 8 (24)bitno tipalo, ki prepozna 16 milijonov barv (2 24). TeoretiËno bi to moralo zadostovati za potrebe digitalnega opisa dobre tonske fotografije. Ker osembitno tipalo v temnih delih zelo slabo loËi posamezne odtenke, so v uporabi tipala z veËjo barvno globino. ©ele v fazi procesiranja se slika zopet pretvori v osembitno z razpoznavnejπo stopnjo sivin predvsem v temnih delih slike. RaËunalniπki programi za obdelavo fotografij v procesu iztisa delujejo z 864 uvod

Original

1 bit Ërno/belo

8 bit od 0 do 255 stopenj 12 bit od 0 do 4095 stopenj 12 bit pretvorjeno v 8 bit

Zapis filma

uvod 65

bitnimi podatki po barvi (256 tonov). Z barvno globino se bomo sreËali πe pri kamerah, skenerjih in tiskalnikih v delovni obliki, ki velikokrat kaæe drugaËne rezultate.

Resolucija / LoËljivost V digitalni tehniki se z resolucijo sreËujemo dokaj pogosto. Z njo oznaËimo loËljivost doloËenih elementov na enoto, v veËini primerov na inË ali palec, ali po celotni povrπini. Za resolucijo se zanimamo pri svetlobnih tipalih v kamerah in skenerjih, ekranih, osvetljevalnih enotah, tiskalnikih in pripravi za tisk. Pri klasiËnem filmu izraæamo loËljivost z linijami. »rno-bel film zmore loËljivost tudi prek 200 linij na milimeter, kar bi, prevedeno v jezik loËljivosti tipal, ustrezalo prek 30 milijonom toËk. CCD in CMOS tipala v kompaktnih in zrcalno refleksnih digitalnih kamerah zdaj zmorejo do 6 milijonov toËk. LoËljivost je v digitalni tehniki zelo pomembna, merimo pa jo tako razliËno (ppi, dpi, lpi...), da ji je v nadaljevanju knjige namenjeno posebno poglavje . Dot, pixel, line (dpi, ppi, lpi) Tudi s temi izrazi se bomo πe sreËevali. Dot ali pixel pomenita toËko. Izraz najveËkrat uporabimo pri opisu, koliko toËk zmore razpoznati na svetlobo 66 uvod

Dobra in slaba loËljivost

obËutljivo tipalo ali koliko toËk lahko zariπe tiskalnik na palec (inË). Izraz lahko enaËimo z zrnatosjo filma v analogni tehniki. Beseda line pomeni Ërto. Z njo se bomo sreËevali pri svetlobnih zapisovalnih enotah.

Interpolacija - poveËevanje loËljivosti Svetlobna tipala premorejo glede na film zelo majhno loËljivost. Dobra tipala v 35-milimetrskem razredu zaenkrat premorejo 5 do 6 milijonov toËk, boljπe v EOS 1Ds pa 11; dober film pa ima veË kot 20 milijonov toËk. uvod 67

Vendar ni vse v toËkah. Tipalo ima glede na film moænost procesiranja elektronskih signalov, s tem pa digitalna fotografija goljufa naπe oko. Z manj toËkami in s preraËunavanjem vmesnih vrednosti goljufanja in slabπe kakovosti v veËini primerov niti ne opazimo. 6 milijonov toËk v kameri EOS 10D nam zadoπËa za kakovostno poveËavo 30 X 45 centimetrov. VeËje poveËave kaæejo æe vidno interpolacijo. Od tu naprej nastopi matematika. Podatkov za veËjo poveËavo ni. Zato algoritem raËuna pribliæne vmesne vrednosti med dvema sosednjima toËkama. To pa se odraæa na kakovosti posnetka. Kvadratki, iz katerih je sestavljena digitalna fotografija, postanejo vidni. In

prav matematiËni algoritem za raËunanje manjkajoËih toËk je tisti del, ki moËno vpliva na kakovost fotografije. Kadar imamo premalo toËk za poveËavo, prihaja do interpolacije. Interpolirajo se tudi barvne vrednosti.

»e poveËujemo fotografijo s filma, se poveËuje zrno, ostrina in barvne vrednosti ostajajo razmeroma dobre. PoveËevanje in interpoliranje digitalne fotografije pa prinaπa drugaËne slabosti. Izgubimo ostrino in tonske vrednosti.

68 uvod

uvod 69

Shranjevanje digitalnih fotografij Po zajemu svetlobe s tipalom se elektriËni signali prenesejo na pomnilne enote, najveËkrat na Compact Flash in SmartMedia kartice. Za shranjevanje veËjih koliËin podatkov uporabljamo mini disk enote. Iz pomnilne enote je treba podatke prenesti v raËunalnik. Za to uporabljamo serijske, SCSI, USB in FireWire IEEE 1394 vmesnike. Digitalne fotografije iz raËunalnika shranjujemo na CD-R, CD-RW in DVD enote. Tudi o naËinih prenosa in shranjevanja je veË zapisanega ob vsakem poglavju digitalne tehnike posebej.

Digitalne kamere zapisujejo na zapisovalne kartice. Prek raËunalnika pa veËjo koliËino fotografij lahko zapiπemo na CD-ROM enoto.

70 uvod

NaËini zapisa digitalnih fotografij Kamere zapisujejo v RAW, TIFF in JPEG formatih. Z raËunalniπkim programom pa dobimo πe veË moænih formatov zapisa. GIF, BMP in PNG lahko uporabimo za internetne strani, EPS za grafiËno tehniko PostScript obdelave. PhotoShop zapis uporablja istoimenski program za zahtevnejπe obdelave digitalnih slik v plasteh.

SCSI in serijski prikljuËki. Danes so v uporabi poleg SCSI prikljuËka πe USB in FireWire.

Pri vsakem poglavju o digitalni tehniki so opisi podrobneje predstavljeni - predvsem na naËin, ki ga razume fotograf v Ëasu preskoka iz analogne v digitalno fotografijo. uvod 71

FILM proti TIPALU Digitalna znanost Na svetlobo obËutljivo tipalo je odliËen pripomoËek za dosego cilja. Z njim pridobimo predvsem pri Ëasu od ideje in ekspozicije do izdelane fotografije. Toda vse drugo je πe v povojih. Predvsem v raËunalniπkih revijah je videti, da postajajo raËunalniËarji najboljπi fotografi. V opisih preizkusov digitalnih kamer zasledite toliko napisanega o loËljivosti tipal, kot da samo loËljivost vpliva na kakovosten posnetek. Ni opisa pravilnosti delovanja ekspozicije, zaslonke, pravilnosti merjenja svetlobe, osvetlitve z bliskavico ali kakovosti delovanja objektiva. Ne verjamem, da jih zanima hitrost ostritvenega mehanizma v objektivu, robustnost kamere ali moænost dodatne opreme. Vse je podrejeno tipalu.

Film je sestavljen iz treh na svetlobo obËutljivih plasti. Plasti so postavljene druga na drugo, zato je loËljivost (zrnatost) filma realna. CCD ali CMOS tipalo je sestavljeno iz toËk, na njih pa so filtri za rdeËo, zeleno in modro svetlobo. ToËke so postavljene druga zraven druge. Zato je nazivna loËljivost tipala manjπa od predstavljene.

Film. Kakovost in Ëez nekaj let nostalgija.

72 film / tipalo

film / tipalo 73

Vrhunska zrcalno-refleksna kamera v prerezu, ki uporablja za zajem svetlobe film

S πe tako enostavno kompaktno kamero, ki uporablja film, lahko posnamete zelo kakovostne posnetke. Digitalna kamera uporablja vse dele klasiËnih kamer (objektiv, zaslonka, zaklop). Zajem slike je na tipalu, ki pa πe zaostaja za filmom, s tem pa tudi nadaljnja izdelava fotografij.

74 film / tipalo

Vrhunska zrcalno-refleksna digitalna kamera. Canon EOS 1Ds.

Ali ste pri nakupu klasiËne kamere æe kdaj najprej prebrali vse o preizkusih filmov in o njihovi zrnatosti in se πele potem odloËali o nakupu kamere?! Niste! Svetlobno tipalo in digitalni proces, nam ustvarita drugaËno sliko, kot smo jo vajeni iz filma. Zato pravega fotografa zanima πtevilo toËk na tipalu samo toliko, kot v analogni fotografiji πtevilka obËutljivosti filma. Vse drugo je osebna izbira: za katerega proizvajalca se bomo odloËili in za kakπen cenovni razred samega filma. Profesionalec in izrazni fotograf lahko reËeta: πest

milijonov toËk v refleksnem razredu pomeni 100 ISO. Kar je veË, toliko bolje. Druæinski fotograf je lahko zadovoljen æe z enim do tremi milijoni toËk, kar je za njega primerljivo s filmom obËutljivosti 400 ISO. To povsem ustreza zahtevi po kakovosti druæinskih posnetkov. Manj zahtevnim pa zadostuje æe milijon toËk. In tu je vsa znanost. Toliko tiskarske barve je πlo za opis svetlobnih tipal, kot da bi odkrili nov naseljeni planet. Kamera je kamera. Za boljπega fotografa mora biti njena zmoænost velika, za druæinskega toliko manj. Dobro kamero znajo narediti ta in ta podjetja, svetlobna tipala s toliko in toliko toËkami pa so primerna za to ali to zvrst fotografije. Od tu naprej pa se zaËnejo preizkusi kamer. RaËunalniπki fotografi kupujejo digitalne kamere za

Pri snemanju s tipalom je πe vedno velika teæava v interpolaciji, barvni globini in algoritmih. Oslepitev CCD in v manjπi meri CMOS vezja pri moËnih svetlobnih kontrastih in s tem nepravilen zajem podatkov povzroËa πum tipal. Predvsem pri daljπih ekspozicijah nad 10, 20 sekund, pride do pregrevanja tipala. Ne boste verjeli, toda z posebnimi sistemi tipala ohlajajo, tako kot pri avtomobilih motorje.

film / tipalo 75

PoveËava s filma. PoveËava s 35-milimetrskega filma obËutljivosti 200 ISO na velikost 24 X 36 centimetrov je kakovostna. PoveËava iz CCD tipala. Tipalo v kompaktni kameri s 3.3 milijona toËk premore toliko loËljivosti, da bi poveËavo lahko primerjali s tisto s filma.

76 film / tipalo

posnetke, ki jih potem predstavijo na spletnih straneh. Takπno kakovost zagotavljajo æe kamere s samo milijonom toËk. Tehnologija pa gre naprej. V prodaji so æe kompaktne kamere s tremi, πtirimi in veË milijoni toËk. Z njimi dosegamo in presegamo nivo druæinske fotografije. Tu pa se zaËnejo lomiti kopja in dodajanje tiskarske barve. Nezahtevnim takπne kamere æe zadostujejo za poveËavo fotografij na velikost A4 ali celo A3 formata. S takim naËinom razmiπljanja in pogledom na fotografijo kakovostna raven pada. Ostrina ni prava, paleta tonskih vrednosti je majhna, slike so

premaknjene, na fotografiji ni opaziti, da fotograf obvlada zakonitosti Ëasa osvetlitve ali globinske ostrine, bliskavica je uporabljena v nepravem trenutku; in tako dalje. Res je videnje kakovosti stvar osebne presoje posameznika. Toda neke doloËene zakonitosti o kakovosti obstajajo. Takπne razmere nam prinaπa svetlobno tipalo in æelja po hitri izdelavi fotografije. Standardi za svetlobno obËutljiva tipala so se æe izoblikovala in njihova kakovost se je æe razvila do kakovosti filma. Zato bomo spet v preizkusih brali o optiki, hitrosti ostritve, pravilnosti delovanja osvetlitve. Pozorni bomo πe na hitrost prenosa posnetkov v pomnilniπko enoto, njeno velikost in hitrost prenosa digitalnih podatkov v raËunalnik ali neposredno na tiskalnik. Svetlobno tipalo nas bo zanimalo samo v tolikπni

©tevilo toËk pri digitalnih tipalih pove samo moæno velikost poveËave in πe ti podatki so zelo varljivi. Vse to Ëke na tipa lu namreË ne berejo vsaka zase, ampak πtiri toËke tvorijo celoto, kar v praksi moËno zniæuje πtevilo toËk na tipalu, ki vplivajo na kakovost fotografije. ©ele procesor z algoritmi opravi interpolacijo in meπanje barv med posameznimi toËkami tipala.

Oblikovnih razlik med kamerami z uporabo tipala ali filma ni veË.

film / tipalo 77

meri, kot nas zdaj zanima kakovost filma. Nekateri proizvajalci so æe omenili moænost enotnega standarda in zdruæljivost digitalnih komponent, med drugim tudi tipal. Torej, Ëe vam ne bo ustrezalo Philipsovo tipalo, ga boste zamenjali za Canonovega. Kot v klasiki. »e vam ni vπeË FUJI, vzemite KODAK. In bo vse tako, kot je bilo.

LoËljivost filma in tipala Zapisal sem æe, kolikπen pomen ima loËljivost tipala. Zato jo bomo podrobneje spoznali in jo primerjali z loËljivostjo filma. V fotografiji velja pravilo, da za po izrazni vrednosti kakovosten posnetek ni pomembna kamera, ampak fotograf, ki z njo upravlja. Za dobro poveËavo in tehniËno kakovost sta veliko bolj kot kamera sama pomembna objektiv in film ali v digitalni tehniki objektiv in na svetlobo obËutljivo tipalo. Najboljπi objektivi zmorejo loËiti med seboj veliko veË

vzporednih Ërtic na milimeter kot najboljπi Ërno-beli film 35-milimetrskega formata. O konËni loËljivosti zato vedno odloËa film, v digitalni kameri pa na svetlobo obËutljivo tipalo. Najboljπi Ërno-beli filmi, ki smo jih nekdaj uporabljali v grafiËni tehniki (izjemno kontrastni ortokromatski Lith filmi z obËutljivostjo samo nekaj ISO), so razloËili veË kot 1000 linij na milimeter ali veË kot 25.000 linij na palec. »rno-beli poltonski pankromatski filmi z obËutljivostjo 25 ISO zmorejo razloËiti 200 linij na milimeter, kar pomeni celih 5.000 linij na palec in 4800 X 7200 toËk v govorici tipala na povrπini leica formata. To je 30 milijonov toËk. Boljπi barvni diapozitvni film z obËutljivostjo 100 ISO premore loËljivost nad 100 linij na milimeter ali 2540 linij na palec. »e te vrednosti preraËunamo v toËke na svetlobno obËutljivih tipalih, znaπa 24 milimetrov

©e vedno velja, da je najboljpa moæna reprodukcija originala diapozitivni film. Vendar samo, dokler ga gledamo skozi projekcijo s pomoËjo svetlobe v projektorju. Takoj, ko smo primorani diapozitiv s pomoËjo skenerja spremeniti v digitalno obliko, se toliko informacij izgubi, da je zapis motiva s kakovostno digitalno kamero mnogo boljπi in primernejπi za tiskovino ali izpis slike na digitalni fotolaboratorijski enoti.

CCD tipalo in APS film. Tehnologija se spreminja - digitalno zamenjuje analogno.

LoËljivost Ërno belega (Kodak T-MAX 400) in barvnega diapozitivnega (Ektachrome 100 SW) filma.

78 film / tipalo

film / tipalo 79

50-krat poveËani zapis barvnega kroga na film

Dodatna teæava CCD in CMOS na svetlobo obËutljivih tipal in algoritmov za preraËunavanje elektriËnih signalov nastane pri pravilnem branju barv in predvsem razpoznavanju velikega πtevila barvnih tonov. Tu nastopijo v ospredje podatki o barvni globini. Boljπe kamere premorejo 36-bitno barvno globino, torej za vsako osnovno barvo R (rdeËa), G (zelena) in B (modra) po 12 bitov. 82 film / tipalo

50-krat poveËani zapis barvnega kroga na tipalo

moægani posredujejo sliko kot dovolj kakovostno in brez napak, recimo sliko poπtnega nabiralnika. DoloËeni, vsak dan videni motivi so shranjeni v naπem spominu in nepopolna slika nam je kljub nepopolnosti vπeË, pa Ëetudi je zrnata, toËkasta, kontrastna ali nekoliko neostra - razen Ëe primerjamo fotografiji istega motiva, dobro in slabo. NiË drugaËe ni pri fotografiranju neznanih predmetov, kjer je mnoæica podatkov v razliËnih barvah. Tu pri digitalnem zajemu interpolacija in algoritmi v digitalni kameri ustvarita mnoæico novih podatkov in ti izigrajo naπe oko. S sliko smo tudi pri poveËavi zadovoljni. Tonske vrednosti so kakovostno izraæene, Ëeprav

je vidna izkuπenemu oËesu vidna interpolacija in z njo neostrina in neenakomerna barvna skala doloËenih tonskih vrednosti posameznih barv. Tudi s cenejπimi digitalnimi kamerami smo z zapisom in konËno sliko zadovoljni. »loveπko oko ima toliko pomankljivosti, oziroma se od gledalca do gledalca videno toliko razlikuje, da je podajanje kakovosti povsem subjektivni faktor vsakega gledalca posebej.

Koliko linij na milimeter preberete? 10 1 0,5

Zakaj tako? Svetloba, ki pade na tipalo, se v trenutku prenese v nadaljnjo obdelavo; reakcija foto-elementov se film / tipalo 83

Sami se na podlagi preizkusov odloËite, ali vam niæja loËljivost od 300ppi zadoπËa.

PPI, DPI, LPI, BPP v treh procesih digitalne fotografije

300 ppi

200 ppi

150 ppi

100 ppi

»e razumete loËljivost in barvno globino, v digitalni tehniki razumete takorekoË vse. S tema pojmoma se v analogni fotografiji nismo sreËevali. 85 odstotkov fotografskega trga predstavljajo tako imenovani druæinski fotografi, ki svojih fotografij nikoli ne poveËujejo prek velikosti 10 x 15 centimetrov. PovpreËni filmi, fotografski papirji in objektivi so tako dobri, da krepko presegajo njihove zahteve. Samo majhen del naprednejπih fotografov in poklicni fotografi znajo uporabljati razliko med veËjo in manjπo loËljivostjo filma, med razliËnimi barvnimi toni in njihovo zasiËenostjo. Vemo, da manj obËutljivi filmi prinaπajo boljπo loËljivost, veËji kontrastni razpon, poËrnitev in zasiËenost z barvami. Poleg objektiva tako le πe film doloËa pojem loËljivosti v analogni fotografiji. Njegov kontrastni razpon in barve pa v celoti zadovoljujejo. V digitalnem svetu je drugaËe. LoËljivost in barvna globina tipal CCD in CMOS, raËunalniπkega zaslona, moænost spremembe loËljivosti v raËunalniπkem programu in razliËne zahteve tiskalnikov glede loËljivosti konËnega izpisa fotografu postavljajo prva vpraπanja, kako pripraviti digitalno datoteko za kakovostno izdelane fotografije na razliËnih enotah za izpis. Govorim o kakovostni fotografiji, zato bom vedno navajal vrednosti, ki jo zagotavljajo. VeËje loËljivosti, na primer, ne potrebujete, manjπa pa vsekakor prinaπa slabπo kakovost. Sami se na podlagi preizkusov odloËite, ali vam slabπa kakovost zadoπËa.

88 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 89

Od motiva do bitne fotografije: Motiv

Fotografirano s tipalom loËljivosti 1600 x 1200 pikslov

Fotografija: velikost originala 5,3” x 4” (13.5 x 10 cm)

Skenirano z loËljivostjo 300 ppi

V praksi je vse zelo preprosto. Zajem fotografije z digitalno kamero in tipalom s 1600 x 1200 toËkami zadostuje za kakovostno poveËavo 13 x 10 cm (5 x 4 inËe ali palce). Skeniranje fotografije velikosti 5” x 4” z loËljivostjo 300 ppi zadostuje za kakovosten izpis v isti velikosti na vseh izpisovalnih enotah. Termosublimacijski tiskalniki in barvne osvetljevalne enote za kakovosten iztis potrebujejo loËljivost 300 dpi/ppi. KapljiËni tiskalniki in grafiËne osvetljevalne enote tiskajo na drugaËen naËin, zato za kakovosten iztis potrebujejo vsaj 2400 dpi loËljivosti - zaradi poltonskega rasterskega zapisa line per inch (linij na inË) lpi, ki mora vsako toËko zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. Spoznali smo se z kraticami ppi, dpi in lpi. Njihove lastnosti bomo spoznali v nadaljevanju.

Prikaz zapisa s sublimacijskim (levo) in kapljiËnim tiskalnikom (desno).

Dobljena velikost slike 1600 x 1200 toËk

92 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 93

LoËljivost od zajema (fotografiranje, skeniranje), izpis (osvetljevanje in tiskanje)

Pixel per inch (toËk na palec), lahko reËemo tudi kvadrati na palec - veËje je πtevilo toËk na palec, veËjo loËljivost premore slika. V vsaki toËki posebej je zapisano tudi πtevilo tonskih vrednosti, ki jih je toËka zajela. Njihovo πtevilo je odvisno od loËljivosti toËke oziroma njene barvne globine in πuma, napake tipal.

»e piksel osvetljujemo, lahko z RGB svetlobo zmeπamo tonsko vrednost kot je zapisana v datoteki in vsak piksel zase je osvetljen z njegovo barvo in jakostjo. V tisku je drugaËe. Barva ima vedno enako intenziteto, zato tonske vrednosti zapisujemo z veË ali manj drobnimi pikami, imenovanimi dot. KapljiËni tiskalniki prinaπajo novost. Za tisk uporabljamo tudi svetlejπe odtenke osnovnih barv za tisk cian in magento. 94 ppi/dpi/lpi/bpp

Podatek dot per inch (pik na palec) prikaæe najmanπo loËljivost, ki jo je sposobna zapisati tiskalna enota. VeË pik na palec lahko zapiπemo, z veËjo ostrino zapisujemo in veË tonov lahko zapiπemo.

Poleg osnovnega elementa (piksel/toËka) konËno kakovost fotografije krojijo πe loËljivost slike in slikovne toËke, loËljivost zaslona, Ëe fotografijo gledamo na njem, in loËljivost tiskalne enote, Ëe fotografijo tiskamo ali osvetljujemo. Vse pa se zaËne s toËko/pikslom na tipalu v digitalni kameri ali na skenerju. Piksel in ppi - pixel per inch (toËk na palec) Vse digitalne fotografije so sestavljene iz slikovnih elementov, imenovanih piksel, toËka. Vsaka toËka na tipalu ima svoj lasten zapis tako glede velikosti kot tonske vrednosti.

Tako so videti toËke v poveËavi.

Podatek line per inch (linij na palec) zdruæuje najmanjπe toËke dot v celoten poltonski zapis, ki ga πe zmore zapisati grafiËna tiskalna enota. Manj linij na palec zapisujemo, manj so opazne posamezne poltonske pike. Za najviπjo kakovost bi potrebovali zapis s 300 lpi. Revije in prospekti so tiskani s samo 150 lpi. ToËke v liniji zato lahko vidimo tudi s prostim oËesom. ppi/dpi/lpi/bpp 95

Slike na zaslonih ali tiskane so videti ostre samo, Ëe so toËke stisnjene v manjπe polje, in ne zato, ker ima slika veË toËk/ pixlov. (Okoli 80 ppi za zaslone in 150 do 300 ppi za tisk).

ZaËnimo z zanimivim dejstvom. ToËka (piksel) nima merske enote, oblike in ni narejena po nikakrπnem kalupu. Rodila se je v digitalnem svetu in je kot statiËen elektriËni naboj na vaπem telesu. V æivljenje prihaja πele z osvetlitvijo slikovnega tipala. ToËke, ki sestavljajo digitalno sliko, nimajo fiziËne dimenzije. So le skupek digitalnih vrednosti 0 in 1. ToËka bo pokazala svojo obliko in velikost πele v napravah, ki projecirajo elektriËne signale. VeË toËk premore tipalo, veËjo fotografijo bomo lahko dovolj dobro prikazali. ©tevilo toËk na tipalu v kamerah lahko oznaËimo na

dva naËina: z velikostjo tipala v πtevilu toËk po xy osi ali z najveËjim πtevilom toËk na tipalu. Na primer: 1.800 x 1.600 toËk po xy smeri ali pomnoæeno 1.800 x 1.600 toËk je 2,88 milijona toËk. KAKO IZRA»UNAMO ©TEVILO TO»K tipalo digitalne kamere πirina tipala (X) = 1800 toËk pomnoæeno z viπino tipala (Y) = 1600 toËk Skupaj toËk na sliki

Y

X CCD tipalo z,1800 X 1600 ppi.

2.880.000 toËk

Ko sliko shranimo v tej velikosti, πe vedno nima oprijemljive mere ali oblike. ©ele naprava, ki sliko prikazuje, toËke zdruæi in prikaæe v veËjih ali manjπih toËkah kot sliko. »e so toËke v sliki prikazane v pravi loËljivosti, vidimo zadovoljivo ostro sliko. Slike na zaslonih z visoko loËljivostjo ali tiskalnikih so videti ostre samo, Ëe so toËke stisnjene v manjπe polje, in ne zato, ker ima slika veË toËk/pikslov. Zato moramo imeti pravilno razmerje toËk, med loËljivostjo slike in enote za izpis. Digitalna tehnika ima πe neko dobro lastnost. OmogoËa goljufanje. Z programom za obdelavo fotografij lahko toËke tudi matematiËno dodajamo. 96 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 97

Slika velikosti 400 x 320 toËk je na zaslonu desetkrat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobro vidne.

Slika velikosti 400 x 320 toËk, kakovostno prikazana na zaslonu z loËljivostjo 1280 x 1024 toËk.

Slika velikosti 400 x 320 toËk je sedemkrat poveËana v programu za obdelavo fotografij. ToËke so ostale nevidne, ker pa je slika interpolirana, je neostra in tonsko nepravilna.

98 ppi/dpi/lpi/bpp

ToËke dodajamo (ali odvzemamo) z matematiËnim procesom, imenovanim interpolacija. Pri tem procesu vsaki novi toËki dodajamo tudi barvo, ki prevzema barvne vrednosti sosednih toËk. S tem nismo ustvarili veË detajlov na fotografiji, ampak samo veË toËk, ki so zato na zaslonu ali tiskovini manjπe in jih ne razloËimo veË. Pri veËji interpolaciji, 20% do 30%, se kakovost fotografije vidno slabπa. Izgubljajo se detajli in ostrina. »e sliko pomanjπujemo, se del toËk izbriπe, kar ne vpliva na kakovost v tolikπni meri kot poveËevanje πtevila toËk. Levo spodaj je slika toËk, kot jih vidi mo na tipalu. »e del slike, samo πtiri barvne toËke, poveËamo z interpolacijo, πtevilo toËk na mersko enoto ostane isto (srednja slika). Nove toËke pa morajo tonske vrednosti vzeti od sosednjih toËk. »e bi poveËevali samo eno tonsko vrednost, napak pri interpolaciji ne bi bilo. Pri interpolaciji fotografij, kjer je prisotno veliko πtevilo tonskih vrednosti, pa so napake interpolacije hitro opazne. Fotografijo opazimo kot neostro.

Zgornja slika je izvirna. Srednja je skenirana z loËljivostjo, ki omogoËa poveËavo z dobro loËljivostjo. Spodnja slika je skenirana z majhno loËljivostjo in poveËana z interpolacijo. Nove interpolirane toËke prevzemajo tonski zapis sosednjih toËk med razliËnimi tonskimi vrednostmi kvadratov. Ostrina je obËutno manjπa.

ppi/dpi/lpi/bpp 99

1200 x 1600

Zajem digitalne slike MatematiËni algoritem fotografijo po ekspoziciji razdeli v matriËno mapo (bit-map). VeË pikslov, toËk, vsebuje fotografija, veË elektronskih zapisov je na pomnilni enoti. Tako je loËljivost posnete ali skenirane fotografije vedno odvisna od πtevila toËk na tipalu. Vemo æe, da digitalna kamera namesto filma uporablja ploskovno tipalo, πtevilo toËk po x in y osi pa pove, kolikπno loËljivost premore to tipalo. Na primer 1.600 x 1.200 toËk je skupaj 1.9 milijona toËk.

Poglejmo si izraËun πe enkrat. tipalo digitalne kamere s 1.600 x 1.200 toËkami πirina tipala (X) = 1.600 toËk pomnoæeno z viπino tipala (Y) = 1.200 toËk Skupaj toËk na sliki 1.920.000 toËk

600 x 800

Viπja je loËljivost pri fotografiranju, bolj bomo lahko posegli v izrez fotografije.

100 ppi/dpi/lpi/bpp

Za najbolj kakovosten zajem fotografije uporabimo najviπjo loËljivost. Sliko, posneto z najviπjo loËljivostjo, lahko vedno pomanjπamo ali naredimo delni izrez brez posledic za kakovost fotografije. Po drugi strani je treba vedeti, da je zaradi veËjega πtevila toËk datoteka veËja, s tem je daljπi prenos podatkov, daljπa je obdelava, poËasnejπe tiskanje in veË je podatkov za shranjevanje. Torej je zelo

pomembno izbrati pravo velikost æe pri fotografiranju ali skeniranju. Predvsem moramo vedeti, kolikπno loËljivost slike potrebujemo; potrebna loËljivost za zaslon, tiskalnik ali napravo za osvetljevanje je razliËna. Boljπo kakovost in veËjo sliko æelimo, veËjo loËljivost slikovnega zapisa potrebujemo - seveda do neke razumljive meje. Zato je zelo pomembno, da poznamo pravila, ki jih narekujejo toËke in toËke na palec (pixel per inch = ppi). »e vemo, koliko toËk potrebujemo za kakovosten zapis, se bomo izognili slabemu izpisu fotografij tako na zaslonih kot na izpisovalnih napravah. V tem poglavju bomo predvsem teoretiËno spoznali, kolikπno loËljivost potrebujemo za posamezne naprave, na katerih zapiπemo fotografijo, in kolikπno, πe dovolj kakovostno poveËavo lahko naredimo z doloËenim πtevilom toËk iz digitalnega tipala.

»e vemo, koliko toËk potrebujemo za kakovosten zapis, se bomo izognili slabemu izpisu fotografij tako na zaslonih kot na izpisovalnih napravah.

©tevilo zajetih fotografij v razliËnem naËinu kompresiranja slike na pomnilni enoti s 16 in 64 MB spomina Pomnilna enota High Fine Normal Basic

16MB 1 9 19 47

64MB 5 36 77 189

Digitalna kamera Fujifilm FinePix 4900 zoom LoËljivost fotografije 2.400 x 1.800 toËk ppi/dpi/lpi/bpp 101

Tipalo v skenerju potuje.

»e kamera omogoËa, lahko nastavimo tudi niæjo loËljivost zapisa, Ëe visoke loËljivosti ne potrebujemo. NiË ne izgubimo na barvni kakovosti, le πtevilo toËk je manjπe. »e bi æeleli takπno sliko poveËati s tem, da bi ohranili ustrezno kakovost, je moæna poveËava manjπa, kot Ëe bi æeleli poveËati podobno sliko z viπjo loËljivostjo. Pri skeniranju tipalo delujejo drugaËe. Tipalo je linijsko, zato ne dobimo πtevila toËk z izraËunom toËk na tipalu kot pri kameri, ampak s πtevilom toËk, ki smo jih doloËili na mersko dolæinsko enoto. Tipalo potuje, zato pravimo, da je zajem linijski. Njegova optiËna loËljivost (recimo 600 ppi) izraæa πtevilo zajetih toËk na palec po x osi. SreËali pa se boste tudi z zapisom loËljivosti xy, 600 x 1200 ppi. Toda viπja loËljivost po y osi ni realna, predstavlja loËljivost, ko tipalo poganja motorËek, le ta pa lahko bolj natanËno premika tipalo. Primer: »e skeniramo fotografijo velikosti 10 x 13 centimetrov ali, ker je veËina mer zapisanih v palcih, 5 x 4 palce z loËljivostjo 300 toËk na palec (ppi), dobimo naslednji rezultat: IZRA»UN ©TEVILA TO»K, Ëe skeniramo z loËljivostjo 300 ppi: 300 ppi x 5 palcev (13 cm) = 1.500 toËk 300 ppi x 4 palce (10 cm) = 1.200 toËk 1.500 x 1.200 toËk = 1.800.000 toËk 102 ppi/dpi/lpi/bpp

Skener sliko zajema linijsko. LoËljivost merimo s ppi (Pixel Per Inch).

ppi/dpi/lpi/bpp 103

Original - fotografija velikosti 5 x 4 palce

LoËljivost skeniranja 600 ppi LoËljivost skeniranja 300 ppi

Skenirana velikost: 5” x 600 ppi = 3.000 toËk 4” x 600 ppi = 2.400 toËk

Skenirana velikost: 5” x 300 ppi = 1.500 toËk 4” x 300 ppi = 1.200 toËk

LoËljivost skeniranja 80 ppi

IZRA»UN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE, Ëe za iztis potrebujemo 300 ppi loËljivosti: 1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm) 1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)

Skenirana velikost: 5” x 80 ppi = 400 toËk 4” x 80 ppi = 320 toËk

Velikost slike, zapisane na zaslonu z loËljivostjo 1.240 x 1.024 toËk, glede na πtevilo posnetih ali skeniranih toËk.

104 ppi/dpi/lpi/bpp

Z loËljivostjo slike in delitvijo πtevila toËk, ki jih potrebujemo za izpis, lahko izraËunamo, kako veliko sliko bomo izpisali, recimo z barvno osvetljevalno napravo, ki za kakovosten zapis potrebuje 300 ppi loËljivosti.

Skeniranje z razliËno loËljivostjo prinaπa veË ali manj slikovnih toËk, s tem pa tudi razliËno moænost kakovostne poveËave (leva stran). Po zajemu svetlobe s tipalom v kameri ali v skenerju in po shranitvi elektriËnih zapisov v pomnilnik lahko sliko prenesemo na raËunalniπki zaslon, na tiskalnik ali na napravo za osvetljevanje. Tu se pokaæejo prve razlike v zapisih loËljivosti slike. V nadaljevanju bomo spoznali, koliko toËk (pikslov) potrebujemo za kakovosten prikaz slike na zaslonu, na osvetljevalni enoti ali na tiskalniku. Ob vsaki napravi za prikaz bitne slike se bomo sreËevali z zapisi dot per inch/ dpi, line per inch /lpi in z zelo pomembnim zapisom bit per pikxel /bpp (loËljivost posamezne toËke - piksla). ppi/dpi/lpi/bpp 105

LoËljivost piksla/barvna globina/bpp Z loËljivostjo posamezne toËke, piksla, dobimo πtevilo tonskih vrednosti, kot jih je toËka zmoæna prebrati. LoËljivost piksla drugaËe imenujemo tudi barvna globina. S poznavanjem πtevila pikslov/toËk na tipalu v kameri ali πtevila toËk na palec, s katerim skeniramo, samo izvemo, kako veliko fotografijo bomo lahko prikazali na zaslonu ali izpisali, da bo slika πe ustrezno dobra, Ëimbolj primerljiva tisti s filma. Toda koliko fotografov sploh potrebuje tako visoko kakovost?! Zato je loËljivost slike zelo raztegljiv pojem. Za zahtevne zadostuje le visoka loËljivost 300 ppi. Mnogi so zadovoljni z 200 ppi ali s πe manj toËkami na palec. Z doloËeno koliËino podatkov si bo zahtevneæ iztiskal majhno fotografijo, manj zahtevni pa bodo zadovoljni tudi, Ëe bodo z isto koliËino podatkov sliko nekajkrat poveËali (sliki na levi). Pri razpoznavanju tonskih vrednosti slike smo fotografi bolj enotni. Nepravilen zapis tonskih vrednosti pri Ërno-beli fotografiji in barvni zapis pri barvni fotografiji vnaπa dvom veËini fotografov. Hitro smo enotni o nepravilnem tonskem zapisu, πe posebej Ëe gledamo na sliko nam vsem znanega motiva. V nam vidnem barvnem spektru z normalnim vidom brez teæav razloËimo 128 razliËnih barvnih tonov. »e projeciramo na zaslon modri svetlobi z 106 ppi/dpi/lpi/bpp

bpp - Bit Per Pixel Bolj kot razloËanje med barvnimi toni je pomembno zapisati πiroko tonsko vrednost vsake osnovne barve posebej. Naπe oko razloËi, da zapis osnovne barve od bele do najbolj zasiËene ni zvezen, Ëe ne vsebuje vsaj 200 razliËnih tonskih vrednosti. Za to pa potrebujemo tipalo z vsaj 8-bitno loËljivostjo toËke in 8-bitni zapis vsake posamezne osnovne barve RGB. Tako tipalo zaradi 3x8bitnega zapisa oznaËimo kot 24-bitno. ppi/dpi/lpi/bpp 107

Zapis barvnega spektra z 8 in 4 biti po barvnem RGB kanalu tipala.

24-bitni (3x8) RGB zapis

valovnima dolæinama 450 nm in 455 nm, jih med seboj loËimo. Vsak barvni ton pa premore πe svojo zasiËenost in svetlost. Bolj kot razloËanje med barvnimi toni je pomembno zapisati πiroko tonsko vrednost vsake osnovne barve posebej. Naπe oko razloËi, da zapis osnovne barve od bele do najbolj zasiËene ni zvezen, Ëe ne vsebuje vsaj 200 razliËnih tonskih vrednosti. Za to pa potrebujemo tipalo z vsaj 8-bitno loËljivostjo toËke in 8-bitni zapis vsake posamezne osnovne barve RGB. Tako tipalo zaradi 3x8-bitnega zapisa oznaËimo kot 24-bitno. »e imate kamero ali skener z viπjo loËljivostjo toËke, je za kakovostno fotografijo priporoËljivo posneti motiv ali poskenirati fotografijo z veËjo barvno globino in πele v fazi priprave slike za iztisk tonske vrednosti spremeniti v 8 bitov na barvo. To smo æe spoznali v poglavju “Uvod v digitalno tehniko”.

Zapis z 8 in 4 biti sivega stopnjastega klina od najsvetlejπe toËke (bele) do najbolj zasiËene (Ërne).

12-bitni (3x4) RGB zapis

108 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 109

Kaj pomeni bit na toËko? Diapozitivni film od vseh analognih barvnih zapisovalnih medijev premore najπirπo lestvico tonskega zapisa. Tone razlikujemo celo v poËrnitveni vrednosti filma 3,6 D. Fotografija z negativnega filma ima æe slabπi tonski zapis, saj njena poËrnitvena vrednost ne presega 2,2 D. Toda to sta analogna zapisa. Zapis barv je veËplasten, osnovne barve so zapisane druga za drugo in po tonski kakovosti analogni zapis presega digitalnega. S kemiËnimi reakcijami na filmu po osvetlitvi in z razvijanjem gradimo tako tonske kot barvne vrednosti. V digitalni tehniki zapis tonskih vrednosti in barv poteka drugaËe. Tipalo v digitalni kameri ali v skenerju je izpostavljeno svetlobi, odbiti od motiva ali od skeniranega izvirnika. VeËji del vidnega spektra lahko prikaæemo z meπanjem treh temeljnih barvnih svetlob RGB (rdeËa, zelena, modra). Tem barvam

reËemo “osnovne barve”, predstavljajo pa naËin aditivnega barvnega meπanja. Zapis je digitalen, torej z niËlami in enkami. VeË podatkov zapiπe tipalo, veËja je datoteka. V praksi se je pokazalo, da Ëloveπkemu oËesu zadostuje 256 tonskih vrednosti na tiskovinah, da ne opazi stopniËastega zapisa in manjkajoËih barvnih tonov - seveda Ëe zapisa ne primerja z motivom ali z diapozitivom. Podatek bit na toËko (bpp - Bit Per Pixel) pove πtevilo bitov na posamezen RGB barvni kanal. 8-bitni zajem po barvnem kanalu, skupaj daje 24-bitno globino (3x8). Tako tipalo razpozna 256 tonskih vrednosti po barvi - od vrednosti 0 ali najbolj zasiËene barve do vrednosti 255 ali bele barve. VeËjo tonsko loËljivost premorejo tipala, veËjo tonsko loËljivost lahko zapiπemo. Razliko razpoznamo predvsem v temnejπih delih motiva ali skenirane slike. VeËjo tonsko loËljivost lahko zapiπejo enote za tiskanje, 4500

4000

12 bitov 10 bitov 8 bitov 4 biti

1

VeËjo tonsko loËljivost premorejo na svetlobo obËutljiva tipala, veËjo tonsko loËljivost lahko zapiπemo. Bolj je toËka obËutljiva, bolj lahko poseæe v zasiËenost barve.

110 ppi/dpi/lpi/bpp

3500

3000

2500

2000

1500

1000

0

0 .5

1

1. 5

2

2. 5

3

3. 5

4

D

50 0

0

Tabela prikazuje moæno πtevilo tonskih vrednosti z 8-, 10- in 12-bitnim zajemom toËke (piksla) - od 256 prek 1024 do 4096 tonskih vrednosti. ppi/dpi/lpi/bpp 111

veË tonskih vrednosti vidimo na izpisani fotografiji. Toda razmejiti moramo barvno globino zajema fotografije in barvno globino zapisa. Do sedaj ste lahko o barvni globini in o njenem zapisu brali le kot o zapisu z 8-bitno barvno globino (2 8 = 256 tonskih vrednosti na barvo). Ta naËin zapisa zadostuje za vse do pred kratkim znane naprave, ki prikazujejo sliko - od zaslona do tiskalnikov in grafiËnih osvetljevalnih enot, ki tiskajo na papir, saj je njihova zmoænost zapisa samo do 2,2 D. V tem razponu poËrnitve vidimo zvezno tonsko lestvico, Ëe ima le ta 256 tonskih vrednosti od 0 (zasiËene) do 255 (bele). Nove barvne digitalne osvetljevalne enote pa omogoËajo zapis na fotografski papir, ki zmore poËrnitev do 2,6 D. Za ta kontrastni razpon potrebujemo veË tonskih vrednosti, Ëe æelimo lep zvezni zapis. Zato barvne osvetljevalne enote zapisujejo z 12 biti (212) po RGB barvnem kanalu, oziroma 4096 tonskimi vrednostmi. Seveda, Ëe ste jih toliko tudi zajeli s tipalom. Barvna globina in poËrnitev sta pomembni za kakovosten zvezni zapis tonov. Tipalo z veË biti na toËko omogoËa lepπi zvezni zapis pri viπji poËrnitvi. Prav zaradi visoke poËrnitvene zmoænosti (3,6D) imajo diapozitivni filmi tako dobro zmoænost reproduciranja barvnih tonov - od najsvetlejπih do najbolj zasiËenih. 112 ppi/dpi/lpi/bpp

Kaj je D? D je enota za poËrnitev. PoËrnitev merimo v razponu od najveËje svetlosti (D = 0) do popolne poËrnitve (D = 4). Manj je svetlosti, veËja je zasiËenost. PoËrnitev merimo z logaritemsko skalo. D 3.0 je 10krat veËja od D 2.0. Kontrastni razpon 100 : 1 pomeni poËrnitev 2.0 D, razpon 1000 : 1 pa æe 3.0 D. Z napravo, ki jo imenujemo denzitometer, lahko na fotografiji izmerimo Dmin in Dmax in tako dobimo poËrnitveni razpon med najveËjo svetlostjo in poËrnitvijo. »e je Dmin 0.1 in Dmax 3.5, je poËrnitveni Dmax = 3,8

Dmin = 0,3

Prikaz vrednosti najveËje poËrnitve diapozitivnega filma in kontrastni razpon, prikazan z gama krivuljo .

D = 3,5 ppi/dpi/lpi/bpp 113

Bolj strma je poËrnitvena krivulja, viπja je gama vrednost. Z diagrama je razvidno, da je zapis filma kontrasten in njegova povpreËna poËrnitvena vrednost je D=3.3. Da bi z tipalom prebrali tako moËno poËrnitveno vrednost, mora biti piksel zmoæen prebrati vsaj 4096 tonskih vrednosti. To omogoËa 12 bitna barvna globina. Za tisk vseh teh tonskih vrednosti iz digitalne datoteke bi potrebovali 12 bitni zapis, ki nam ga omogoËaja samo boljπe osvetljevalne enote. Ker pa fotografski papir ne zmore poËrnitvene vrednosti nad D=2.5, fotografije nimajo tako izrazitega kontrasta niti tako izrazitih barv kot diapozitivni fimi. 114 ppi/dpi/lpi/bpp

razpon 3.4 D. VeËji je poËrnitveni razpon, veËji zapis tonskih vrednosti doseæemo. Seveda pa vedno obstajajo Ëe-ji. Za to poskrbi poËrnitvena krivulja, ki pove, ali je film, fotografski papir ali zaslon preveË ali premalo kontrasten. PoËrnitveno krivuljo zapisujemo in merimo z gama vrednostjo, ki je merilo za kontrastnost v obmoËju med Dmin. in D max. Da ne bi zaπli preveË v teorijo, se seznanimo samo z gama vrednostjo raËunalniπkih zaslonov, ki so naπ prvi stik z zapisom digitalne slike. Osnovne gama vrednosti zaslonov so od 1,8 do 2,2. V “PhotoShop” programu za obdelavo fotografij lahko to vrednost nastavljamo. S posebnimi kalibracijskimi programi in merilniki lahko gama vrednost nastavimo za razliËne naËine izpisovanja fotografije. To moænost uporabljajo predvsem v grafiËnih studijih, kjer æelijo s posebnimi ICC profili doseËi enako tonsko vrednost od zajema fotografije prek prikaza na zaslonu do konËnega tiska. Fotografi te moænosti zaradi visoke cene takπnih pripomoËkov nimamo. Zato si moramo pomagati s svojim oËesom in s primerjavo originalne slike, digitalno zapisane na zaslonu in konËnega izdelka, iztiskanega z napravo za tisk. S to primerjavo nastavimo kontrast zaslona in njegovo gama vrednost. Ko enkrat zadovoljivo kalibriramo zaslon, bomo na njem veliko laæje pripravljali sliko za konËni tisk.

Zapis fotografije s poËrnitveno vrednostjo 1,4 D (zgoraj) in 2,2 D (spodaj) ppi/dpi/lpi/bpp 115

Digitalni zapis fotografije

Zapis s samo enim bitom zapiπe le dve tonski vrednosti: belo in Ërno.

Zapis s πtirimi biti po barvnem kanalu zmore zapisati 16 barv. Na fotografiji je opazno pomanjkanje vmesnih tonov.

Vrnimo se k razpoznavanju tonskih vrednosti tipal. Za preslikavo Ërtnih predlog (samo bela in Ërna barva) potrebujemo enobitno tipalo. Z veËanjem πtevila bitov se s potenco πtevila 2 veËa moænost opisa. Osem bitov pomeni 2 8 ali 256 moænih vrednosti za opis neke koliËine, v naπem primeru barvne globine - tonskih vrednosti. Taka tipala potrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskih predlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so toËke obarvane z RGB filtri. Tako dobimo 3 x 8 (24-bitno) tipalo, ki prepozna 16.777.216 milijonov barvnih 24 kombinacij (2 ). Boljπe kamere in skenerji uporabljajo tipalo z 12- ali celo s 14-bitnim tipalom po barvi. Taka tipala lahko zapiπejo celo 4.000 do 8.000 tonskih vrednosti. Vrsta zapisa

24-bitni zapis (3 x 8 bitov) vsebuje 16 milijonov tonskih vrednosti. Zapis imenujemo tudi “true color”, saj ta naËin zapisa v popolnosti zadoπËa za kakovostno videnje slike v skoraj vseh naËinih izpisa fotografije. Edino barvne osvetljevalne enote omogoËajo zapisati πe veË tonskih vrednosti.

116 ppi/dpi/lpi/bpp

Za prikaz ikon na zaslonu uporabljajo zapis s samo 16 barvami.

Bitov na toËko Potenca πt. 2

©tevilo barv

Line art

1

21

2

Ikone na zaslonu

4

24

16

Grayscale

8

28

256

256 color

8

28

256

High color

16

216

65 tisoË

True color

24

224

16,7 milijonov ppi/dpi/lpi/bpp 117

Meπanje teh tonskih vrednosti z vsako barvo RGB z 12-bitnim tipalom zabeleæi 68 milijard barvnih odtenkov. Tipalo v digitalni kameri potrebuje najviπjo moæno loËljivost barvne globine po toËki. V sonËnih dneh so izredni moËni kontrasti, tudi prek 1:1000 ali v logaritemskem zapisu prek 3.0 D. Takπen razpon v analogni fotografiji omogoËajo zabeleæiti le najboljπi filmi. Nekateri zmorejo celo zapisati tonsko sliko v poËrnitveni vrednosti motiva 3,6 D. V poËrnitvenem razponu 3.6 D dobimo v digitalnem jeziku pribliæno 68 milijard razliËnih barvnih odtenkov s 4.000 tonskimi vrednostmi od najveËje svetlosti do najviπje zasiËenosti po vsaki RGB barvi posebej. Zaradi moËno kontrastnih motivov, ki jih fotografiramo v sonËnih dneh ali v studiu z bliskavicami, potrebujemo 12-bitna tipala. Prav tako pri skenerjih, Ëe smo Fotografirano s kompaktno kamero in s povpreËnim diapozitivnim filmom - kontrast motiva je prevelik. Tudi najboljπi bobenski skener, nam ne omogoËa zapisati pravih tonskih vrednosti motiva.

118 ppi/dpi/lpi/bpp

fotografirali analogno na kakovostne diapozitivne filme. Vrednosti tipal, izraæene v bitih, pa so pri cenejπih kamerah ali skenerjih bolj trgovski dejavnik, kar boste spoznali pri opisu barvne globine v poglavju o skenerjih. Slikovno toËko z barvno globino 12 bitov lahko odberemo tako s tipalom v kameri kot s tipalom v skenerju. Vendar lahko le prikaz z barvno osvetljevalno napravo omogoËa zapis s tako barvno globino. Te naprave zapisujejo sliko z RGB svetlobo, prav tako kot zasloni, in zato lahko zapiπejo vsako toËko v njeni celotni tonski vrednosti. Druge naprave za zapis fotografije uporabljajo CMYK subtraktivno barvno meπanje. NaËini zapisov z dodajanjem barv v praksi ne omogoËajo πirπega razpona zapisa od 256 tonov, to pa je 8 bitov na Fotografirano s profesionalno, zelo kakovostno digitalno kamero EOS 10D. tehnologija je æe tako kakovostna, da je povsem primerljiva s diapozitivnim filmom, Ëe le tega s pomoËjo skenerja spremenimo v digitalno obliko.

ppi/dpi/lpi/bpp 119

Zaslon in njegova loËljivost ToËke (piksli) postanejo vidne πele na napravi, ki lahko digitalne podatke prikaæe kot sliko. Ko podatke, shranjene v pomnilniku, prenesemo prek raËunalnika, grafiËne kartice in programov na zaslon, vidimo sliko v razliËnih velikostih in v razliËni kakovosti. Velikost slike na zaslonu doloËamo s tremi dejavniki: loËljivostjo zaslona, velikostjo zaslona in s πtevilom toËk, ki sestavljajo sliko. Z loËljivostjo zaslona doloËamo velikost vsake toËke (piksla) na njem. V tabeli si lahko ogledate priporoËljivo loËljivost svojega zaslona glede na njegovo velikost. Tabela loËljivosti glede na velikost zaslona (ocene od 5 kot najboljπe do 1 kot najslabπe) Velikost zaslona

Na zaslonu moramo nastaviti takπno loËljivost, da je tekstovni del, v katerem so razliËni meniji, lahkotno berljiv.

LoËljivost (ppi) 800 X 1024 X 600 768

640 X 480

14”

5

15”

1280 X 1024

1600 X 1200

3

2

1

1

3

4

5

2

1

17”

2

3

5

3

1

19”

2

2

4

5

2

21”

1

2

3

5

3

Pri oceni 5 dobimo optimalno loËljivost za ogled tako fotografij kot teksta. Z viπjo loËljivostjo teæje beremo tekstovni del in poveËujemo fotografije, z niæjo loËljivostjo vidimo prevelike tekstovne elemente, fotografije pa moramo prekomerno pomanjπevati.

122 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 123

©e pred sedmimi, osmimi leti so zasloni imeli fiksne loËljivosti, s sodobnejπimi grafiËnimi karticami pa loËljivost zaslona lahko nastavljamo. Danaπnje grafiËne kartice so æe tako zmogljive, da brez teæav doseæete optimalne loËljivosti za 14-, 15in 17-palËne zaslone. Ali vaπa grafiËna kartica zmore priporoËljivo loËljivost 19- in 21-palËnih zaslonov, pa boste izvedeli pri svojem prodajalcu raËunalniπke opreme. Primer: V tabeli so standardne loËljivosti 14-, 15, 17-, 19- in 21-palËnih zaslonov. Imamo digitalno kamero z loËljivostjo 1.280 x 1.024 toËk. S to loËljivostjo bomo dobili posnetek, ki bo v polni velikosti zaslona kakovostno prikazan na zaslonih z loËljivostjo 1.280 x 1.024 toËk. Ta ista »e je na razliËno velikih zaslonih nastavljena ista loËljivost, bo fotografija vedno zapolnila enak del zaslona. 17” 15” 14”

124 ppi/dpi/lpi/bpp

fotografija bo na zaslonih z loËljivostjo 800 x 600 toËk celo veËja, pri loËljivosti 1.600 x 1.200 toËk pa manjπa od velikosti zaslona, Ëe gre za kakovosten prikaz. Povedano drugaËe - veË slikovnih toËk premore digitalna slika, veËjo bomo lahko videli na zaslonu; ali obratno - manj toËk premore slika, manjπo bomo videli na zaslonu, Ëe æelimo kakovosten prikaz. Seveda lahko sliko na zaslonu tudi poveËujemo ali pomanjπujemo. Toda Ëe nimamo dovolj toËk, se lete vidno poveËujejo in zato vidimo manj kakovostno sliko; Ëe pa sliko pomanjπujemo in toËke stiskamo, ne opazimo viπje kakovosti, saj viπje loËljivosti od nastavljene zaslon ne premore. ToËka (piksel) nima velikosti in je ne moremo izmeriti. ToËki damo oprijemljivo velikost, πele ko zapiπemo, koliko toËk je v neki dolæinski enoti. Uveljavil se je zapis πtevila toËk na palec ali ppi (Pixel Per Inch ). DoloËa nam velikost slike na zaslonu pri neki doloËeni loËljivosti. Na zaslonu so piksli podobni kvadratom. Bolj ko jih stisnemo, manj so opazni. VeËji ko so, manj jih je na dolæinsko enoto, v naπem primeru na palec, in so zato bolj opazni. Da pa v stiskanju in s prevelikim πtevilom toËk ne pretiravamo, lahko izraËunamo, koliko toËk na palec potrebujemo glede na velikost naπega zaslona in njegovo nastavljeno loËljivost. ppi/dpi/lpi/bpp 125

PoveËevanje slike z loËljivostjo 250 x 400 toËk na zaslonu s 1.280 x 1.024 toËkami: Fotografija je 5-krat manjπa od loËljivosti zaslona, zato je kakovostno zarisana na zaslonu samo v velikosti, ki je 5-krat manjπa od velikosti zaslona. Bolj ko sliko poveËujemo, slabπa je kakovost zapisa.

Seveda so te loËljivosti primerne samo za ogled fotografij na zaslonu. Kako izraËunamo ppi? »e πtevilo toËk (pikslov) delimo s πirino in viπino zaslona, pridemo do πtevila toËk na palec ali ppi (Pixel Per Inch). S tem smo toËke izmerili in njihovo πtevilo na palec prilagajamo na æeleno loËljivost zaslona. Velikokrat ste sliπali in tudi verjeli, da je 72 ppi tisto pravo πtevilo toËk na palec za kakovostno loËljivost PriporoËljiva loËljivost na palec za razliËne velikosti zaslonov LoËljivost zaslona (ppi)

Zaslon z nastavljeno loËljivostjo 1.600 x 1.200 toËk: Sliko s 1.600 x 1.200 toËkami vidimo Ëez cel zaslon v odliËni kakovosti. Pri pomanjπevanju slike toËke zmanjπujemo, vendar zaslon ne zmore prikazati bolj ostre in tonsko bolj kakovostne fotografije.

126 ppi/dpi/lpi/bpp

Velikost zaslona po diagonali / πirina zaslona - palec 14 palcev 15 palcev 17 palcev 19 palcev 21 palcev / 9,7

/ 10,6

/ 12,5

/ 14,4

/ 15,9

640 X 480

66 ppi

60 ppi

51 ppi

44 ppi

40 ppi

800 X 600

82 ppi

75 ppi

64 ppi

56 ppi

50 ppi

1.024 X 768

106 ppi

97 ppi

82 ppi

71 ppi

64 ppi

1.152 X 864

119 ppi

109 ppi

92 ppi

80 ppi

72 ppi

1.280 X 1.024

132 ppi

121 ppi

102 ppi

89 ppi

80 ppi

1.600 X 1.200

165 ppi

151 ppi

128 ppi

111 ppi

101 ppi

VeËjo loËljivost izraæeno v pixlih, pomanjπujemo, veË dpi dobimo in obratno, Ëe poveËujemo manjπo loËljivost izraæeno v dpi dobimo. Za ekransko loËljivost zadostujejo zgoraj navedene enote izraæene v ppi. ppi/dpi/lpi/bpp 127

na vaπem zaslonu izrisane fotografije v velikosti 1:1. S tabele lahko razberete, da ni tako. »e boste fotografijo skenirali s preveliko loËljivostjo, boste dobili veË pikslov. Zato boste morali fotografijo na zaslonu pomanjπevati, kar pomeni veËjo datoteko, poËasnejπe skeniranje in teæji ogled na zaslonu. »e pa boste imeli premalo toËk na palec (ppi), bo slika manjπa, treba jo bo poveËevati, zato bo slabπe kakovosti in z vidnimi piksli/toËkami. IzraËun za pravo loËljivost slike na zaslonu, predstavljeno s πtevilom toËk na palec (ppi), je preprost. Primer: Imate zaslon z 21 palci po diagonali. ©irina zaslona je 15,9 palcev (40.5 centimetra), viπina je 12,8 palcev (32.5 centimetra). Nastavljena loËljivost zaslona je 1.280 x 1.024 toËk. S koliko ppi je treba skenirati, da vidimo fotografijo v velikosti 1 : 1?

njegovo priporoËljivo loËljivost zadostuje skeniranje z loËljivostjo 80 ppi. »e bi fotografijo velikosti 5” x 4” (13 x 10 cm) æeleli videti v isti kakovosti Ëez cel zaslon, bi potrebovali loËljivost 256 ppi. Velikost zaslona delimo z velikostjo fotografije in dobimo faktor, s katerim pomnoæimo æe izraËunano loËljivost zaslona. Primer: 15,9” / 5” = 3.18 12,8” / 4” = 3.2

17-palËni zaslon ima po πirini 12.5 palca. Standardna loËljivost (resolucija) tega zaslona je 1.024 x 768. Torej bo kakovostna slika v velikosti 1.600 x 1.200 toËk celo veËja od zaslona.

80 ppi x 3.18 = 255 ppi 80 ppi x 3.2 = 256 ppi

Sedaj vemo! Pri fotografiji iz digitalne kamere je loËljivost razumljiva. Velikost slike na zaslonu je odvisna od πtevila toËk, ki jih premore tipalo, in loËljivosti zaslona. Pri skeniranju je drugaËe. Velikost fotografije lahko doloËimo s πtevilom toËk (pikslov), vendar zaradi morebitnega tiskanja raje uporabljamo

1.280 toËk / 15.9” (πirina zaslona) = 80.5 ppi 1.024 toËk / 12,8” (viπina zaslona) = 80 ppi Preverimo: 15,9” x 80 ppi = 1.272 toËk 12,8“ x 80 ppi = 1.024 toËk

Priπli smo do podatka, da za 21-palËni zaslon in 128 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 129

Adobe Gamma Assistant. »e je treba lahko z njegovo pomoËjo nastavite novo vrednost. Orodje dobite z programom PhotoShop.

πtevilo toËk na palec - ppi. Seveda pa vse, kar je bilo do sedaj zapisano o πtevilu toËk na palec, o velikosti in kakovostno prikazani fotografiji, velja le za gledanje fotografije na zaslonu, kar bomo spoznali v nadaljevanju. Zasloni imajo πe eno pomembno lastnost. Piksel je zapisan z RGB barvnim meπanjem, standardna gama vrednost zaslona pa je od 1,8 do 2,2. Zaradi RGB zapisa, dobre svetlosti, poËrnitve in zasiËenosti barv dobimo na zaslonu prave tonske vrednosti πele pri viπji gama vrednosti kot na filmu ali tiskovini. Mnogi boste razoËarani nad svojimi iztiskanimi fotografijami, Ëe jih boste primerjali z zaslonsko sliko. Zapis s svetlobo in z RGB barvnim meπanjem prikaæe veliko πirπi barvni razpon kot izpis, ki uporablja CMYK barvno meπanje. Tako analogne kot digitalne barvne osvetljevalne naprave uporabljajo RGB naËin zapisa. Zato v primerjavi z njimi razni kapljiËni in sublimacijski tiskalniki ne dosegajo iste kakovosti. Govorim o visoki kakovosti. Vaπ pogled na “kakovost” je lahko manj kritiËen in v praksi fotografije iz kapljiËnih tiskalnikov zadovoljujejo veËino manj zahtevnih fotografov. V nadaljevanju si oglejmo kakovost zapisa digitalne slike z razliËnimi napravami za izpis.

130 ppi/dpi/lpi/bpp

Nastavljena gama vrednost 1. Zapis temnejπega dela fotografij bo nepravilen.

Odvisno od zaslona, je pravilno nastavljena gama vrednost med 1.8 in 2.2.

Nastavljena gama vrednost 3. Fotografija je prekontrastna in brez zapisa srednjih tonskih vrednosti.

ppi/dpi/lpi/bpp 131

Tisk fotografije in potrebna loËljivost V prejπnih poglavjih smo spoznali, da je kakovost fotografije bolj ali manj osebno mnenje vsakega posameznega gledalca. Ko fotografi spoznajo prednosti digitalne fotografije, predvsem hitrega ogleda posnetih fotografij in takojπnjega tiska na censko dostopnih kapljiËnih tiskalnikih, klasiËno izdelane fotografije izgubijo svojo vrednost. Kljub slabπi kakovosti natiskana fotografija v celoti zadovoljuje, πe posebej Ëe so jo fotografi izdelali sami. Toda doloËene zakonitosti glede kakovosti πe vedno obstajajo. Vemo, da je diapozitiv z analognim naËinom zapisa najboljπi pribliæek izvirnemu motivu. Vemo tudi, da je zapis z RGB barvnim meπanjem tonsko πirπi od zapisa s CMYK barvnim meπanjem. Toda tudi pri tiskanih fotografijah z barvami CMYK obstajajo doloËene zakonitosti.

Durst THETA spada med najboljπe barvne osvetljevalne naprave.

132 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 133

LoËljivost zaslona in loËljivost za tisk. Razlika je oËitna.

za vsako barvo CMYK posebej in nato tiskamo. V foto labolatorijski tehniki pa sliko osvetlimo z barvnim RGB laserskim zapisom. Toda loËljivost, ki je potrebna za dober zapis, je za razliËne naprave razliËna. LoËljivost, ki je za zaslone odliËna, je neprimerna za tisk ali osvetljevanje tudi za povpreËno zahtevnega gledalca. Pred tiskom slike je treba biti pozoren πe na nekaj. Zajem slike tako z digitalno kamero kot s skenerjem je vedno v RGB naËinu. Izvirni zapis je torej v aditivnem barvnem meπanju in tako prirejen za prikaz posameznih toËk s svetlobo. Za zaslon in barvne osvetljevalne naprave je takπen zapis pravi. Za tiskanje pa je treba sliko iz RGB barvnega meπanja spremeniti v CMYK naËin barvnega meπanja. Vse tiskalne barvne naprave uporabljajo subtraktivno barvno meπanje, s katerim barve dodajamo drugo

drugi. Zato je treba izvirno obliko zapisa RGB spremeniti, kar lahko opravite na veË naËinov. Nekateri programi za krmiljenje tiskalnikov sami spremenijo RGB zapis v CMYK, kakrπnega potrebujejo. VeËina skenerskih programov omogoËa po skeniranju avtomatsko spremembo izvirnega

Sprememba iz RGB v CMYK barvno meπanje je preprosta. Zahtevnejπi pa si lahko sami pripravijo razliËne tabele barvne separacije.

136 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 137

Pixel Per Inch (toËk na palec), reËemo lahko tudi kvadrati na palec - v vsakem pikslu posebej je zapi sano πtev il o tonski h vrednosti, ki jih je toËka zajela.

Line Per Inch (linij na palec) - zdruæuje najmanjπe pike “dot” v celoten poltonski zapis, ki ga πe zmore zapisati tiskalna naprava. Samo za primerjavo lahko reËemo, da je ena linija en piksel.

Dot Per Inch (toËk na palec) - prikaæe najmanπo loËljivost, ki jo je sposobno zapisati tiskalna naprava. Ker linijo tiskamo z nanosom barve, jo je treba spremeniti v tonsko obliko. To doseæemo z majhno toËko dot. Tu je razlika med zapisom 300 dpi osvetljevalnih enot in primerljivim iztisom z 2540 dpi.

138 ppi/dpi/lpi/bpp

zapisa v CMYK zapis. S programi za obdelovanje fotografij pa je pretvorba enostavna in na zaslonu tudi opazna, saj se doloËene barve v naËinu CMYK ne morejo zapisati. PriporoËam, da pretvorbo vedno opravite v programih za obdelavo fotografij; sliko lahko tako nadzirate in primerjate z izvirno v RGB obliki. Po potrebi opravite doloËene popravke. Samo pri draæjih skenerjih so dodani programi za pretvorbo iz RGB v CMYK, ki naredijo pretvorbo bolje kot, recimo, PhotoShop.

LoËljivost slike / ppi (Pixel Per Inch) Spoznali smo æe, da toËka, piksel, nima oblike niti mere. Naprave za tisk fotografij pa potrebujejo prav to. ©tevilo toËk, ki jih zapiπejo na papir, mora biti toËno doloËeno, da lahko natisnejo pravo velikost slike v vsej njeni kakovosti. Zato za loËljivost digitalnega zapisa fotografije iz raËunalniπkega bitnega programa (recimo PhotoShop) do izpisovalne naprave uporabljamo ppi (Pixel Per Inch). V tej meri, ki vsebuje celoten numeriËni zapis toËke, so shranjeni vsi podatki o loËljivosti fotografije in njeni tonski vrednosti. Z raËunalniπkim programom za obdelavo fotografij zelo enostavno nastavimo æeleno loËljivost in takoj dobimo podatek, v kakπni velikosti bo fotografija

VeË ko slika premore toËk, veËjo si jo boste lahko ogledali na zaslonu ali kakovostno natisnili. ppi/dpi/lpi/bpp 139

Velikost slike 1.024 x 768 toËk: Njena velikost pri loËljivosti 72 ppi znaπa 36 x 27 cm, pri loËlji- vosti 300 ppi pa samo 8 x 6 cm.

lahko kakovostno iztiskana. Ker obstajo veË naËinov izpisa, so loËljivosti slike lahko razliËne. Spoznali smo, da se pri zaslonski sliki loËljivost spreminja glede na velikost zaslona in njegovo nastavljeno loËljivost. »e ste do sedaj skoraj vsi mislili, da je prava loËljivost 72 ppi, sedaj æe veste, da se le-ta giblje od 60 do 110 ppi in veË, odvisno od nastavljene loËljivosti vaπega zaslona. LoËljivost slike za tisk ali osvetljevanje pa ima zopet svoja merila. Zelo enostavno bi lahko rekel: Od 150 do 200 ppi loËljivosti za tisk s kapljiËnim tiskalnikom, 300 ppi za tisk s sublimacijskimi tiskalniki in 300 do 400 ppi loËljivosti za osvetljevanje z barvnimi osvetljevalnimi napravami na klasiËen fotografski papir in z grafiËnimi osvetljevalnimi napravami. Manj toËk na palec (ppi) potrebuje naprava za tisk, veËjo fotografijo z æe doloËenim πtevilom toËk dobimo seveda v razliËni kakovosti glede na naËin izpisa.

LoËljivost, ppi - dpi Pri barvnih osvetljevalnih napravah za opis loËljivosti slike uporabljamo πtevilo toËk na palec (ppi). Pri tiskalnikih in grafiËnih osvetljevalnih enotah pa zaradi rasterskega zapisa uporabljamo enoto dpi (Dot Per Inch). Piksel je celota. Kot celotno toËko ga lahko s tremi RGB svetlobami osvetlimo na zaslon ali z barvno osvetljevalno napravo na fotografski papir. Iz veËjega πtevila majhnih pik (dot) pa sestavljamo celoto - piksel. Pri tiskanju tonske vrednosti vsake posamezne barve CMYK sestavljamo z mnoæico manjπih pik (dot); razliËne tonske vrednosti se meπajo in dobimo razliËne barvne vzorce.

ToËke dot so zdruæene v enoto Line - linija. Na tiskovini zaradi veËje ali manjπe rasterske pike in s tem meπanjem tiskane toËke z belo barvo papirja vidimo vmesne tonske vrednosti.

Na levi je zapis s pikslom, na desni zapis z “dot”, pikami, v matriËni obliki 16 x 16, ki omogoËa zapis 256 tonskih vrednosti.

Bele linije v naËinu zapisa z toËkami - dot, so samo zaradi prikaza naËina zapisa.

140 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 141

POT OD ORIGINALA DO FOTOGRAFIRANJA, PRIKAZA SLIKE NA ZASLONU, PRETVORBE IZ RGB V CMYK IN RAZLI»NI NA»INI IZPISA FOTOGRAFIJE

Original

Za sublimacijski tisk je treba najprej RGB zapis spremeniti v zapis za tiskanje CMYK. Sprememba barvnega meπanja nam RGB zapis spremeni v 70% magente in 90% rumene. Ti dve zmeπani barvi na papirju tvorita pribliæek barve, kakrπno vidimo v RGB zapisu. Zapis omogoËa loËljivost 300 toËk na palec in s tem nevidne toËke.

Tipalo zajame vpadno svetlobo.

Analogno/digitalni konverter spremeni sliko v matematiËno obliko v RGB zapisu. R=200 G=30 B=100

Po prenosu digitalno zapisane slike v raËunalnik se slika prikaæe na zaslonu z razliËno moËjo osvetlitve posamezne RGB barve. Zaslon zapiπe sliko v RGB obliki z aditivnim barvnim meπanjem. 0 pomeni, da toËka na zaslonu ni osvetljena in tista toËka ostane Ërna. VeËja je intenzivnost zapisa toËke doloËene barve, veËja je svetlo st barve. Vse tri barve, izraæene v svoji najveËji svetlosti, skupaj tvorijo belo svetlobo. S poveËevalnim steklom boste na zaslonu opazili, da je zapis barve odvisen od razliËne intenzivnosti treh osnovnih barv spektra.

Osvetljevanje z barvno osvetljevalno enoto na fotografski papir poteka prek treh barvnih laserjev. Zapis je v RGB obliki in s 300 do 400 toËkami na palec.

Levo spodaj: Za kapljiËni tisk prav tako potrebujemo zapis CMYK. Tisk poteka s kapljicami barve, druga poleg druge v FM (Frequency Modulation) rastrskem naËinu. Ta naËin tiska omogoËa v visoki loËljivosti zapisa skoraj nevidne toËke. Toda loËljivost kapljiËnih tiskalnikov takπne loËljivosti zaenkrat πe ne omogoËa, zato je raster opazen in ne omogoËa zveznega tonskega naËina z 256 tonskimi vrednostmi. Izpis fotografij je v veËini primerov preveË kontrasten. Desno spodaj. GrafiËni tisk z AM (Amplitude Modulation) rastrom — toËke so v enakem zaporedju, veËje ali manjπe glede tonske jakosti zapisa. Zaradi nezmoænosti zapisa s 300 lpi, je raster viden tudi s prostim oËesom.

R=200 G=30 B=100 142 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 143

NaËini osvetljevanja in tiskanja Najprej si oglejmo, zakaj potrebujemo razliËno velike izhodne loËljivosti in zakaj imajo tiskalniki in osvetljevalne enote razliËne naËine zapisovanja. Bistvo je v naËinu zapisa. Barvne labolatorijske osvetljevalne enote in sublimacijski tiskalniki zapisujejo vsako toËko zvezno, toËko po toËko, drugo za drugo in z vsemi vrednostmi, ki jih vsebuje toËka. Za kakovosten zapis potrebujemo sliko z loËljivostjo 300 ppi, 300 ppi loËljivosti mora imeti osvetljevalna enota, oziroma 300 dpi loËljivosti zapisa mora imeti sublimacijska tiskalna enota. Tu pridemo do æe znane razlike; osvetljevalne enote za opis loËljivosti uporabljajo enoto ppi, tiskalniki pa dpi. Naslednja naËina tiskanja sta s kapljiËnimi tiskalniki in grafiËni tisk, kjer se za zapis uporablja Ëb osvetljevalna enota. Oba uporabljata rasterski naËin zapisa, tonsko vrednost barve pa zapisujeta z manjπo ali veËjo piko. ©e neka stvar je zelo pomembna pri rasterskih grafiËnih osvetljevalnih enotah in tiskalnikih. Ko berejo piksel, ki ima svojo barvno vrednost, ga zapiπejo z toËkami/dot za vsako barvo barvnega meπanja CMYK posebej, z razliËno jakostjo. Viπjo loËljivost izpisa dpi nasproti ppi potrebujemo zato, ker grafiËni rastrski zapis barvno vrednost toËke 144 ppi/dpi/lpi/bpp

R = rdeËa G = zelena B = modra C = cian M = magenta Y = rumena K = Ërna Barvna osvetljevalna enota

ORIGINAL

Sublimacijski tiskalnik

M

G

R+B

G

M

C+Y

Y

C

R+G

G+B

Y

C

KapljiËni tiskalniki, grafiËni tisk

ZAPIS NA ZASLONU

M

C+Y

R+B

G

Y

C

R+G

G+B

ppi/dpi/lpi/bpp 145

Na levi je zapis s pikslom, v sredini zapis linije z toËkami dot in desno FM rasterski zapis kapljiËnih tiskalnikov.

146 ppi/dpi/lpi/bpp

zapisuje v kvadratu, matriËni obliki, imenovani raster. Viπja je loËljivost slike in grafiËne osvetljevalne enote, veË tonskih vrednosti se lahko zapiπe. Vzorec toËke vsake barve posebej, ki smo jo zapisali v matriËni obliki z veËjim πtevilom pik (dot), imenujemo poltonska pika. Tako izpisana rastrska pika mora Ëloveπkemu oËesu predstaviti pravi tonski zvezni zapis. Za kakovosten zapis potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti. Od loËljivosti izhodne enote in gostote rastra, poltonske pike, je odvisna kakovost in natanËnost tiska. ToËko, ki je sestavljena iz veË toËk (dot), imenujemo linija. Linije pa izmerimo z enoto line per inch/lpi. KapljiËni tiskalnik nadomeπËa matriËno piko s

tiskanjem spremenljive pike (dot) v FM (frekvenËnem) rasterskem zapisu. VeË barve je na sliki, veË toËk se zapiπe. Manj je barve na delu slike, manj toËk zapiπe tiskalnik. Ta naËin tiska je zaenkrat od vseh naπtetih zapisov najslabπi, saj edini ne omogoËa zapisati 256 tonskih vrednosti, predvsem zaradi premajhne loËljivosti tiskanja. Vse skupaj je videti dokaj zapleteno za preprosto razumevanje razliËnih naËinov zapisa. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako izraËunamo potrebno loËljivost fotografije (ppi) za posamezne tiskalnike, kakπne so loËljivosti zapisov razliËnih tiskalnih in osvetljevalnih naprav ter koliko tonskih stopenj lahko doseæejo.

Zgoraj zapis tonskih vrednosti s osvetljevalno enoto, piksel za pikslom. V sredini grafiËni rasterski zapis z linijo in spodaj zapis z frekvenËnim zapisom kapljiËnih tiskalnikov.

ppi/dpi/lpi/bpp 147

LoËljivost osvetljevanja in tiskanja Vpraπanje Zakaj v praksi za najviπjo kakovost potrebujemo loËljivost slike 300 ppi in 256 sivinskih sivinski h tonov na barvo za tisk ali 1.024 za osvetljevanje? ZaËnimo z æe znanim pojmom. To je loËljivost Ëloveπkega oËesa. Vemo, da Ëloveπko oko razloËi pribliæno 10 linij na milimeter, to je 254 linij na palec. Vemo tudi, da za kakovosten zvezni tonski tisk (barvna globina) na papir, na katerem lahko doseæemo najviπjo poËrnitveno vrednost do 2.2 D, potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti (0 do 255), kar doseæemo z 8-bitno barvno globino datoteke za vsako tiskano barvo posebej. Za osvetljevanje na barvnih osvetljevalnih enotah potrebujemo zapis s 1.024 tonskimi vrednostmi, kajti barvna osvetljevalna enota zmore na fotografskem papirju doseËi veËjo poËrnitveno vrednost, do 2.6 D, kar dobimo z 10bitnim zapisom po barvi. In kako to doseæemo? Za kakovostno videnje zadostuje 254 zapisanih toËk na palec. Vzamemo πe nekaj rezerve in dobimo æe znano loËljivost slike 300 ppi. »e enota za izpis omogoËa zapisati 300 toËk na palec zvezno v polni velikosti, torej toËko za toËko, smo dosegli 148 ppi/dpi/lpi/bpp

kakovosten naËin zapisa. ToËk, s katerimi smo zapisali bitno sliko, ni videti. Da vidimo πe tonsko in barvno pravilen zapis, ki zadostuje Ëloveπkemu oËesu, potrebujemo zapis z 256 tonskimi vrednostmi po barvi. To doseæemo z 8-bitnim zapisom po barvi. S takπno loËljivostjo slike in slikovne toËke, piksla, v tisku dobimo zadovoljivo oster in barvno kakovosten zapis digitalne fotografije. Zasloni in barvne osvetljevalne naprave prikaæejo izredne barvne vrednosti zaradi zapisa digitalne slike v RGB naËinu. Pri opisu loËljivosti zaslona smo ugotovili, da 8-bitni zapis po barvi v celoti zadostuje, Ëe uporabljamo naprave za tisk z najveËjo poËrnitveno vrednostjo 2.2D. Za πirπi razpon bi potrebovali po vsaki RGB barvi 10- ali celo 12-bitno grafiËno kartico, da bi videli tudi v temnih delih slike celoten tonski zapis. Zaenkrat potrebujejo tako kakovosten prikaz barv samo v fotografskih labolatorijih, kjer æe uporabljajo digitalne barvne osvetljevalne enote z 10- ali 12-bitnim zapisom po barvi, torej s 30- ali 36-bitnim zapisom v celoti; pa πe to samo za vrhunsko kakovost pri pregledu digitalne fotografije. Barvne osvetljevalne naprave osvetljujejo na klasiËen fotografski papir vsako toËko posebej v loËljivosti 300 ppi. Nekatere zmorejo osvetljevati tudi z loËljivostjo 400 ppi. Spoznali smo æe, da ima toËka ppi/dpi/lpi/bpp 149

tisk z vsaj 4800 dpi. Tako loËljivost potrebujemo zaradi zapisa rasterske poltonske pike/lpi. Barve se v tisku med seboj meπajo, vsaka je zapisana z razliËnimi tonskimi vrednostmi in na koncu dobimo meπano barvo. Zato mora biti vsaka toËka ustrezno zapisana. ToËka pa se zapisuje v matriËni obliki in zato potrebujemo visoko loËljivost zapisa.

Za primer vzemimo kakovosten grafiËni tisk. Dnevni Ëasopisi zaradi slabπe kakovosti papirja in hitrosti tiska uporabljajo 100 rasterskih pik na palec (lpi), zato fotografije opazimo kot pikËaste. Kakovostne reklamne tiskovine in revije tiskajo z loËljivostjo rastra 150 lpi. Najkakovostnejπe tiskovine pa uporabljajo raster 200

RazliËni zapisi bitne slike

Barvna osvetljevalna naprava

GrafiËni tisk

Sublimacijski tisk

KapljiËni tisk

154 ppi/dpi/lpi/bpp

ppi/dpi/lpi/bpp 155

Zapis rasterske pike v matriËni obliki 7 x 7 in 16 x 16. V zapisu s 150 lpi za kakovostni grafiËni tisk, z osvetljevalno enoto in loËljivostjo zapisa 1.000 dpi lahko zapiπemo samo matriko 7 x 7 in s tem 49 tonskih vrednosti. Matrika zapisa 16 x 16 in s tem 256 tonskih vrednosti zahteva loËljivost zapisa 2.540 dpi pri rastru 150 lpi. Zapis rastra 60 lpi s1.000 dpi loËljivosti zapisa bi lahko izvedli v matriki 16 x 16 in z 256 tonskimi vrednostmi, vendar je toËka moËno vidna tudi s prostim oËesom. Tiskovina s tako grobim rastrom deluje tudi neostro.

156 ppi/dpi/lpi/bpp

lpi. Vendar kljub visoki loËljivosti s prostim oËesom πe vedno opazimo drobne rastrske pike. Vendar 150 lpi v veËini primerov zadostuje, saj se πtiri pike vsake barve barvnega meπanja CMYK med seboj meπajo in s tem je njihova vidnost manjπa, pa tudi bralci niso tako pozorni na detajle. GrafiËne osvetljevalne naprave, ki osvetljujejo film ali tiskarsko ploπËo, omogoËajo tudi 3.600 dpi loËljivosti zapisa, kar omogoËa zapisati vsako piko (dot) z 256 in veË vmesnimi toni tudi pri loËljivosti zapisa poltonske pike 200 lpi. VeË vmesnih tonov kljub osvetljevalnim napravam, ki zmorejo zapisati 4.800 dpi, ne moremo dobiti. PostScript, programsko orodje za digitalne zapise, omogoËa samo 8-bitni barvni zapis, to pa je 256 tonskih vrednosti. VeË jih v tehnologiji tiska niti ne potrebujemo. Vemo æe, da poËrnitev, ki jo dosega kakovosten tisk, z 256 tonskimi vrednostmi omogoËa zadovoljiv zvezni tonski zapis.

odtenek, veË toËk na palec zabeleæi tiskalnik. Boljπi kapljiËni tiskalniki za prikaz veË tonov in manj vidne izpisane toËke uporabljajo svetlejπa tona cian in magenta barve. Tako poskuπajo pridobiti Ëimbolj zvezen zapis tonske lestvice. Kljub 1.440 dpi loËljivosti tiskanja kapljiËnim tiskalnikom to πe ne

Zgoraj zapis z rastrom 150 lpi. Spodaj zapis z rastrom 70 lpi.

KapljiËni tiskalniki ne potrebujejo 8-bitne barvne globine. Zaradi naËina nanaπanja barv z drobnimi kapljicami ne omogoËajo zapisa z visoko loËljivostjo 2400 ali veË dpi. Zapis pike poteka z FM frekvenËnim rasterskim zapisom. Vsaka pika se zapisuje samostojno. Bolj ko je barvni odtenek svetel, manj toËk zapiπe tiskalnik - in obratno, temnejπi ko je barvni ppi/dpi/lpi/bpp 157

Matriki zapisa 7 x 7 in 16 x 16. 49 ali 256 tonskih vrednosti zapisa.

spoznali, koliko toËk v matriËni obliki bomo dobili. MatriËna oblika nam bo povedala, s koliko toËkami bomo lahko zapisali naπo piko (dot) in s tem koliko tonskih vrednosti bomo zapisali.

IzraËun N x N poltonske matrike nam prinese πtevilo moænih tonskih vrednosti

loËljivost tiskalnika dpi deljeno πtevilo æelenih toËk na palec lpi = N poltonska matrika

8 x 8 = 64

16 x 16 = 256

2.400 dpi / 150 lpi = 16

loËljivost tiskalnika dpi deljeno πtevilo N poltonske matrike = πtevilo zapisanih toËk na palec lpi.

1.200 dpi / 150 lpi = 8

2.400 / 16 = 150

4.800 dpi / 300 lpi = 16*

1.200 / 16 = 75

*(teoretiËna moænost zapisa, rastra ne bi opazili)

1.200 / 8 =150 NajveËja poltonska matrika v digitalni fotografiji za izpis s PostScrip gonilniki je 16 x 16, kar pomeni 256 tonskih vrednosti zapisa posamezne barve. Zapis veË tonskih vrednosti od 256 nam omogoËajo samo barvne osvetljevalne naprave, ki pa ne delujejo po principu tiska, ampak barvnega osvetljevanja s svetlobo vsake toËke v polni velikosti posebej, kar smo spoznali æe prej. 160 ppi/dpi/lpi/bpp

S temi izraËuni smo spoznali, koliko realne loËljivosti potrebujemo za kakovosten izpis digitalne fotografije in enoti lpi in dpi. Tudi Ëe bi lahko dosegli zmoænost zapisa 300 lpi in s tem s prostim oËesom nevidno toËko, nam premalo tonskih vrednosti ne more priËarati fotografije, ki smo jo osvetlili z barvno osvetljevalno napravo na klasiËen fotografski papir. Toda, kot sem æe omenil, koliko fotografov potrebuje ppi/dpi/lpi/bpp 161

kakovost fotografij, izdelanih s filma?! Prav toliko se jih lahko vpraπa, ali potrebujejo kakovost osvetljevalnih naprav? Presodite sami.

KapljiËni tiskalniki Ëedalje bolj prodirajo med fotografe. Izpis fotografij v foto naËinu mnoge æe zadovolji.

162 ppi/dpi/lpi/bpp

V tem poglavju smo predvsem s teoretiËnega glediπËa spoznali, kolikπno loËljivost fotografije in barvne globine potrebujemo za kakovosten izpis. Omenil sem æe, da je kakovost tudi relativen pojem in vËasih fotografija iz kapljiËnega tiskalnika deluje bolj vπeËno kot iz osvetljevalne enote. In prav tu je Ëar digitalne tehnike. Moænosti za izdelavo fotografije

so neomejene, prav tako pa so lahko tudi deljena mnenja glede kakovosti izpisa. Najboljπi original je πe vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samo njegovi boljπi ali slabπi pribliæki. Kakovost kopije ocenjujeta vaπe oko in vaπe osebno dojemanja barv, kontrasta in zapisa v celoti. Fotografi se do sedaj nismo spraπevali, kako poteka zapis fotografije na razliËnih napravah. Film oddate v labolatorij in tam poskrbijo za izdelavo vaπih fotografij. Tehnologija filma omogoËa tako visoko kakovost in je æe tako stara, da nas teorija sploh ne zanima. Iz prakse smo se nauËili skoraj vse, saj je obstajala samo ena resnica in merilo, fotografija, narejena na fotografskem papirju, ali diapozitiv. RazliËni filmi pa veËini fotografov prikazuje iste vrednosti. Razlik skoraj ne opazijo ali pa so zanemarljive. Z moænostjo priprave digitalne datoteke na domaËem raËunalniku pa se je dobro spoznati z naËini izpisovanja na razliËnih enotah. Vsaka enota ima drugaËen naËin izpisa, s tem pa tudi drugaËen naËin priprave datoteke. Upam, da sem v tem poglavju teorijo prikazal na razumljiv naËin. Moænih poti razlage je veË, toda tehnologija je za πiroke mnoæice tako na zaËetku, da jo ni enostavno razloæiti. Prav tako nisem æelel opisa tehnologije πe bolj zaplesti z, recimo, drugimi naËini barvnih meπanj ali ppi/dpi/lpi/bpp 163

Piksel osvetljevalna enota zapiπe v njeni tonski vrednosti z intenziteto svetlobe. Odvisno od zapisa piksla v elektronski obliki, bo tudi intenziteta osvetlitve piksla na foto papir. Zadostuje æe osvetljevanje z 300 ppi loËljivosti in naπe oko je prevarano.

Tisk s toËkami dot zapiπe piksel. Z njihovo pomoËjo vidimo tonsko lestvico. VeËja je zasiËenost piksla, veË dot se zapiπe. Z matriko zapisa 16 X 16 dot doseæemo zapis 256 tonskih vrednosti. »e bi æeleli z 256 toni zapisati 300 ppi iz datoteke, bi potrebovali zapisovalno napravo z 4800 dpi.

164 ppi/dpi/lpi/bpp

z barvnimi razponi CIE Lab, CIE Luv, HSL, Kodakov YCC itd., saj je knjiga namenjena spoznavanju osnov. RGB in CMYK sta standardni barvni meπanji, ki v popolnosti zadovoljujeta potrebe fotografov po barvni korekturi. Izpisovalne naprave, naËini izpisov, poËrnitev, gama vrednost in rastri so prav tako opisani z namenom, da se spoznate z novimi pojmi, ki so v drugih tehnologijah æe dolgo v uporabi, fotograf pa jih osvaja πele z digitalno tehniko. Kot sem zapisal v zaËetku poglavja: »e razumete loËljivost in tonske vrednosti, v digitalni fotografiji razumete skoraj vse. Vse πtevilke so zapisane v najveËji vrednosti, ki æe zagotavljajo dobro kakovost. VeË ne potrebujete, s preizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoπËa tudi slabπa kakovost. Perfekcioniste pa tako ali tako niË ne zadovolji!

Prehod tonov od bele do Ërne je lahko zapisan na veË naËinov. Kateri je pravi za vaπ pogled na zapis, pa se odloËite sami.

ppi/dpi/lpi/bpp 165

Digitalne kamere »e se vse razvija in gre naprej, naj gre naprej tudi vaπ fotografski razvoj. Razvijajte gledanje s tretjim oËesom, z objektivom. Spoznavajte svojo fotografsko opremo in celotno digitalno tehniko, ki omogoËa kreativno spreminjati fotografijo. Zato v digitalni fotografiji fotograf razmiπlja digitalno. Æe v fazi iskanja motiva razmiπljajte, kaj boste lahko v nadaljnji obdelavi slike popravili, dodali ali odvzeli.

166 digitalne kamere

CCD in novejπa CMOS tipala in pomnilniπke enote so kljub zavidljivi kakovosti nekje na zaËetku razvoja. »e je film na vrhuncu svoje poti ali pa z zasiËenostjo barv celo æe pretiravajo, je digitalna kakovost zdaj tam, kot je bila klasiËna fotografija pred 160 leti, ko je naπ rojak Janez Puhar izumil naËin nanaπanja na svetlobo obËutljive emulzije na steklene ploπËe. Moænosti razvoja digitalnega prenosa podatkov do konËne slike so velike in nepredvidljive. Mislim, da ni daleË Ëas, ko si bomo kakovostne barvne posnetke, posnete z digitalno kamero, lahko ogledovali na ekranih v tridimenzionalni obliki. Najteæje je pisati o kakovosti in uporabnosti kamer. Vsi drugi Ëleni verige, ki sestavljajo digitalno tehnologijo, so razviti do mere, ki je primerljiva z analogno tehniko. Skenerji, raËunalniki, programi in naprave za tiskanje æe nekaj let ponujajo ustrezno kakovost in so hkrati dostopni za πiroko uporabo. OdliËen digitalni zapis s kamero, primerljiv z analognim, pa je πe v domeni profesionalcev - in to le redkih, saj je tehnologija zelo draga. Kakovost in cena tipal se spreminjata iz meseca v mesec. »e smo πe na Photokini 2000 opazovali prototipe najzmogljivejπih digitalcev, so bili, v sredini leta 2001, æe v prodaji. Tri, πtiri, pa tudi πest milijonov toËk ni veË æelja, ampak resniËnost. Najcenejπe in najenostavnejπe kamere premorejo do dva milijona

Canon EOS 1Ds. Kakovost kamere je tako dobra, da jo tudi profesionalni fotografi æe uporabljajo za vrhunske namene. Film æe izgublja svojo vrednost. Ne toliko v smislu kakovosti, kot nadaljne obdelave. Hitrost in cena je æe domena digitalne tehnologije. S to kamero tudi kakovost za filmom ne zaostaja. digitalne kamere 167

Digitalnim kameram so namenili mnogo veË dodatkov kot klasiËnim analognim. Podvodno ohiπje za druæinsko kamero A60/A70, nam omogoËa potop do globine 40m.

tradicionalno obliko EOS zrcalno refleksnih kamer. Lahko predvidevamo, da je razlika v oblikovanju klasiËnih in digitalnih kamer zabrisana.

izbrati pravilnega pogleda na motiv. Kakovostna optika je prav tako bolj pomebna od kamere same. Zaslonka in zaklop πe vedno opravljata svojo vlogo. Nastavitvi Ëasa in zaslonke sta enaki, prav tako nastavitev ostrine. Ni pa filma, tu je tipalo. S kakovostjo tipala je kot z izbiro filma. Boljπi je film, boljπi je diapozitiv ali fotografija. Boljπe je tipalo po loËljivosti, veËje fotografije bomo imeli. Bolj je tipalo obËutljivo po barvni globini, veË realnih barv bomo zajeli v digitalno obliko. S tem bo manj laganja v interpolaciji; pa tudi fotograf bo manj nasedal samemu sebi, da je kakovost interpolirane fotografije dobra.

TFT zaslon je nova pridobitev za fotografe.

Spoznajmo digitalno kamero Mnogo fotografskih elementov je primerljivih s klasiËno tehniko. ©e vedno je najbolj pomembna dobra svetloba, fotograf in njegovo videnje motiva. ©e tako odliËna digitalna kamera zaenkrat πe ne zna

Canon PowerShot G3. Zelo zmogljiva digitalna kompaktna kamera. Na njo lahko prikljuËimo tudi bliskavice serije EX.


digitalne kamere 173

Na zadnji strani digitalne kamere je mnoæica gumbov. Navodila je treba dobro prebrati in se spoznati z moænimi nastavitvami. Brez dobrega poznavanja kamere boste teæko posneli fotografijo in nikdar izkoristili vseh njenih zmoænosti.

Canon powerShot A300. S pomoËjo TFT zaslona je spremljanje motiva zelo enostavno.


TFT zaslon Pri digitalkah lahko motiv opazujemo prek klasiËnega iskala ali prek TFT zaslona. TFT zaslon je odliËna novost za pogled na motiv. Kamero lahko dræimo stran od oËesa, s Ëimer pridobimo πirπi pogled in laæje opravimo pravilen izrez slike. Tudi sama izbira kompozicije je bolj preprosta. Æe pri kompaktnih digitalnih kamerah je na zaslonu veliko moænih nastavitev - od kakovosti snemanja in stiskanja digitalne slike, ogleda ali brisanja æe posnetih fotografij, nastavitev elektronske ostrine, korekture posnetka v nad- in podosvetlitev, digitalnega poveËanja goriπËnice do formatiranja kartic in πe mnogo drugih. Zrcalno refleksne kamere poleg pregleda posnetkov ponudijo πe tabelo tonskih vrednosti posameznega posnetka. Na njej si lahko takoj ogledamo, ali je

posnetek pod - ali nadosvetljen, saj nam pove, kakπne tonske vrednosti so na posnetku. Zaslon nas prehitro zasvoji. Skozi iskalo motiva kmalu ne iπËete veË. Teæave se pojavijo zaradi hitrejπega praznjenja baterij. 50, 100 ali 400 posnetkov in fotografiranja je konec, Ëe s seboj nimate sveæih baterij. Ne pozabite jih! Objektiv V kompaktnih digitalcih so lahko objektivi slabπe kakovosti, saj tudi takπni ustrezajo slabi loËljivosti svetlobnih tipal. »eprav imajo boljπa tipala tudi do sto toËk na milimeter, πtiri toËke, ki zajemajo sliko na tipalu, tvorijo eno samo toËko (piksel) v digitalnem zapisu, kar æe vemo. Torej se slika interpolira æe v fazi pretvorbe v digitalno obliko. Zaradi slabπe kakovosti in velikosti tipal so moæni tudi veliki razponi med goriπËnimi razdaljami pri zoom objektivih in velika svetlobna jakost. V veliki veËini kamer je tipalo manjπe od velikosti filma, zato je deklarirana goriπËna razdalja objektiva veliko manjπa. Skoraj vsi proizvajalci pa v navodila ali celo na objektiv zapiπejo podatke o goriπËni razdalji tudi v 35-milimetrskem formatu. Primer: Imamo tipalo velikosti 1/1,8 palca. Zoom objektiv kompaktne digitalne kamere z goriπËno razdaljo 7 - 21 mm ima, prevedeno v 35-mm razred, goriπËno razdaljo 34 - 102 mm.

PowerShot A70. OdliËna ergonomija in oblika. OdliËna druæinska kamera.


Æelite 100, 400 ali 1.600 ISO obËutljivosti. Izbira je vaπa.

V letu 2003 predstavljeni model EOS 10D omogoËa zajeti fotografijo od 100 do 3200 ISO obËutljivosti. Digitalno predvsem reporterjem prinaπa nove moænosti. Fotografijo lahko zajamemo tako pri moËni kot slabi svetlobni jakosti.


Pri draæjih zrcalno refleksnih kamerah ni niË drugaËe. Za normalne pogoje uporabljajo objektive z goriπËno razdaljo 17 - 35 mm, klasiËni zoom objektivi 28 - 80 mm pa æe dosegajo goriπËnice teleobjektivov, seveda zaradi manjπega tipala glede na velikost filma. V uporabi so æe tipala (Canon EOS 1Ds) z velikostjo formata klasiËnega maloformatnega filma, tako da imajo izmenljivi objektivi tudi v digitalni tehniki svoje pravo poslanstvo. ObËutljivost tipala Za obËutljivost tipal prav tako uporabljamo standard ISO. Tipalo, ki ima moænost nastavitve razpona obËutljivosti od 100 do 3200 ISO, najboljπi zapis

doseæe pri manjπi vrednosti, pri viπjih pa se kakovost posnetka izgublja (πum) kot pri filmih. Zaklop Pri kompaktnih kamerah zaklop ostaja centralni. To pomeni, da je vgrajen v objektiv in da se odpira iz srediπËa navzven. Vse zrcalno refleksne kamere ohranjajo fokalni/zavesni zaklop. Prav tako se ohranjajo vrednosti Ëasov osvetlitve in vrednosti zaslonke. Zaklop pa je bolj obremenjen. Kamere æe zdaj omogoËajo 15 in veË posnetkov na sekundo, kar predstavlja velike obremenitve za tanke zavesice zaklopa. Novejπe kamere zaklopa sploh ne bodo veË potrebovale. Elektronika bo vklapljala in izklapljala tipalo. Prenos digitalnih zapisov Po ekspoziciji in procesiranju se podatki shranijo v pomnilniπkih enotah, kot so Smart Media, Compact Flash, Memory Stick ali mini disk enota. NaËinov zapisa je veË. Surovi zapis RAW, v katerem so zajete toËne vrednosti vsake toËke na tipalu, je najboljπi. Takπno sliko obdelamo πele v raËunalniku. Bolj enostavno pa je, da kamera sliko s svojim procesorjem æe sama pretvori in sliko stisne v JPEG zapis ali zapiπe v uporabniπkem zapisu TIFF, s Ëimer pa podaljπamo Ëas zapisovanja. S stiskanjem slike v zapis JPEG zmanjπamo πtevilo informacij o sliki in æe tako laænjiva digitalna slika se s tem πe poslabπa.

Najbolj preprost naËin prenosa podatkov iz pomnilne kartice v raËunalnik je prek bralcev pomnilnih kartic. S tem naËinom prenosa varËujemo baterije v kameri, saj kamere za prenaπanje podatkov ne potrebujemo in πe fotografiramo lahko z njo, medtem ko se slike prenaπajo v raËunalnik. Kartice lahko vstavimo tudi v prenosne raËunalnike.


Serijski nastavek za priklop kamere na raËunalnik - s tem naËinom prenosa smo veË kot desetkrat poËasnejπi kot z USB ali SCSI naËinom prenosa. Velika razlika je, ali Ëakamo na prenos 2 minuti ali 20 minut.

SCSI prikljuËke za priklop enot na raËunalnik uporabljajo predvsem studijski digitalni nastavki. Novejπi digitalni zajemalci uporabljajo FireWire prenos.

Toda stiskanja podatkov v naËinu JPEG ne priporoËam le tistim, ki æelijo tiskati ali osvetliti fotografijo v najviπji kakovosti. Za druæinsko, poslovno ali reportersko fotografijo pa je stiskanje podatkov v naËinu JPEG zelo dobrodoπlo. V JPEG zapisu lahko sliko stisnemo bolj ali manj, kar omogoËajo razliËne nastavitve; s tem pa dobimo tudi razliËne koliËine podatkov v pomnilni enoti. Seveda manj podatkov o sliki pomeni slabπo sliko. Dobro je narediti testne posnetke z razliËnimi zapisi in se prepriËati o kakovosti fotografij. Prenos elektriËnih signalov iz pomnilne enote v raËunalnik lahko opravimo na veË naËinov. KlasiËnih serijskih in “Apple Talk” vhodov v novejπih

raËunalnikih skorajda ne zasledimo veË. Prenos podatkov v raËunalnik je z njimi prepoËasen. Zato uporabljamo predvsem USB vhode ali πe hitrejπe IEEE 1394 (FireWire) vhode. S prenosom digitalnih podatkov v raËunalnik dobimo veliko moænosti za nadaljnjo obdelavo slike. Na sliki lahko z raËunalniπkim programom popravimo ostrino, tonske vrednosti, barve, kontrast in opravimo razliËna maskiranja. RaËunalnik omogoËa digitalno temnico, v kateri imamo veliko veË svobode kot pri izdelavi fotografije prek poveËevalnika v klasiËnem postopku. Fotografije iz raËunalnika lahko tiskamo sami s kapljiËnimi ali sublimacijskimi tiskalniki ali prek interneta prenesemo v digitalni laboratorij. Fotografije vrnejo po poπti, izdelane na klasiËen fotografski papir. Pot do konËne slike je z digitalizacijo moËno poenostavljena in krajπa.

PCMCIA nastavek za CompactFlash spominske enote. Preko njega kartico priklopite v prenosni raËunalnik in digitalne kamere, ki uporabljajo mini disk enote.

Tiskalnik Canon CP-100, omogoËa enostaven priklop digitalne kamere in izpis fotografije.

Novejπa digitalna kamera Canon PowerShot A60 je odliËna kamera za druæinsko fotografijo. ponuja vse, kar potrebujemo za kakovostni zajem fotografije fotografije velikosti 10 X 13 cm.



fotolaboratorijev. V digitalni tehniki je drugaËe. Vsi novi laboratorijski stroji za izdelavo fotografij so prirejeni za digitalno, lasersko osvetljevanje foto papirja. Tudi boljπi kapljiËni tiskalniki æe zmorejo primerljiv izpis, predvsem pa dovolj ugodnega glede cene. S tem je prihodnost digitalne tehnike æe tu. Digitalni Ëas je æe priπel, vsak fotograf pa sam izbira, kdaj bo vstopil v digitalno obdobje. vi ste æe v njem. in kmalu boste spoznali mnoge njegove prednosti. Trg je odprt. Laboratoriji so pripravljeni. Vrata v ta svet so torej odprta. Le izrazni fotografi bodo v foto trgovini πe nekaj Ëasa iskali film.

Glavne odloËitve pri nakupu digitalne kamere Za kaj jo potrebujem - internet, druæinska fotografija, poslovna fotografija? Milijon toËk ali veË (slike velikosti 10 x 15 cm ali veËje)? Koliko posnetkov v visoki loËljivosti potrebujem? Katere moænosti izbrati za prenos podatkov v moj raËunalnik - serijski vhod, SCSI, USB, FireWire? Koliko posnetkov bom naredil naenkrat z enim kompletom baterij? Dodatki: zoom, makro, bliskavica, video, MP3 ? 182 digitalne kamere

Nakup digitalne kamere v praksi - pozabite teorijo Kupiti analogno kompaktno kamero je zdaj enostavno. OdloËitev je stvar osebne presoje, odmevnosti doloËenega modela in imena proizvajalca v javnosti, mnenje prodajalca in na koncu cena. Pri digitalnih kamerah je drugaËe. Fotografi tehnologije πe ne poznajo in so v veliki meri odvisni od prodajalca ali nasvetov raËunalniπkih revij, ki pa pri preizkusu kamer preizkuπajo lastnosti, ki fotografa ponavadi ne zanimajo. Znamk je toliko, da je zmeda πe veËja. Poleg fotografu znanih imen, kot so Canon, Nikon, Minolta, Pentax, Olympus, Kodak, Fuji, Leica, so tu tudi znana imena iz zabavne elektronike: Sony, Samsung, Toshiba, Panasonic, Casio, Epson, ki resnici na ljubo v kompaktnem razredu ne ponujajo niË slabπih kamer kot fotografu æe znani proizvajalci. Za druæinsko in internet fotografijo je povsem vseeno, ali kupite kamero z napisom Nikon ali Sony. Tehnologija je πe toliko v povojih, da v isti cenovni skupini posamezen proizvajalec ne more doseËi bistvenega napredka pred konkurenco. Recimo, da Canon kupi tipalo pri Sonyju. Seveda bo nakup pogojeval s kompenzacijskim nakupom svojih komponent, recimo optike, za Sonyjeve kamere. Na trgovËevi polici zato ne bo bistvene razlike med digitalne kamere 183

Izrazni fotografi morate poizkusiti nove kreativne zmoænosti, ki jih ponuja tipalo. Toda vse, kar zmore tipalo, zmore tudi film. »e vas interpolirana fotografija navdihuje, morate vedeti, da vse napake tipala lahko ustvarite v digitalni temnici.


obema znamkama kamer tako v kakovosti kot v ceni. Æe nekaj let je lep primer model kompaktne digitalne kamere Fuji. Leica zakupi doloËeno πtevilo kamer, doda svoje ime in, kot pravijo sami, svojo optiko ter kamero prodaja pod znamko Leica. Katera je boljπa? Fotograf bo æe zaradi imena raje izbral Leico. Toda ime in optika πe nista vzrok za nakup draæje kamere. Kompaktna digitalna kamera zaradi slabosti tipala zaenkrat πe ne potrebuje vrhunskega objektiva, kakrπne proizvaja Leitz za znane Leice. To je lep primer, kako si podjetje razprodaja svoje ime. Kodak, ki je med vodilnimi v digitalni fototehnologiji, se je odloËil za praviËnejπo pot. Dobro zrcalno refleksno kamero Nikon F5, je opremil s svojo tehnologijo in jo prodaja s svojim imenom na digitalnem dodatku, na telesu kamere pa je πe vedno zapisano ime proizvajalca. Tudi optika ima napis proizvajalca. Tako kupec toËno ve, kaj dobi. Problemi nakupa so πe v nekaterih podrobnostih. DoloËene kamere omogoËajo zvoËni zapis, spet druge nekaj deset sekund video zapisa, tretje ponujajo shranitev in predvajanje MP 3 zvoËnega zapisa itd. Fotograf pa naj ostaja pozoren na njemu æe znane elemente. S kakovostjo svetlobnega tipala je tako kot s kakovostjo filma - bodite pozorni na πtevilo toËk tipala (zrnatost) in na barvno globino (razpoznavanje barv), pa tudi na goriπËnico objektiva

in njegovo svetlobno jakost, preglejte moænost programov osvetlitve, jakost bliskavice itd. Znana fotografska podjetja so vodilna tudi pri izdelavi digitalnih kamer. Zato fotograf ne bo zgreπil, Ëe kupi kamero z njemu znanim imenom na njej. Pri kamerah zrcalno refleksnega formata se lepo vidi, da proizvajalci, ki kamer sami ne izdelujejo, kamere odkupijo od znanega proizvajalca in jim dodajo svojo digitalno tehniko. »e bo πla digitalna tehnika tako hitro naprej, kot predvidevajo, se splaËa predvsem izraznemu fotografu poËakati na njemu ugodno ceno in v primernem trenutku kupiti kamero, pri kateri bo lahko uporabili objektive, bliskavico in drugo dodatno opremo, ki jo jekupil æe prej za klasiËno kamero. Vrhunska kompaktna digitalna kamera, PowerShot S50.


nastavitvijo na digitalni kameri spremenimo gama krivuljo zapisa in nov naËin zapisovanja s tipalom bo kontrastnejπi. Obratno lahko trde, preveË kontrastne motive posnamemo manj kontrastno. Nastavitev ostrine je naslednji goljufivi element, ki ga omogoËa digitalna tehnologija. V resnici ni posnetek niË bolj oster, saj je ostrina posnetka odvisna od kakovosti objektiva in loËljivosti tipala. Toda z elektronskim popravkom lahko dobimo na videz bolj ostro sliko. Program v digitalni kameri po zajemu slike uporabi podoben algoritem kot programi za obdelavo fotografij v raËunalniku. Ostrino izboljπamo z digitalnim filtrom “Unsharp mask”. Z njim navidezno ostrimo samo toËke, ki so postavljene v veËjem kontrastnem razponu ali med razliËnimi barvnimi toni. To pomeni, da se del vmesnih toËk med kontrasti izbriπe in zato dobimo veËji kontrast med barvami. Seveda pa ima tudi to goljufanje svoje meje. Digitalna tehnologija omogoËa tudi digitalni zoom, ki ga lahko vËasih s pridom uporabimo. Ker pa æe vemo, da digitalna tehnika ponavadi goljufa na raËun kakovosti, je tudi v tem primeru tako. Digitalni zoom omogoËa elektronsko sliko poveËati podobno, kot Ëe bi naredili izrez. Seveda vse skupaj deluje na principu interpolacije z dodajanjem novih toËk. VeËja je moænost poveËevanja, slabπa bo fotografija, toda 192 digitalne kamere

Fotografirano brez digitalne poveËave.

Isti motiv je posnet z 4X-no digitalno poveËavo. Fotografija je slabπe kakovosti kot, Ëe bi uporabili objektiv z daljπo goriπËno razdaljo. Toda posnetek vsaj imamo.

Digitalni zoom. Iz muhe slon. No, takπne kakovosti πe ne dobimo, toda ne vemo, kdaj nam bo digitalna tehnika omogoËala tudi take moænosti. digitalne kamere 193

sliki prevladujejo ti motivi, bo opazovalec verjel, da so tudi drugi barvni toni pravilno reproducirani. In spet smo pri besedi kakovost. Æe same barve razliËni opazovalci vidijo drugaËe, zato je o kakovosti zapisov z razliËnimi napravami, ki zapisujejo fotografije, πe toliko teæje razpravljati.

Na kaj moramo paziti pred fotografiranjem Fotograf, ki se æeli uspeπno ukvarjati s fotografijo, mora poznati vse podrobnosti, ki lahko kvarno vplivajo na reprodukcijo barv. Zato se je dobro s tistimi, ki niso odvisne od njega, bolje seznaniti. OdloËujoËi dejavniki za dobro barvno reprodukcijo - KAKOVOST SVETLOBE »e se skoraj vsak fotograf zaveda, da nepravilna ekspozicija pomeni tudi nepravilno reprodukcijo barv, pa malo kdo od njih ve, kako velik vpliv ima svetloba. Kakovost svetlobe se prek dneva stalno menja in ta sprememba moËno vpliva na ravnoteæje barv na posnetku in na pravilno reprodukcijo barv. Barvni filmi so prirejeni tako, da dajejo najboljπe rezultate (reprodukcijo barv), kadar fotografiramo pri tisti temperaturi svetlobe, za katero je film izdelan. »eprav reËemo, da je doloËen barvni film namenjen za fotografiranje pri dnevni svetlobi, pa to ne pomeni, da boste dobili iste rezultate in dobre reprodukcije 200 digitalne kamere

ALI NAJ S TIPALOM IN MOÆNOSTJO POPRAVKA BARVNE NEPRAVILNOSTI LAÆEMO ALI NE? Leva fotografija je bila posneta pri zimski, rahlo difuzni jutranji svetlobi. Zaradi slabe barvitosti posnetka in moËnega sija modrine neba na celi fotografiji prevladuje modri ton. Mi pa v naravi zaradi svojega notranjega vizualnega spomina za barve ta posnetek doæivljamo Ëisto drugaËe. Ravno zaradi notranjega vizualnega spomina za barve odmislimo moËni ton modre svetlobe v spodnjem delu motiva in ga vidimo kot rjavo barvo, kakrπne se spominjamo (kajti taka so drevesa in travniki v zimskem Ëasu). Druga fotografija je pravo nasprotje prve. V poletnem Ëasu ob sonËnih zahodih se da videti Ëudovita meπanja barv. Sonce je æe za horizontom, zato je spodnji del fotografije za hribom æe temen. Nad hribi je πe moËan sij rumene sonËne svetlobe, ki se malo viπje zgoraj meπa z nebesno modro svetlobo. Neverjeten barvni uËinek pa je videti v oblakih. Zaradi njihove viπine jih sonce πe vedno neposredno osvetljuje, v desnem zgornjem kotu pa je izrazito moËna modra nebesna svetloba. Na tem posnetku je zajeta barvna temperatura svetlobe od 1.0000K (toplo rdeËa) do 18.0000K (modra).


Fotografirano na film ali tipalo brez korekture barvne temperature. Ob razliËnih urah dneva dobimo drugaËne rezultate. Program v kameri omogoËa barvni ton svetlobe izniËiti. Toda vedno ne deluje pravilno, niti vπeËno. Zamislite si posnetek sonËnega zahoda brez pridiha tople rdeËe barve.

8.00

12.30

18.30


barv v kateremkoli Ëasu dneva. Digitalne kamere premorejo izmeriti barvno temperaturo svetlobe in jo matematiËno popraviti. Toda pravilno delovanje je odvisno od ambienta, kjer fotografiramo. Najboljπe rezultate bomo dosegli samo v zelo kratkem Ëasu, dokler je barvna temperatura 5.600 0K (Kelvina), na katero so uravnoteæeni barvni filmi za dnevno svetlobo. To pa je neposredna sonËna svetloba poleti okoli poldneva, z nebom, ki je malo prekrit z belimi oblaki. Barve motiva, fotografirane s takπno svetlobo, bodo najbolje reproducirane - vendar pod pogojem, da v bliæini motiva ni kakπne veËje obarvane povrπine. Motiv bi v tem primeru sprejel del odbite svetlobe in tako s pravilno reprodukcijo barv ne bi bilo niË. Portret, fotografiran med mnoæico zelenih dreves, bo prejel veliko odbite zelene svetlobe in na celotnem posnetku bodo prevladovali zeleni toni. Prav tako bo tudi pri fotografiranju na tipalo. V takem primeru notranji algoritmi za izniËenje teh barvnih deformacij

Levo je svetloba iz sobne æarnice cca. 2.800 0 K, desno neonska svetloba 6.500 0 K. Program za popravek barvne temperature v kateremkoli naËinu popravljanja (avtomatsko ali roËno popravljanje) ne deluje pravilno.


uporabljamo temperaturo svetlobe, ki v popolnosti 0 ustreza temperaturi filma (luËi - 3.200 K, bliskavice 0 - 5.800 K). Pri tipalih lahko nastavimo temperaturo svetlobe, ki jo zajemamo, toda s tem se spreminjajo tudi ostale tonske lestvice. Naj snemamo s filmom ali s tipalom, reprodukcija je vedno samo pribliæek originalu. Seveda pa je bolje zajemati pravilne barvne reprodukcije s tipalom in z algoritmi, ki nam omogoËaja spreminjati temperaturo svetlobe. Tako bomo Ëez celotno snemanje v katerikoli dobi dneva dobili podobne rezultate, kot jih vidi naπe oko. - PRAVILNA EKSPOZICIJA Sodobne kamere imajo vrsto pripomoËkov, da je posnetek pravilno osvetljen - od kakovostnih, na svetlobo obËutljivih celic, ki pravilno izmerijo jakost

svetlobe, in razliËnih moænosti merjenj svetlobe do raznih programskih avtomatik. Zaradi vseh teh sodobnih funkcij je moænost nepravilne osvetlitve filma ali tipala in s tem nepravilne reprodukcije barv malo verjetna.

KONTRAST IN BARVE MOTIVA Tudi ta dva elementa prispevata k pravilni reprodukciji barv. Obe fotografiji sta posneti na tipalo v nekajminutnem Ëasovnem razmiku. Levi posnetek zaradi moËnih barv motiva tudi na fotografiji deluje resniËno. Desna fotografija (spomenik Kriπtofu Kolumbu) pa je zelo skopa z barvami. Kontrast motiva je zelo velik in tudi motiv barvno ni bogat.



- KONTRAST IN BARVE MOTIVA Tudi ta dva elementa prispevata k pravilni reprodukciji barv. »e je kontrast motiva zelo velik, Ëisto belo in Ërno (pesek, morje, sneg), bodo barve na posnetku delovale zelo skopo in pravilno reprodukcijo bomo zelo teæko dosegli. Z druge strani, Ëe so motivi bogati z barvami (cvetje, ptice, sadje, æenska moda, slikarska ali druga umetniπka dela), bo kakovost reprodukcije mnogo boljπa, barve bodo bogatejπe. Kaj je temperatura barve? V nefotografskem pomenu besede pomeni izraz “dnevna svetloba” samo eno. To je svetloba, ki S pomoËjo digitalne tehnologije smo dobili Kelvinov merilec æe v kameri. Kar je bilo v analogni tehnologiji skoraj nemogoËe, je danes s pomoËjo najcenejπih digitalnih kamer otroËje lahko. Korektura bele barve je z digitalno kamero zelo enostavna.


prihaja od sonca; ali je to kontrastna svetloba jasnega sonËnega dne opoldne ali mehka svetloba meglenega zimskega dne, ni pomembno. Toda ta isti izraz “dnevna svetloba” ima v fotografiji popolnoma drug pomen. Ponavadi ga razumemo kot meπanje svetlobe jasnega sonËnega dne in plave nebesne svetlobe dve uri od sonËnega vzhoda do dveh ur do sonËnega zahoda s pribliæno temperaturo 0 svetlobe 5.600 K. ©ele pod takimi pogoji lahko priËakujemo, da bo za dnevno svetlobo prirejen barvni film ali tipalo dal zadovoljive rezultate. »eprav nam digitalna tehnologija omogoËa popraviti nepravilno temperaturo barve, pa moramo to moænost dobro spoznati. Popravki namreË niso vedno pravilni in prav lahko pride do moËnih nepravilnosti v reprodukciji. Temperatura barve je pojem, podoben pojmu prave temperature, do katere je segreto neko telo. Vsa telesa nimajo iste intenzitete, niti iste barve svetlobe, ko se segrejejo do doloËene stopnje. V fotografski praksi se pokaæe, da so hladne barve modre, toplejπe pa rdeËe. NatanËno povedano: Temperatura barve je, fotografsko gledano, odvisna samo od svetlobnih izvorov, ki imajo stalen, nespremenjen spekter svetlobe. Takπne so elektriËne æarnice za 0 gospodinjstvo s povpreËno temperaturo 2.800 K, 0 photoflood studijske æarnice s 3.400 K, nitraphot in digitalne kamere 209

0

podobne æarnice s 3.200 K. ter neonske æarnice s 0 0 temperaturo 3.800 K in 6.500 K. Prav tako imajo tudi elektronske bliskavice stalno isti spekter svetlobe s 0 5.600 K. Temperaturo barve opisujemo s Kelvinovimi stopinjami. VeËje πtevilke pomenijo, da je svetloba hladnejπa (modra), in niæje, da je svetloba toplejπa

Zgornji posnetek je posnet pri moËni neposredni popoldanski svetlobi. Kjer je na posnetku neposredna sonËna svetloba, je zaradi pozne popoldanske svetlobe prisoten topel rdeËkast ton, v sencah pa zaradi odbite svetlobe neba izredno hladen modri ton. Spodnji noËni posnetek Moskve lepo prikazuje razliËne temperature svetlobe. Svetloba, ki osvetljuje cesto, je izrazito hladna. Svetloba, ki osvetljuje veliki hotel v ozadju, pa topla, rumena. Sami nikoli ne vidimo take razlike v barvi svetlobe kot film, zato se fotografi, ki ne poznajo zakonitosti barvne temperature, velikokrat pritoæujejo na pravilno reprodukcijo barv.


Oba posnetka sta posneta ob istem Ëasu, ob 14. uri, le da je zgornji posnetek v senci, spodnji pa na neposrednem soncu. Zgornji posnetek je pridobil odbito modro svetlobo neba in ima zato zelo moËan modri odtenek. »e v takih primerih odpremo zaslonko za +1, bomo lahko film ali tipalo malo oguljufali in tako izrazitega modrega tona ne bo veË. Toda kljub temu posnetek ne bo pravilno reproduciral barv. Izogibajte se fotografiranja objektov na barvni film v senci ob izrazito modri nebesni svetlobi. »e fotografirate v senci s tipalom, pa le uporabite moænost korekture barvne tempetature, modrega tona ne bo veË. digitalne kamere 211

(rdeËa). Temperatura svetlobe pri elektriËnih æarnicah se spreminja tudi glede na elektriËno napetost. Zmanjπanje ali poveËanje napetosti za 10 voltov pri napetosti 220 voltov pomeni razliko v 0 temperaturi barve za okoli 100 K. Studijske æarnice zaËno izgubljati svojo prvotno temperaturo po doloËenem Ëasovnem obdobju.

Karakteristike dnevne svetlobe Kot smo videli, se kakovost dnevne svetlobe stalno menja in to vpliva na kakovostno reprodukcijo barv. Zato bom zdaj napisal nekaj o glavnih karakteristikah dnevne svetlobe, na katere pri fotografiranju najveËkrat naletimo. - NEPOSREDNA SON»NA SVETLOBA Sonce je fotografom glavni izvor svetlobe. Ta svetloba prepotuje 150 milijonov kilometrov do naπega planeta in je izredno moËna in neposredna. Izraz neposredna sonËna svetloba v fotografskem smislu pomeni neposredno sonËno svetlobo visoko nad horizontom in svetlobo, ki prihaja od plavega neba. Glavna znaËilnost te svetlobe je, da ustvarja moËne sence. Neposredna sonËna svetloba s strani daje visoko stopnjo zgoπËenosti barv zunanjim povrπinam motiva in zato so barve Ëistejπe. Ta svetloba daje tudi izredno moËne kontraste, zato se moramo pri taki svetlobi mnogokrat posluæevati 212 digitalne kamere

dopolnilne osvetlitve (bliskavice, beli karton, aluminijasta folija). Tipala z barvno globino 12 bitov po barvnem kanalu so v teh primerih boljπa od tipal s samo osmimi ali deseti biti. Toda tudi pri 12-bitnih tipalih prihaja do razlik. Boljπa in tudi draæja tipala bodo v pogojih z neposredno sonËno svetlobo zajela veliko veË risbe v najsvetlejπih in najtemnejπih delih. - DIFUZNA SVETLOBA Difuzna svetloba najveËkrat prihaja z neba, prekritega z oblaki. Je precej bolj neposredna v primerjavi s sonËno svetlobo, ki je ostro direktna. Prav zaradi tega pri difuzni svetlobi, kjer æarki prihajajo iz vseh smeri, skoraj ni senc. Po svoji naravi ne bo dala tako moËnih barv kot neposredna svetloba in tudi reprodukcija barv ne bo najboljπa. Posnetek deluje hladnejπe, kar pa v veliki veËini primerov lahko zmanjπamo s Sky light filtrom. Vendar pa to ne poboljπa zgoπËenosti barv. Kadar nebo prekrivajo povsem tanki oblaki, tako da πe vidimo, kje je sonce, takrat imamo idealno svetlobo za fotografiranje portreta ali mrtve narave in πe posebej modne fotografije. - MODRA SVETLOBA NEBA Barva neba se spreminja od bledo modre v Ëasu meglenih dni do temno modre v tropskih krajih ali na veËjih viπinah. Zaradi neposredne naravne sonËne svetlobe dobijo samo proti soncu obrnjeni motivi digitalne kamere 213

Skenerji - optiËni Ëitalniki Zahtevnejπi fotografi z digitalnimi kamerami πe niso zadovoljni. Zato napredno misleËi uporabljajo drug naËin digitalizacije - s skenerji oziroma s skeniranimi diapozitivi ali fotografijami. Z digitalizacijo kakovostno presnamemo original v digitalno obliko. Mnogi ljubitelji digitalne obdelave slik si na ta naËin pomagamo æe nekaj let. S skenerjem lahko preslikamo fotografijo, besedilo ali drugo ploskovno formo kot s preslikavo s klasiËno kamero. Spet pa je prednost skenerja v tem, da dobimo sliko na raËunalniπkem zaslonu in da jo lahko obdelujemo s programi za obdelovanje fotografij. Da so skenerji izredno zanimivi tudi za fotografe in da so spremljajoËi del fotografske tehnike, pove

220 skenerji

Tehnologija skeniranja fotografij je stara æe 30 let. Zajem slike prek fotopomnoæevalcev πe zdaj prekaπa zajem z novejπimi CCD tipali.

skenerji 221

CCD tipalo v skenerjih sliko zajema v ravni Ërti. Ker tipalo potuje, uporabljamo celice samo v eni liniji. Zato so tipala cenejπa in zaradi tehnike zajemanja boljπa kot v kamerah. V cenejπih namiznih skenerjih imajo tipala toËke RGB samo v eni liniji, zato je interpolacija barv veËja. Boljπi skenerji uporabljajo drugaËno tipalo, ki ima tri vrste celic, vsako s svojim RGB filtrom, program pa zdruæuje sliko. Na ta naËin dobimo realnejπo koliËino podatkov.

podatek, da so fotografom dobra znana podjetja, kot so AGFA, CANON, MINOLTA, NIKON, OLYMPUS in POLAROID, moËna tudi na trgu ploskovnih skenerjev ter skenerjev za preslikavo filmov. In Ëe pogledate raËunalniπke in fotografske revije, v obeh vrstah revij najdete Ëlanke o digitalnih kamerah, tiskalnikih, raËunalnikih in programih. Reklamiranja raËunalniπke programske in strojne opreme je v foto revijah vse veË, kajti vsi se zavedajo, da fotografi vedno veË uporabljajo novo tehniko za izdelavo svojih fotografij.

SKENERJI Skenerje poznamo æe veË kot 30 let. Prve so uporabljali izkljuËno za grafiËne namene. V grafiËni industriji so lahko s skenerji hitreje reproducirali slike in dobili osnovne barve suptraktivnega barvnega meπanja (CMYK), ki je osnova za tisk. Prej so osnovne barve dobili na bolj zahteven naËin prek reprodukcijske kamere, barvnih filtrov RGB, poltonskih mask za odpravljanje napak filtrov in leË, do poltonskih filmov v CMYK separaciji. ©ele nato je priπlo na vrsto rastriranje. Kmalu so skenerji omogoËali neposredno osvetljevanje prek mehanskih in nato prek elektronskih rastrov na grafiËni film. Bobenski skenerji so za zajem analognih signalov uporabljali fotopomnoæevalce in ne CCD tipal. Tako je pri bobenskih skenerjih πe danes. Tehnologija s

Reprodukcijska kamera za analogno izdelavo barvnih separacij. Edino, kar je πe uporabno od teh kamer, so reflektorji in vrhunska optika.

222 skenerji

skenerji 223

Tanek nanos prepreËi neposre- den stik gladke emulzije s steklom in prepreËi nastanek Newtonovih krogov. Ko πe ni bilo razprπilcev smo za manjπe poveËave uporabili smukec, katerega smo napihali na emulzijo. Za veËje poveËave pa se πe danes uporablja posebno olje. Dobra lastnost olja je tudi, da zapre praske na filmu in so manj opazne.

Namizni ploskovni skenerji z dodatnim nastavkom za preslikavo filmov omogoËajo tudi preslikavo diapozitivov. Nastavek je treba pri veËini ploskovnih skenerjev dodatno kupiti in niso standardni del skenerja. Preslikava filmov poteka enako kot preslikava fotografij, le da svetloba prihaja z zgornjega dela skenerja. Ker se zaradi stika filma s steklom radi pojavijo Newtonovi kolobarji (kot pri dia okvirËkih s stekli), film prej poprπimo z ANTI NEWTON razprπilcem. Vendar je kakovost teh preslikav zelo slaba in priporoËljiva samo za izdelavo arhiva diapozitivov in morda za internetno predstavitev.

HI-END ploskovni skenerji V grafiËnih studijih s HI-END ploskovnimi skenerji zaradi enostavnosti uporabe zamenjujejo bobenske skenerje. Te zelo kakovostne in drage skenerje izdeluje veË proizvajalcev. Od podjetij, ki so znana nam, fotografom, kakovostne HI-END skenerje izdeluje le AGFA. Njihov model SELECTSCAN je zelo kakovosten skener s CCD vezjem. Od navadnih ploskovnih skenerjev se razlikuje po tem, da za poveËavo uporablja optiko, podobno kot bobnasti skenerji. Prek optike se slika poveËa in CCD-vezje razbere æe poveËano sliko. HI-END skener omogoËa optiËno resolucijo 6.000 dpi in barvno globino

Predstavniki namiznih skenerjev razliËnih kakovostnih skupin.

Hi-End ploskovni skenerji so po obliki precej podobni namiznim, so pa nekajkrat veËji in predvsem teæji. Teæa lahko presega tudi 50 kilogramov. Skener mora biti stabilen, saj vsako tresenje povzroËa nepravilen zapis.

226 skenerji

skenerji 227

Visoko poËrnitev diapozitivnih filmov zmorejo kakovostno zajeti samo fotopomnoæevalci. Uporabljajo jih le bobnasti skenerji.

230 skenerji

vrednosti in temne dele risbe na sliki. Zato primerjava barvne globine med skenerji s CCD tipali in s fotopomnoæevalci ni umestna. V praksi se izkaæe, da bobnasti skener s samo 8 biti barvne globine bolje razpozna poËrnitev v sliki tudi nad vrednostjo 3.4D, kar naj bi bilo teoretiËno moæno prebrati le z 12-bitnim CCD vezjem. Z bobnastimi skenerji lahko naredimo zelo kakovostne preslikave, namenjene poveËavi naπih fotografij. Njihova slaba lastnost pa je cena, ki se giblje od 6 milijonov tolarjev navzgor, zato za veËino fotografov niso dosegljivi. Med fotografi kakovost bobnastih skenerjev, ki so namenjeni predvsem skeniranju za grafiËno tehniko, potrebujejo samo izrazni fotografi, ki æelijo ohraniti vse vrednosti dobrega diapozitiva tudi v digitalni obliki.

GONILNIKI Vsak proizvajalec ima tudi svoj program za krmiljenje skenerja. S temi programi fotografijo popravimo πe pred konËnim skeniranjem. OmogoËajo poveËavo ali pomanjπavo, barvno korekturo, izrez fotografije, nastavitev loËljivosti, kontrasta itd. Za delo s programom za skeniranje potrebujemo veliko poizkusov, da lahko iz skenerja iztisnemo najboljπo moæno preslikavo. Nekateri programi imajo tudi veË podprogramov, s katerimi lahko uporabljamo skener πe za druge namene. Programi za prepoznavanje Ërk preslikano besedilo prenesejo v urejevalnike teksta (WORD) in reπeni smo pretipkavanja æe natipkanih besedil.

Skeniranje nadziramo s programi, ki jih dobimo ob skenerju. VeËjih razlik pri moænih nastavitvah ni.

skenerji 231

bobnastim skenerjem, Ëe je le mogoËe, kajti preslikave bodo mnogo bolj ostre in reprodukcija barv neprimerno boljπa.

Skenerji v praksi Najboljπo moæno kakovost preslikave filma in slike s skenerji so razvili æe pred dvajsetimi leti. Vse druge novosti gredo na raËun zniæevanja cen, enostavnosti uporabe in hitrosti preslikave. Pred dvajsetimi leti je imel dober skener vsaj 200 potenciometrov za nastavitev preslikave. Dve tretjini teh nastavitev je uporabnik nastavil s preizkusi in so veljale za vse povpreËne originale, drugi potenciometri pa so bili potrebni za korekturo vsake slike posebej. Zdaj osnovne korekture - poËrnitve slike (belina, temina), barvne tonske vrednosti in kontrast -

opravimo s pritiskom na gumb. Tudi najboljπi skenerji s CCD tipali se ne morejo pribliæati tehnologiji bobnastih skenerjev izpred dvajsetih let. Zato lahko trdim, da so nekateri podatki o ploskovnih skenerjih napihnjeni ali zgolj teoretiËni. Vsi podatki o kakovosti skenerja so za fotografa le informativni. ©e pred osmimi leti smo kupovali skenerje s trojnim prehodom in s samo osmimi biti barvne globine. Zdaj skenerji niæjega kakovostnega razreda do 30 tisoË tolarjev moËno presegajo njihovo kakovost. Poslovni in druæinski fotograf je z njimi æe povsem zadovoljen. Draæje ploskovne skenerje uporabljajo v grafiËnih studijih za preslikavo tiskovin in fotografij za Ëasopisni in revijalni tisk, pri katerem se ne zahteva visoke kakovosti. Izrazni fotograf je z njimi pogojno

Ker so digitalne kamere zaenkrat zaradi cene πe nedosegljive in za potrebe fotografa, navajenega na kakovost fotografije s filma, tudi πe premalo dobre, bomo za kakovostno fotografijo πe nekaj Ëasa snemali s klasiËnimi kamerami, narejene posnetke pa s skenerji prenesli v digitalno obliko. Tako imamo æe sedaj moænost svoje fotografije retuπirati, montirati ter tonsko in barvno popravljati mnogo bolje in hitreje kot v temnici.

Levo je fotografija z negativnega filma, zajeta z namiznim skenerjem, in desno ista fotografija, zajeta z bobenskim skenerjem. Boljπo risbo v temini in belini, ostrino in tonske vrednosti opazi le zahtevnejπi gledalec.

234 skenerji

skenerji 235

zadovoljen. Skenirana fotografija glede na izvirnik zgubi nekaj ostrine, kontrasta in pravilnosti barvnega zapisa, Ëesar tudi s programi za obdelavo slik ne moremo dovolj dobro popraviti.

Kakovost skenerja Vse skenerje kot tudi digitalne kamere ocenjujemo po dveh pomembnih lastnostih. To sta RESOLUCIJA (LO»LJIVOST) in BARVNA GLOBINA. VeËja loËljivost skeniranja omogoËa veËje poveËave, kar je pomembno predvsem pri filmih manjπega formata. LoËljivost pri skenerjih merimo s πtevilom toËk na palec (ppi = Pixel Per Inch). Tipalo potuje in ne zajema slike kot kamera, zato je branje linijsko. Glavno vlogo igra spet oko. Seznanili smo se æe z dejstvom, da oko razpozna okoli 10 linij/toËk na milimeter ali 254 linij/toËk na palec. Zato mora biti digitalni zapis tako kakovosten, da zadosti potrebi oËesa. V praksi preizkuπena in ustrezna kakovost skeniranja v velikosti 1:1 je 300 toËk na palec. To velja tako za grafiËni tisk kot za izpis s termosublimacijskimi tiskalniki in z labolatorijskimi osvetljevalnimi napravami. »e æelimo sliko 10-krat poveËati, potrebujemo 10-krat zmoglivejπe tipalo, torej tipalo z vsaj 3.000 toËkami na palec. 236 skenerji

Ploskovni skenerji omogoËajo optiËno loËljivost skeniranja od 300 ppi do 1.200 ppi. Namenjeni so skeniranju fotografij, te pa so æe nekajkratne poveËave s filma. Pri ploskovnih skenerjih pa zelo radi zapiπejo tudi zmoænost interpolirane loËljivosti, nekateri tudi do 9.600 ppi, vendar je ta loËljivost za kakovostno preslikavo neprimerna. Skenerji za preslikavo filmov uporabljajo tipala z optiËno loËljivost skeniranja do 3.600 ppi. VeËina filmskenerjev je prirejena za skeniranje 35-milimetrskih filmov. Zato je loËljivost skenerjev v veËini primerov cca. 2.700 ppi, tako da s temi skenerji lahko poveËamo leica format do velikosti 20 x 30 cm z loËljivostjo digitalnega zapisa 300 ppi. Bobnasti skenerji omogoËajo optiËno loËljivost skeniranja od 300 ppi in vse do 20.000 ppi, odvisno od cenovnega razreda. Ti skenerji zaradi kakovosti in visoke optiËne loËljivosti ne uporabljajo interpolirane loËljivosti. Z njimi lahko poveËamo klasiËen 35-milimetrski diapozitiv tudi na velikost 70 x 100 cm ali veË brez interpolacije. Seveda pa se pri tej poveËavi æe vidijo vse napake filma in slabosti optike.

Barvna globina skenerjev 24-bitni skenerji z 8 biti na osnovno barvo RGB in s CCD svetlobnimi tipali so komaj πe dobri za skenerji 237

Levo: Posnetek, preslikan s ploskovnim skenerjem, je zaradi slabe kakovosti v temnejπih delih zadovoljiv samo za arhiv naπih posnetkov. V sredini: Skener za preslikavo filmov s CCD-vezjem temnejπe dele slike preslika bolje kot ploskovni skener z nastavkom za preslikavo filmov, vendar πe vedno veliko slabπe kot bobnasti skener.

Levo: Bobnasti skener zaradi preslikave s foto pomnoæevalci zariπe neprimerno veË risbe, predvsem v temnejπih tonih. Vendar pa za fotografa ti skenerji æe zaradi cene niso dosegljivi in jih uporabljamo samo takrat, kadar æelimo zares kvalitetne poveËave fotografij ali preslikave diapozitivov, za kar drugi skenerji niso dovolj dobri.

238 skenerji

kakovostno preslikavo, bobnasti s fotopomnoæevalci pa æe povsem zadostujejo. V uporabi so 30-, 36-, 42- in celo 48-bitni skenerji, seveda pa s kakovostjo raste tudi njihova cena. Toda podatki o barvni globini skenerja niso realni. Z bolj mnoæiËno uporabo skenerjev se je njihova kakovost zaradi konkurenËnosti zaËela napihovati podobno kot kakovost tipal v digitalnihn kamerah. Bobnasti skener izpred 15 let s samo 8 biti barvne globine, s foto pomnoæevalci in odliËnimi algoritmi krepko prekaπa πe tako kakovosten CCD skener s 16 biti zapisa po barvnem kanalu - pa Ëeprav teorija o bitih in meπanju barv govori drugaËe. Za tisk pa tako ali tako vsako sliko spremenimo v 8-bitno. Prav tako ni reËeno, da bo 10-bitni skener sliko preslikal slabπe od 14-bitnega. Veliko je odvisno, kakπne algoritme za pretvorbo elektriËnih impulzov zmore procesor in koliko πuma ima tipalo. ©e z nobenim ploskovnim skenerjem nisem uspel odËitati barvno zasiËenega diapozitiva tako dobro kot s skenerjem za preslikavo filmov, Ëeprav imata oba skenerja enake podatke o loËljivosti in barvni globimi ali ploskovni skener celo boljπe. Nekaterim skenerjem pripisujejo zmoænost razpoznavanja barvne globine tudi 12 bitov po barvi ali 36 bitov v celoti (RGB). To pomeni, da tipalo razpozna 4096 barvnih nians osnovne barve, kar z skenerji 239

meπanjem treh barv RGB znese prek 68 milijard barv. Zmoænost branja zasiËenosti barve takega tipala naj bi bila 3,7D (D = poËrnitev). Torej je tako tipalo zmoæno presvetliti in odËitati barvne tone tudi v bolj zasiËeni povrπini, kot jo zmore film. Dober diapozitivni film ima najveËjo moænost poËrnitve 3,7 D. Za presvetlitev povpreËnega diapozitiva nam zadostuje 12-bitno tipalo (3,4 D). Fotografija, narejena iz negativnega filma, ima poËrnitev do 2,2 D. Vendar s temi skenerji nisem πe nikdar uspel presvetliti temnejπih delov pravilno osvetljenega diapozitiva! Za kakovostno preslikavo diapozitivov nikakor niso primerni, pa Ëe imajo πe tako prepriËljive

240 skenerji

podatke. Skener za preslikavo diapozitivov z 12-bitno barvno globino veliko bolje presname diapozitiv kot ploskovni skener z nastavkom za preslikavo prosojnic. Te naprave so viπjega cenovnega razreda od 100 tisoË tolarjev naprej. Canon in Nikon sta vodilna pri razvoju te tehnologije. Njuna skenerja zmoreta pribliæno 2.700 dpi in 12-bitno barvno globino. S to loËljivostjo lahko diapozitiv leica formata poveËamo do 10-krat za izpis na termosublimacijskih tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah ali za tiskovino. Zaradi naËina zajemanja slike ostrina in zapis

Slika LEVO: film-skener . Slika DESNO: HI-END ploskovni skener SCREEN. »eprav imata po zagotovilu proizvajalcev oba skenerja tipalo s 36-bitno barvno globino, je razlika v zajemu zasiËenega diapozitiva oËitna. OËitna pa je razlika tudi v ceni. za domaËo uporabo so film skenerji zelo uporabni.

skenerji 241

Spoznajte se z vsemi zmoænostmi svojega gonilnika, tudi z nastavitvijo tonskih vrednosti - le tako boste sliko zajeli barvno pravilno. Pri skeniranju æe tiskanih slik lahko pride do moare efekta. Pike se med seboj kriæajo, s tem pa dobimo vzorce, ki kvarno vplivajo na sliko. Temu se lahko izognemo s filtrom ali s skeniranjem z dvakratno loËljivostjo. Prav tako je pomembna ostritev. Slika s ploskovnega skenerja ima precej slabπo ostrino od izvirnika. Æe izdelana fotografija iz fotolaboratorija v veËini primerov ni dovolj ostra. S skeniranjem se ostrina πe poslabπa. Filter “Unsharp Mask” omogoËa navidezni popravek ostrine. Vse skupaj je matematiËno laganje, toda deluje zadovoljivo - vsaj glede na skenirano fotografijo, ne na izvrinik. Skeniranje ni veË nikakrπna znanost. Zato se dodobra spoznajte s svojim skenerjem in podpornim programom ter preizkusite veË naËinov tiska skenirane fotografije. »e pa æelite kakovostno preslikavo in ste fotografirali na odliËne dia filme, vam priporoËam, da skeniranje zaupate bliænjemu grafiËnemu studiu, ki omogoËa skeniranje z bobnastim skenerjem. Le tako boste v najboljπi moæni kakovosti zajeli tisto, kar vam je omogoËil zajeti film. 248 skenerji

Line Art, Grayscale, Color Pri skeniranju uporabljamo tri naËine zajema. Za izvirnike, pri katerih bi radi zajeli samo dve barvi, Ërno in belo, uporabljamo zapis s samo 1-bitno loËljivostjo toËke. »e æelimo zapisati izvirnik v Ërnobeli tonski obliki, recimo fotografijo, uporabljamo zapis “Grayscale”. Skeniramo z vsaj osmimi biti barvne globine, da dobimo 256 tonskih vrednosti; in Ëe æelimo najviπjo kakovost, je treba uporabiti najviπjo moæno loËljivost toËke, ki jo premore tipalo. Barvni zapis naredimo v naËinu “Color”. Tudi v tem primeru uporabimo osem bitov za zapis po barvnem kanalu. Tak naËin zapisa zaradi RGB naËina zajema oznaËimo kot 24-bitnega. Zapis s 24-bitnim tipalom omogoËa zapisati 16 milijonov barv. Za viπjo kakovost pa lahko tudi v tem primeru, Ëe skener omogoËa, zajamemo sliko z veËjim πtevilom bitov po toËki. Angleπke izraze sem uporabil zato, ker se boste pri gonilnikih sreËevali samo s temi izrazi.

Z skenerjem naredimo predogled (prewiev) originala v Line Art, Grayscale ali Color tehniki, odvisno od naËina skeniranja.

skenerji 249

KonËno skeniranje v line art, grayscale in color tehniki.

250 skenerji

Line Art “Line Art” naËin uporabljamo za zapis tekstovnih delov, skic, logotipov itd., Ëe æelimo zajeto sliko tiskati brez vmesnih tonskih vrednosti. Vsaka posamezna toËka ima v tem naËinu zapisa samo dve moænosti: Ërno ali belo. Originali pa nimajo vedno visokega kontrasta ali samo dveh tonskih vrednosti. Zato v gonilniku pred skeniranjem uporabimo korekturo “Threshold”. Z njo nastavimo prag, do katerega bodo zajete toËke samo bele, od tega praga dalje pa samo Ërne. Prag izrazimo s πtevilkami od 0 do 255; to je razpon svetlosti 8-bitne toËke na tipalu. »e bi prag nastavili na 0, bi dobili samo bel zapis, z nastavitvijo na 255 pa v celoti Ërnega. Torej je vmesna vrednost 128. Na slikah si oglejte, kako z nastavitvijo “Threshold” popravljamo posamezne originale. Drugih moænosti korekture 1-bitnega zapisa ni. Do sedaj smo govorili samo o loËljivosti skeniranja za poltonske slike. Pri skeniranju v “Line Art” naËinu pa moramo za kakovosten zapis nastaviti toliko ppi loËljivosti, kolikor jih premore vaπa tiskalna naprava. »e imate kapljiËni tiskalnik z loËljivosjo 1.440 dpi zapisa, je priporoËljivo tudi skenirati s to loËljivostjo. »e vaπ ploskovni skener omogoËa samo 600 ppi loËljivosti, je treba skenirani “Line Art” zapis dvakrat pomanjπati za kakovostno tiskanje.

Grayscale V naËinu zapisa “Line Art” lahko zapiπemo samo Ërno in belo. Za zapis fotografije, torej slike, ki ima veË tonskih vrednosti, potrebujemo drugaËen zapis. Tipala omogoËajo zapisati vsako toËko z loËljivostjo osem in veË bitov. Vemo æe, da osem bitov zadostuje, saj lahko z njimi zapiπemo 256 tonskih vrednosti,

Korekturo zapisa v “Line Art” tehniki opravimo z ukazom “Treshold”. Kadar æelimo zajeti tonsko fotografijo, recimo sivi stopnjasti klin, v naËinu “Line Art”, zaËne tipalo zajemati zasiËeno (Ërno) æe pri poËrnitveni vrednosti 0,5D. Srednja vrednost praga je 128; bolj ko gremo proti vrednosti 0, bolj tipalo zajema v poËrnitev originala. Bolj ko gremo v vrednost 255, manj poËrnitvene vrednosti zajame.

Original (Grayscale)

Treshold 30 Treshold 128

Treshold 240

skenerji 251

kolikor jih potrebujemo za kakovosten zapis tonske fotografije. Ko smo sliko poskenirali za predogled, imamo moænost s korekturnimi nastavitvami vplivati na konËni zajem fotografije. Tonsko korekturo opravimo z ukazom “Levels”. Ker so korekture enake kot v “Color” naËinu skeniranja, jih bomo spoznali kasneje. LoËljivost skeniranja pa smo æe spoznali, zato se tu vanj ne bomo poglabljali.

Color “Color” naËin skeniranja uporabljamo za barvni zajem. Vklop barvnega zajema je enostaven, prav tako tudi predogled originala. VeËji problem pa je fotografijo tonsko pravilno zapisati v bitno obliko. Pomagamo si z moænostjo vpliva na celoten barvni ton slike in njen kontrastni ter tonski zapis. Kot v “Grayscale” naËinu tudi tu izberemo nastavitev “Lev-

Temina

Opravili smo predogled originala v naËinu “Grayscale”. Korektura πe ni opravljena. V diagramu opazimo, da je v belini dovolj zapisa, v temnem delu pa zapisa ni. »e poskeniramo v tem naËinu, na spodnji sliki lahko opazimo, da ni zadovoljive poËrnitve in zasiËenosti barve. Slika je premalo kontrastna.

252 skenerji

Belina Z nastavitvenim gumbom sem popravil sliko v temnem delu. Korekturo beline in temine ter vmesnih tonskih vrednosti opravimo z nastavitvijo “Levels”. Popravil sem kontrastni obseg zajetega originala.

skenerji 253

els” in najprej popravimo kontrast slike. V veËini primerov to zadostuje in vse nadaljnje korekture opravimo v programu za obdelavo fotografij. Samo pri boljπih skenerjih imamo moænost tudi druge korekture opraviti pred skeniranjem. Najpomebnejπa elementa pri korekturi sta nastavitev beline in temine. Ta dva elementa bosta zagotovila pravilen kontrast, zasiËenost in tonski zapis. ©ele nato se lahko poglobimo v barvno korekturo. Tudi nastavitev beline in temine ni za vsak naËin tiskanja enak. Za kakovosten zapis z barvno osvetljevalno napravo je lahko kontrast zelo moËan, a bodo πe vedno lepo zapisane vse tonske vrednosti. DrugaËe je pri skeniranju za kapljiËne tiskalnike. Æe v fazi skeniranja moramo nastaviti manjπi kontrast, saj kapljiËni tiskalniki temnejπih delov ne zapisujejo pravilno in Ëe bi sliko preveË zasiËili, mnogo tonskih vrednosti sploh ne bi mogli stiskati. Seveda s

sem poskeniral brez Prvo sliko sem popravkov, drugo sliko se m popravil v temini. Pri tretji sliki sem sem dodatno naredil korekturo barvne zasiËenosti, s Ëimer sem jo oËistil drugih barv. Pri Ëetrti sliki pa pa sem opravil πe korekturo ostrine s filtrom “Unsharp Mask”. Razlike so oËitne. Prve, nepopravljene slike v programu za obdelavo fotografij nikoli veË ne moremo tako dobro popraviti, kot smo to storili pred skeniranjem.

Predogled barvnega originala - od tu naprej je popravljanje slike v vaπih rokah in domiπljiji. Nastavitev beline in temine, s tem popravek kontrastnega obsega, potemnitev, posvetlitev, barvna korektura, ostrenje, poveËava in pomanjπava so samo del moænosti, ki vam jih daje program, ki krmili skener. Moænosti je veliko, izkoristiti pa jih morate sami!

254 skenerji

skenerji 255

Okno z nastavitvami v programu ScanWizard, kakrπnega uporabljajo skenerji podjetja Microtek NaËin skeniranja, Line Art, Grayscale, Color

V programu za nastavitve korektur lahko izbiramo med veË moænostmi: nastavitev kontrasta in svetlosti, tonske korekture z naËinom doloËanja krivulj, razni filtri za ostrino, kakovost skeniranja itd. Predvsem je pomembno, da se z zmoænostjo svojega programa dodobra spoznate in preizkusite veË moænih naËinov korekture. S prakso pridete do hitre in kakovostne nastavitve korektur.

256 skenerji

korekturo ne pretiravajte, opravite samo osnovno, drugo boste popravili v programu za obdelavo fotografij. Filtra “Unsharp Mask” za vizualno izboljπavo ostrine in “Descreening” za uniËenje moare efekta, Ëe skenirate æe tiskane slike iz revij ali drugega tiska, raje uporabite v zunanjem programu. Skener preslikuje v RGB naËinu. Pri vseh ploskovnih in film-skenerjih priporoËam, da skenirate v tem naËinu in πele v programu za obdelavo fotografij spremenite zapis v model CMYK. Barvno korekturo v programu za obdelavo fotografij opravite, ko je slika πe v RGB zapisu. Razumevanje barvnega meπanja je morda bolj problematiËno, toda rezultati rezultati so lahko boljπi. NiË pa ni narobe, Ëe barvne korekture opravite v CMYK zapisu slike. V CMYK barvnem meπanju namreË barve dodajamo in je zato mnogim uporabnikom bolj razumljiv. razumlji v. Seveda pa to velja samo v primeru, Ëe boste digitalni zapis tiskali, torej barve v tisku dodajali in s tem uporabljali CMYK zapis. »e boste slike osvetljevali z barvno osvetljevalno napravo, potrebujete RGB naËin barvnega meπanja in korekturo morate opraviti v tem naËinu. Tudi vsi filtri v programu za obdelavo fotografij ne delujejo na sliko v CMYK obliki. Torej zajeto sliko iz kamere ali skenerja pustite v RGB obliki, Ëe jo boste kdaj osvetljevali na foto papir. Spremenjena v CMYK

©tevilo toËk na palec Velikost slike v MB Velikost v cm Gumb za avtomatsko korekcijo

Avtomatska barvna korektura

Gumbi za nastavitev korektur in filtrov

Svetlost

Kontrast “Descreen” (moare efekt) filter za skeniranje æe tiskanih predlog z rastrom in filtri za ostrenje

Moænost nastavitev po RGB barvnih kanalih

Nastavitev temine od 0 proti 255 Nastavitev beline od 255 proti 0

skenerji 257

»e poznate osnove barvnega meπanja RGB, vam okno, ki prikazuje intenzivnost doloËene barve, lahko pove veliko. Opis doloËene barve lahko prikaæemo v odstotkih od 0 do 100 ali lestviËno od 0 do 255.

zapis bo imela manjπi razpon barv in bo barvno slabπe zapisana.

Uporaba ploskovnega skenerja Æe samo ime pove, da skeniranje poteka na ravni ploskvi, steklu. Vaπa prva naloga pred zaËetkom skeniranja je, da oËistite steklo vseh umazanih delcev, lahko tudi s tekoËino za ËiπËenje stekel. Zaradi prahu v prostoru, umazanih fotografij in prstnih odtisov, ki ostajajo na steklu, hitro opazimo neËistoËe predvsem v temnejπih delih slike. Po vklopu skenerja je treba poËakati nekaj minut, da æarnica dobi svojo delovno temperaturo. V nasprotnem primeru pride do tonskih nepravilnosti, ki vas v nadaljnjem delu lahko zavedejo pri korekturah. Napotki za delo pa so v navodilih proizvajalca. Ploskovni skenerji zadostujejo za skeniranje fotografij. Njihova optiËna loËljivost od 600 do 1.200 dpi omogoËa ustrezne poveËave. V poglavju o

Nastavek za preslikavo filmov. Od njih ne priËakujte preveË.

258 skenerji

loËljivosti smo spoznali, s koliko ppi loËljivosti moramo skenirati za doloËeno napravo, s katero bomo izpisovali fotografije. Skeniranje diapozitivov s ploskovnimi skenerji pa je problematiËno. Spet igra glavno vlogo vaπ pogled na zadovoljivo kakovost, a od nastavkov za skeniranje diapozitivov ne priËakujte preveË. Sistem z nastavkom omogoËa na poceni naËin zajeti tudi sliko s prosojnih materialov. V veËini primerov je ta naËin dovolj dober za izdelavo foto arhiva ali za prikaz na internetnih straneh. Nastavitev korektur je podobna kot pri skeniranju fotografij. Pozorni pa morate biti na efekt Newtonovih kolobarjev. »e diapozitiva ne skenirate v okvirËku, pri Ëemer pa izgubite vsaj milimeter slike po vseh πtirih stranicah, kar ni zanemarljivo, morate zaradi stika filma s

Skener Canon s tehnologijo LIDE. Majhen in tanek, primeren za pisarniπko uporabo. skenerji 259

RaËunalnik soba digitalne temnice RaËunalnik v digitalni fotografiji prinaπa na mizo fotolaboratorij z veliko moænostmi. Kot sem æe zapisal, bo klasiËen naËin izdelovanja fotografij, kakrπnega poznamo, poËasi tonil v pozabo. Fotografi se moramo zavedati, da je digitalizacija prihodnost kljub zaenkrat slabπi kakovosti digitalnih kamer. Zato je dobro, da æe sedaj, na zaËetku pohoda nove tehnologije, ËimveË vemo o njej. RaËunalniπko opismenjevanje je danes nujno. Æe osnovnoπolci raËunalnik potrebujejo za πolske namene, v podjetjih skoraj ni pisarne ali vodenja proizvodnje brez raËunalnika. Vsi se zavedajo, da brez njega ne gre. Tudi vsem tistim, ki se πe niste sreËali z njim, naj povem, da to ni veË bav-bav. Zdaj kupite raËunalnik z æelenimi programi, ki jih namesto vas vstavi æe prodajalec, in doma le zaËnete z delom. No, vsaj zaËelo naj bi se tako!

KlasiËen amaterski poveËevalnik z barvno glavo. Tako malo smo potrebovali za izdelavo kakovostne fotografije - plehnato ohiπje, izvor svetlobe, barvne filtre CMY, masko za film, objektiv. Romantike temnice v fotografiji ni veË.

Zmogljivost digitalne sobe RaËunalnik nam ne pomeni niË drugega kot v analogni fotografiji sobo, v kateri smo imeli temnico za izdelavo fotografij. V analogni temnici potrebujemo prostor za razvijanje filma, poveËevalnik, analizator svetlobe, uro za Ëas osvetljevanja in razvijanja ter kadi za razvijanje fotografij. »im veËje fotografije hoËemo, veËje kadi in prostor potrebujemo. Na koncu pa potrebujemo 264 racunalniki

racunalniki 265

πe veliko omaro za shranjevanje fotografij. Vse to je sedaj v eni sami plehnati πkatli - od prenosa digitalnih podatkov iz digitalne kamere do barvnih korektur, nastavitev kontrasta in ostrine, maskiranja in konËnega shranjevanja fotografij. Vendar πe vedno samo v digitalni obliki. Za ogled fotografij potrebujemo πe ekran, Ëe pa fotografije æelimo

OSNOVNI DELI RA»UNALNIKA BARVNI TISKALNIK : Za cenejπe tiskalnike zadostuje klasiËni paralelni ali apple talk vhod, za hitrejπe tiskanje pa potrebujete USB ali SCSI vodilo.

GrafiËna kartica je zelo pomemben del raËunalnika za delo s slikami. Kartica mora biti sposobna pri loËljivosti 1.024 x 768 toËk na palec prikazati 16 milijonov barv.

RAM - delovni spomin. Za delo s slikami ga potrebujemo najmanj 256MB.

Disketni pogon za 3,5 inËne diskete.

Procesor je srce raËunalnika.

Na trdem disku imamo shranjene programe in slike, ki jih obdelujemo. PriporoËam nakup diska z vsaj 40 GB prostora.

266 racunalniki

Pogon za CD Za delo s slikami potrebujemo kakovosten barvni zaslon.

Zapisovanje podatkov: Obdelane fotografije zaradi velikosti podatkov shranjujemo na diskovno enoto, magnetno optiËne diske ali zapisujemo na CD ploπËe.

gledati na papirju, tudi tiskalnik. »e æelimo fotografije na klasiËnem foto papirju, digitalne podatke poπljemo v foto labolatorij z digitalno osvetljevalno napravo.

RaËunalnik Pred πtirimi leti, ko sem æe razmiπljal o knjigi o digitalni fotografiji, je bilo najteæje pisati o tem, kakπen raËunalnik potrebujemo za obdelavo fotografij, a se je tehnologija v πtirih letih tako razvila, da teh teæav ni veË. Pred πtirimi leti smo potrebovali za izvrπitev doloËenega ukaza pri obdelavi fotografije z raËunalnikom viπjega cenovnega razreda tudi deset minut in veË. Tako sem nekje zapisal, da zaradi cene, ki ima pri fotografu veliko teæo, ni pomembna hitrost raËunalnika, ampak kakovosten ekran in grafiËna kartica. To dejstvo za obdelavo fotografij velja πe danes. Vendar zdaj tudi pri cenejπih raËunalnikih na izvrπitev ukaza Ëakamo najveË nekaj deset sekund, tudi Ëe obdelujemo fotografije velikosti 20 x 30 cm.

Zmogljivost procesorja v PC raËunalnikih sega æe do 3 GHz. Ker se segrevajo, so hlajeni z vgrajenimi ventilatorji.

RAM - delovni spomin. VeË ga imate, bolje je. PriporoËam, da æe ob nakupu raËunalnika vgradijo 128 MB spomina. Delo poteka hitreje. ©e pred sedmimi leti smo za 1MB odπteli 100 DEM.

Ukaze raËunalniku sporoËamo prek tipkovnice, miπke in ploπËe z brezæiËnim pisalom.

racunalniki 267

GrafiËna kartica

delo. V marsikaterem studiju boste πe zdaj opazili odprte PC raËunalnike, saj zaposleni redno izgubljajo Ëas z menjavo razliËnih komponent za hitrejπe in stabilnejπe delo. Srce raËunalnika je procesor. »e ne æelite ravno hitrosti formule, zadostuje æe 1 GHz. Notranje vodilo naj ima vsaj 133 MHz. RAM notranji pomnilnik je pomemben dejavnik za hitro obdelavo fotografij. Potrebujete ga vsaj 128 MB ali πe bolje 512 MB. Za delo s programi za obdelavo fotografij priporoËajo vsaj trikrat toliko spomina, kot ga zaseda slika, ki jo obdelujemo. Digitalna slika v velikosti 20 x 30 cm v RGB obliki, loËljivosti 300 ppi in standardni 8-bitni barvni globini zaseda 25 MB spomina. Torej je priporoËljivo vsaj 80 MB spomina. »e pa sliko

obdelujete v veË plasteh (layerjih), je tudi 256 MB spomina hitro premalo in Ëakanje na izvrπitev ukaza se podaljπa. Notranji disk (trdi disk), na katerega se shranjujejo digitalni podatki, zdaj æe v najmanj zmogljivi razliËici premore vsaj 10 GB prostora, kar fotografu zadostuje za osnovno delo. Za kakovostno delo s slikami potrebumo v prvi vrsti dober zaslon in dobro grafiËno kartico. Zato priËnemo graditi svoj raËunalniπki sistem pri teh dveh komponentah. Hitrost procesorja za dobro obdelavo slike pomeni precej manj kot kakovost prikaza. Dobrih grafiËnih kartic je veliko, izbrana kartica pa mora v celoti podpirati loËljivost zaslona in njegovo osveæitev. Zaslonov je veË vrst. Med seboj se razlikujejo po

CD pogon je æe nekaj let standardni del raËunalnika.

Nastavitveni panel zaslona

270 racunalniki

racunalniki 271

velikosti, po tipu katodne cevi, loËljivosti in hitrosti osveæitve. Pri izbiri zaslona je glede na denarne zmoænosti bolje kupiti manjπi zaslon z dobrimi lastnostmi kot veËjega s slabπimi lastnostmi.

Pomembne lastnosti zaslona V verigi digitalnega sistema je zaslon prvo sreËanje s posnetkom. Zato ima kakovost zaslona velik pomen za prvo fotografovo mnenje o posnetku, ki ga je posnel z digitalno kamero ali poskeniral s skenerjem. Elektronski signali sproæajo reakcijo v katodni cevi

272 racunalniki

in slika se zariπe na luknjasti mreæici iz posebne zlitine, imenovane invar. V praksi se je pokazalo, da so najboljπi zasloni, ki dajejo dokaj verno reprodukcijo slike, s trinitron ali diamondtron cevjo. S to cevjo dober proizvajalec izdela 17-palËni zaslon z zadovoljivo ostrino, enakomerno sliko, z zadovoljivo loËljivostjo 1.024 x 768 toËk in s frekvenco osveæitve 85 MHz. Boljπi zasloni, po ceni dosegljivi samo profesionalnim fotografom in grafiËnim studijem, uporabljajo tudi razliËne merilne instrumente za najboljπo moæno pravilno reprodukcijo barv. Fotografu, ki si zaslona s temi pomagali ne more kupiti, priporoËam, da zaslon nastavi z uporabo originala in digitalne skenirane slike v programu za

Kalibracija zaslona

racunalniki 273

Kakovosten monitor je zelo pomemben del opreme, Ëe æelite obdelovati slike. Bolje je kupiti manjπi, a boljπi monitor, kot pa gledati na to, da dobite za isto ceno veËji monitor.

obdelavo fotografij. PhotoShop, na primer, omogoËa z uporabo gama nastavitev, nastavitve beline in Ërnine zadovoljivo nastaviti dokaj veren pribliæek med originalom in digitalnim zapisom na zaslonu. Ko dobimo zadovoljiv rezultat, nastavitve shranimo. Ob veËkratnem delu se bomo na lastnih napakah nauËili barvne korekture opraviti hitro in dobro. Komunikacijska vrata raËunalnika »e æelimo razliËne digitalne enote prikljuËiti na raËunalnik, moramo uporabiti vhode za prenos podatkov. »e za Applove raËunalnike æe velja, da v njih ni veË disketnega pogona, serijske vhode in izhode pa sta æe zamenjali vodili USB in FireWire, za PC-je to priËakujemo kmalu. Sama disketna enota nam

vËasih pride πe prav, predvsem za prenos tekstovnih podatkov. Opaæamo pa, da so diskete izgubile prvotno kakovost in so vse bolj nezanesljive. Novi naËini prenosa med raËunalniki potekajo z mreænimi povezavami, elektronsko poπto ali z izmenljivimi diskovnimi enotami - ZIP, JAZ itd. Serijski vhodi in izhodi so za delo s slikami prepoËasni. Za prenos veËjih koliËin podatkov uporabljamo SCSI, USB in FireWire vodila. V Apple raËunalnikih sta USB in FireWire æe standardna prikljuËka, pri PC-jih pa je USB vodilo pametno dokupiti. USB vhod je v primerjavi s SCSI vhodom precej bolj enostavno uporabljati. Z njim je olajπana prikluËitev zunanjih komponent in predvsem hitrost pretoka digitalnih podatkov je veliko hitrejπa kot pri serijskih vhodih. Vse novejπe digitalne kamere,

SCSI prikljuËki

Tehnika se tako hitro razvija, da ni reËeno, da boste svojo digitalno kamero ali raËunalnik πe lahko uporabljali Ëez nekaj let. Namen industrije je veËji zasluæek, s tem pa hitrejπe izpopolnjevanje tehnike in ponudba novih in novih zmoænosti, ki jih v veËini primerov niti ne potrebujemo. 274 racunalniki

racunalniki 275

Cenejπe digitalne kamere πe vedno uporabljajo zaporedno vodilo za prenos podatkov. S tem naËinom prenosa lahko prenesete najveË 115.000 bitov na sekundo, z vodilom USB pa do 12 Mb (mega bitov). To pomeni desetkrat hitrejπi prenos, kar se pri prenosu veË slik iz pomnilne enote zelo pozna. »akati na prenos nekaj deset minut ali samo nekaj minut je velika razlika.

Serijski prikljuËek

276 racunalniki

skenerji in tiskalniki so opremljeni z USB opcijo. FireWire ima πe veËje zmogljivosti kot USB vodilo. Toda Ëe ne prenaπate zares velikih koliËin podatkov in niste profesionalec z zahtevo po zelo hitrem prenosu, boste z USB vodilom povsem zadovoljni. Pomembno je tudi, da vse digitalne komponente FireWire prenosa πe ne omogoËajo. PC-je sestavljajo æe skoraj v vsaki garaæi, zato pred nakupom zahtevajte popoln spisek komponent (tudi ime proizvajalca), ki vam jih bodo vgradili v ohiπje. Sploπno znano naËelo “veË denarja, veË muzike” velja tudi pri nakupu raËunalnika, predvsem PC-ja. PriporoËam, da kljub viπji ceni kupite raËunalnik znanega proizvajalca. VeËji proizvajalci vgrajujejo preizkuπene in zdruæljive komponente, Ëe pa imate raËunalnik, sestavljen iz vseh mogoËih delov, se dogaja, da katera od komponent blokira delo drugih.

Nakup MAC-a je veliko laæji. RaËunalnike sestavljajo po toËno doloËenih predpisih in z doloËenimi komponentami. Za delo s slikami zadostuje æe najosnovnejπi iMAC s procesorjem G4. Vsi MAC-i so æe standardno opremljeni z USB in Fire Wire vodilom, mreæno kartico, kakovostno grafiËno kartico in predvsem z dobrim MacOS sistemom. Za delo s slikami potrebujete samo πe kakovosten zaslon, Ëe pa kupite iMAC, je raËunalniπki del vstavljen v ohiπje samega zaslona. Kot PC-ji tudi ta raËunalnik potrebuje veliko RAM-a. Samo delo z Apple raËunalniki je zelo poenostavljeno. Z MAC-om ste reπeni nereπljivih inπtalacij v stilu PLUG&PLAY v okolju WINDOWS. Katerikoli program boste brez teæav po navodilih sami vgradili v raËunalnik. MAC je dober nakup za tiste, ki jih zanima delo s programom, ne pa razstavljanje in sestavljanje raËunalnika.

Power Macintosh G4

Miπ z USB prikljuËkom

Nakup v nekaj stavkih »e æe kupujete raËunalnik niæjega cenovnega razreda, se πe vedno da z nekaj boljπimi komponentami (monitor, grafiËna kartica) sestaviti raËunalnik, ki ga boste lahko uporabili tudi za delo s fotografijami. Sam nisem raËunalniπki strokovnjak. UËil sem se na izkuπnjah. Namizni raËunalnik æe veË kot deset let racunalniki 277

Programi za obdelavo fotografij

»e ob nakupu kamere, skenerja ali tiskalnika v paketu niste dobili tudi programa za obdelavo fotografij, ga je treba kupiti. Programi so avtorsko delo in z uporabo piratske kopije krπite zakon. Pa ni samo zato pametno kupiti programa. Z nakupom namreË dobite tudi priroËnike, s katerimi se boste hitreje uvedli v delo z njim. Tako boste veliko hitreje priπli do æelenih nastavitev in lepo izdelane fotografije.

!

RaËunalniπki program je kot avtomobil. Tudi avta ne odpeljete iz prodajnega salona preprosto brez plaËila, da bi ga uporabljali za voænjo. 284 programi

V prejπnjih poglavjih o digitalni tehniki smo si ogledali DIGITALNE KAMERE, SKENERJE in RA»UNALNIKE. »e æelimo digitalne slike popravljati, dodajati nove dele ali jih odstranjevati, potrebujemo program za obdelavo fotografij. Z njim raËunalnik oæivi in na zaslon prikliËemo digitalno fotografijo. Od tu naprej je vse v naπi domiπljiji, kajti moænosti vpliva na fotografijo so neomejene. »e smo v klasiËni tehniki po pritisku na sproæilec lahko le malo vplivali na izboljπavo fotografije, je v digitalni dobi s programom moæno doseËi skoraj vse: odstraniti moteËe dele, dodajati ali odvzemati barve, popraviti kompozicijo in πe mnogo drugega. Predvsem izrazni fotografi smo dobili nove izrazne moænosti. Pri nakupu digitalne kamere, skenerja ali tiskalnika je poleg gonilnikov priloæena dodatna programska oprema. Kameram so, na primer, priloæeni uporabni programi za zdruæevanje posnetkov in ureditev arhiva. Skenerjem so priloæeni faks in kopirni podprogrami, program za prepoznavanje Ërk itd. K draæjim napravam dodajo programe za obdelavo slik: PhotoDeluxe, PhotoPaint, PhotoImpact, PhotoShop. Æe ime programov pove, da so prirejeni za delo s fotografijo. Lahko so v polni delovni razliËici, omejeni ali le za prikaz delovanja. Za obdelavo fotografij ponujajo programe treh

Enostavna programa za obdelavo fotografij. Adobe PhotoDeLux in Microsoft PictureIt. Spodaj program za ureditev digitalnega foto albuma.

programi 285

stopenj. Najbolj preprosti programi (PhotoDelux) so namenjeni druæinskim fotografom in tako prirejeni, da je delo z njimi povsem enostavno in razumljivo. UËinek rdeËih oËi, okviri, dodajanje besedila in podobne obdelave so nastavljene æe vnaprej in se

Staro, æe obledelo fotografijo lahko s skenerjem spravimo v digitalno obliko. V programu za obdelavo fotografij jo lahko popravimo in v digitalnem zapisu ohranimo, dokler ne bodo izumili popolnoma novega naËina zapisa, ki bo zamenjal digitalni zapis.

286 programi

izvedejo le s pritiskom na tipko. Bolj zahtevne operacije, na primer maskiranje, delo s plastmi in zahtevno filtriranje niso mogoËe. K bolj zahtevnim napravam dodajajo programsko opremo, ki zadovolji bolj zahtevne uporabnike. Ti programi omogoËajo æe marsikaj, kar omogoËajo tudi

MISLI DIGITALNO, sem na raznih foto delavnicah razlagal æe pred πtirimi leti. In res! Ko vas program za obdelavo bitnih fotografij zasvoji in spoznate njegove lastnosti, se vam odpre povsem novo obzorje. Vaπ pogled na motiv postane drugaËen od fotografa, ki se z digitalno tehnologijo πe ni spoznal. Ne moti vas veË slabo ozadje motiva, æice daljnovodov, barvno neskladje ali slaba kompozicija. Vse in πe veË lahko popravite s pomoËjo digitalne tehnike.

Bili so Ëasi, ko smo uporabljali samo ORWO diapozitivne filme. Njihova “vrlina” je bil slab tonski in barvni zapis. S film- skenerjem in programom za obdelavo fotografij se da marsikaj izboljπati. programi 287

profesionalni programi, so pa delno omejeni. Primer sta programa PhotoPaint in PhotoImpact. Glavna programa, ki sta nepogreπljiva tudi med profesionalnimi uporabniki, sta PhotoShop podjetja Adobe in LivePicture, ki pa je s prihodom zmogljivih raËunalnikov izgubil nekaj svoje veljave. Tako zdaj v skoraj vseh profesionalnih fotografskih in grafiËnih studijih za obdelavo fotografij uporabljajo program PhotoShop. LivePicture je imel to prednost, da smo sliko obdelovali v nizki ekranski loËljivosti, kar je bilo glede

288 programi

na majhnost datoteke zelo primerno za obdelavo velikih slik. Ker so najenostavnejπi programi lahko razumljivi, drugi pa uporabljajo filozofijo programa PhotoShop, bom v nadaljevanju prikazal nekaj zmoænosti tega programa. VeËina dodatnih podprogramov, napisanih v drugih programskih hiπah, je izdelana izkljuËno zanj. PhotoShop je vodilno orodje za obdelavo slik tako v PC kot v MAC okolju. Ko fotograf enkrat vidi, kaj vse bi lahko πe naredil s fotografijami, se mu odpre popolnoma novo obzorje.

Fotografijo lahko popravimo na neπteto naËinov. Vse je v domiπljiji ali æelji, kaj popraviti. Osnovni fotografiji lahko popravimo samo tisto, kar æelimo. Ker portret ne sme biti preveË oster, æelimo pa poudariti konture pokrivala in nakita, vse druge elemente maskiramo in izostrimo samo tisto, kar smo oznaËili. Tudi ta naËin elektronske ostrine poznamo prek 20 let. ©ele z namiznimi raËunalniki in programi za obdelavo fotografij je tehnologija dostopna tudi fotografom.

programi 289

Barvna korekcija in meπanje HSL. Z orodjem HUE lahko v popolnosti spremenimo barvne vrednosti. Z orodjem SATURATION lahko odvzemamo intenziteto barve in dobimo Ërno-belo fotografijo, ali jo dodajamo in dobimo moËno zasiËene barve. Z orodjem LIGHTNESS sliko posvetlimo ali potemnimo. Seveda pa vse lahko nastavljamo tudi samo v osnovnih barvah.

e

Na spodnjih levih slikah sem maskiral potret nemaskiranemu delu slike pa popolnoma obrnil barvne vrednosti. Cian je rdeËa, magenta je zelena in rumena je modra. Siva barva je sestavljena barva vseh treh osnovnih barv v enaki jakosti. Zato se njena barvna vrednost ni spremenila.

e e

Na desni sem maskiral posamezne cvetove tulipanov in jim spremenil tonske vrednosti. Na desni je barvni krog tonsko obrnjen.

Fotografija sonËnega zahoda ne uspe vedno. Program lahko uspeπno pomaga z orodji za dodajanje ali odvzemanje tonskih vrednosti. V oknu Image izberemo orodje Levels ali Curves. V tem primeru z dodajanjem tonskih vrednosti fotografiji ustvarimo vso potrebno dramatiËnost, ki nam jo eden najbolj fotografiranih motivov lahko priËara v resnici. Z orodjem Levels neiskuπeni bolj enostavno opravijo korekture. Orodje Curves pa v bolj zahtevnih primerih omogoËa nastavitve v razliËnih tonskih vrednostih in ne samo v temnem, svetlem in srednjem tonskem delu slike. V obeh naËinih pa pod oknom Channel lahko opravimo korekture v kateremkoli barvnem kanalu.

294 programi

programi 295

Levi fotografiji sta lep prikaz, kako se da posnetek v popolnosti spremeniti in predvsem barvno moËno popraviti ali iznakaziti. Samo srednja paprika je maskirana, z uporabo filtra SATURATION so v preostalem delu slike barve odvzete. Maskiranemu delu slike je dodana inteziteta, na spodnji sliki pa s filtrom HUE πe barva zamenjana v zeleno. Moænosti korekcije in s tem laganja je ogromno. V prenekaterih prospektih vam s takπnimi popravki priËarajo videz izdelka, kakrπnega v trgovini nikoli ne vidite. V grafiËni tehnologiji poznamo taka laganja æe prek 20 let. Æe takrat ste imeli moænost v kuharskih knjigah opazovati tako soËno in sveæe meso in zelenjavo, da po ogledu slik s kakovostjo mesa in zelenjave pri svojem mesarju ali branjevki nikakor niste bili veË zadovoljni. Z filtrom LEVELS opravimo tonske korekture tako v temnih kot svetlih ali srednjih delih slike (slike spodaj). Korekture lahko opravljamo v posamezni barvi RGB ali CMYK barvnega meπanja ali v celoti. Z spodnjo funkcijo Output Levels doloËamo svetlost ali poËrnitev slike. Korekturo lahko opravimo tudi s funkcijo AUTO, vendar dobro opravi svojo nalogo le, Ëe smo fotografijo æe kolikor toliko dobro zajeli s kamero ali s skenerjem. S kapalkami lahko doloËimo najbolj svetli in temni del slike, s srednjo kapalko pa tonsko srednji del fotografije.

296 programi

Enostaven primer laganja. Fotografirate izdelke za prehrambeni katalog. Imate samo zelena jabolka, naroËnik pa æeli, da fotografirate tudi rdeËa. Ni jih treba kupovati, z raËunalniπkim programom za obdelavo fotografij naroËniku veliko laæje ustreæete. Maskirate æeleno jabolko in s filtrom HUE zamenjate tonske vrednosti. Maskiranje lahko opravite z lasom (zgornji krog). Z njim riπete po sliki tam, kjer æelite narediti izrez. Na koncu zakljuËite v toËki, v kateri ste zaËeli z oznaËevanjem. Izdelava maske po tem postopku ni povsem enostavna. Velikokrat zgreπimo æeleno smer. Lahko si pomagamo z brisanjem ali dodajanjem maskirnega polja v novi funkciji Mask (okvir spodaj). NaËin oznaËevanja z orodjem PATH (krog v sredini) je bolj zamuden, vendar lahko takoj izreæemo æeleni del slike in nato doloËimo izrez s funkcijo MAKE SELECTION, ki je v oknu PATH (sliki desno). Na ta naËin tudi brez brisanja odstranimo vse, Ëesar nismo oznaËili (slika jabolka spodaj). NaËinov maskiranja je lahko veË. V tej knjigi æal ni moæno pokazati vseh. S priroËnikom PhotoShop in z veliko preizkuπanja vam bo uspelo. V naslednji knjigi pa bom z veliko primeri prikazal tudi delo s programom PhotoShop v praksi.

programi 297

ELEKTRONSKA OSTRINA

Digitalna tehnologija omogoËa goljufanje. Ostrimo lahko na dva naËina. S filtrom Sharpen ostrimo celotno sliko enakomerno, vendar Ëe pretiravamo, uËinek ni zadovoljiv. Zato za dodatno ostrenje uporabljamo filter UnsharpMask, ki poveËa kontrast in tako poveËa ostrino samo v delu fotografije, kjer so razlike med tonskimi vrednostmi veËje. BREZ DODATNEGA OSTRENJA

Filter UnsharpMask daje tri, med seboj vezane moænosti. Amount je kot gumb za jakost zvoka. DoloËa, kolikπna naj bo jakost ostritve. Radius doloËa πirino ostritve med veËjim ali manjπim kontrastnim razponom. Treshold zgladi popaËenja pri zgornjih filtrih. FILTER UNSHARP MASK

298 programi

Zgoraj: Zanimiv efekt (PAGE CURL) lepo ponazori, da je treba obrniti stran v reviji; ali pa da na reklamnem letaku prikaæe, kaj je na drugi strani, recimo, knjige, Ëe bi pod zavihek dodali naslednjo sliko.

Maskiranje, uporaba veË filtrov in izdelava v plasteh nam dajejo neomejene moænosti. Celotna obdelava je lahko plod vaπe kreativnosti.

FILTER SHARPEN

programi 299

Zgornja fotografija je izvirnik. Z raËunalniπkim programom sem jo oËistil moteËih elementov. Podobno delo v temnici bi bilo brezupno. In kako opravimo takπen popravek? Prek moteËih povrπin moramo prenesti tonske vrednosti iz soseπËine. Za to delo med orodji izberemo æig. Najprej z miπko kliknemo na del slike, iz katerega bi radi prenesli Ëimbolj enake tonske vrednosti, nato pa kliknemo na tisti del, kamor bi æeleli prenesti te barvne tone. Vse skupaj je podobno æigosanju. »e je fotografija presvetla, jo lahko potemnimo, dodamo πe polno luno in noËni posnetek je narejen. Delo se lahko tudi ponesreËi. Zato shranjujte razliËne faze dela.

300 programi

Zgornji posnetki so izvirni. Z maskiranjem, tonskim spreminjanjem in dodajanjem slik drugo na drugo dobimo povsem nove fotografije. Tudi Ëe niste bili na doloËenem kraju, lahko zmontirate takπen poloæaj in fotografijo naredite bolj dramatiËno. NeskonËne so moænosti digitalne fotografije!

programi 301

ZDRUÆEVANJE VE»IH FOTOGRAFIJ MED SEBOJ. LAYERS/PLASTI

Delo s plastmi je preprosto. Fotografije dodajate drugo na drugo. Obstajajo pa doloËene zakonitosti, ki poenostavijo delo in pomagajo pravilno zastaviti zaËetek ter delo pravilno shranjevati. Kot osnovno fotografijo vzamete tisto, ki jo æelite v ozadju. VeËkrat shranjujte novo nastajajoËo sliko, vsakiË pod drugim imenom, da se lahko vrnete na prejπnjo inaËico, Ëe vam zadnja ni vπeË.

ORIGINALI

»e uporabljate filtre z veË moænostmi, priporoËam, da nastavitve zapisujete, da boste naslednjiË vedeli, kako ste priπli do doloËenega uËinka. Ko ste konËali, fotografijo shranite πe v plasteh in πele nato plasti zdruæite, da jo boste lahko zapisali v formate, s katerimi jo boste izpisovali. Tudi pri delu s plastmi velja: poizkusi, poizkusi in πe enkrat poizkusi. Le tako boste obvladali ËimveË orodij in njihove lastnosti. In πe nekaj. Z delom v plasteh se velikost datoteke zelo poveËa. PriporoËam ËimveË RAM-a.

302 programi

programi 303

V vaπih albumih je mnogo starih, æe obledelih in delno uniËenih fotografij. Z veliko mero potrpeæljivosti in obvladovanja programa PhotoShop noben popravek ni preteæak. Sam pravim, da se vse lahko postori. Pri delu s programom morate poleg znanja imeti samo πe Ëas, veliko Ëasa. V fotolabolatorijih, v katerih æe imajo digitalne osvetljevalne naprave, popravljanje in izdelavo popravljenih fotografij æe obvladajo. Pred naroËilom pa se pozanimajte o pribliæni ceni izdelave, Ëe ste jo sploh pripravljeni plaËati. MoËno poπkodovane slike za kakovostno retuπo potrebujejo ure in ure dela.

Iz istega posnetka lahko nastanejo razliËne fotografije. »e vas slikarstvo navduπuje, nimate pa roke za slikanje s ËopiËem, vam filtri omogoËijo fotografijo spremeniti v slikarsko delo. Vedno ste si æeleli z zoom objektivom potegniti fotografijo. Tudi to je v programu PhotoShop otroËje lahko delo. Pred leti, ko smo takπno fotografijo lahko naredili samo z zoom objektivom, sem porabil kar nekaj filmov za razumevanje tega efekta. Galeb je maskiran in tako sem lahko potemnil samo preostali del slike. Dodamo lahko πe uËinek nasprotne svetlobe s podobnimi napakami, kot jih naredijo leËe v objektivu. Pred dvajsetimi leti se je stavilo πe s svinËenimi Ërkami. Leta 1990 smo πe v temnicah na filmih montirali tekste v slike. Mnogi niti ne verjamejo tem podatkom. Tudi prve grafiËne osvetljevalne naprave na zaËetku 90-tih so fotografije s samo enim MB podatkov osvetljevale po nekaj ur. Digitalna tehnologija se z vse cenejπimi digitalnimi kamerami hitro pribliæuje fotografom.

Avtoportret v ogledalu je zaradi slabih svetlobnih pogojev na filmu zelo slab. Toda spremenjen v digitalno obliko oæivi z uporabo filtrov. Naπa domiπljija ne pozna meja.

304 programi

Z orodjem TEXT v sliko vstavljamo besedila. Pisanje besedila ni tako enostavno kot v programih za urejevanja teksta, toda bitni programi, kot je PhotoShop, tudi niso za to namenjeni, lahko pa napiπete nekaj naslovov, πtevilk, itd. Z mnogimi filtri lahko Ërke poudarjamo, senËimo, spreminjamo barve... programi 305

Spoznali smo se z nekaterimi filtri, ki so za fotografa na zaËetku najbolj zanimivi — maskiranje, odvzemanje in dodajanje barve, spreminjanje tonskih vrednosti, ostrenje itd. Osnovne fotografije, ki so na levi strani, so same zase dovolj dobre, z malo domiπljije in izrazne miselnosti pa jih lahko predrugaËimo.

Levi fotografiji sta izvirnika, desni pa sta raËunalniπko popravljeni.

Na zgornji fotografiji sem najprej maskiral konja in kosca, preostalemu delu slike pa sem s filtrom SATURATION odvzel barve. Maskirani del je ostal v barvah, preostali veËji del slike je Ërno-bel.

Zgornjo Ërno-belo fotografijo sem spremenil iz sivinskega/grayscale zapisa v barvni zapis RGB in opravil barvno korekturo tako, da sem dobil za moje gledanje bolj zanimivo fotografijo.

Srednji sliki sem predvsem s filtrom Saturation dodal barvam moË. SonËni zahod tako deluje πe bolj mogoËno. Motornemu zmaju sem z æigom zbrisal kolesa in nekaj moteËih æic.

Spodnjo barvno fotografijo sem po posameznih barvnih kanalih moËno zasiËil z barvami. Ko sem pred petimi leti desno fotografijo, stiskano s sublimacijskim tiskalnikom, na predavanjih pokazal fotografom, so vsi spraπevali, s kakπnimi filtri na objektivu sem fotografiral, da sem dobil tak posnetek. Ker je bila fotografija stiskana na Kodak papirju za sublimacijski tisk in je na zadnji strani pisalo Kodak paper, nihËe ni podvomil, da fotografija ni izdelana neposredno s filma. Zdaj, ko ste seznanjeni z laganjem v fotografiji, bi hitro dodali oceno, da je najbræ digitalno popravljena.

Zaradi moteËega ozadja fotografija konja ne poudarja njegove lepote. Najprej sem naredil izrez, nato sfiltrom Levels dodal tonske vrednosti v teminah, na koncu pa po maskiranju konja dodal πe tonske vrednosti v ozadju do popolne Ërnine. Vsak bralec pa najbræ ob gledanju spremenjenih fotografij dobi tudi svoje ideje, kaj πe popraviti, da bi bile slike za njegovo videnje πe boljπe.

308 programi

programi 309

Tudi iz povsem povpreËne fotografije se da narediti zanimivejπo. Leva fotografija je izvirnik. Diapozitiv sem skeniral na bobnastem skenerju in zaradi njegove kakovosti sem tudi v temnejπih delih slike zajel vse moËno zasiËene detajle. Brezupno je s film-skenerjem skenirati tako tonsko zasiËen diapozitiv. Sliko sem obdeloval v RGB naËinu. Najprej sem odstranil desni, æe oveneli cvet. V naslednjem koraku sem maskiral rumeni cvet in ga barvno osveæil. Nato sem oznaËil preostali del slike in jo tonsko spremenil v modro barvo meseËine ter dodal πe uËinek vpadne direktne svetlobe. Ne manjka tudi uËinek napake leË v objektivu. Zgornja desna fotografija je za primer, kako dramatiËna je lahko sprememba iz naËina RGB v CMYK. »ista modra svetloba se v barvnem meπanju CMYK moËno spremeni, ne pomaga nikakrπna korektura, da bi se pribriæali barvi iz barvnega naËina RGB. Takπna razlika je tudi med fotografijami, osvetljenimi na foto papir, in tiskanimi fotografijami. O svetlobi in barvnem meπanju ste æe brali v prejπnjih poglavjih.

310 programi

Obe fotografiji sta bili posneti podnevi. Zgornjo fotografijo sem zdruæil iz povsem nezanimive fotografije obzidja in kamnitega okna. Kamnito obzidje sem moËno potemnil, v oknu naredil izrez, vanj dodal drugo fotografijo in jo tonsko spremenil tako, kot da motiv osvetljuje umetna svetloba reflektorja. Temno modro nebo je tudi programsko dodano. Spodnjo fotografijo sem potemnil in v zgornjem delu dodal πe uËinek tonskega prehoda. Potop lune v morje je dodatno narisan, odblesk svetlobe od morja pa rumeno obarvan.

programi 311

Od slabega posnetka prek orodij v programu PhotoShop do kakovostne fotografije za predstavitveni katalog.

Digitalna kamera je prinesla naËelo ”ni vaæna kakovost, ampak hitrost”. Marsikateri zaloænik ali tiskar kar sam posname artikle za katalog. Toda posnetki so zaradi nepoznavanja osnov osvetlitve in globinske ostrine slabe kakovosti. »e pa obvladate program za obdelavo fotografij, lahko marsikateri slab posnetek popravite in pribliæate zahtevam naroËnika. Najprej sem naredil izrez kamkorderja in ga z orodjem Levels tonsko popravil. Pazil sem na uravnoteæenost vseh barv, saj je kamera preteæno srebrne, nevtralne barve. Z orodjem Gradient Editor sem popravil ozadje z delnim prelivom. Na koncu pa sem pod kamero zaradi veËje plastiËnosti narisal njeno senco in jo z orodjem GaussinaBlur posenËil. Tudi iz slabega izvirnika se da narediti kakovostno fotografijo.

312 programi

programi 313

Letak na levi sicer ni fotografija, toda z njim æelim pokazati, koliko mask in alfa kanalov je treba izdelati ter koliko fotografij obdelati v plasteh, da dobimo æeleni izdelek. Lahko tudi fotografijo. Letak je izdelan iz prek 30 skeniranih diapozitivov in nato obdelan v programu PhotoShop. Na podoben naËin bi lahko izdelali digitalno fotografijo. Potreboval sem mnogo ur dela za izrez fotografij, barvno korekturo in nenazadnje za sestavo vseh elementov po plasteh. V programu za sestavljanje bitnih in vektorskih, predvsem tekstovnih elementov sem nato dodal πe veliko drobnega besedila. Dodajanje veËje koliËine besedila v sliko v bitnem programu ni priporoËljivo. Za to uporabljamo programe, kot so PageMaker, InDesign in QuarkXpress. Na priloæenem CD-romu je zapisana datoteka v PSD zap isu. V tem lastnem zapisu programa PhotoShop shranjujemo sliko v njeni celoti, torej z vsemi plastmi in uËinki, ki smo jih uporabili. Lahko se sprehodite po plasteh slike, jih spreminjate, menjate jakost posameznih plasti itd. Tudi pri ogledovanju spoznavate naËin dela in lahko se vam porodijo ideje, kako doloËene naËine izdelave pospeπiti ali izboljπati. Kljub temu, da æe deset let delam s programom PhotoS hop, verjam, da vseh njegovih zmoænosti ne bom nikoli obvladal. Tako bo tudi z vami. Vendar veË boste delali z njim, bolj ga boste spoznavali in bolj vam bo domaË, s tem pa boste imeli moænost svoje fotografije Ëimbolje obdelati in prilagoditi svojemu videnju konËne fotografije. Digitalna fotografija se n i konËala s pritiskom na sproæilec, ampak se nam s programi odpirajo neslutene moænosti. Dokler ne boste sami zaËeli obdelovati fotografij, se tega niti ne zavedate. Sprememba od A do Æ. Komentar ni potreben.

Zgornja fotografija je shranjena na priloæenem CD-romu pod imenom TEST.PSD. Odprete jo lahko s programom PhotoShop verzije 4.0 ali viπje. V oknih Channels in Layers lahko odpirate in zapirate posamezne plasti in si ogledate potek dela. Seveda pa sem moral prej πe poskenirati diapozitive, mnoge z orodjem PATH izrezati, opraviti barvne korekture itd .

314 programi

programi 315

»e ta hip prestop fotografov v digitalno tehniko πe ni tako hiter, kot si proizvajalci opreme æelijo, pa je æe jutri lahko drugaËe. Moænosti kako izpisati ali videti fotografijo je vse veË. Fotolaboratoriji, kapljiËni in sublimacijski tiskalniki z moænostjo direktnega priklopa kamere na tiskalnik, ogled slike na TV ali raËunalniπkem zaslonu. ©e in πe je moænosti za videnje fotografije.

316 tisk-osvetljevanje

Tisk - Osvetljevanje Spoznali smo se z digitalnimi kamerami, skenerji, raËunalniki in s programom za obdelavo fotografij. Da pa raËunalniπko obdelane fotografije ne bi gledali samo na zaslonu, jih je treba stiskati, osvetliti ali projecirati. V ta namen uporabljamo kapljiËne in termosublimacijske tiskalnike, osvetljevalne naprave, ki osvetljujejo na klasiËni fotografski papir, in LCD projektorje za digitalno projekcijo.

Nova pot do poveËave fotografije V klasiËni tehniki ima fotograf dve poti do fotografije. Lahko jo osvetli in razvije sam v temnici ali pa vse skupaj prepustil labolatoriju. Izrazni fotografi Ërnobele fotografije izdelujemo sami in tako latentno sliko spravimo v æivljenje. Toda delo v temnici zahteva veliko Ëasa, denarja in truda za dosego æelenega cilja. Pred dvajsetimi leti smo barvne fotografije le redki izdelovali sami. Za veËino so bili dober poveËevalnik z barvnimi filtri, analizator svetlobe, stroj za razvijanje foto papirja, izkuπnje in v tistih Ëasih predvsem material nedosegljivi. Tako je imela veËina fotografov za izdelavo barvne fotografije na voljo samo profesionalni laboratorij. Zdaj je laæje priti do materiala in tehniËne opreme, toda barvnih fotografij v lastnih temnicah skoraj nihËe veË ne izdeluje sam. Digitalna tehnologija omogoËa novo, laæjo pot. KonËno si lahko vsak fotograf na preprost naËin

©ele s projekcijo diapozitiva na platno opazimo, kaj je barvna globina, πirina tonskih vrednosti in moË barve. Kdor si πe ni ogledal reprodukcije originala na tak naËin, ne more ocenjevati, kaj je kakovosten zapis.

tisk-osvetljevanje 317

Barvna glava, v kateri so vse barve skupaj - za cenejπi tisk ne uporabljajte tiskalnikov s takπno barvno kartuπo. Ko ene izmed osnovnih barv zmanjka, je treba kartuπo zamenjati, pa Ëetudi je v njej πe precej drugih barv.

Seveda je tehnologija mnogo bolj zahtevna od zgornjega opisa. Toda nas ne zanimajo tehniËne podrobnosti, paË pa konËni rezultat, to je izpis fotografije. Boljπi kapljiËni tiskalniki, ki uporabljajo foto naËin tiskanja, so æe tako kakovostni, da je za marsikoga kakovost slike primerljiva s klasiËno. V uporabi so æe profesionalni pogrami za obdelavo slik RIP (Raster Image Processor), ki zmoreje tonske vrednosti iz RGB zapisa zadovoljivo pretvoriti v CMYK zapis. Z njimi dovolj enostavno pripravimo razliËne barvne tabele ICC, ki omogoËajo sliko z zaslona Ëimbolj verno pretvoriti za tisk z razliËnimi prednastavljenimi tiskalniki. Izpisi s temi programi so primerljivi s tiskovino.

Problem tiskanja vsaj 256 barvnih tonov je v tem, da kapljiËni tiskalniki v primerjavi s klasiËnim tiskom barvne tone od svetle do temne zapisujejo z manj in veË toËkami na enoto, ker niso sposobni v dovolj velikem razponu zarisati razliËnih velikosti toËke. To pomeni, da je v svetlih tonih manj zapisa kot v temnih. V klasiËnem tisku se spreminja velikost toËke in ne πtevilo toËk na enoto. Proizvajalci problem reproduciranja barv reπujejo z veË barvnimi pigmenti. Pri veËini tiskalnikov za

Tudi faks napravo lahko uporabimo za izpis fotografije.



Fotografije na foto papirju so zaenkrat πe najbolj obstojne tako po izgubi barvnega zapisa kot po mehanski obËutljivosti. Foto papir je neobËutljiv na vlago, prstne odtise gledalcev lahko obriπemo, barva se ne odstrani z brisanjem, v celoti je fotografija na tem mediju najobstojnejπa. Sublimacijski naËin zapisa in podloga, na kateri je slika zapisana, tudi kljubujeta veËini poπkodb, vendar ne tako uspeπno kot foto papir. KapljiËni in grafiËni izpis sta precej obËutljiva. Vlaga, praske in svetloba moËno vplivajo na obstojnost fotografije, izpisane po teh postopkih. Tudi papir je tanjπi in bolj obËutljiv.


osvetljeval pa je πe vedno po analognem postopku prek æarnice. Za spoznavanje z digitalno tehnologijo in uËenje o novi tehniki pa je bil to pravi korak. V letu 2001 je veËina πe kar spala in sedela na lovorikah in denarju, ki so si ga ustvarili v preteklosti. V letu 2003, ko smo πe krepko v dobi filma, pa se veËina æe preizkuπa in seznanja z novo tehnologijo in z njenimi lastnostmi. vendar je stop v novo tehnologijo mnogim laborantom zagrenil æivljenje. Nekateri celo spraπujejo, zakaj je digitalne fotografije sploh treba?! Slovenija je neverjetno specifiËna deæela. Toliko fotolabolatorijev, kot jih imamo pri nas po πtevilu prebivalcev, ne najdejete po svetu. Ne samo v klasiËni fotografiji, tudi po πtevilu osvetljevalnih naprav v grafiËni industriji moËno izstopamo. Analogna mini lab enota je postala “butl” πkala, ki ne zahteva drugega kot vstaviti film na prvi strani, na drugi strani fotografije vstaviti v vreËke in stranki zaraËunati. Stranke pa v veËini primerov vzamejo vse. Velikokrat sem preizkuπal razliËne labolatorije in pri mnogih je kakovost izdelanih fotografij nestalna: ostrina, barve, tonske vrednosti, prah, praske, uniËeni filmi in πe bi lahko naπteval. Stranke pa niË. Tako sem se sam prepriËal, da so za veËino ljudi fotografije, narejene s filma, enostavno predobre. To

Fuji Frontier je pri nas zaenkrat najbolj razπirjena digitalna osvetljevalna naprava. Podpira osvetljevanje s filma, skeniranje filma, branje podatkov iz pomnilnih kartic in njihovo osvetljevanje. Film-skener zelo hitro zajame podatke s filma, tako z negativa kot z diapozitiva, zato cena izpisa ne bi smela biti drugaËna. Programska podpora pa omogoËa veliko dodatnih moænosti obdelave fotografije.


Samo πe digitalno! Z vaπo novo digitalno kamero Canon, boste od nakupa naprej lahko posneli na tisoËe fotografij. Takoj, ko boste spoznali njene prednosti in predvsem moænost brezplaËnega fotografiranja, saj ni veË stroπka filma, se bo tudi vaπe fotografsko znanje s koliËino zajetih fotografij moËno izboljπalo. “MISLI DIGITALNO” poudarjam æe nekaj let. Z novo kamero se fotografovo miπljenje kmalu spremeni. Kaj vse lahko zajamemo z digitalno kamero, oziroma kako je vse bolj enostavno. Canon pa ne proizvaja samo digitalnih foto kamer, ampak tudi video kamere, skenerje, tiskalnike, daljnoglede, LCD projektorje, itd. Vsa ta digitalna tehnologija je danes domena tudi fotografov. Izberite jo za svoj namen in koristite jo.


Sistem Za vrhunske fotografe, Canon ponuja celoten sistem. Kamere, objektivi, bliskavice, predleËe, vmesni obroËki, itd. Prav na raËun popolnega sistema je Canon æe dolgo πtevilka ena v reporterski fotografiji.


Dodatna oprema Ko vas enkrat zasvoji obdelava digitalnih podatkov in predvsem ko vidite neomejene moænosti obdelave fotografije, si zaæelite tudi nekaj dodatne opreme. V tej knjigi jo samo omenjam, v naslednji pa se bomo praktiËno spoznali s temi pripomoËki. »italci pomnilnih enot Ko postane digitalna fotografija vaπ hobi in fotografiranje s kamero pogostejπe, vas vsakokraten priklop kamere na raËunalnik zaËne motiti, ker kamere v tem Ëasu ne morete uporabljati, hkrati pa se praznijo baterije. To vas prisili v nakup Ëitalca pomnilnih kartic. »italec je povezan z raËunalnikom prek USB vhoda in tako je stalno pripravljen za branje kartic. »e pogosto fotografirate in datoteke prenaπate v raËunalnik, je Ëitalec ena prvih dodatnih priprav, ki jih priporoËam za nakup. CD-R, DVD zapisovalne enote Digitalna fotografija hitro jemlje prostor pomnilnika v raËunalniku. Trdi disk ima sicer lahko 40 MB ali 120 MB prostora, toda po doloËenem Ëasu ga boste zapolnili. Kam s fotografijami? Najenostavnejπi naËin je nakup naprave za zapis podatkov na CD. Zaenkrat lahko na CD zapiπemo do 700 MB podatkov, kar zadostuje tudi fotografom. Fotografije vam lahko na 348 tisk-osvetljevanje

CD zapiπejo tudi v labolatorijih, kjer æe imajo digitalni stroj in kjer so poskenirali vaπ film. S pomoËjo novejπe DVD zapisovalne enote pa lahko na malo ploπËo shranimo nekaj veË kot 4 GB podatkov. Slike iz DVD ploπË si lahko ogledate tudi preko DVD predvajalnikov, katere uporabljamo za ogled filmov. ISDN / ADSL telefonska linija Zdaj æe lahko poπljete podatke v labolatorij prek telefonske æice. Toda brez uporabe hitre ISDN ali πe hitrejπe ADSL linije ne bo πlo. KoliËina podatkov je prevelika, da bi lahko troπili impulze po klasiËni analogni telefonski liniji. Zanimiv je tudi priklop na omreæje kabelskih operaterjev. Programi za predstavitev Z digitalnimi datotekami, skeniranimi s filma ali posnetimi neposredno z digitalno kamero, imate moænost pripraviti svojo projekcijo. Fotografije vstavljate kot diapozitive v projektor. Eden izmed programov, ki to omogoËajo, je Microsoftov Power Point. Z njim lahko na enostaven naËin zdruæujete fotografije z besedilom in zvoËnim zapisom. Projekcije na zaslonu ali πe bolje z LCD prikazovalniki so lahko polne tako grafiËnih kot zvoËnih uËinkov. Predstavitveno datoteko lahko zapiπete na spominsko kartico digitalne kamere in kar preko nje lahko predvajate vaπo predstavitev. Odpade noπenje diapozitivov in izpostavljanje vaπih originalov moËni svetlobi in toploti projektorja in prahu. tisk-osvetljevanje 349

moænosti predstavitve. Projektorji so zaenkrat po ceni πe nedosegljivi druæinskim fotografom. Njihova cena se giblje okoli milijona tolarjev. Z razπirjenostjo digitalne tehnologije in njenim razvojem pa se bo tudi cena teh prikazovalnikov moËno zmanjπala. Tudi digitalna tehnologija nam omogoËa prikazovanje fotografij v zatemnjenih prostorih. Nekaj romantike v fotografiji tako πe ostaja. Canon ponuja kar nekaj vrhunskih LCD projektorjev.

Spletne strani Internet prinaπa nove dimenzije tudi v fotografijo. Svoje fotografije lahko pripnete na digitalne strani in Ëe bodo dovolj kreativne, bodo dobro obiskane in ocenjene.

Æe od leta 2002 delujejo spletne strani prvega slovenskega foto portala. Naslov portala je www. efotoportal.com. Na e-fotoportalu najdete predvsem “NOVO FOTOGRAFIJO”. Seveda ima tudi vsako fotografsko podjetje svoje spletne strani. Najlaæje jih najdete prek spletnih iskalcev, kot sta slovenska MatKurja.si in Najdi.si. Tujih je veË, na njih pa zelo enostavno poiπËete proizvajalce foto opreme ali Ëlanke o fotografiji.

Slovenske strani podjetja Canon Adria d.o.o. www.canon.si 350 tisk-osvetljevanje


Canon EOS 10D. Zrcalno refleksna foto digitalna kamera, ki je postavila na zaËetku leta 2003, novo stopnico v razvoju kamer tako v pomenu kakovosti, uporabni vrednosti in niæji ceni.

»as je za spremembe! Ne spreminja se samo tehnika. Ampak tudi naËin razmiπljanja v fotografiji! 352 CD tisk-osvetljevanje

Brez razvoja in sprememb bi bil svet πetisk-osvetljevanje vedno takπen. 353 www.e-fotoportal.com







Canon EOS 1Ds 360 tisk-osvetljevanje

e-fotoportal.com 361 tisk-osvetljevanje









Canon EOS D60 370 tisk-osvetljevanje

e-fotoportal.com 371 tisk-osvetljevanje

Canon EOS D60 372 tisk-osvetljevanje


e-fotoportal.com

Canon EOS D60

e-fotoportal.com



Canon EOS D60

e-fotoportal.com



KonËna beseda avtorja

Digitalni avtoportret z najsodobnejπo digitalno kamero

Z nakupom digitalne kamere, ste dobili izpopolnjeno izdajo knjige e-Fotografija na zgoπËenki. »e ste knjigo prebrali v celoti, verjamem, da ste spoznali marsikaj novega in da vam bo sedaj digitalna tehnologija πe bolj domaËa. Na naslednjih straneh, pa si lahko ogledate nekaj fotografij, posnetih s digitalnimi kamerami

VeËina fotografij je bila fotografiranih med preizkusi razliËnih foto digitalnih kamer in objektivov. Tako avtor, kot fotografi, ki smo se zbrali v skupini eFotoGroup bomo πe naprej preizkuπali digitalne foto kamere, skenerje, tiskalnike in ostalo opremo podjetja Canon. VeË o lastnostih in zmoænostih naprav je objavljeno na spletnih straneh www.e-fotografija.com. S to knjigo pa se nova spoznanja niso ustavila. »e æelite zvedeti πe veË, predvsem pa spoznanti nove prednosti digitalne tehnologije, si priskrbite brezplaËno revijo eFotografija, ki jo lahko dobite v veËini slovenskih fotolaboratorijev. Prvih pet πtevilk revije je prav tako na tej zgoπËenki. V mapi fotografije pa je πe nekaj fotografij v jpg zapisu, katere so predstavljene v poglavju “PROGRAMI”. Canon.

Mnogo novosti in zapisov o novi tehnologiji lahko dobite na spletnih straneh www.e-fotografija.com »e pa vas bolj zanima sama fotografija, si oglejte spletne strani www.e-fotoportal.com. Spoznali boste, kaj nam prinaπa digitalna tehnika v praksi. Vpraπanja v zvezi foto tehnologije pa lahko kupci canonovih digitalnih foto kamer postavite na elektronski naslov: [email protected] 378 tisk-osvetljevanje

“Misli digitalno” Matjaæ intihar tisk-osvetljevanje 379

Intihar.M. .E Fotografija

Recommend Documents