Kmp Vaje - Ambrož 2009-2010

KMP vaje - doc. dr. Matjaž Ambrož (2009/2010)

Jure Švigelj

Jure Švigelj – zapiski vaje 2009/2010

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO (doc. dr. Matjaž Ambrož) KMP vaje, Ambrož, 6.11.2009

Za izpit pridejo vpoštev samo primeri iz praktikuma, ki se jih bo obdelalo na vajah.

UVOD Primer 1: Voznik tovornjaka prehiteva kolo s premajhno bočno razdaljo, voznik kolesa je močno vinjen, se ustraši in nemesto, da bi zavil stran od tovornjaka, zavije podenj. Ali voznik tovornjaka odgovarja za povzročitev prometne nesreče s smrtnim izidom? -

Tu gre za vprašanje VZROČNOSTI. Vprašamo se ali bi prišlo do enake posledice, če bi bila bočna razdaljla prava. SODIŠČE: izdalo je oprostilno sodbo, ker ni bilo mogoče dokazati, da je prišlo do nesreče zaradi premajhne razdalje. Gre za načelo IN DUBIO PRO REO – v dvomu v korist obdolženca. Obstajajo tudi primeri, ko pride do posledic kljub pravilnemu ravnanju

Primer 2: Obdolženka, stara 45 let, prodajalka, ima dva otroka, nizke osebne dohodke, razvezana, ima veliko željo zadeti sedmico na loteriji, zato počaka na žrebanje, izpolni loto listič s pravilnimi številkami in gre na Loterijo kjer hoče izplačilo dobitka. Tam ji povedo, da to ni mogoče, ker je nimajo v evidenci. Ona vseeno vztraja in vztraja, obrne se celo naoodvetnika in zahteva izplačilo. Loterija ima tega dovolj zato vloži kazensko ovadbo. Za katera kazniva dejanja odgovarja obdolženka? - GOLJUFIJA: 211. člen KZ-1 – zakonski opis v celoti NI izpolnjen, obdolženka si ni pridobila premoženjske koristi  NI GOLJUFIJE (za goljufijo predvidena kazen do 3 let) - POSKUS GOLJUFIJE: KZ-1 pravi: poskus je kazniv pri naklepnih KD, pri tistih kjer lahko sodišče izreče 3 leta zapora ali hujšo kazen  pri goljufiji je predvidena kazen do 3 let zapora, to pa pomeni tudi točno 3 leta, zato poznamo pri goljufiji tudi poskus! Sodišče se v postopku pozanima, če je na tak način loterijo sploh mogoče ogoljufati. Na loteriji povedo da NI MOGOČE in da imajo takih primerov veliko - Za takšne primere je zakonodalec predvidel posebno obliko poskusa, ki ga je imenoval neprimeren poskus. - NEPRIMEREN POSKUS – storilec poskuša storiti KD s sredstvom, ki je neprimerno (npr. pištola s slepimi naboji) ali proti objektu, ki je neprimeren (hoče ubit mrtvega) - Neprimerni poskusi so zelo različni, zato je v zakonu določeno, da lahko pri neprimernih poskusih sodišče storilcu kazen ODPUSTI.  kadar ima sodišče možnost odpustiti kazen to pomeni, da jo lahko tudi OMILI (to je storilo v tem primeru)

1


Jure Švigelj

Zastavilo pa se je tudi vprašanje ali gre poleg goljufije tudi za KD ponarejanja listin in kako naj sodišče ve, ali gre v tem primeru za listino? - Sodišče se vpraša ali je loto listek listina v smislu kazenskega prava.  najprej se splača pogledati v 99. člen KZ-1, ki definira pojme, ki jih zakon uporablja - 99. člen (5) – listina je vsako pisanje nosilec podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. - Definicija je široka, listina je lahko tudi predmet: npr. tisti del na avtomobilu kjer je odtisnjena št. motorja, svinjska polovica z odtisnjenim žigom, itd.. - Loto listek torej je listina, saj je namenjen za dokazovanje  ŠLO JE TUDI ZA KD PONAREJANJA LISTIN Če je ta ženska izpolnila znake dveh KD ali naj odgovarja za oba ali ne? - To je VPRAŠANJE STEKOV: ▪ pravi stek – za oba kd ▪ nepravi stek – samo za eno kd - Tu je šlo za pravi stek, ženska je odgovarjala za oba, ampak je bila še vedno relativno blaga pogojna obsodba Primer 3: Mož in žena v srednjih letih – mož predlaga ženi, naj naredita skupinski samomor, žena se pusti prepričati, pripravi strup za oba, ona ga spije, mož pa ne, saj ni imel namen narediti samomora, ampak je bil njegov namen znebiti se žene. Ali mu lahko kaj očitamo? - Napeljevanje k samomoru? - Pomoč pri samomoru? -

Napeljevanje in pomoč sta dve obliki udeležbe pri KD. Da bi bila pomoč in napeljevanje kazniva, mora biti dejanje h kateremu napeljujemo kaznivo. Ali je samomor kazniv? NE! Po splošnih pravilih napeljevanje in pomoč pri samomoru ne bi bila kazniva  zakonodajalec je zato v 120. členu KZ-1 posebej inkriminiral pomoč in napeljevanje k samomoru (predvidena kazen od 6 mesecev do 5 let zapora)

Ta primer pa se je zgodil v Nemčiji, kjer tega posebnega kd nimajo. Ali ga je potrebno oprostiti, ali obstaja druga pot do obsodbe? - Pot se je našla  s tem, ko je ženo namerno spravil v zmoto je sodišče uporabilo figuro POSREDNEGA STORILSTVA, ki je uporabno takrat, ko nekdo iz ozadja uporabi drugega kot sredstvo izvršitve kd - Npr. najamem gozdarja, da poseka drevesa v tujem gozdu, njemu pa rečem, da je gozd moj. - V našem primeru pa je mož zlorabil zmoto žene, da je sama storila kar je želel storiti sam. Ali gre v tem primeru za storitev ali nepravo opustitev, ker je mož garant žene? - Kadar si konkurirata storitev in opustitev ima STORITEV vedno PREDNOST (aktivni vložek ima prednost pred odgovornostjo za opustitev). Primer 4: Storilec, pripadnik romske etinične manjšine se poroči s 13 letnico (po romskih običajih, ne uradno). Dekle zanosi, storilec je obtožen za KD spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.

2


Jure Švigelj

Storilec se zagovarja, da ni vedel, da počne kaj narobe, da je za njegovo kulturo to nekaj povsem običajnega. Ali mora odgovarjat za storjeno kaznivo dejanje? - IGNORANTIA IURIS NOCET?  to pravilo se je izoblikovalo v času, ko je bilo malo kd, skupine ljudi pa homogene. To načelo gradi na predpostavki, da vsi poznamo pravo. Kasneje se izkaže, da ta prepostavka ni več povsem realna, saj je preveč KD.  ta domneva je neživljenjska, zato je kazensko pravo deloma dopustilo tudi upoštevanje zmote – 31. člen KZ-1 - 31. člen KZ-1: vsaka pravna zmota ne opravičuje, ampak samo tiste, ki se jim storilec ni mogel izognit. - SODIŠČE v takih primerih odloči: če bi se storilec zmoti lahko izognil – potem kriv: če je bila zmota neizogibna – potem oproščen - V tem primeru je bil storilec na 1. stopnji oproščen, na 2. stopnji pa obsojen. Vprašanje je bilo, ali bi se lahko izognil zmoti ali ne, ni pa nobene dileme o tem, ali je to kar je storil narobe oziroma kaznivo ali ne – to je jasno, da JE. - Ni pa v tem primeru bistven rom, lahko bi se primer zgodil tudi v kakšni drugi omejeni skupnosti, kjer bi bila pravna zmota upravičena (primer bomo dokončali v 2. semestru)

PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: Praktikum 14 / 3: A je kot voznik motornega vozila povzročil prometno nesrečo tako, da je pri prehitevanju zavil na levo polovico cestišča in s sprednjim levim blatnikom zadel v nasproti vozeče vozilo. Ena oseba je bila lahko telesno poškodovana, na nasproti vozečem vozilu pa je nastala velika premoženjska škoda. Policist je sestavil zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče in ovadbo, ter oboje poslal pristojnemu državnemu tožilcu. Državni tožilec je ovadbo zavrgel. Ali je po vašem mnenju državni tožilec ravnal pravilno? Najboljši način za reševanje takšnih primerov je, da najprej postavimo HIPOTEZE za katera kd bi A lahko odgovarjal in pogledamo ali so izpolnjeni zakonski znaki! ● 1. 323/I – Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti ● 2. 324/I – Predrzna vožnja v cestnem prometu ● 3. 326/I – Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom ● 4. 220/I – Poškodovanje tuje stvari ● 5. 122/I – Lahka telesna poškodba 1. Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - Zakonski znaki niso izpolnjeni, prometne nesreče s premoženjsko škodo in lažjimi telesnimi poškodbami so PREKRŠEK, ne KD. KD je huda poškodba, te pa tu ni X 2. Predrzna vožnja – dokazati bi mi morali kumulacijo dveh hudih kršitev, npr. napačno prehitevanje v kombinaciji s hudo alkoholiziranostjo. X 3. Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom – zakonski znaki niso izpolnjeni X 4. Poškodovanje tuje stvari – ne pride v poštev, NI BILO NAKLEPNO! Tu gre za prekršek X 5. Lahka telesna poškodba – NI NAKLEPA, malomarno povzročena lahka telesna poškodba ni kazniva X PRAVILO: Če zakon o obliki krivde ne pove nič, je dejanje mogoče izvršiti samo naklepno! 3


Jure Švigelj

 Tožilec, ki je ovadbo ovrgel je ravnal pravilno po 161. členu ZKP. Varianta B: Voznik je povzročil hudo telesno poškodbo in s tem postal povzročitelj prometne nesreče iz malomarnosti (323/I), na sodišču mu je izdana obsodilna sodba Ali lahko A, ki je pravnomočno obsojen odgovarja še za prekršek? - NE SME!  če imamo pravnomočno sodbo o kazenski zadevi in če ima dejanje hkrati znake KD in prekrška, za prekršek ni več mogoče preganjati! Kaj pa če je zadeva obratna, ali se lahko A-ja preganja še za KD, če je najprej pravnomočno obsojen za prekršek? - DA  lahko se ga preganja, vendar se more kazen, ki jo je dobil za prekršek všteti v kazen, ki jo potem dobi za KD, ker ni pravično, da bi storilec 2x odgovarjal za isto stvar. Ali ima smisel hkrati voditi 2 postopka, kadar dejanje izpolnjuje znake za prekršek in KD? - NE  v tem primeru (novela ZP1), če se v postopku o prekršku ugotovi, da ima dejanje tudi znake KD, se postopek o prekršku ustavi in počaka na odločitev postopka o KD. V tem času, ko postopek o prekršku miruje zastaranje ne teče – VAROVALKA Praktikum 14 / 2: A, slovenski državljan, je 25.11.2008 poskusil prestopiti državno mejo RS. Carinik je pri pregledu njegovega osebnega avtomobila odkril v njem skritih 17 l hašiševega olja. V postopku zaradi carinskega prekrška so A-ja kaznovali za carinski prekršek po 4. točki 170. člena carinskega zakona in sicer z globo v znesku 150€. Nato je carinarnica sestavila ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 186. členi in 250. členu KZ-1 in jo poslala, skupaj z drugim gradivom, pristojnemu državnemu tožilstvu. -

Ravnanje hkrati izpolnjuje znake prekrška in KD Nesporno gre za KD Prepovedanega prometa z mamili (186/I KZ-1) in Tihotapstvo (250/I KZ-1) Očitno je bila narejena napaka v postopku za carinski prekršek, saj oseba, ki je to vodila očitno ni vedela, da mora postopek ustaviti, dokler ni odločeno o KD  zato je v tem primeru potrebno v primeru obsodbe za KD všteti kazen za prekršek v kazen za KD.

Storilec je kaznovan za prekšek v višini 150€ in pravnomočno obsojen na 1 leto zapora. Kako všteti 150€ v eno leto zapora? -

-

56. člen KZ-1/4 – pravila kako všteti 2 Dnevna zneska sta enkvivalent enemu dnevu zapora.  DNEVNI ZNESEK je nek instrument, ki je posledica ugotovitve, da denar ne pomeni vsem ljudem enako. Sodnica mora zato pri izrekanju denarne gazni upoštevati premoženjsko stanje obdolženca. DNEVNI ZNESEK = DNEVNI ZASLUŽEK OBDOLŽENCA

Konkretni primer: Obdolženec ima 750€ neto mesečne plače.  vzamemo neto za zadnje 3 mesece, kar nanese 750€*3 = 2250€.  Od tega odštejemo denar, ki ga obdolženec porabi za vzdrževanje družinskih članov in sicer 20% za prvega in 10% za vsakega naslednjega družinskega člana. 

4


Jure Švigelj

Obdolženec ima samo ženo, zato od 2250€ odštejemo 20%, kar nanese 1800€  1800€ delimo z 90 dni, kar nanese 20€ dnevnega zaslužka obdolženca  DNEVNI ZNESEK v tem primeru je 20€, dva dnevna zneska pa sta enakovredna 1 dnevu zapora, kar pomeni, da je 1 dan zapora v primeru tega obdolženca vreden 40€  150€ kazni, ki jo je dobil za prekršek je torej enako 4 dnem zapora (zaokrožujemo v prid obdolženca).  Obdolženec ima tako samo še 361 dni zapora (1 leto – 4 dni).

KMP vaje, Ambrož, 13.11.2009

ČASOVNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA Kaj storiti, če v trenutku storitve velja en zakonik, v času sojenja pa drug?  Sodnik mora najprej ugotoviti kdaj je bilo izvršeno KD. Kdaj je bilo izvršeno KD? 1. Storilec je v sredo ob 12h na nek avto nastavil eksploziv, žrtev pa je uproabila avto dva dni pozneje - v petek ob 8h, takrat pride do eksplozije.  Čas izvršitve KD je čas, ko je storilec deloval (delovnostna teorija), nastanek posledice nas ne zanima! KD je bilo izvršeno v sredo ob 12h! 2. Opustitven delikt – mati ni hranila otroka skozi daljše obdobje, po približno treh mesecih stradanja je dojenček umrl.  Imamo tromesečni interval. Pri OPUSTITVAH je dogovor tak, da se za čas izvršitve vzame tisti zadnji trenutek, ko bi storilec lahko še z aktivnim ravnanjem še preprečil nastanek posledice, torej tisti zadnji dan pred smrtjo, ko bi bilo verjetno otroka še mogoče rešiti. 3. Storilec je poslal svoji žrtvi neko škatlo z zastrupljenimi bomboni, na pošto jo je odnesel v petek ob 16h, žrtev je v ponedeljek prejela obvestilo, v torek vzdignila paket, bombone pa je pojedla šele čez en mesec, se zastrupila, vendar so ji rešili življenje z izpiranjem želodca.  Podobno kot prvi zadevi, razlika je le, da je dejanje ostalo pri POSKUSU. Vseeno pa velja delovnostna teorija – čas izvršitve KD, je čas, ko je nesel bombone na pošto (petek ob 16h), ostalo je nerelevantno. 4. Delikt protipravnega odvzema prostosti - storilec je odvzel prostost žtrvi 10.10.2008 in imel zaprto dokler ni 10.12.2008 žrtvi uspelo pobegnit.  Primer trajajočega KD. Imamo nek trenutek, ko storilec vzpostavi protipravno stanje, ga nekaj časa aktivno vzdržuje, nato pa na neki točki stanje preneha. Pri trajajočih deliktih velja, da je navezna okoliščina za presojo časovne veljavnosti trenutek, ko protipravno stanje preneha. Zastaranje bi začelo teči 10.12.2008.

5


Jure Švigelj

Praktikum 22/9 A je B-ju poslal pismo, v katerem ga je grobo žalil. Pismo se je na pošti nekam založilo in B ga je prejel šele čez tri leta. Pismo ga je zelo razburilo in nemudoma je proti A-ju vložil zasebno tožbo zaradi razžalitve, ki pa jo je sodišče zavrglo. Ali je sodišče ravnalo pravilno? Svoje stališče obrazložite! POSTAVIMO hipotezo kaznivosti - Razžalitev 158/I: Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.  to so dejanja, ki se večinoma preganjajo na zasebno tožbo. Če bo B dokazal da je bil razžaljen, bo storilec A kaznovan. Kaj je lahko podlaga za zavrženje?  ZASTARANJE: ● Podlaga za zavrženje je morebitno zastaranje; zastaranje je eden izmed razlogov za zavržbo po ZKP. Zastaralni rok je stekel pred tremi leti  takrat je bilo po delovnostni teoriji izvršeno KD. ● 90.člen KZ-1 določa zastaralne roke, so odvisni od teže kd, lažja prej, težja kasneje ali nikoli ● Pri razžalitvi je prepisan najkrajši zastaralni rok po KZ-1 6 let!  Zadeva še ni zastarala, ni poteklo še 6 let, azradi tega ne bi smelo sodišče zavreči. Nadaljni premislek: Če je A poslal pismo pred tremi leti, je poslal pred 1.11.2008. Takrat pa je bil v veljavi še KZ in ne KZ-1. Dejanje je bilo izvršeno v času starega kazenskega zakonika. Kazen je pri obeh zakonih ista, vendar je po starem zastaralni rok 3 leta! Zato novi zakon s 6 leti za storilca ni milejši. Uporabimo zakon, ki je veljal v času izvršitve kd skupaj z zastaralnim rokom 3 leta. Sodišče je ravnalo pravilno. Novi zakon ni milejši, saj je po starem zakonu zastaralni rok krajši! Praktikum 23/10  Kazenski zakonik, ki je veljal do 31.10.2008 je glede odvzema motornega vozila določal: 216. člen (1) Kdor vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga protipravno uporabi za vožnjo, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Poskus je kazniv.  Kazenski zakonik (KZ-1), ki je začel veljati 1.11.2008 pa glede odvzema motornega vozila določa: 210. člen (1) Kdor vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga uporabi za vožnjo, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Poskus je kazniv. (3) Če storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena motorno vozilo uniči, ga napravi neuporabnega, ali ga zapusti na neznanem kraju, se kaznuje z zaporom do treh let. Primer: Mladoletnik A je avgusta 2008 vzel tuje motorno vozilo in ga uporabil za vožnjo. Kazenski postopek proti njemu so uvedli septembra 2008, glavna obravnava pa je bila šele februarja 2009

6


Jure Švigelj

Kateri zakon je po vašem mnenju uporabilo sodiše. Svoje stališče obrazložite! ▪ Pozor: To ni tatvina, ampak tatvina rabe, ker A ni vzel avta, da bi si ga protipravno prilastil, ampak da bi se peljal. ▪ Sodišče uporabi stari zakon, ker za ta primer novi zakon ni milejši. ▪ UGOTOVITEV – sodišče moraj vselej uporabiti zakon, ki je veljal ob času storive razen, če ni novi milejši – novi tu ni milejši, ker je praktično enak. V bistvu je novi zakon celo strožji, ima kvalificirano obliko v 3 odstavku. To ali je zakon strožji ali milejši, se presoja glede na konkreten primer in ne kakšen je novi zakon na splošno kot celota.  V zvezi s presojo kateri zakon je milejši poznamo 2 načeli: 1. načelo KONKRETNOSTI - ne zanima nas kateri zakon je na splošno milejši ali strožji 2. načelo ALTERNATIVNOSTI – na koncu se moramo odločiti ali uporabimo stari ali novi, ne pa kombinacijo obeh (razen ena izjema)! Zanimivost: KZ-1 1.člen / II (2) Po tem zakoniku se kazenska odgovornost uveljavi s kaznovanjem polnoletnih oseb zaradi storjenih kaznivih dejanj na podlagi ugotovljene krivde.  Pomislil bi, da je za mladoletnike KZ-1 absolutno milejši – ustavno sodišče je rešilo to tako, da je povedalo, da kljub tej navedbi KZ-1 velja tudi za mladoletne, zato je enako strog kot stari in je treba uporabiti starega! Zadeva ki je ni v praktikumu: - od 1.11.2008 velja KZ-1 - od 1.1.1995 do 31.10.2008 veljal KZ-94 - do 31.12.1994 veljal KZ SRS  GOZDNA TATVINA – če je storilec posekal in odpeljal drevesa v tujem gozdu se je kaznoval z zaporno kaznijo do 1 leta zapora. PRIMER: Storilec A si je leta 1994 protipravno prilastil 3 kubike lesa. Sojenje poteka po 1.1.1995, ko KZ94 že odpravi kaznivo dejanje gozdne tatvine. Kateri zakon naj uporabi sodišče? KZ SRS (stari) ali KZ-94 (novi)? ▪ Tu NI ŠLO za pravo DEKRIMINACIJO, ampak samo za odpravo priviligirane oblike tatvine (gozdna tatvina). Če pa zakon odpravi priviligirano obliko KD, to še ne pomeni, da dejanje dekriminira. Pri navadni tatvini je pa zagrožena kazen do 3 let zapora – Sodišče mora uporabiti stari zakon, ker novi za storilca niti slučajno ni milejši. ▪ POZOR: Če se nam zdi, da gre za dekriminacijo, je najprej treba preverit, da ni to kd zajeto s kakšnim drugim zakonskim opisom!  ZAKOTNO PISAŠTVO: to KD je po KZ SRS grozilo tistemu, ki je za denar dajal pravne nasvete pa ni imel pravne izobrazbe. Praktikum 25/12

7


Jure Švigelj

Kazenski zakonik, ki je veljal do 31.10.2008, kaznivega dejanja nezakonitega dajanja pravne pomoči ni poznal. Kazenski zakonik (KZ-1), ki je začel veljati 1.11.2008, pa glede tega kaznivega dejanja določa: 254.člen (1) Kdor se brez ustrezne izobrazbe ali brez ustreznih izpolnjenih pogojev za plačilo ukvarja s tem, da v sodnih ali upravnih postopkih daje pravno pomoč, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. (2) Pridobljena premoženjska korist se vzame Primer: A se je že dalj časa ukvarjal z dejanjem pravnih nasvetov proti plačilu, čeprav ni imel pravne izobrazbe. Odvetniška zbornica ga ovadi. Dve dodatni predpostavki - ljudem je povedal, da nima pravne izobrazbe, ni jih slepil, da ni pravnik (ni moglo iti za goljufijo) - to dajanje pravnih nasvetov je potekalo v letih od 92-94, potem je pa nehal. ▪ Prelomnica je 1.1.1995, stopi v veljavo KZ94, ki dekriminira zakotno pisaštvo  DEKRIMINACIJA! ▪ Potem imamo KZ-1, ki stopi v veljavo 1.11.2008 in spet inkriminira to dejanje, sicer ne pod naslovom zakotno pisaštvo, ampak kot nezakonito dajanje pravnih nasvetov!  INKRIMINACIJA ▪ Zadeva se zavleče in pride do obravnave leta 2009 (predpostavimo, da institut zastaranje ne obstaja!!!)  Temu človeku se sodi danes. ▪ Sodišče ima možnost treh kazenskih zakonikov: KZ SRS, KZ 94 in KZ-1. Katerega bo uproabilo?  NAJMILEJŠEGA!! ▪ Čeprav je bilo to kaznivo takrat in je kaznivo še danes, je bilo vmes obdobje, ko je bilo dekriminirano in zakon pravi, da se v takih primerih uporabi najmilejši zakon od vseh zakonov. Uporabimo KZ 94 čeprav ne velja več. Isto bi bilo, če bi KZ94 veljal samo en dan, še vedno bi ga moralo sodišče uporabiti. Praktikum 22/5 Janez A je dolgoval Pavlu B 500€. Rok, ko bi po dogovoru A moral vrniti denar je že potekel. B je zato 1.12.2008 zvabil A v svojo hišo in ga tiu zaprl v eno izmed sob ter mu rekel, da ga en izpusti tako dolgo, dokler mu ne bo vrnil denarja. Za A je dolg plačala njegova mati in B ga je izpustil 2.12.2008 ● 1.12.2008 |----------------------------| 2.12.2008 Hipoteza: 133/I – Protipravni odvzem prostosti ▪ Včasih storilec nekoga zapre kar tako, drugič pa, da bi nekaj dosegel. To je posebna oblika protipravnega odvzema prostosti, ki jo zakonodajalec ureja nekje drugje kot posebno KD!  134/I – Ugrabitev

8


Jure Švigelj

● Zakonski znaki obeh KD so izpolnjeni. Za katerega odgovarja?  ZA ENEGA, za UGRABITEV – ker zajema tudi protipravni odvzem prostosti. To je stek med protipravnim odvzemom in ugrabitvijo. Eno ravnanje izpolni dva zakonska opisa. Gre za navidezni stek ● Kaznovan bo po 134/I. ▪ Ugrabitev je trajajoče KD, zato imamo lahko težave s časovno veljavnostjo ▪ Odvzemi prostosti lahko trajajo dolgo: Kampusch PRIMER: Priklopil leta 1998 ugrabi Natascho Kampusch in jo ima zaprto vse do leta 2006. To je že relativno dolg interval, tu je večja možnost, da se zakon vmes spremeni. Recimo, da se 2005 zakon spremeni in določi za to KD strožjo kazen.  Navezna okoliščina je trenutek, ko protipravno stanje preneha. Sodišče zato uporabi NOVI ZAKON! ● IZPIT: Ista situacija, do 2005 velja stari zakon, 2005 se pa zakon spremeni in je kazen blažja. Ali bo sodišče uporabilo stari ali novi zakon?  Sodišče bo uporabilo NOVI ZAKON, ampak ne zato ker je blažji, ampak ker stari NI RELEVANTEN. Navezna okoliščina za storitev KD je trenutek, ko protipravno stanje preneha, to je bilo pa v 2006, torej nas zakon iz 2005 ne zanima. ● BODI POZOREN NA IZPITU: Pogosta napaka je pri utemeljitvi zakaj se uporabi novi zakon! Veliko študentov napiše, da zato ker je za storilca milejši. TO NE DRŽI. Novi zakon se uporabi zato, ker kot navezna okoliščina za presojo časovne veljavnosti šteje čas, ko protipravno stanje preneha, to pa se je zgodilo v času novega zakona!

Kako vpliva na izbiro zakona procesna dinamika sojenja?? 1. ---|obravnava|--------|obravnava|-------|pravnomočna zakona|------

sodba|-|sprememba

● Dan po pravnomočnosti se zakon spremeni in odpravi smrtno kazen. ● Kako postopati ko se zakon spremeni po pravnomočnosti?  NIČ se ne spremeni.  Zakon, ki je veljal v času, ko je sodba postala pravnomočna ni bil napačno uporabljen, zato tudi z izrednimi pravnimi sredstvi ne moremo zahtevati uporabe novega zakona  če bi bilo to možno, bi sodišča ob vsaki spremembi morala revidirati vse svoje sodbe. ● POMILOSTITEV – ne zanima je toliko pravo, gre bolj za moralno presojo. 2. ---------|sodba 1. stopnje|-----------

stopnje|----------|sprememba

zakona|--------|sodba

2.

● Novi zakon je milejši. - Ali ga lahko višje sodišče uporabi?  DA - Ali lahko reče, da je 1. stopenjsko sodišče napačno uporabilo pravo?  NE! ● Vendar lahko višje sodišče kljub temu uporabi novi zakon, ker v času sojenja na višjem sodišču novi zakon že velja (lahko torej uporabi novi zakon ker vmes ni bilo pravnomočne sodbe)

9


Jure Švigelj

3. Stari zakon: za neko KD določa kazen od 6 mesecev do 5 let zapora Novi zakon: opis KD se ne spremeni, spremeni se prepisana kazen, in sicer na 1 – 3 leta Kako sodišče odmerja kazen? ● Sodišče najprej ovrednoti primer in vzame interval v katerem se bo gibalo glede na težo KD  Recimo, da se sodišče odloči, da bo kazen določalo v prvi tretjini intervala, ker je KD lažje oblike. ● Velja izjema od načela ALTERNATIVNOSTI!  Stari zakon ima nižji posebni minimum in je v tem delu milejši zato uporabimo stari zakon!! Ne sme pa iti odmera kazni preko maksimuma 3 leta iz novega zakona, ker je v tem delu pa novi zakon za storilca ugodnejši. ŽRTVUJE SE NAČELO ALTERNATIVNOSTI. KMP vaje, Ambrož, 20.11.2009

KRAJEVNA ZAKONIKA

VELJAVNOST

SLOVENSKEGA

KAZENSKEGA

Vedno je najprej potrebno ugotoviti kje je bilo KD izvršeno! (Še prej pa kdaj je bilo izvršeno!)  Nekaj šolskih primerov: 1. Storilec strelja na žrtev pred nekim gostinskim lokalom v Šiški z naklepom, da bi jo usmrtil, vendar jo je samo poškodoval. Ta žrtev je bolj zaupala švicarski kot slovenski medicini, zato je šla na zdravljenje v švico, vendar ji tudi tami niso mogli pomagat, žrtev je v švici umrla. ● DELAVNOSTNA TEORIJA – kadar gre za opredelitev časa KD ● UBIKVITETNA TEORIJA – pri opredelitvi kraja izvršitve KD.  Ta teorija pravi, da je mogoče za kraj izvršitve mogoče šteti tako kraj kjer je storilec ravnal kot tudi kraj kjer je nastala posledica. Ambicija zakonodajalca je bila kdaj izvršitve opredeliti kar se da široko. Slovenci štejemo, da je bilo KD izvršeno v Sloveniji, Švicarji, da bilo izvršeno v Švici. Odgovor: dejanje izvršeno tako v Sloveniji kot v Švici. 2. Šlo je za skupino storilcov, ki se je ukvarjala s tatvino in prodajo ukradenih vozil. Storilec je v Italiji ukradel avto in se pripeljal v Slovenijo z namenom, da bi v Sloveniji poiskal kupca. Na Slovenskem ozemlju ga primejo. ● Kje je dejanje izvršeno?  V Italiji. Treba pogledat kdaj je tatvina dokončana – tatvina je po teoriji APREHENZIJE dokončana v trenutku, ko storilec stvar vzame iz posesti prejšnjega imetnika. Tatvina je dokončana v Italiji. Kar se tega tiče je kraj izvršitve samo Italija, ne glede na to, da se je storilec z ukradenim vozilom vozil po Sloveniji. 3. Storilec iz maščevalnih nagibov iz Nemčije pošlje žrtrvi v Slovenijo pisno bombo, ker je to pismo bomba amaterski izdelek, ga ob odpiranju ne raznese! Zanimov primer ker je dejanje ostalo pri POSKUSU, posledica ni nastala

10


Jure Švigelj

 Po UBIKVITETNI teoriji je dejanje storjeno tam, kjer je storilec deloval, tako kot tam, kjer bi po njegovem naklepu morala nastati posledica. KD je tako storjeno v Nemčiji in v Sloveniji (čeprav do te posledice ni prišlo).

4. Modifikacija te zadeve. Iz Nemčije storilec pošlje pismo bombo v Slovenijo, ampak poštni uslužbenec namesto v Slovenijo odpremi to pošiljko na Slovaško, tam bombo raznese.  Po UBIKVITETNI teoriji je dejanje storjeno - tam kjer je storilec deloval (Nemčija) - kjer naj bi po njegovem naklepu nastala posledica (Slovenija) - kjer je nastala posledica (Slovaška) ● Kraj izvršitve: Nemčija, Slovenija, Slovaška Zakaj se sprašujemo kje je bilo dejanje izvršeno? - da lahko odgovorimo na vprašanje o krajevni veljavnosti slo kazenskega zakonika. - da ugotovimo krajevno pristojnost sodišča. Temu, ki je KD izvršil v Šiški ne bo sodilo sodišče v Celju. Praktikum 28/20 Španski državljan je na slovenski ladji, ki je bila v pristanišču Bombaj v Indiji, izvršil zoper nemškega državljana kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. Kateri zakon se lahko v tem primeru uporabi in na podlagi katerega načela o kdajevni veljavnosti kazenskega zakona? Še dodatna modifikacija primera: Imamo Slovensko ladjo v pristanišču, na njej je španski državljan. Zraven na pomolu, na indijskem ozemlju pa stoji nemški državljan, ki je nastradal. Nemec je namreč Špancu izrekel nekaj žaljivega, Španec pa se na to odzval in vrgel kamen (iz Slovenske ladje) v Nemca (stoji na indijskem ozemlju) in ga težko poškodoval. ▪ Imamo opraviti s KD z mednarodnim elementom ● HIPOTEZA KAZNIVOSTI  Za Španca: 123/I – Huda telesna poškodba  Za Nemca: 158/I – Razžalitev ● Ali lahko za njiju uporabimo slo kaz zakonik?  Španec: DA - dejanje je izvršeno tako na slovenski ladji (storilec deloval) kot tudi na ozemlju Indije (žrtev poškodovana) – UBIKVITETNA teorija. Po teritorialnem načelu lahko uporabimo naše pravo.  Nemec: DA, dejanje je izvršeno na kraju kjer je Nemec deloval (Indija) in kjer je nastala posledica (slovenska ladja kjer bil španec razžaljen). Po teritorialnem načelu lahko uporabimo naše pravo. ● Vprašanje kateri zakon se lahko uporabi v tem primeru je nekoliko nerodno zastavljeno. - Če vprašamo Nemca, katero pravo po katerem načelu se uporabi bo rekel, da nemški kazenski zakonik – po aktivnem personalitetnem načelu - Indijski pravnik bi rekel, da se po teritorialnem načelu uporabi indijski kazenski zakonik... ! Nas pa zanima vedno samo ali se lahko uporabi SLOVENSKI kazenski zakonik !

11


Jure Švigelj

● V teh primerih pride do določenega prikrivanja. Obstajajo različne države, ki lahko legitimno trdijo, da v konkretni zadevi velja njihova kazenska zakonodaja. To ni slabo, na ta način se doseže da KD z mednarodnim elementom ne ostanejo nekaznovana. Obstajajo pa pravila, da se storilca ne sme kaznovati za isto stvar večkrat po različnih pravih – NE BIS IN IDEM! Praktikum 28/17 Slovenec je v Nemčiji ubil slovenskega državljana. Oba sta bila že več let na delu v tujini. Storilec je bil obsojen na izredno milo kazen, Po prestani kazni se namerava vrniti v Slovenijo. Ali bo pri nas ponovno obsojen? ● HIPOTEZA: 115/I – Uboj ● Zastavljata se nam dve vprašanji: 1. Ali v konkretnem primeru velja Slovenski kazenski zakonik? ▪ Storilec je Slovenec – AKTIVNO personalitetno načelo ▪ Žrtev je Slovenec – PASIVNO personalitetno načelo Imamo dve načeli ki sta med seboj v konkurenci  odločiti se moramo za enega. Kateremu dati prednost? V prejšnjem učbeniku je veljalo, da ima pasivno prednost – napačna ugotovitev (ni več tako!) 13/I člen (1) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za tujca, ki stori zunaj Republike Slovenije, proti njej ali njenemu državljanu kaznivo dejanje, čeprav to niso kazniva dejanja iz 11. člena tega zakonika.

Kazenski zakonik velja za tujca, ki stori dejanje proti Slovenskemu državljanu. PASIVNO personalitetno načelo je rezervirano za tiste primere kjer je storilec tujec, žrtev pa Slovenec (pri KD v tujini). Tu te situacije ni, zato pasivno ne pride v poštev. Uporabi se aktivno personalitetno načelo – 12. člen KZ-1 NAUK: če gre za KD v tujini in sta storilec in žrtev Slovenca  VEDNO AKTIVNO, ne pasivno pers. nač. 2. Ko se storilec vrne v slo, ali so v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za pregon? ▪ 14. člen – postavlja določene pogoje za pregon. Pri aktivnem personalitetnem načelu je pogoj, da mora biti KD kaznivo po obeh zakonodajah. ▪ To pa še ni dovolj za pogoj, postavljene so nekatere OMEJITVE: Aktivno personalitetno načelo je po svoji naravi subsidiarno  v določenih primerih pregon ni dopusten  v katerih pa pove 14/II člen 14. člen – Posebni pogoji za pregon (2) V primerih iz 12. in 13. člena tega zakonika se storilec ne preganja: 1) če je kazen, za katero je bil v tujini obsojen, popolnoma prestal ali je bilo skladno z mednarodno pogodbo določeno, da bo v tujini izrečeno kazen prestal v Republiki Sloveniji; 2) če je bil v tujini s pravnomočno sodbo oproščen ali mu je bila kazen odpuščena ali je izvršitev kazni zastarala; 3) če se kaznivo dejanje po tujem zakonu preganja na zahtevo oškodovanca, taka zahteva pa ni bila vložena oziroma je bila umaknjena.

▪ Storilca NI mogoče še enkrat preganjati za isto KD, če je v tujini kazen že uspešno prestal. Četudi je kazen nizka, ne more biti še enkrat sojeno – načelo NE BIS IN IDEM!

12


Jure Švigelj

Praktikum 27/15 Nemec je povzročil v Nemčiji prometno nezgodo, v kateri je slovenski državljan utrpel hude telesne poškodbe. Nemške oblasti so uvedle zoper njega kazenski postopek. Medtem ko je postopek tekel, se je Nemec napotil čez Slovenijo v Turčijo na počitnice. Ali ga naši državni organi lahko prestrežejo in postavijo pred sodišče? ● KRAJ storitve  Nemčija ● Storilec  Nemec ● Hipoteza kaznivosti: 323/I – Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti  2 vprašanji 1. ali velja v konkretni zadevi slovenski kaz zakonik - Da, gre za pasivno personalitetno načelo – 13/I člen 2. ali so izpolnjeni za pregon v slo - 1. pogoj je dvojna kaznivost, torej KD mora bit kaznivo v Nemčiji in Sloveniji. Ta pogoj izpolnjen, to vidimo že iz tega, ker je bil v Nemčiji uveden postopek ● V Nemčiji je postopek sicer že sprožen vendar sama uvedba postopka v Nemčiji NI OVIRA, da se ne bi mogel postopek začeti tudi pri nas! ● ODGOVOR: Lahko se mu sodi tudi pri nas!! Kaj pa če ne bi bilo dvojne kaznivosti?  Primer Praktikum 29/24 Praktikum 29/24 A je med letovanjem v Maroku, kjer to ni kaznivo dejanje, posilil ženo. Ko sta se vrnila v Slovenijo, je žena pri državnem tožilcu vložila predlog za pregon moža zaradi poslistva. Ali je A-ja mogoče preganjati za dejanje, ki v tujini, kjer je bilo storjeno, ni kaznivo? Svoje stališče obrazložite. Praktikum tu gradi na zgrešeni postavki, da v Maroku to ni kaznivo dejanje – Maroko je namreč po kazenski zakonodaji podoben nam. Zato recimo raje, da se je to dogajalo v Sudanu! Tam za poročen par posilstvo ni mogoče. ● HIPOTEZA kaznivosti po našem pravu: 170/I – Posilstvo V izhodišču zakonodajalec pravi, da je treba preganjati vsa posilstva, potem pa naredi izjemo in reče, da če je posilstvo narejeno v zakonski zvezi, je potrebno vprašati oškodovanca, če si želi preganjati  če je podan predlog se preganja, drugače se ne preganja! Tu ni dileme, ker je bil predlog za pregon vložen. ● Vprašanja ki si jih zastavimo : 1. ali velja slovenski kazenski zakon Velja – aktivno personalitetno načelo (to načelo velja vedno kadar gre za KD v tujini in sta oba, storilec in žrtev slovenca!!  PRAVILO)

13


Jure Švigelj

2. ali so podani pogoji za pregon ▪ 14/III – zahteva DVOJNO KAZNIVOST. To ravnanje pa v Sudanu ni KD, pogoj dvojne kaznivosti ni izpolnjen! Tega KD po teh pravilih v Sloveniji ni mogoče preganjati, vendar pa zakon predvideva; ▪ 14/IV - MOŽNOST ODSTOPA OD DVOJNE KAZNOVOSTI, kadar je dejanje izvršeno v tujini proti našemu državljanu  To izjemo lahko odobri minister za pravosodje 14. člen / III in IV – Posebni pogoji za pregon (3) V primerih iz 12. in 13. člena tega zakonika se storilec preganja samo, če je dejanje kaznivo tudi po zakonu države, v kateri je bilo storjeno. (4) Če v primeru iz 12. člena tega zakonika dejanje po zakonu države, v kateri je bilo storjeno, ni kaznivo, je pa to dejanje, storjeno proti Republiki Sloveniji ali njenemu državljanu, se sme storilec preganjati samo z dovoljenjem ministra za pravosodje.

▪ V tem primeru bi izjemo minister za pravosodje verjetno dopustil in bi bil pregon kljub temu, da ni dvojne kaznivosti IZJEMOMA DOPUSTEN! Praktikum 28/18 Poročen Slovenec se je v Pakistanu, kjer je dovoljena poligamija, poročil. Ali bo, ko se vrne v Slovenijo, kazensko odgovarjal po slovenski kazenski zakonodaji? To kar je tam dovoljeno, je pri nas inkriminirano! ● Hipoteza kaznivosti: 188/I - Dvojna zakonska zveza (Pri nas tam sklenjena zakonska zveza ne velja, vendar je še vedno storil KD) ● Zastavimo si 2 vprašanji 1. Ali velja slo kazenski zakon? 2. Ali so podani pogoji za pregon? Kdo je žrtev tega KD? Mogoče žena v Sloveniji, žena v Pakistanu, otroci?  Za žrtev štejemo prvo ženo. ● Za ta primer bomo vzeli več variant Storilec Žrtev Slovenec Slovenec

Načelo kraj. veljavnosti Aktivno pers. načelo

Slovenec Tujec

Aktivno pers. načelo

Ali so izpolnjeni pogoji za pregon 14/IV – z dovoljenjem ministra za pravosodje je pregon mogoč  ▪ Dvojne kaznivosti ni, izjema po 14/IV pride v poštev samo, če dejanje storjeno proti slo državljanu  po tej izjemi pregon v tem primeru ni mogoč! ▪ Vendar je ŠE ENA IZJEMA: 14/V (5) V vseh drugih primerih razen primerov iz druge alineje 11. člena in četrtega odstavka tega člena tega zakonika, ko je dejanje storjeno v tujini, pa v državi, v kateri je bilo storjeno, ni kaznivo, se storilec sme preganjati z dovoljenjem ministra za pravosodje, če je dejanje takrat, ko je bilo storjeno, veljalo za kaznivo dejanje po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost.

- V nabor teh KD dvojna zakonska zveza NE SODI. - Ne gre za nekaj za kar rečemo, da je univerzalno KD. Tujec

Slovenec

Pasivno pers. načelo

▪ V tem primeru torej pregon ni mogoč!  ▪ Manjka nam dvojna kaznivost, izjema po 14/IV ni

14


Tujec

Tujec

Univerzalno načelo

Jure Švigelj

uporabna, ker velja za aktivno personalitetno načelo! ▪ Zaradi pomanjkanja dvojne kaznivosti pregon ni mogoč  Pregon zaradi odsotnosti dvojne kaznivosti ni mogoč 

NAUK: zakonodajalec daje varstvo kadar ni dvojne kaznivosti, samo kadar v tujini izvrši KD slovenski državljan nad slovenskim državljanom! Praktikum 28/22 Državljan Italije je v Sloveniji ubil slovenskega državljana. Po dejanju je pobegnil v Italijo, ki storilca ni hotela izročiti naši državi. Za kaznivo dejanje umora, ki ga je storil v Sloveniji, je storilca obsodilo sodišče v Italiji in sicer na relativno dolgo zaporno kazen. Po prestani kazni je storilec prišel na dopust v Slovenijo. Ali bi ga za umor našega državljana pri nas lahko ponovno sodili? Svoje stališče obrazložite! ● Hipoteza kaznivosti: 115/I – Uboj ● Zastavimo si 2 vprašanji 1. Ali velja slovenski KZ?  Slovenski KZ velja - 13/I  gre za TERITORIALNO NAČELO (ker je KD storjeno v Sloveniji) 2. Ali so izpolnjeni pogoji za pregon?  TERITORIALNO načelo je FAKULTATIVNO PRIMARNO. To pomeni, da lahko povozi načelo NE BIS IN IDEM! FAKULTATIVNA primarnost je zato, ker ni nujno, ampak ta možnost obstaja! Od česa je odvisno ali se bo ta možnost izkoristila ali ne?  To ureja 14/I. 14/I – Posebni pogoji za pregon (3) Če se je v primerih iz 10. člena in prve alineje 11. člena tega zakonika kazenski postopek začel ali se je končal v tujini, se storilec preganja v Republiki Sloveniji z dovoljenjem ministrice oziroma ministra (v nadaljnjem besedilu: minister) za pravosodje z opozorilom, pod kakšnimi pogoji se s pregonom ne krši prepoved ponovnega sojenja v isti zadevi.

▪ Bila bi krivica, če bi storilca še enkrat kaznovali za isto KD. Če bi se pregon ponovil, se KAZEN, ki jo je prestal v tujini VŠTEJE v kazen, ki jo je dobil pri nas. ▪ Minister mora pa presojati tudi z vidika smiselnosti. Če je storilec v tujini prestal že visoko kazen verjetno ni smisla pri nas izvesti cel postopek, ga obsodit, na koncu pa lahko dobi celo nižjo kazen in je zato itak ne bi prestajal. V takšnem primeru se minister verjetno ne bi odločil za dovoljenje za pregon. ● UGOTOVITEV: Postopek bi bil mogoč z dovoljenjem ministra za pravosodje, vendar glede na okoliščine izdaja takšnega dovoljenja ni ravno verjetna! Praktikum 29/23 Slovenski državljan se je v islamski državi, kjer je to hudo kaznivo dejanje, napil. Proti njemu so uvedli kazenski postopek, vendar mu je uspelo pobegniti v Slovenijo. Islamska država je zahtevakla, da ji Slovenija svojega pobeglega državljana izroči, ali pa mu za storjeno kaznivo dejanje sama sodi. Slovenija je izročitev odklonila, ker ustava izročitev lastnega državljana prepoveduje, priznala a je , da je v mednarodnem pravu uveljavljeno pravilo aut dedere aut iudicare (ali izriči, ali sodi)

15


Jure Švigelj

Ali bo po vašem mnenju slovenski državljan v Sloveniji obsojen za kaznivo dejanje (pijanost), ki ga je storil v islamski državi? Svoje stališče obrazložite! ● Hipoteza kaznivosti: Ne moremo je postaviti  KAZENSKI PREGON NI MOGOČ!  V kazenskem pravu velja pravilo, da slovensko sodišče vselej uporabi slovensko kazensko pravo! V civilnem pravu pa je drugače, sodnik včasih uporabi tudi tuje pravo. Tega v kazenskem pravu NI!  Švicarski sodnik pa lahko povzame tuj zakon, ko je KD storjeno v tujini in je tuj zakon za storilca milejši. ● V igri sta dva pojma 1. Pojem represivne oblasti 2. Pojem jurisdikcije ▪ Represivna oblast – moč in možnost določati KD ▪ Jurisdikcija – moč in možnost sodit KD. V tem primeru kazenski pregon spada pod našo jurisdikcijo, vendar represivna oblast ne določa kaznivosti, zato tudi jurisdikcije ni mogoče uporabit!


Praktikum 28/21 Državljan RS e v Nemčii ponarejal evre in jih zamenjeval v švicarske franke. Policija ga je odkrila in v kazenskem postopku je bil obsojen na dokaj visoko zaporno kazen. Po prestani zaporni kazni pa so ga izgnali iz Nemčije in ga z letalom poslali v Slovenijo Ali bo pri nas ponovno sojen za kaznivo denanje ponarejanja denarja? Svoje stališče obrazložite.  Hipoteza kaznivosti: 243/I – Ponarejenje denarja  Uporabnost slo kazenskega zakonika: Na podlagi REALNEGA NAČELA iz 11. člena (aktivno personalitetno je rezerva, če ni mogoče uporabiti realnega načela) REALNO NAČELO je predvideno za situacije, kadar so KD izvršena v tujini in ogrožajo interese države ali interese njene skupnosti.  Pri uveljavljanju realnega načela so države ponavadi precej agresivne, ker računajo, da kazenskopravna intervencija v tujini ne bo zastostna.

-

Primer: Špijonaža zoper RS, ki jo izvrši Hrvat na ozemlju Republike Hrvaške. To tam mogoče sploh ni kaznivo, Slovenija pa si želi kazenskopravno intervenirati. Gre ponavadi za politična KD.

Poleg uporabe pri kaznivih dejanjih ki ogrožajo državo ali njene interese (členi 108 in 348 do 360) se REALNO načelo uporabi tudi pri ponarejanju denarja – 243. člen! Ali je po realnem načelo mogoče pri nas soditi še enkrat ?

-

Ni enotnega odgovora! Pri realnem načelu gre lahko za fakultativno primarno ali za obligatorno primarno načelo. Je odvisno za kakšno KD gre!

-

FAKULTATIVNA PRIMARNOST: Če gre za ponarejanje denarja (243. člen)  lahko se preganja samo, če dovoljenje da minister za pravosodje – tu v našem primeru to ni posebej verejtno.

-

OBLIGATORNA PRIMARNOST: Vsa druga KD iz okrilja realnega načela - kd zoper suverenost RS (108. člen in členi 348 do 360) To pomeni, da ne samo, da lahko še enkrat

16


Jure Švigelj

sodimo, ampak mu moramo še enkrat sodit pri nas. To bi lahko bilo tudi krivično, če bi ga 2x kaznovali za isto stvar, zato se kazni vštevajo! KJE JE MOGOČE IZVRŠITI KD, DA NE BO VELJAL NOBEN KAZENSKI ZAKONIK? Kje nismo pod oblastjo nobene države?  Več idej: 

Odprto morje?  če hočemo bit na njem moramo praviloma biti na neki ladji, s tem pademo pod oblast dražave pod katere zastavo pluje ladja.



Antarktika?  ne bo šlo, Antarktika urejena s pogodbo o Antarktiki kot internacionalizirana cona.



Izven stožca neke države v zraku?  moramo biti v nekem letalu, spet pademo pod represivno oblast neke države.



Kaj pa če prišlo do umora na luni? (luna je »tujina«)  Kako je z veljavnosto slovenskega kazenskega zakona, če bi prišlo do umora na luni?

Storilec Slovenec

Žrtev Slovenec

Slovenec

Tujec

Tujec

Slovenec

Tujec

Tujec

Načelo Možnost pregona Aktivno Ni dvojne kaznivosti, ker luna nima svojega zakonika. personalitetno Možna je izjema po 14/IV – ker je žrtev Slovenec lahko preganjamo z dovoljenjem ministra  Aktivno Ni dvojne kaznivosti  Pogledamo v 14. člen če je pregon personalitetno mogoč – 14/III – ni izpolnjeno, 14/IV – ta izjema ni izpolnjena ker je žrtev tujec, vendar; 14/V – zakon dopusti pregon z dovoljenjem ministra, če gre za KD, ki velja za kaznivo tudi po splošnih načelih mednarodnih skupnosti. Umor to je . Izjema po 14/V možna.  Pasivno Ni dvojne kaznivosti  Izjema – 14/V – gre za takšno personalitetno dejanje – lahko preganjamo z dovoljenjem ministra  Univerzalno Ni dvojne kaznivosti  Tudi tu možna izjema po 14/V 

 Najprej smo se ukvarjali s tem ali je mogoče uporabiti slo kazenski zakon in če je, katerega.  Ko rešimo ti dve vprašanji se začne vsebinska presoja posameznega problema. Ta presoja mora iti po določenem vrstnem redu: Tristopenjski pojem KD (najprej se lotimo teh treh elementov) 1. STORILČEVO RAVNANJE v obliki storitve ali opustitve, ki mora v celoti ustrezati nekemu zakonskemu opisu – BITI INKRIMINACIJE. Če zakonski opis ne bo v celoti izpolnjen se spračujemo če gre za kaznov poskus, če ravnanju ustreza več opisov, potem problemi stekov, potem so tu vedno vprašanja vzročne zveze. Ko bodo ta vprašanja razčiščena bomo šli na drugi element – protipravnost; 2. PROTIPRAVNOST – sprašujemo se, če obstajajo izjemne okoliščine, ki delajo ravnanje dovoljeno (silobran, dovoljenje storilca..) Če jih NE najdemo gremo na 3. korak; 3. KRIVDA STORILCA – ta bo podana, kadar bomo ugotovil, da je podana ustrezna krivdna oblika: naklep ali malomarnost in hkrati zavest storilca o protipravnosti njegovega ravnanja. Šele ko potrdimo vse te tri elemente, lahko rečenmo, da bo storilec odgovarjal.  Naslednji korak za sodnika je izbira kazenske sankcije. Na izpitu se ustaviš pri ugotovitvi ali človek odgovarja ali ne in se ne spuščaš v izbiro sankcije.

17


Jure Švigelj

Temeljna načela kazenskega prava  NAČELO ZAKONITOSTI Ko govorimo, da mora ravnanje ustrezati nekemu zakonskemu opisu, mora ta zakonski opis obstajati že v času izvršitve KD, razlagamo ga ozko, ne širimo ga z analogijo. Praktikum str. 32 - (Kazenski zakonik – Ur.l. FNRJ, št.106/47) - 5. člen / III Kazenska odgovornost je podana tudi za tako družbi nevarno dejanje, ki ustreza, čeprav ni izrecno določeno v zakonu, po podobnosti svojih znakov kaznivemu dejanju, ki je v zakonu izrecno določeno. V takšnem primeru temelji kazenska odgovornost in se določijo meje kaznivosti po predpisih za tisto kaznivo dejanje, na podlagi katerega je bila ugotovljena kazenska odgovornost. 5. člen /III  Določba je problematična z vidika načela zakonitosti. Krši prepoved ANALOGIJE – zakon pravi, da je lahko KD nekaj kar ni izrecno določeno z zakonom kot KD, je pa to podobno – to je analogija legis – ta analogija v kazenskem pravu ni dopustna! NAČELO ZAKONITOSTI je sestavljeno iz 4 dimenzij, 4 načel! Predstavljamo si ga kot veliko škatlo v njej pa 4 manjše:

SCRIPTA

PRAEVIA

nullum crimen nula poena sine lege scripta

nullum crimen nula poena sine lege praevia

▪ Ni KD brez pisnega zakona ▪ Kd mora biti pisno določeno kot KD v zakonu ▪ Ne pomeni, da pa ne smemo uporabljati določenih institutov, ki so obdolžencu v prid, čeprav niso zakonsko urejeni

▪ Prepoved retroaktivne veljave kaz. zakona. ▪ Kaznivo je samo tisto kar je določena kot tako v zakonu, ob izvršitvi KD. ▪ Retroaktivnost pa ni ABSOLUTNA  V primeru milješega zakona ni retroaktivnost samo dopustna, ampak nujna, sodnik mora uporabiti milejši zakon!

LEX CERTA

STRICTA

nullum crimen nula poena sine lege certa

nullum crimen nula poena sine lege stricta

▪ Zakonski opisi morajo biti določni kar se da, da je vsakemu jasno kaj je KD in kaj ne. ▪ To je podnačelo načela zakonitosti, ki je danes v praksi največkrat kršeno  V našem KZ-1 je kar precej ne preveč jasnih opisov, ki delajo težave tudi pravnikom

▪ Prepoved uporabe analogije v kaz. pravu! ▪ Ali je prepoved uporabe analogije absolutna? - Analogiji iuris in legis sta absolutno prepovedani. - Analogija intra legem (znotraj člena) je izjemoma dopustna, ko jo zakon sam predvidi. - V določenih primerih je dopustna tudi analogija, ki gre v korist storilca KD.

Praktikum str. 32 (Kazenski zakonik – Ur.l. FLRJ, št.13/51) - 2. člen Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno in za katero ni prepisa, kako naj se kaznuje tisti, ki ga stori. Tu je načelo zakonistosti že bolj natančno določeno! Analogiji se je zakon odpovedal, še vedno pa je načelo zaknitosti predvideno samo za KD in za kazni zanje. To je ožje razumevanje načela kot velja

18


Jure Švigelj

danes!  načelo zakonitosti ne velja samo za kazni ampak za vse kazenske sankcije, tudi npr, za varnostne ukrepe (varnostnega ukrepa ni mogoče izreči če ni bil ob storitvi KD predpisan) Poglejmo nekaj konkretnih primerov:

Človekovo voljno ravnanje Praktikum 40/2 Ugotovite, ali so naslednja ravnanja relevantna v kazenskopravnem pomenu. Če so, zakaj? A je naščuval svojega psa, da je napadel in ugriznil B-ja, s katerim je A sprt.  spremenimo opis, v A ni čuval psa (namesto naščuval) in dodamo dodatno predpostavko: B je zaradi pasjega ugriza utrpel lahko telesno poškodbo.  Začnemo s hipotezo kaznivosti: 122. člen – Lahka telesna poškodba

-

Ali uporabimo prvi ali drugi odstavek? Drugi odstavek (122/II) je primer analogije intra legem, razvidno iz zakonskega opisa »drugim sredstvom ali na tak način, ...« Uporabimo 122/II

 Ravnanje storilca?

-

Lahka telesna poškodba je storitvena inkriminacija (prepovedana posledica je,ravnanje je) Ravnanje »ni čuval«  zakon zahteva storititev (bi moral čuvati). A torej ni aktivno ravnal. Ali bo to v nasprotju z načelom zakonitosti?

 122. člen v zvezi s 17/III

-

17/III - Zakon pravi, da storilec pod določenimi pogoji odgovarja tudi, če je ostal pasiven, tudi v primeru storivenih KD, če so izpolnjeni določeni pogoji: 1. če je bil dolžan preprečiti nastanek prepovedane posledice (garantna doložnost) 2. klavzula enakega pomena storilca

1. Ali je bil storilec garant?  JA, kdor se ukvarja z nevarno dejavnosti ali ima nevarno žival je dolžan skrbeti, da drugi ne nastadajo. A je bil garant Bju, da ga pes ne ugrizne – kršil garantno dolžnost. 2. Tudi drugi pogoj izpolnjen  Vseeno je ali bi A »naščuval« psa (aktivno) ali ga da »ni čuval« (pasivno), ker bi b vsakem primeru nastala ista posledica. (V našem primeru gre za nepravo opustitev).  Vzročna zveza?  Vprašamo se še, če bi A ravnal tako kot je treba, ali bi lahko preprečil nastalo posledico  DA – posledica je zato pravno pripisljiva njegovi opustitvi!  Izključitev protipravnosti?  moramo se vprašati ali so razlogi za izključitev protipravnosti (silobran, dovoljenje oškodovanca..) Ni podatkov, sklepamo da jih ni!  Krivda?  Nimamo podatkov o krivdi. Pomagamo si s predpostavko, da a ni čuval zato ker hotel, da pes ugrizne Bja in je s tem ravnal z naklepom, zavedal pa se je, da s tem povzroča protipravne posledice.  ODGOVOR: A odgovarja za lahkte telesne poškodbe po 122/II v zvezi 17/III (gre za nepravo opustitev)  Če bi šlo za malomarnost nam pa hipoteza kaznivosti pade, ker lahka telesna poškodba ni inkriminirana v tem primeru pri nepravi opustitvi.  [ BESEDA: ne čuvat – lahko ne čuvaš naklepno ali malomarno, iz te same besede ne moreš sklepat na eno ali drugo.]

19


Jure Švigelj

Praktikum 40/3 Voznik avtomobila je na cesti videl ponesrečenca, ki je ležal sam na robu ceste, vendar avtomobila ni ustavil in ponesrečencu ni pomagal. Hipoteza kaznivosti: ▪ 328. člen – Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči  (bi moral biti v tem vozilu) ▪ 130.člen – Opustitev pomoči  Predpostavimo, da je ponesrečenec bil v neposredni smrtni nevarnosti. Gre za opustitveno KD – pravo opustitveno KD. Ni bistveno ali je umrl ali ne, zakon inkriminira že samo pasivnost, ko ne pomagaš, čeprav bi lahko brez nevarnosti zase. ŽE s tem postaneš storilec tega KD. Vprašanja, ki se nam lahko postavijo v takih situacijah: 

Ali pomagati, če se ne čutiš kompetentnega/sposobnega za pomoč pa »zafrktniti« ali raje iti stran?  Sodna praksa šteje za pomoč tudi laično pomoč.



Ali lahko človek potencialno odgovraja za povzročitev smrti iz malomarnosti, če pri pomoči kaj zafrkneš?  Potencialno ja, vendar tega v praksi skoraj ni.

Ta primer bomo še malo zapletli z dvema modifikacijema: 1. Na sojenju se ta človek sklucuje: »res je nisem pomagal, ampak pomagal nisem zato, ker se ni dalo več pomagat, temu človeku ni bilo več pomoči. Izvedenec potrdi, da so bile poškodbe tako hude, da tudi pravočasna pomoč ne bi mogla preprečiti smrti. Obramba gre na tezo, da tudi če bi naredil vse tako kot je treba, bi smrt še vedno nastopila – ni vzročne zveze. Bi to razbremenilo storilca? To KD ne sankcionira posledice smrti, sankcionira samo to da nisi bil pripravljen pomagati. Sklicevanje na smrt tu torej ne zaleže. NE bi ga razbremenilo. 2. Izkaže se z neko naknadno rekonstrukcijo, da je bil ta ponesrečenec ko se je šofer peljal mimo že mrtev. Ali to spremeni zadevo DA – nimamo več osebe v neposredni smrtni nevarnosti – niso izpolnjeni znaki tega KD – v tem primeru ne bi odgovarjal! Kaj pa če šofer tega ni vedel in si rekel: »aha ponesrečenec, ne bom mu pomagal in se peljal mimo«. Ali bi lahko v takšnem primeru odgovarjal za neprimeren poskus? Imel je naklep ne pomagat, ampak KD ni mogel končati, ker je bilo to neprimerno, ker ni bilo ponesrečenca, ki mu je bilo treba pomagat. TEORIJA: Ali je možen poskus opustitve?

-

Ločimo poskus pri pravih in nepravih opustitvah

Neprave opustitve: Dolgo časa je veljalo stališče da ni mogoče poskusiti nekaj ne narediti. Vendar ne gre za poskus nekaj ne narediti, ampak za poskus s pasivnostjo doseči neko prepovedano posledico  Poskus torej je možen! Rekli bomo, da je pri nepravih opustitvah poskus načeloma možen, je pa treba pa pogledati, če je kazniv, mora iti za naklpeno KD s kaznijo 3 leta ali hujšo!

20


Jure Švigelj

Prave opustitve: Zgodba drugačna. Prave opustitve so praviloma oblikovane tako, da se kaznuje že sama pasivnost. Ni treba, da nastane prepovedana posledica.  V našem primeru imamo voznika ki ne pomaga, s tem je dejanje dokončano. Ni manevrskega prostora za poskus.

-

Primernega poskusa NI pri pravih opustitvah  Ker je dejanje že s samo opustitvijo dokončano!! Neprimerni poskus pa vsaj teoretično lahko JE  Ta je načeloma možen (ni jih v resničnem življenju)  človek bi moral iti na policijo in se prijaviti, češ nisem hotel pomagati ker sem hotel da umre  pa tudi v tem primeru je potrebno pogledat, če je sploh kazniv. Tu pri nas ni kazniv zaradi prenizke kazni! V praksi torej to ne gre!

NAPREJ GLEDE OPUSTITVE: Opustitev ima kvalificirano obliko delictum proprium – ne more ga izvršiti vsakdo, ampak samo določene skupine storilcev.  178. člen – predviden samo za zdravnike in druge zdravstvene delavce. ( tu je ena nelogičnost v zakonu, ker je kazen ista, ponavadi za kvalificirane oblike odgovarjaš strožje – tu pa isto) [ Pomen zakonskih znakov: Načeloma je nevarnost za življenje in smrtna nevarnost isto. Neposredna smrtna nevarnost pa je stopnjevanje. ] Praktikum 41/4 A je kot voznik avtomobila v prometni nesreči poškodoval kolesarja B-ja, vendar je odpeljal dalje in mi ni nudil pomoči. Dodatne predpostavke:

-

šlo je za prometno nesrečo, ki jo je povzročil A s kršenjem predpisov, iz malomarnosti poškodba kolesarja je huda telesna poškodba do telesne poškodbe je prišlo zaradi nesreče ne zardi opustitve pomoči

Hipoteza kaznivosti: - 123/III   323/I - 128/I  - 328/I   128/I  - 323/I 

- 323/I je specialnejše kot 123/III  po pravilih o navideznem idealnem steku 123/III odpade - Zakonski opis pod 128/I je izpolnjen. Razmerje do 328/1?  328/I specialnejši, 128/I odpade - Ostanejo 328/I in 323/I Ali naj odgovarja za obe KD ali samo za eno izmed njiju? ODGOVOR: Odgovarjal bo za obe KD. Gre za pravi realni stek!  Zakaj? Ker sta KD namenjeni varovanju dveh različnih pravnih dobrin!

-

323. člen varuje varnost javnega prometa in cestnih udeležencev v promet 328. člen pa delno tudi, poleg tega pa še nekaj več in sicer solidarnost in dolžnost medsebojne pomoči, ko pride do poškodb v cestnem prometu.

[ Ni namreči isto ali nekdo povzroči prometno nesrečo ali pa povzroči in še odpelje.  Gre za pravi stek ]

21


Jure Švigelj


SLOVENSKA SODNA PRAKSA! Zgodbica na pravosodnem izpitu: Storilec je šel v igralniški salon in kupil žetone v vrednosti 10.000€. Te žetone je plačal z neko bančno kartico, kritje je imel. Nato je žetone prodal nazaj igralnici za gotovino, spravil denar in letel na banko. Vedel je namreč, da pride do kratke zamude pri osveževanju podatkov pri transakcijah, zato je na banki tudi dvignil 10.000€. Ker transakcija nakupa žetonov še ni bila zabeležena bančni uslužbenec ni vedel, da tega denarja nima in mu je znesek izplačal. Obtožba: 246/II KZ-1 – Zloraba bančne kartice! 246/II – Izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice (2) Enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka uporabi bančno kartico na bančnem avtomatu za dvig gotovine, čeprav ve, da nima kritja na tekočem računu, ali uporabi kreditno kartico, čeprav ve, da ob plačilu ne bo imel kritja, in si tako pridobi premoženjsko korist.

Zakon omenja samo bančni avtomat. Uslužbenec ni avtomat. Uporabili bi NEDOVOLJENO ANALOGIJO LEGIS, ker bi sklepali po podobnemu, če bi uslužbenca štel za bančni avtomat. S prepovedano analogijo legis kršimo načelo zakonistosti. Vseh 32 kandidatov se je na pravosodnem izpitu zmotilo in napisalo obsodilno sodbo. Zgolj kot zanimivost: Vseh 32 kandidatov je bilo pripravljenih iti čez načelo zakonitosti, zato ker velja splošno prepričanje, da naj bi se na pravosodnem izpitu pisalo obsodilno sodbo. Vendar niso vseh vrgli - ni tak bavbav pravosodni  Drugače pa če ne veš kako razsodit, na pravosodnem velja: In dubio pro pogojna  NAUK ZGODBE: ANALOGIJA LEGIS V KAZENSKEM PRAVU NI DOPUSTNA! Za kaj pa storilec odgovarja?  Podani so elementi KD Goljufije (211/I) – goljufijo zagrešiš že tako, da zamolčiš nekaj kar bi moral nekomu povedat in ga pustiš v zmoti.  V tem primeru gre kar za temeljno obliko goljufije 211/I. Niso izpolnjeni pogoji ne za privilegirano obliko ne za kvalificirano, zato ostane osnovna.  Sodišče namreč ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo da tožilec, to podlago lahko spremeni. Je pa vezano na dejstveno podlago, ki jo poda tožilec, zato je to velikokrat to omejitev za spremembo pravne kvalifikacije, ker lahko nima dejstvene podlage za drugo pravno kvalifikacijo. Tako, da ni nepomembno, za kaj tožilec obtoži. Primer tatvine Na parkirišču v stanovanjski soseski storilec najprej zatrese parkiran avto, ko se kljub tresenju ne sproži alarm, na silo vzame pokrovček rezervoarja za gorivo in ga odnese. Čez dobro uro pride nazaj z nekim izdelanim ključem tega avtomobila, uspešno odklene vrata, vstavi ključ v kontatkno ključavnico, takrat pa ga primeta policista, ki sta ga čakala skrita v grmovju. Že prejšnji dan so namreč stanovalci sporočili, da je bilo ukradenih več pokrovčkov rezervoarjev. Iz pokrovčka se namreč da narediti odlitek ključa . Izkazalo se je, da sta sodelovali dve osebi.

22


-

Jure Švigelj

Oseba A, ki je odnesla pokrovček in skušala ukrasti avtomobil Oseba B, nek specialnist za ključavnice, ki je bil s pomočjo ukradene ključavnice sposoben izdelati pripomoček za odpiranje tega avtomobila.

REŠEVANJA SE LOTIMO SISTEMATIČNO:

Pravna kvalifikacija za OSEBO A:  najprej na silo odvije pokrovček avtomobila  220/I – Poškodovanje tuje stvari  s tem ko se ta pokrovček loči od avtomobila postane samostojen telesni predmet, nekaj kar je potencialno možno ukrasti. Ko si ga protipravno prilasti gre za malo tatvino  204/II - Tatvina  ko pride v avto, se usede za volan in da ključ v ključavnico - gre za Poskus velike tatvine  205/I(1) v zvezi s 34.členom (Poskus) Poznamo več okoliščin, ki tatvino naredijo veliko tattvino.Za veliko tatvino med drugim tudi pri tatvini stvari velike vrednosti. Kako vemo ali je veliko vrednost ali ne?  To opredeli 99/IX. Člen – Pomen izrazov. Mora iti za vrednost nad 50.000eur. Tu nam glede na to, da je tako lahko ponaredil ključ za avto ta varianta odpade, saj gre verjetno za kakšen starejši manj vreden avto. Pri nas gre za veliko tatvino v smislu 205/I(1)  Tu gre za vstop v zaprt prostor z vdorom. Policista sta ga prijela, ko je dal ključ v ključavnico, torej je že prišel z vdorom v zaprt prostor ni si pa še stvari prilastil. Sodna praksa pri kraji vozil šteje, da je dejanje dokončano takrat ko je vozilo pognano v tek, oziroma ko se vozilo kljub temu, da ni pognano v tek, že začne premikat (npr. storilec spustil avto po klancu da bo vžgal) Splošno merilo po sodni praksi, da gre za tatvin pri vozilu, je torej zakon motorja. V našem primeru velika tatvina ostane pri POSKUSU.  Storilec se je sicer skliceval na to, da naj sodišče uporabi pravila o neprimernem poskusu, ker ni imel vozniškega dovoljenja in avtomobila tako in tako ne bi smel vozit  Ni šlo skozi. Avto je primeren objekt, ključ je primerno sredstvo, ali smeš vozit ali ne nima na primernost poskusa nobenega vpliva! Za katera od teh KD bo A odgovarjal? Najprej se osredotočimo na poškodovanje tuje stvari (na silo odvil pokrovček) in tatvine (odnesel pokrovček – mala tatvina).  Kako se lotiti situacije, ko sta v steku poškodovanje tuje stvari in tatvine? Imamo 2 možnosti - poškodovanje tuje stvari pred tatvino - poškodovanje tuje stvari po tatvini 

V obeh primerih velja, da storilec odgovarja za tatvino, ne pa za poškodovanje tuje stvari. Odgovarja torej za malo tatvino, ne pa za predhodno poškodovanje, ki je bilo samo sredstvo izvršitve, da je do pokrovčka prišel.



Obratna situacija: Storilec v trgovini ukrade sendvič in ga poškoduje tako, da ga poje  odgovarja samo za tatvino, poškodvanje je konzumirano. Drugače se presoja ko sta oškodovanca dva! Npr. storilec gre oropati pošto, pa je še pred tem zavil k nogavičarju in ukradel par ženskih najlonk, ki si jih je dal na glavo in jih uporabil pri ropu. Tu gre tudi samo za sredstvo izvršitve ropa pošte, vendar se tu eno KD ne konzumira drugega, ampak gre strogopravno gledano za stek dveh KD.

23


Jure Švigelj

V našem primeru pa potem velika tatvina konzumira obe predhodni dejanji!  Kakšna naj bo kazenska sankcija?  Ni šlo za dokončano veliko tatvino ampak za poskus, zato je možna omejtev kazni.  Če najprej pogledamo samo veliko tatvino imamo kazen do 5 let. Ker ni napisanega minimuma velja splošni minimum 15 dni. Ker gre za poskus lahko sodišče storilcu kazen omili.  Ali ima pri tem proste roke ali je vezano na omejitve?  Vezano je na omejitve – 51. člen – meje omejitve kazni. Za nas je relevanten 51/I(5) - sodišče sme izreči tudi denarno kazen. Sodišče se za to ni odločilo, izreklo je pogojno obsodbo 8 mesecev zapora.

Pravna kvalifikacija za OSEBO B: Hipoteza kaznivosti: 306/I - Izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje.  B je nekomu naredil ključ, čeprav je vedel da je ta namenjen za KD. Vidimo, da v 306. členu zakon inkriminira že sama pripravljalna dejanja. Ni treba sodelovat pri vlomu, dovolj je da priskrbiš sredstvo že v fazi priprav. Situacije ko zakon inkriminira že pripravljalna dejanja so redke.  Če ne pride do izvedbe (niti poskusa) za pripravo pripomočkov ne odgovarjaš.  Ker pa je A poskušal izvesti KD je B je pri poskusu je sodeloval kot pomagač.  205/I(1) v zvezi s 34 v zvezi z 38.  Ker B ni pomagal Aju v času izvršitve, odgovarja samo kot pomagač in ne kot sostorilec. Če bi odgovarjal kot sostorilec bi moral pomagati v času izvršitve. S tem, ko pa odgovarja kot pomagač pri poskusu pa odpade odgovornost za pripravljalna dejanja. ZANIMIVOST: Če

bi bil avto kabriolet brez vrat, ne bi šlo za veliko tatvino, ker ne bi bil to vdor v zaprt prostor. Zaprt prostor je treba razlagati restriktivno. Praktikum 42/18 A je škropil svoj vinograd z galico. Ker mu jo je nekaj ostalo, je ostanek zlil v studenec, iz katerega so vaščani zajemali vodo za pitje. B je zajel vodo iz tega studenca in do doma tudi popil. Ker pa je bil zdrav in odporen, se mi ni nič zgodilo. V končni fazi se ni zgodilo nič. Bo šlo za KD?  Gre za ogrozitveno KD.  336/I. Onesnaženje pitne vode – predpostavimo da je vedel za kakšno snov gre, zato I.  Pri ogrozitvah ni zahtevana posledica, zadošča že to da je bila povzročena za nevarnost za življenje ljudi.  Ko se omeni »nevarnost« je imel zakonodajalec v mislih konkretno ogrozitev. Modifikacija primera: Ko je zlival to vodo jo je zlival v nek potok, ki je bil že itak onesnažen in ni ustrezal standardom pitne vode. Ljudje vodo še vedno pijejo..

24


Jure Švigelj

 Za katero KD gre sedaj?  Zakonodajalec bil pameten in je uredil to tako, da ni zaščitil samo neiporečne vode, ampak vso vodo, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno, tudi če ni neoporečna. V zakonu je uporabil opis (frazo) »uporabljajo kot pitno vodo«. Torej tudi v tem primeru gre za popolnoma isto KD. Praktikum 42/19 Priča A je v kazenskem postopku izpovedala, da je obtoženca videla na kraji kaznivega dejanja takoj po dejanju, čeprav je vedela, da to ni bilo res! Gre za krivo izpovedbo – 284/I in III, mogoče tudi IV. Kaj pa če je sodišče ugotovilo da v tej izpovedbi nekaj ne drži in sodišče ni oprlo sodbe na to izpovedbo. Ali gre lahko za krivo izpovedbo, če to ni imelo nobenega konkretnega učinka na sodni postopek?  Da bi bilo to KD podano zadošča že abstraktno ogrožanje. Če pa bi sodišče oprlo sodbo na to izjavo, bi bil to po ZKP razlog za obnovo postopka.  Kaj je potrebno dokazat nekomu, da je bilo narejeno KD krive izpovedbe? Ni dovolj, da ne govori resnice, ampak mora zavestno prikazovat neresnične dogodke kot resnične. To je zelo težavno zato so obsodbe za taka KD zelo redke. Praktikum 42/14 a) Živinorzdravnik je v klavnici nevestno pregledal meso, ki je bilo namenjeno za prehrano in to meso je nato prišlo v prodajo. (v mesnico) b) V istem primeru kot zgoraj je A kupil 1kg mesa in se zastrupil, ker je bilo meso škodljivo za človekovo zdravje a) Pravna kvalifikacija za živinozdravnika:  185.člen – Nevestno pregledovanje mesa za prehrano  Postavlja se nam vprašanje ali gre za naklep ali malomarnost. Nevestno lahko pregleda malomarno ali naklepno. Sklepamo, da gre za malomarnost 185/II – to je KONKRETNO OGROZITVENO KD, za njegov obstoj ni potrebno, da se je kdo zastupil. b) Nekdo se zastrupi:  Kadar ne najdeš hujše posledice v istem členu narediš stek  v tem primeru gre za stek s KD povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti! (123/III).  Če bi bla zastrupitev lažja, pa ne bi bilo mogoče naresti steka z lahko telesno poškodbo, ker lahka telesna poškodba je kazniva samo, če povzročena naklepno! NAUK zgodbe : Če pri kaznivem dejanju (v členu) obstaja hujša posledica, si jo dolžen uporabiti in ne iti v steke. Če pa hujše posledice ni, je ne moreš uporabit, zato je treba preverit možnosti steka več KD! Praktikum 41/8 A se je odločil, da bo vlomil v hišo, ker je vedel, da so lastniki odšli na počitnice. Ogledal si je položaj hiše in našel ustrezno okno, skozi katero je nameraval zlesti. Ko pa je kritičnega dne prišel do hiše, je opazil, da je razsvetljena in si ni upal ničesar storiti. 4 faze naklepnega KD

25


1. 2. 3. 4.

Jure Švigelj

izoblikovanje naklepa – goli naklep  nikoli kaznivo priprave  v konkretnem primeru priprava ni kazniva poskus dokončanje

Storilec v tem primeru ni naredil še nič kaznivega  Gre za nekaznivo pripravljalno dejanje! Praktikum 41/9 V istem primeru kot zgoraj hiša kritičnega dne ni bila osvetljena. A se je plazil skozi okno. Na oknu pa se je močno porezal po roki, zato ni hotel vstopiti v hišo in se je vrnil. Prišel je že v fazo poskusa in tam ostal. Ali je KD kaznivo v fazi poskusa?  Poskus je kazniv glede na višino zagrožene kazni. Poskus je kazniv, če je predisana kazen nad 3 leta. V našem primeru je po 205/I(1) lahko kaznivo (zagrožena kazen tu je do 5 let tako da lahko odgovarja).  A pa se na sodišču zagovarja, da si je premislil, da naj ga obravnavajo po pravilih prostovoljnega odstopa. Tu je bistvena avtonomija odločitve, tu se ni sam odločil, so ga prisilile okoliščine, poškodba, ni odnehal samo od sebe. 

 

logika »saj bi lahko, pa nočem več«  pomeni PROSTOVOLJNI ODSTOP logika »rad bi dokončal, pa ne morem več«  pomeni POSKUS

Storilec odgovarja za poskus  Gre za kazniv poskus brez prostovoljnega odstopa!


STEK Primer iz prakse Imamo storilca obsojenega za več KD - vsa premoženjska. Njegovo delovanje je bilo, da se je vtihotapil v podjetja, se potikal po pisarnah, če je bila kakšna prazna, je kradel torbice, denarnice in podobno..  Prvo dejanje, ki mu je bilo dokazano je, da je kritičnega dne zavil v podjetje Mrak in odnesel denarnico v kateri je bilo 50€.  Drugo dejanje – zavije v neko drugo podjetje Zora, tu je imel več uspeha, vzel je denarnico v kateri je bilo 200€ in dve bančni kartici.  Tretje dejanje – lastnik te zadnje denarnice je imel v denarnici tudi pin kode za kartice, zato je storilec tudi na bankomatu 2x dvignil po 400€.  Četrto dejanje – zavil je na Petrol, si tam nabral raznih artiklov v vrednosti približno 100€, plačal s kartico (takrat še ni bilo potrebno vpisati pina ob nakupu) in se podpisal, kot da je lastnik kartice.  Peto dejanje – zavil v Mercator in tudi tam opravil nakup s kartico za približno 100€. Policija ga ustavi, ker je imel na avtomobilu spredaj in zadaj različne registrske tablice, po tleh imel razstresene kartice, posnele so ga tudi kamere, zadeva za dokazovanje ni bila težavna.

26


1. dejanje 2. dejanje 3. dejanje 4. dejanje 5. dejanje

Podjetje Mrak Podjetje Zora Bankomat Petrol Mercator

Denarnica Denarnica Dvig na bankomatu Nakup s kartico Nakup s kartico

Jure Švigelj

50€ 200€, 2 bančni kartici 2x 400€ 100€ 100€

Prvo dejanje: 204/I - Tatvina  Za malo tatvino potrebuješ stvar, ki je male vrednosti – objektivni pogoj – stvar do 500€. Izpolnjen pa mora biti tudi subjektivni pogoj, storilec bi moral imeti namen, da odnese nekaj kar je male vrednosti. Pri denarnici ta subjektivni pogoj odpade, zato gre tukaj še vedno za navadno tatvino, kljub temu, da je noter samo 50€.  Če bi hoteli imeti malo tatvino bi moralo biti not manj kot 500€ (to izpolnjeno) in tudi njemu bi moralo iti za to, da vzame manj kot 500€ (to ni izpolnjeno). Bi pa šlo za to, če bi nekomu iz žepa molel bankovec za 50€ in bi ukradel tisti bankovec. Drugo dejanje: tudi 204/I – tatvina Tretje dejanje: Za goljufijo ne more iti, ker za goljufijo vedno rabiš človeka, ki ga spraviš v zmoto, bankomata ne moreš ogoljufat.  Šlo bo za tatvino, vprašanje le za kakšno tatvino  Bankomat se interpretira kot blagajna, se da obravnavati po 205. členu. Teoretično je dvig na bankomatu s tujo kartico lahko velika tatvina.  Tudi tu gre za neke vrste vdor, isto kot da bi s ključem prišel v hišo.  Problem z veliko tatvino pa je zaradi nečesa drugega. Za izhodišče rabimo navadno tatvino + premagovanje ovir.  Če vlomim v hišo da odnesem škatlo piškotov to ni velika tatvina kljub vdoru.  Tu imamo 2x vrednost 400€ Tudi storilčev namen je pridobiti si stvar majhne vrednosti, ker je vedel, da si več kot 400€ ne bo mogel pridobiti. Vprašanje ali sta to dve majhni tatvini, ali reči 2x 400 je 800 in je to velika tatvina.  Obe varianti se lahko zagovarja, sodišče je v tem primeru šlo na tisto, ki je za storilca ugodnejša, to sta dve mali tatvini!  Gre torej 2x za 204/II Četrto in peto dejanje: gre se za napačno izdajanje pred prodajalcem, gre 2x za goljufijo! Ker si je vsakič pridobil samo majhno premoženjsko korist, gre za privilegirano obliko goljufije.  2x 211/V. 1. denarnica – sodišče ločeno določilo 3 mesece 204/I 2. denarnica in dve tatvini na bankomatu – to je življenska celota, to je nadaljevano dejanje navadne tatvine – nadaljevana tatvina, v kateri se potem vtopita tudi dve mali tatvini 204/I – 5 mesecev 3. dve goljufiji, ki jih sodišče združi v eno nadaljevano goljufijo, ostane v okvirih 211/V, določi kazen 4 mesece

27


Jure Švigelj

Pravilo ASPERACIJE – skupna kazen mora biti višja od najvišje določene, ne sme pa doseči sestevka vseh. Mora biti torej več kot 5 mesecev in manj kot 12 mesecev. Končni izrek je bil 10 mesecev. Nadaljevano KD je oblika navideznega realnega steka!!

STEKI – PONOVITEV Steki

Sostorilstvo

KD

OS

OS

KD

KD

KD

OS

OS

 Realni stek – storilec izvršil več KD z več izvršitvenimi ravnanji  Idealni stek – eno izvršitveno ravnanje kjer je storilec izvršil več KD.  Najprej moramo ugotoviti koliko izvršitvenih ravnanj imamo.  nauk o enotnosti  5 vbodov z nožem, 5 vreč cementa – enotnost ravnanja v naravnem smislu. Govorimo o enem samem izvršitvenem ravnanju in tudi o enem samem KD hude telesne poškodbe, ne pa o realnem steku hude telesne poškodbe.  Storilec je zbil žrtev na tla in ji zbil denarnico  Eno samo ravnanje v pravnem smislu, eno samo izvršitveno ravnanje (rop). Kadar se bo izkazalo da imamo eno samo izvršitveno ravnanje gre lahko samo za idealni stek. Vprašanje je ali je pravi ali navidezni.  Storilec ukrade avto in povzroči nesrečo – 2KD v pravem realnem steku. Ko ugotovimo ali gre za realni ali idealni stek, moramo ugotoviti ali gre za pravi ali navidezni. o Če pravi odgovoarja za več KD o Če navidezen, pa za eno samo, treba samo ugotovit za katero. Kako vedet ali gre za pravi ali navidezen stek?  Zakon tega ne določa - prepustil to teoriji in praksi. Ta pravila so se izbolikovala ločeno za idealni in realni stek IDEALNI NAVIDEZNI STEK 1. SPECIALNOST - Prva okoliščina ki dela stek NAVIDEZEN je specialnost.  Kadar je eno KD specialnejše storilec ne odgovarja za obe, ampak samo za specialnejše. Primer uboj in umor. Kdor odgovarja za umor ne odgovarja tudi za oboj! 2. SUBSIDIARNOST - Druga okoliščina, ki dela idealni stek navidezen je subsidiarnost  zakon vsebje nekatera KD, ki so uporabljiva samo, če ni nobene druge variante. So napisana za raezervo, če pa storilec izpolni znake kakšnega drugega KD, pa ta dejanja odpadejo.

28


Jure Švigelj

Šolsiki primer takega subsidiarnega KD je sodelovanje pri pretepu, ko je nekdo hudo poškodovan. Pride v poštev samo, ko storilcu ni mogoče dokazati da je povzročil on hudo telesno poškodobo3. KONSUMPCIJA – večja kriminalna količina konzumira manjšo, dokončano KD vedno konzumira poskus, vlomna tatvina konzumira poškodovanje tuje stvari, itd.. REALNI NAVIDEZNI STEK (okoliščine ki dejalo realni stek navidezen) 1. SESTAVLJENO KD – rop, je sestavljen iz sile in grožnje in odvzema tuje stvari. Kdor odgovarja za rop ne odgovarja posebej za tatvino, ker je ta sestavni del ropa. 2. NEKAZNIVO PREDHODNO DEJANJE - grožnja da boš ubil preden ubiješ. 3. NEKAZNIVO NAKNADNO DEJANJE – ukradeš stvar in jo potem uničičiš. 4. KOLEKTIVNO KD – to je podano v primerih kadar je zakonski opis oblikovan tako, da inkriminira neko serijsko dejavnost storilca.. Kdor se ukvarja z, ali kdor ponuja naprodaj. Če nekdo ponuja droge in jih je ponudil 5x, gre za eno samo KD prepovedanega prometa z mamili. 5. NADALJEVANO KD – tu imamo opraviti s serijo KD, ki jih potem sodišče obravnava kot da gre za eno samo KD. Praktikum 49/6 Storilec je razžalil z eno izjavo dve osebi.  Razžalitev 158  Dve KD – pravi idealni stek Praktikum 49/5 Storilec je napravil krive koleke in jih uporabil  244/I  Problem je to, ker je ponaredil in še uporabil koleke. Gre za navidezni realni stek – zaradi sestavljenega KD. Eno samo KD ponarejanja enostnic.  Kako vemo, da ge za sestavljeno KD in ne nekaznivo predhodno?  Bistveno je, da ugotoviš, da gre za navidezni stek. Če zakon izvaja več izvršitvenih oblik, je potrebno dati prednost sestavljenemu KD. Če zakon ne našteva, potem greš lahko na predhodno nekaznivo dejanje. Praktikum 49/8 A je najprej napeljal B-ja na storitev kaznivega dejanja, nato pa pri tem tudi sodeloval.  Pri dejanju lahko sodeluješ v različnih vlogah. Lahko kot sostorilec, lahko pa tudi kot pomagač. Predpostavimo da je sodeloval kot sostorilec.  Če sodeluješ kot sostorilec je s tem konzumirano tudi predhodno napeljevanje, odgovarja se samo za sostorilstvo ne pa za predhodno napeljevaje. Odgovarja kot sostorilec  konzumira predhodno napeljevanje. Praktikum 48/3 Rentgenski tehnik A je malomarno pripravil kašo, potrebno za rentgenski pregled želodca in črevesja. Zaradi tega je po pregledu en pacient umrl, enemu se je zdravje hudo okvarilo, enemu pa lahko. Imamo 3 paciente. Hipoteze za vsakega posebej

29


Jure Švigelj

 Pacient ki je umrl: malomarno zdravljenje – 179/II(a), III (smrt pacienta – hujša posledica) (Kako napišemo. III nas napoti na prvi bodisi drugi odstavek zato je prav da se napiše oba. Ponavdi se se napiše tako temeljna kot hujša posledica in napišeš 179/II(a), III. )  Pacient, ki se mu je zdravje hudo okvarilo – 179/II(a)  Pacient, ki se mu je zdravlje lažje poslabšalo – ni KD, gre za kršitev delovne obveznosti, predvidene druge oblike odgovornosti ne pa kazenska!!  Kaj naresti s prvimi dvemi KD? Jasno je, da je idealni stek ker je z enim ravnanjem zastrupil oba pacienta. Vprašanje samo ali je pravi ali navidezen. Kadar imamo KD ki so osebna ali delno osebna načeloma ni mogoče narediti navideznega steka. Velja pravilo kolikor oškodovancev toliko KD.  Dve izvršitveni ravanji – pravi idealni stek ker imamo več oškodovancev Praktikum 50/14 A je ponaredil zaključno spričevalo srednje šole tako, da je v izpolnjeni formular vstavil podatek, da je uspešno končal to šolo, nato pa je to spričevalo uporabil kot dokazilo ob zaposlitvi. Koliko kaznvih dejanj je storil? Obrazložite!  Storilec najprej izdela spričevalo potem pa še predloži.  Spričevalo je listina, je javna listina – 251/III.  To je eno samo KD, je sestavljeno KD - Realni navidezni stek.  Izpolnjen pa je tudi znak goljufije, opravljal službo 5 let in si pridobil neko premoženjsko korist  pravi realni stek. Goljufija 211 - Golufija je bila izvršena takrat, ni trajala ves čas ko je bil tiho.  Recimo da ga dobijo šele po 10 letih, ali je zadeva zastarala ali ne? Zastaralni rok je točno 10 let. Treba bi bilo podnevih gledat kdaj je predložil - če bi preteklo 10 let, potem bi zastaralo. Goljufija ima dve izvršitveni obliki - aktivno spraviš v zmoto - nekoga, ki si dolžan obvestiti, pustiš v zmoti  Da se prednost storitvi – reče se da je izvršil takrat ko je predložil – bi zastaralo.  Možna bi bila pa interpretacija, da ni obvsestil in bi bilo dejanje ves čas izvrševano in ne bi zastaralo. Praktikum 50/13 A je svojemu sovražniku B zažgal hišo. Dejanje je storil tako, da je nasilno vdrl v hišo, jo polil z bencinom in jo nato zažgal. Državni tožilec ga je obtožil samo za požig, ne pa tudi za krštev nedotakljivosti stanovanja Ali je državni tožilec ravnal pravilno? Svoje stališče obrazložite Hipoteza kaznivosti:

30


Jure Švigelj



Najprej poškodovanje tuje stvari 220



Potem neupravičen svtop v tuje stanovanje 141



Potem pa še požig 222 – Požig



Kakšen je stek?  Stek je REALNI.



Ali je pravi ali navidezni?  Imamo enega oškodovanca proti katremu izvrši več KD, vendar sta prvi dve KD sredstvo, ki služi za dosego končnega cilja.  To sta nekaznivi predhodni ravnanji. Zakaj ni sestavljeno? Nič ne piše pri požigu v členu kdor najprej razbije vrata, polije.. Gre za navidezni stek.



Odgobor: REALNI NAVIDEZNI STEK.

Praktikum 50/17 A je sodeloval v pretepu, v katerem je B utrpel posebno hudo telesno poškodbo. V preiskavi so ugotovili, da je B-ju posebno hudo telesno poškodbo povzročil prav A. Na podlagi te ugotovitve ga je državni tožilec obtožil za kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe po 124. členu KZ-1 v steku s kaznivim dejanjem sodelovanja pri pretepu po 126. členu KZ-1 Ali je državni tožilec ravnal pravilno? Svoje stališče obrazložite.  Čim se da ugotoviti kdo je bil povzročitelj imamo NAVIDEZNI IDEALNI STEK zaradi razmerja subsidiarnosti.  NE pride v poštev tista poškodba iz pretepa  tisto je namenjeno za primere, ko nastane poškodba v pretepu, pa ne vemo kdo jo je povzročil.  Tožilec ni ravnal pravilno, moral bi obtožiti samo za povzročitev posebno hude telesne poškodbe. KMP vaje, Ambrož, 8.01.2010

POVZETEK 1. IZPOLNJENOST BITI INKRIMINACIJE semestru

- To poglavje je obdelano v prvem

Sedaj gremo na: 2. PROTIPRAVNOST

SILOBRAN Vsak silobran je nastavjen iz NAPADA in OBRAMBE. Tudi predpostavke silobrana delimo na dve skupini: - Tiste, ki se nanašajo na napad - Tiste, ki se nanašajo na obrambo PREDPOSTAVKE PRI SILOBRANU: NAPAD 

Napadalec je ČLOVEK. Če se pa reagira na narevne ujme gre praviloma za skrajno silo.

OBRAMBA  Temeljna predpostavka je ISTOČASNOST z napadom!

31


 Napad mora biti RESNIČEN / STVAREN! Če se nam samo zdi, da smo napadeni, in na to reagiramo, ne gre za napad in silobran. To je PUTATIVNI SILOBRAN, ni oblika silobrana je oblika zmote!!!  Napad mora biti PROTIPRAVEN! Policist, ki nam nekaj hoče, nas »napade«, ni pa to napad, ker ni protipraven.  Važno je tudi na koga mora biti uperjen napad. Najbolj tipična predpostavka je, da mora iti za napad, ki je: a) UPERJEN ZOPER STORILCA. Ni pa to edina možna situacija. O silobranu govorimo tudi takrat, ko vidimo, da je napaden tretji pa se zavzamemo zanj. b) Napad je torej možen TUDI ZOPER TRETJO OSEBO. Zlasti zato ni primeren laični izraz samoobramba, silobran ni samo samoobramba ampak je lahko obramba tudi nekoga tretjega!

Jure Švigelj

 Obramba se mora omejiti na obrambo, ki je NUJNO POTREBNA za ubranitev napada. Obramba ne sme biti pretirana. Ta Nujna potrebnost pa ni isto kot sorazmernost z napadom. Včasih, ko je nujno potrebno lahko napadalca poškoduješ tudi bolj kot bi on tebe. 100kg boskar se spravi na starega možička  ta se lahko brani z nožem, če je to nujno potrebno.  Vprašati se moramo zoper koga se obrambo usmerja  OBRAMBA MORA BITI USMERJENA ZOPER NAPADALCA. Včasih se pa zgodi, da ko se braniš, poškoduješ še koga tretjega. To ni več silobran, ker obramba ni usmerjena zoper napadalca. Se pa lahko presoja po institutu skrajne sile! 

OBRAMBNA VOLJA – moramo hoteti braniti, ne koga namenoma poškodovati!

Praktikum 56/1 A je v pretepu udaril B-ja po roki in nogi, nato pa se je oddaljil s kraja, kjer sta se stepla. B, ki je bil zaradi teh udarcev jezen, je stekel za A-jem. Ker ga ni mogel dohiteti, je zagrabil kamen, ga vrgel v A-ja in ga hudo telesno poškodoval po glavi.  Začeti je vedno potrebno s pravno kvalifikacijo tega ravnanja  Hipoteza kaznivosti: 123/I  Tu ne gre za prekoračen silobran. Da bi šlo za prekoračen silobran, morajo biti izpolnjene vse predpostavke silobrana, samo obramba je preveč intenzivna, ni več nujno potrebna. Ta prekoračenost se vselej nanaša na intenzivnost obrambe, NE PA NA ČASOVNE PREKORAČITVE! Praktikum 56/2 A se je zvečer vrnil domov in v dnevni sobi zagledal tatu. Ustrašil se je, še posebno, ko je videl, da ima ta v roki pištolo. Splazil se mu je za hrbet, prijel kristalno vazo, ki je stala v bližini, in jo vrgel vanj. Vaza je tatu zadela v glavo in ga hudo telesno poškodovala.  Pravna kvalifikacija za »tatu« 

141/I



205/I(1)(4) v zvezi s 34 KZ (ker je ostalo pri poskusu)  Gre za veliko tatvino, poskusil jo je izvršiti na vlomen način.



V tem primeru, ko imamo dve okoliščini, ki delajo tatvini kvalifikatorno, govorimo o STEKU KVALIFIKATORNIH OKOLIŠČIN.  V tem primeru se pri odmeri kazni upošteva, da je podanih več kvalifikatornih okoliščin, gre pa še vedno za isto KD. Vse skupaj je ostalo pri poskusu. Odgovornost za KD pri tatu ni sporna.

32

KMP vaje - doc. dr. Matjaž Ambrož (2009/2010) 

Jure Švigelj

Kaj pa stek tatvine in nedotakljivosti stanovanja?  Gre za PRAVI NAVIDEZNI STEK.

 Pravna kvalifikacija za A  123/I.  A se bo skliceval na silobran. A gre ali ne gre za silobran?  Vprašanje prekoračenosti silobarana se vedno presoja objektivno in ne glede na to, koliko je izvajalec obrambe (storilec) mislil, da ga bo. Najprej ugotovitve 1. Tisti, ki se brani, mora vedno izbrati najblažje sredstvo s katerim odvrne napad, ima pa pravico izbrati zanesljivo sredstvo - ni mu treba reskirati, da bi z morebitno neuspešno obrambo še bolj razdražil napadalca. 2. Obramba in napad istočasna.  Lahko debatiramo o istočasnosti napada na življenje zaradi pištole. V tem primeru, ko vidimo, da ima nekdo pištolo ni potrebno čakati, da najprej pogledaš cev pištole in se potem braniš, ampak se tolerira tudi nekoliko predhodna obramba - drugače bi si poslabšal monžnosti za uspešno obrambo.  Na tak način bi se dalo zagovarjati da je obramba ostala v mejah silobrana in da ne gre za prekoračen silobran.  Če pa bi bili do Aja strožji in bi sodnik silobran zelo ozko razlagal.  Bi rekel, da bi lahko vrgel vazo z manjšo močjo in rekel, da je silobran prekoračen.

Kakšne so posledice prekoračenega silobrana? o NE IZKLJUČUJE PROTIPRAVNOSTI IN TUDI NE KRIVDE. o Tisti ki ravna v prekoračenem silobranu je kriv, sodišče pa ima možnost kazen omiliti. o V izjemnih primerih, če prekorači meje silobrana zaradi močne razdraženosti ali repstašenosti, se mu sme kazen tudi opustiti.  To pomeni OBSODILNA SODBA, vendar NIČ KAZNI!

Praktikum 56/4 A je zalotil v svojem stanovanju tatu: tat je A-ja nekajkrat udaril in z ukradenimi stvarmi pobegnil skozi okno. A, jezen zaradi napada, je pohitel za njim, a tat je odvrgel vzete stvari in še h itreje bežal. A ni odnehal, ampak je tekel še dalje za njim. Ko se je tat spotaknil in padel, ga je A, ki je bil zaradi »pogona« hudo razdražen, z železno palico, ki jo je zgrabil v hiši, ko je stekel za tatom, trikrat močno udaril. Tat je v bolnišnici zaradi hudih notranjih poškodb umrl.  Pravna kvalifikacija za »tatu«  205/I(1) (prečrtaj) vse se začne kot velika tatvina na vlomen način, potem pa ta preraste v roparsko tatvino.  207/I – Roparska tatvina Za katero KD naj odgovarja ta tat? (STEKI).

33


Jure Švigelj

 Odgovarja samo za ROPARSKO TATVINO. Zakaj?  Roparska tatvina je tatvina – še nekaj zraven. NAVIDEZNOST steka se da argumentirati s specialnostjo. Ali govorimo o idealnem ali realnem steku. Govorimo o idealnem steku. Dovolj je da se dejanje v enem delu prekriva. Tu se prikriva v obeh stvareh.  GRE ZA NAVIDEZNI IDEALNI STEK.

 Za nas je bistveno, da v končni fazi pride do odgovornosti samo za roparsko tatvino.  Pravna kvalifikacija za A  123/I,II  Obramba meri na prekoračeni silobran, ampak ker je bil tako razdražen, naj sodišče kazen odpusti.  Res, da je šlo za večjo intenziteto, ampak za prekoračeni silobran morajo biti tudi drugi pogoji, najprej pogoji za silobran.  Silobrana tu ni, ker obramba ni istočastna, zato tu ne gre za prekoračeni silobran.  KADAR NI ISTOČASNOSTI SE O PREKORAČENEM SILOBRANU NE SMEMO VEČ SPRAŠEVATI  Ko je tisti spustil zadnji predmet je napad prenehal, zato obramba ni bila istočasna.  Sodišče pa lahko to vseeno vzame v obzir pri odmeri kazni.

Praktikum 56/3 Otroci so so s sneženimi kepami obmetavali mimoidoče pešce. Eden izmed njih je zgrabil najbližjega fanta in ga začel tepsti po zadnji plati. V tistem trenutku je prišel iz hiše fantov oče, ki je pred tem skozi okno videl, da otroci obmetavajo pešce, stopil k človeku, ki je tepel njegovega sina in ga udaril po rami. Ta je izgubil ravnotežje, padel in udaril z glavo ob pločnik tako, da je dobil pretres možganov (huda telesna poškodba). 1. VPRAŠANJE  Ali imam zoper otroke, ki me kepajo na cesti pravico do silobrana.  imamo 2 pomisleka  kepanje ni KD!  ali je možen silobran zoper otroka? 1. Kako je s silobranom, ker kepanje ni KD?  napad mora biti protipraven, ni pa treba da izpolnjuje zakonski opis kakšnega KD. Kepanje ne izpolnjuje nobenega opisa KD, je pa protipravno  otroci me nimajo pravice kepati, ko grem mimo, lahko se temu uprem. Imam na voljo silobran! 2. Kako je s silobranom zoper otroka? Kakšen je položaj zoper otroka v kazenskem pravu? Otrok do 14 leta ne more biti kriv, ne more biti subjekt kazenskeha prava, lahko pa protipravno napade. Ne bi bilo prav ,če bi pravni red vzel možnost obrambe.  Ugotovitev: tudi otrok lahko protipravno napade in silobran je možen tudi zoper otroka, vendar z določenimi omejitvami. Otroci spadajo pa v tisto kategorijo, ki jih je treba posebej varovati in je treba izvajati – OBZIRNI SILOBRAN. V to kategorijo padejo: - otroci

34


-

Jure Švigelj

alkoholizirani napadalci neprištevni napadalci napadalci v zmoti napadlci katerim je oseba garant

Zoper vse te je silobran dopusten, vendar mora tisti, ki se brani pokazati večjo stopnjo obzirnosti kot pri navadnem silobranu.  V tem smislu, da če te nek otrok skozi igro obmetava s kepami, ti ga pa začneš tolči, je to zagotovo silobran, ki je prekoračen! Ta torej tepe otroka v prekoračenem silobranu. 2. VPRAŠANJE Kako je z silobranom zoper prekoračeni silobran. (Sicer velja pravilo, da ni silobrana zoper silobran!)  Tu je drugače, prekoračen silobran je protipravno ravnanje  Silobran zoper prekoračeni silobran je zato načeloma mogoč,  Seveda pa je ta odziv očeta, ki prileti, nič ne reče in takoj udari, spet pretiran. Imamo situacijo prekoračenega silobrana zoper prekoračeni silobran.  Znake KD ima samo to zadnje ravnanje očeta, ki vrže tega po tleh, mu povzroči pretres možganov. Ta oče odgovarja za povzročeno hudo telesno poškodbo v prekoračenem silobranu.  Raziskati pa bi bilo potrebno še krivdni odnos tega očeta, ali je bil to naklep, ali malomarnost, možno je, da je ravnal malomarno, ampak tudi v tem primeru je, ker gre za hudo telesno poškodbo, malomarnost inkriminirana!  Kaj pa 4 odstavek – na mah? Načeloma bi prišel v poštev, je pa to stvar dejanskih okoliščin, iz opisa našega primera pa nimamo dovolj podatkov, da to ugotovimo, ampak nečeloma bi tudi ta možnost šla.  V tem primeru sicer glede stepanja hlač verjetno ne bi šlo za prekoračen silobran, ampak načelna ugotovitev velja! Izpit Ali je zoper napad v opustitvi možen silobran? JE  Kopališki mojster, noče nekomu pomagati, da bi se utopil, vmeša se tretji, neplavalec, s pištolo prisili kopaiškega mojstra, da reši utaplajočega. Kopališki mojster je bil napadalec v opustitvi, zato je to pokrito s silobranom. Obramba s silobranom v obliki opustitve? Teoretično JE možno.  Razni zdravniki, ki jih ranjenci napadejo, pa se ti branijo tako, da jim ne pomagajo. Zelo eksotično, vendar teoretično mogoče.

35


Jure Švigelj

Izpit Vprašanje povezave neprištevnosti in silobrana?  Kako je s silobranom zoper napad neprištevnega? – JE možen  tudi neprištevni je lahko protipravni napadalec, silobran dopusten s tistimi omejitvi, ki smo jih povedali, dolžen si ravnati bolj obzirno kot pri polno prištevnem napadalcu.  Kako je s silobranom neprištevnega, ali se lahko neprištevni ravna v silobranu in se sklicuje na silobran? – JE možno  nekdo, ki je neprišteven lahko kljub vsemu instektivno zazna, da je napaden in se na to odzove. Ali ima smisel, da se sklicuje na silobran, ker je itak neprišteven? IMA! o Za storilca je vedno bolje, da je za nekaj oproščen, ker to ni protipravno, ne pa zato ker je oproščen zaradi neprištevnosti! o Drugi razlog je pa ta, da se lahko neprištevnemu, ki je ravnal protipravno, izrekajo varnostni ukrepi, če je pa ravnal v silobranu, ni protipravnegha ravnanja in tudi varnostnih ukrepov ni mogoče izrekati! Bolje zanj, da se ga oprosti zaradi silobrana in ne zaradi neprištevnosti! Zgodbica iz izpita: Šlo je za konflikt dveh moških v gostilni. Eden od teh dveh moških (tapametni), ugotovi, da je šla zadeva predaleč in se umakne. Ta drugi ga ne pusti, gre za njim, prvi že na pol beži, nakar ta drugi (bolj agresiven), potegne neko strelno orožje in začne za njim streljati. Strelja takrat, ko se je bežoči že umaknil v avto. Ko sedi v avtu, en metek prebije šipo, v tistem trenutku se ta v avtu odloči in požene avto v tega, ki je streljal. Takrat pa nek tretji začne pomagati temu v avtomobilu in začne vleči strelca stran. V tem avtomobil zadane oba, strelca in tretjega, oba sta bila hudo poškodovana. A je tega tretjega sicer videl, ampak je vzel v račun, da bo poškodoval oba. Kako rešiti situacijo? Za strelca ni težav. Kaj pa za tretjo osebo? Tisti, ki beži ga imenujemo A. Pravne kvalifikacije:  STRELEC: 115/I – v zvezi s 34. KZ - poskus umora  A (tisti v avtu): 2x 123/I Ali bo A odgovarjal za ti dve hudi telesni poškodbi, ali vsaj za eno? Gremo po vrsti in pogledamo za vsako telesno poškodbo. 1. glede hude telesne poškodbe povzročene strelcu: Če gre za življenje, je huda telesna poškodba še sprejemljiva, obramba izpolnjuje tudi ostale predpostavke, to je torej zelo lep primer silobrana.  Glede te hude telesne poškodbe povzročene strelcu je PROTIPRAVNOST IZKLJUČENA. Tudi sodišče je tako naredilo in v tem delu izključilo protipravnost. A je ravnal v silobranu, vse predpostavke za silobran so bile izpolnjene. 2. glede hude telesne poškodbe povzročeno C-ju, ki je hotel pomagat! A bo rekel, da je to kolateralna škoda v okviru silobrana. Problem pa je v tem, ker se je v tem delu obramba usmerila zoper nekoga tretjega. Glede Cja je potreba zadevo preveriti z vidika SKRAJNE SILE. Ali so izpolnjeni pogoji zanjo, kakšne posledice.. Skrajna sila pri nas ni več razlog za izključitev protipravnosti

36


Jure Švigelj

SKRAJNA SILA Skrajna sila je sedaj urejena v 32. členu KZ-1. Ni urejena enotno, ampak sta urejeni dve obliki: 1. odstavek – OPRAVIČLJIVA skrajna sila, ki izključuje krivdo! NEVARNOST 



ODVRAČANJE NEVARNOSTI

Nevarnost mora biti STVARNA (resnična). Če se mi samo zdi, da je nevarnost sem lahko v putativni skraji sili

 ISTOČASNOST

Nevarnost mora biti NEPOSREDNO GROZEČA

 NI DOLŽNOSTI IZPOSTAVLJANJA.



DRUGAČE

So pa poklici, kjer si se dolžan izpostaviti nevarnosti (gasilec, policist, itd)

 VIR NEVARNOSTI

o Ravnanje človeka

Nevarnosti NI MOGOČE ODVRNITI

 REŠEVALNA VOLJA

o Živali o Elementarni dogodek (naravna nesreča) 

Nevarnost mora biti NEZAKRIVLJENA

 GROZI DOBRINAM IZ KATALOGA (1.

odstavek 32. člena  4 skupine dobrin, ki pridejo v poštev: življenje, telesna celovitost, osebna svoboda ali premoženje, nujno za preživetje



Zakon pri tej obliki skrajne sile ne predvideva, da mora biti nastalo zlo manjše, kot tisto ki preti, ko si npr. rešuješ življenje.



V tem našem primeru so pri nevarnosti izpolnjene vse predpostavke.Prav tako so izpolnjene vse predpostavke odvračanje nevarnosti.



Zaključimo, da je A ravnal po skrajni sili in sicer po 32/I.



ODGOVOR: Glede Bja bo izrečena oprostilna sodba zaradi izključitve protipravnosti (II element), pri Cju pa bo oprostilna sodba zaradi izključitve kridve (III. Element).!!

2. odstavek – UPRAVIČLJIVA? skrajna sila, ki izključuje kaznivost NEVARNOST 



Nevarnost mora biti STVARNA (resnična). Če se mi samo zdi, da je nevarnost sem lahko v putativni skraji sili Nevarnost mora biti NEPOSREDNO GROZEČA

 VIR NEVARNOSTI

ODVRAČANJE NEVARNOSTI  ISTOČASNOST 

Nevarnsti NI MOGOČE ODVRNITI DRUGAČE

 NI DOLŽNOSTI IZPOSTAVLJANJA.

So pa poklici, kjer si se dolžan izpostaviti nevarnosti (gasilec, policist, itd)

o Ravnanje človeka

 REŠEVALNA VOLJA

o Živali

 POVZROČENO ZLO MORA BITI MANJŠE OD

37


o Elementarni dogodek (naravna nesreča) 

Jure Švigelj ZLA, KI JE GROZILO


 GROZI DOBRINAM KI NISO V KATALOGU IZ 1. ODSTAVKA

Zadeva iz okrajnega sodišča v LJ Dogaja se v klavnici, pride do izpada električne energije, posledično do segrevanja. Nevarnost, ki je grozila je bila ta, da se pokvari 15 ton mesa, ki je bilo shranjeno v hladilnici. Vedelo se je, da gre za napako na transformatorju. Elektro službo bi čakali predolgo, zato je eden izmed zaposlenih na silo odprl vrata omarice in ponovno vzpostavil električni tok.  Hipoteza kaznivost: Poškodovanje tuje stvari, ker je zvil vratca električne omarice. 220/I člen  Storilec se zagovarja, da je to storil v skrajni sili. o Najprej pogledamo, če so izpolnjene predpostavke pri nevarnosti.  So vse izpolnjene o Potem pogledamo še predpostavke odvračanja nevarnosti, ki so tudi izpolnjene.  Kar je bistveno za to obliko skrajne sile je to, da mora biti povzročeno zlo manjše od pretečega, ki je tudi izpolnjeno. Vratca omarice niso toliko vredna kot 15 ton mesa. Vse predpostavke so bile izpolnjene in storilec je bil oproščen!  Trenutna ureditev pa se kritizira, ker je zakon pozabil urediti skrajno silo, ki izključuje protipravnost!

Primer iz izpita 2002. Mlajši par je v Splitu parkiral avto, vanj pa zaklenil 1 letnega otroka. Mimo je prišel nek priseben policaj in z ročajem pištole razbil eno od šip avtomobila in rešil otroka, ki se je v vročem avtomobilu že dušil.  Za tega policista postavimo hipotezo poškodovanja tuje stvari – šipa v avtu, presojamo pa situacijo po merilih skrajne sile, saj je reševal otroku življenje.  Tu konkretno so izpolnjeni vsi pogoji za skrajno silo po 32/I. Rečemo, policist ni kriv in ga oprostimo. To pa je problematično, ker s tem pravni red sporoča, da je policist ravnal protipravno. Reševanje otroka je strogo pravno gledano s tega vidika protipravno.  Druga možnost. Policist se pripravi, da bo razbil šipo, pride mimoidoči, vidi da bo policist protipravno napadel avto in napade policista, da bo rešil avto  ravna v silobranu, ker je policistovo ravnanje označeno kot protipravno. To je problematično! Praktikum 58/12 Storilec je ubil steklega psa, ki ga je hotel napasti. 1. predpostavka – pes je imel lastnika in ni bil stekel 2. predpostavka – lastnik ni odgovoren za napad psa, ga je imel na debeli verigi, pa se je psu vseeno uspelo strgati  Ta, ki psa ubije izpolni znake KD poškodovanja tuje stvari – 220/I. Storilec pa se sklicuje na skrajno silo, ki izključuje krivdo – 32/I. Pogoji so izpoljneni. NI KRIVDE!

38


Jure Švigelj

 Tudi tu je videti napačno ureditev, saj pravo sporoča, da to da si si rešil življenje pred podivjanim psom je protipravno, ampak uredu, kriv pa nisi. Še dve varianti: 1. varianta - Pes se ni strgal z verige, ampak ga je lastnik naščuval.  Hipoteza kaznivosti je isto poškodovanje tuje stvari – 220/I.  Vendar tu ne gre za nezakrivljen napad, ampak imamo napadalca in gre za SILOBRAN. Je oproščen, ker je izključena protipravnost. 2. varianta – Lastnik ni kriv za napad, do napada prišlo, ker je storilec prej psa dražil.  Tu imamo problem z enim izmed pogojev skrajne sile in sicer s pogojem NEZAKRIVLJENOSTI NEVARNOSTI!  Po črki zakona skrajne sile v tem primeru ne bi smelo biti. Vprašati se je treba, če ni takšna rešitev prestroga v dani situaciji, glede na to da je na eni strani človeško življenje, na drugi pa pes.  V nekaterih pravnih sistemih zato pogoj nezakrivljenosti izpuščajo, ko gre za reševanje življenja proti neki manj pomembni dobrini – zgolj v premislek! Praktikum 58/12 Šofer je vozil avto s pokvarjenimi zavorami, vendar zelo previdno, ker se je zavedal nevarnosti, da pri večji hitrosti ne bi mogel pravočasno ustaviti. Nenadoma je tik pred avto skočil otrok in šofer je, da bi se izognil trčenju, naglo zavil levo. Tako je rešil življenje otroku, istočasno pa je s tem manevrom zaprl pot avtomobilu, ki je vozil nasproti pravilno po svoji desni strani. V prometni nesreči sta dve osebi v nasproti vozečem avtomobilu utrpeli hude telesne poškodbe. Hipoteza kaznivosti:  123  323/I  Šofer se zagovarja, da mu je otrok skočil na cesto. o Nekateri pravniki zagovarjajo, da gre za skrajno silo. o Nekateri pa zagovarjajo tudi varianto s silobranom, češ da je otrok protipravno napadel.  Ta spor pa je brezpredmeten, ker tudi če gre za silobran, storilec poškoduje tretjega, ne napadalca, take situacije se pa tako in tako presoja po merilih skrajne sile!  Storilec se sklicuje na skrajno silo po 32/I.  Eden izmed pogojev je nezakrivljenje nevarnosti. Ta pogoj ni izpolnjen, ker je bil brez zavor. Obramba bo neuspešna. Ker pa je šofer vozil vozilo brez zavor zelo počasi, ker se je zavedal nevarnosti, gre za ZAVESTNO MALOMARNOST kot obliko krivde.  Končna rešitev: Storilec odgovarja po 323/I s krivdno obliko zavestne malomarnosti, skrajne sile ni!

39


Jure Švigelj KMP vaje, Ambrož, 5.02.2010

Nadaljevanje iz zadnjih vaj: Zgodbica iz izpita: Gre za konflikt dveh moških v gostilni. Eden od teh dveh moških (A) ugotovi, da je šla zadeva predaleč in se umakne. Drugi (B) ga ne pusti, gre za njim. A že na pol beži, nakar B potegne strelno orožje in začne za njim streljati. Strelja takrat, ko se je A že umaknil v avto. Ko sedi v avtu, en naboj prebije šipo, zato se v tistem trenutku odloči in požene avto Bja, ki je streljal. Takrat pa nek tretji (C) začne pomagati Aju, ki je v avtomobilu in začne vleči strelca stran. Avtomobil zadane oba, Bja in Cja, oba sta hudo poškodovana. A je Cja sicer videl, ampak je vzel v račun, da bo poškodoval oba. Pravne kvalifikacije:  STRELEC: 115/I – v zvezi s 34. KZ - poskus umora  A (tisti v avtu): 2x 123/I Ali bo A odgovarjal za ti dve hudi telesni poškodbi, ali vsaj za eno? Gremo po vrsti in pogledamo za vsako telesno poškodbo.: 3. najprej glede hude telesne poškodbe povzročene strelcu  če gre za življenje, je huda telesna poškodba še sprejemljiva, obramba izpolnjuje tudi ostale predpostavke, to je torej zelo lep primer silobrana. Glede te hude telesne poškodbe je PROTIPRAVNOST IZKLJUČENA. Tudi sodišče je tako naredilo in v tem delu izključilo protipravnost. A je ravnal v silobranu, vse predpostavke za silobran so bile izpolnjene. 4. potem pa glede hude telesne poškodbe povzročeno C-ju, ki je hotel pomagat!  A bo rekel, da je to kolateralna škoda v okviru silobrana. Problem je v tem, ker se je v tem delu obramba usmerila zoper nekoga tretjega. Glede Cja je potreba zadevo preveriti z vidika SKRAJNE SILE  Ali so izpolnjeni pogoji zanjo, kakšne so posledice.. Skrajna sila pri nas ni več razlog za izključitev protipravnosti!

SKRAJNA SILA Skrajna sila je sedaj urejena v 32. členu KZ-1. Ni urejena enotno, ampak sta urejeni dve obliki 3. odstavek – OPRAVIČLJIVA skrajna sila, ki izključuje krivdo NEVARNOST 







VIR NEVARNOSTI





NI DOLŽNOSTI IZPOSTAVLJANJA. So pa poklici, kjer si se dolžan izpostaviti nevarnosti (gasilec, policist, itd)

40


o Ravnanje človeka

Jure Švigelj 

REŠEVALNA VOLJA

o Živali o Elementarni dogodek (naravna nesreča) 




GROZI DOBRINAM IZ KATALOGA (1. odstavek 32. člena  4 skupine dobrin, ki pridejo v poštev: življenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoženje, nujno za preživetje 

Zakon pri tej obliki skrajne sile ne predvideva, da mora biti nastalo zlo manjše, kot tisto ki preti, ko si npr. rešuješ življenje.



V tem našem primeru so pri nevarnosti izpolnjene vse predpostavke. Prav tako so izpolnjene vse predpostavke odvračanje nevarnosti.



Zaključimo, da je A ravnal po skrajni sili in sicer po 32/I.



Glede Bja bo sodišče izreklo oprostilno sodbo zaradi izključitve protipravnosti (II element), pri Cju pa bo oprostilna sodba zaradi izključitve krivde (III. Element)

4. odstavek – skrajna sila, ki izključuje kaznivost (upravičljiva?) NEVARNOST 






NI DOLŽNOSTI IZPOSTAVLJANJA. So pa poklici, kjer si se dolžan izpostaviti nevarnosti (gasilec, policist, itd)

o Ravnanje človeka



REŠEVALNA VOLJA

o Živali



POVZROČENO ZLO MORA BITI MANJŠE OD ZLA, KI JE GROZILO






VIR NEVARNOSTI

o Elementarni dogodek (naravna nesreča) 




GROZI DOBRINAM, KI NISO V KATALOGU IZ 1. ODSTAVKA

Primer: Zadeva iz okrajnega sodišča v LJ  gre za skrajno silo po 2. odstavku

41


Jure Švigelj

Dogaja se v klavnici, pride do izpada električne energije, pride so segrevanja in nevarnost, ki je grozila je bila ta, da se pokvari 15 ton mesa, ki je bilo shranjeno v hladilnici. Vedelo se je, da gre za napako na transformatorju, elektro službo bi čakali predolgo, zato je eden izmed zaposlenih na silo odprl vrata omarice in ponovno vzpostavil električni tok  Hipoteza kaznivost: Poškodovanje tuje stvari, ker je zvil vratca električne omarice. 220/I. člen  Storilec se zagovarja, da je to storil v skrajni sili.  Najprej pogledamo, če so izpolnjene predpostavke pri nevarnosti.  So vse izpolnjene.  Potem pogledamo še predpostavke odvračanja nevarnosti  So tudi izpolnjene.  Kar je bistveno za to obliko skrajne sile je to, da mora biti povzročeno zlo manjše od pretečega!  Tudi to je bilo v tem izpolnjeno, vratca omarice niso toliko vredna kot 15 ton mesa. Vse predpostavke so bile izpolnjene in storilec je bil oproščen!

Trenutna ureditev pa se kritizira, ker je zakon pozabil urediti skrajno silo, ki izključuje protipravnost!

Primer iz izpita 2002. Mlajši par je v Splitu parkiral avto, vanj pa zaklenil 1 letnega otroka. Mimo je prišel nek priseben policaj in z ročajem pištole razbil eno od šip avtomobila in rešil otroka, ki se je v vročem avtomobilu že dušil.  Za tega policista postavimo hipotezo poškodovanja tuje stvari – šipa v avtu, presojamo pa situacijo po merilih skrajne sile, saj je reševal otroku življenje.  Tu konkretno so izpolnjeni vsi pogoji za skrajno silo po prvem odstavku.  Rečemo, da policist ni kriv in ga oprostimo.  To pa je problematično, ker s tem pravni red sporoča, da je policist ravnal protipravno. Reševanje otroka je strogo pravno gledano s tega vidika protipravno.  Druga možnost: Policist se pripravi da bo razbil šipo, pride mimoidoči, vidi, da bo policist protipravno napadel avto in napade policista, da bo rešil avto, ravna v silobranu, ker je policistovo ravnanje označeno kot protipravno.  To je problematično! Praktikum 58/12 Storilec je ubil steklega psa, ki ga je hotel napasti. 3. predpostavka – pes je imel lastnika in ni bil stekel 4. predpostavka – lastnik ni odgovoren za napad psa, ga je imel na debeli verigi, pa se je psu vseeno uspelo strgati  Ta, ki psa ubije, izpolni znake KD poškodovanja tuje stvari – 220/I. Storilec pa se sklicuje na skrajno silo, ki izključuje krivdo – 32/I. Pogoji so izpoljneni. NI KRIVDE!  Tudi tu je videti napačno ureditev, saj pravo sporoča, da je to, da si si rešil življenje pred podivjanim psom, protipravno.

42


Jure Švigelj

Še dve varianti: 3. varianta - Pes se ni strgal z verige, ampak ga je lastnik naščuval.  Hipoteza kaznivosti je tudi tu poškodovanje tuje stvari – 220/I.  Vendar tu ne gre za nezakrivljen napad, ampak imamo napadalca in gre za SILOBRAN. Storilec je oproščen, ker je izključena protipravnost! 4. varianta – Lastnik ni kriv za napad, do napada je prišlo, ker je storilec prej psa dražil.  Tu imamo problem z enim izmed pogojev skrajne sile in sicer s pogojem NEZAKRIVLJENOSTI NEVARNOSTI!  Po črki zakona skrajne sile v tem primeru ne bi smelo biti.  Vprašati se je treba, če ni takšna rešitev prestroga v dani situaciji, glede na to, da je na eni strani človeško življenje, na drugi pa pes.  V nekaterih pravnih sistemih zato pogoj nezakrivljenosti izpuščajo, ko gre za reševanje življenja proti neki manj pomembni dobrini – zgolj v premislek! Praktikum 58/12 Šofer je vozil avto s pokvarjenimi zavorami, vendar zelo previdno, ker se je zavedal nevarnosti, da pri večji hitrosti ne bi mogel pravočasno ustaviti. Nenadoma je tik pred avto skočil otrok in šofer je, da bi se izognil trčenju, naglo zavil levo. Tako je rešil življenje otroku, istočasno pa je s tem manevrom zaprl pot avtomobilu, ki je vozil nasproti pravilno po svoji desni strani. V prometni nesreči sta dve osebi v nasproti vozečem avtomobilu utrpeli hude telesne poškodbe. Hipoteza kaznivosti: o 123 o 323/I Šofer se zagovarja, da mu je otrok skočil na cesto.  Nekateri pravniki zagovarjajo, da gre za skrajno silo  Nekateri pa zagovarjajo tudi varianto s silobranom, češ, da je otrok protipravno napadel  Ta spor je brezpredmeten, ker tudi če gre za silobran, storilec poškoduje tretjega, ne napadalca  take situacije se pa tako in tako presoja po merilih skrajne sile!  Storilec se sklicuje na skrajno silo po 32/I. Eden izmed pogojev je nezakrivljenje nevarnosti. Ta pogoj ni izpolnjen, ker je bil brez zavor. Obramba bo neuspešna. Ker pa je šofer vozil vozilo brez zavor zelo počasi, ker se je zavedal nevarnosti, gre za ZAVESTNO MALOMARNOST kot obliko krivde.  Končna rešitev: Storilec odgovarja po 323/I skrajne sile ni!

s krivdno obliko zavestne malomarnosti,

Judikatura 56/1

43


Jure Švigelj

Obdolženec je prodal znancu 1,8g heroina, da bi mu ublažil hudo abstinenčno krizo. Znanec je bil odvisnik, zaradi abstinenčne krize je vidno hudo trpel in je obdolženca rotil, naj ga odreši s heroinom.. Hipoteza kaznivosti 186/I  Zakon pravi »prodaja«, tu je šlo pa za enkratno dejanje. Iz zakonskega opisa, bi lahko pomislili, da gre za kolektivno KD, se pravi, da bi moralo iti za večkratno prodajanje.  Slovenska sodna praksa pa je zavzela stališče, da že enkatno dejanje zadošča, ta nedoločni glagol je prezrt.  Zakonski opis je torej izpolnjen.  Storilec se zagovarja, da je hotel rešit človeka, ki je trpel v abstinienčni krizi in da je ravnal v skranji sili. Da bi to tezo preverjali, je potrebno najprej razčistiti, če tu sploh grozi kakšna nevarnost in čemu grozi.  Telesno trpljenje je mogoče razlagati kot nevarnost za telesno integriteto!  Nevarnost imamo, vprašnje pa je, če je to edini način za odvrnitev te nevarnosti. To nevarnost bi seveda lahko bilo odvrniti tudi drugače, npr. z zdravniško pomočjo.  Primer bi začeli presojati po 32/I, ampak bi ugotovili, da ne gre za skrajno silo, ker bi bilo nevarnost mogoče odvrniti drugače. Storilec je torej odgovoren po 186/I. Še en primer: Bil je nek par, moški je bil starejši in premožen, ženska pa mlajša. Tega gospoda je bilo strah, da bi, ko je bil zdoma, bila žena nezvesta, zato jo je v stanovanje zaklepal. Ko je bil obtožen na protipraven odvzem prostosti se je skliceval na skrajno silo, češ, da je žensko zaklepal zato, da ne bi prišlo do zakonske nezvezstobe. Tu za skrajno silo ne bi šlo že zaradi tega, ker gre za dobrino, ki jo kazensko pravo ne varuje (nezvestoba)! Judikatura 58/3 Obdolženka je živela v zelo težkih stanovanjskih razmerah in se je vselila v tuje prazno stanovanje. Slednje stanovanje je bilo staro, na slabi lokaciji in v zelo stabem stanju, vendar bistveno večje...  Šlo je za star primer, ki se je presojal še po prejšnjem zakonu. Bil je poseben člen za to KD, novi KZ-1 pa je to KD črtal. Stari zakon je določal:  228. člen KZ94 – Nezakonita vselitev v tuje stanovanje.  Mi sodimo danes, ko velja novi KZ-1 in moramo najprej rešiti vprašanje časovne veljavnosti. Kateri zakon se bo uporabil? Kako ravnamo v primeru dekriminacije? Če KD v novem zakonu ni več to še ne pomeni, da je KD dekriminirano. Lahko je opisano kje drugje, v kakšnem drugem členu. V poštev pride 141/I. člen – Kršitev nedotakljivosti stanovanja.  Po novem je zagrožena kazen do enega leta, damo predpostavko, da je novi zakon milejši.  Po kateri obliki skrajne sile bi se zadevo preverjalo?  Če bi vzelo, da je šlo za razmere, ki ogrožajo življenje, potem bi vzeli 32/I. Vendar tu ne gre za skrajno silo, ker se je

44


Jure Švigelj

potrebno vedno vprašati, če je bilo kako drugače možno odvrniti nevarnost  tu je bila možnost, ker je Slovenija socialna država in bi se morala obdolženka najprej obrniti na pristojne institucije. Skrajne sile v tem smislu v tej zadevi torej ni!


Skrajna sila – nadaljevanje Kaj je problem skrajne sile, ki izključuje samo protipravnost??  Tipična zgodbica, ki pokaže problematiko – Karneadova deska Dva brodolomca ostaneta na morju, zraven pa plava deska, ki lahko nosi samo enega brodolomca. Ta primer ni zgolj teoretičen, saj je leta 1884 prišlo do brodoloma ladje Mignonnette. 4 možje se rešijo v rešilni čoln. V rešilnem čolnu nimajo dovolj pitne vode, ampak samo dva kozarca rdeče pese, s katero se prehranjujejo 3 dni. Uspe jim ujeti tudi nekaj deževnice, vendar jim v končni fazi vsega zmanjka. Ko so že več dni brez hrane in vode eden izmed mornarjev predlaga, da najmlajšega vajenca pojedo. Mlajšega mornarja dejansko ubijejo in ga pojedo, nato jih rešijo. Angleško sodišče sodi in jih obsodi na smrt, nato pa jih Britanska kraljica pomilosti, ker je bilo glede na stisko v kateri so se znašli razumeti, da so ravnali tako kot so ravnali.  Danes lahko rečemo, da so mornarji ravnali v skrajni sili. Če bi imeli samo skrajno silo kot izključitev protipravnosti, bi prišlo do zaključka, da so imeli pravico pojesti najmlajšega, da so ravnali v skladu s pravom. Zato to ni dobra rešitev.  Kadar je na tehtnici življenje, je najboljša izključitev krivde. Ravna protipravno vendar ni kriv. Prav tako pa žrtvi ta ureditev dopušča možnost silobrana.  Prav tako, kot ni dobra ureditev, ki pozna samo skrajno silo ki izključuje protipravnost, ni dobra ureditev, ki pozna samo skrajno silo, ki izključuje krivdo. Obstajajo namreč različne situacije in pri nekaterih je boljša rešitev izključevanje krivde, pri drugih pa protipravnosti.  Idealna rešitev v KZ-1 bi morala biti taka, da bi obstajali dve obliki skrajne sile. o Skrajna sila za izključitev protipravnosti – ko žrtvuješ manj pomembno dobrino, da rešiš bolj pomembno! (Primer, ki kaže problematiko je Karneadova deska) o Skrajna sila za izključitev krivde – ko so na tehtnici dobrine enakega ranga, največkrat življenje. (Primer, ki kaže problematiko je ujeti študenti v predavalnici, ki jih Korošec reši, tako da razbije ključavnico)  Naš KZ-1 ureja skrajno silo, ki izključuje krivdo! Ne pozna skrajne sile, ki bi izključevala protipravnos – to je pomanjkljivost! Primer iz izpita: A je na cesti naletel na staro gospo, ki je omedlela in potrebovala zdravniško pomoč. A ji je nekaj laične pomoči nudil, kar pa ni pomagalo. Ni imel na voljo telefona, da bi lahko poklical na pomoč, zato se je odločil, da vzame zraven parkiran prazen taksi, ki je imel noter ključ. Naloži starko v avto, hoče pognati avto, takat pa prinori taksist iz bara in Aja udari, da mu povzroči lahko telesno poškodbo. A se odzove in tudi on udari taksista ter tudi on njemu povzroči lahko telesno poškodbo. Hipoteza kaznivosti:

45


A 210/II – Odvzem motornega vozila. V tem primeru gre za poskus, ki po splošnih pravilih ne bi bil kazniv (za kazniv poskus mora biti zagrožena kazen 3 leta ali več), vendar tu poskus je kazniv, ker zakon to posebej določi!  32/I – imamo skrajno silo po prvem odstavku, vsi pogoji so izpolnjeni.  A za to KD ni kriv 122/I – Lahka telesna poškodba  Tudi A povzroči taksistu lahko telesno poškodbo.  Ali je možen silobran zoper ravnanje v putativnem silobranu??  Tisti, ki ravna v putativnem silobranu ravna protipravno, putativni silobran ne izključuje protipravnosti.  Silobran zoper ravnanje v putativnem silobranu torej je mogoč!  Taksist pa ravna brez krivde (tako kot A pri prvem KD), zato bi tudi Ajev silobran moral biti bolj obziren! Ne bi ga smel takoj udariti nazaj, ampak bi moral najprej pojasniti, da noče ukrasti avta, ampak samo rešiti žensko!  Ajev silobran je zato prekoračen!

Jure Švigelj

Taksist 122/I – Lahka telesna poškodba  Taksist je ravnal v silobranu.  Poznamo pa določena pravila pri silobranu, eno izmed njih je, da če je napadalec nekdo, ki ni kriv, obramba ne sme biti tako intenzivna kot v primeru, da bi bil napadalec kriv!  Taksist bi moral biti obziren, prekoračil je meje silobrana  Taksist pa bi se zagovarjal, da ni vedel, da A ni kriv, da je samo videl nekoga, ki mu hoče odpeljati avto.  Zato tu pride v poštev PUTATIVNI SILOBRAN!  Putativni silobran je oblika dejanske zmote. Misliš, da obstajajo okoliščine, da bi ravnal v silobranu, v resnici pa teh okoliščin ni.  Putativni silobran izključuje naklep storilca, lahko pa vseeno odgovarja za malomarnost, če je določeno, da se za to KD lahko odgovarja iz malomarnosti. Za lahko telesno poškodbo se ne odgovarja iz malomarnosti  Taksist torej ne odgovarja zaradi putativnega silobrana - naklep itak ni kazniv - morebitne malomarnosti taksista pa ne preverjamo, ker ni inkriminirana v tem primeru (pri lahki telesni poškodbi se zaradi malomarnosti ne odgovarja)

Končna rešitev:  A za poskus odvzema avtomobila ne odgovarja, zaradi skrajne sile po prvem odstavku.  Taksist ne odgovarja za lahko telesno poškodbo zaradi putativnega silobrana.  A za lahko telesno poškodbo načeloma lahko odgovarja, ker je bil v prekoračenem silobranu. Modifikacija  Ženska umre, medtem ko se A in Taksist pretepata. Kdo je odgovoren?  Taksist ne odgovarja, ker ni vedel, da mora komu reševat življenje.  Ali bi A lahko odgovarjal za smrt neprave opustitve? Ambrož: Ne, ker A ni bil garant ženski.  (pozanimaj se kako je točno glede tega, Korošec je nekaj razlagal, da postaneš lahko garant že s tem, ko si vidiš nekoga omedleti in se mu lotiš pomagati..) Praktikum 58/15

46


Jure Švigelj

Lastnik motornega čolna je prevažal deset svojih in deset tujih vreč žita. Ko je nenadoma nastala burja, je zato, da se čoln ne bi potopil, moral vreči v morje pol tovora. Vrgel je deset tujih vreč.  Hipoteza kaznivosti: 220/I – poškodovanje tuje stvari  Ne glede na to, da je čolnar ravnal nekoliko nepošteni pri izbiri vreč, je skrajna sila podana po 32/I. To, da on zaradi skrajne sile ne bo kazensko odgovarjal pa v ničemer ne posega v civilno razmerje med storilcem in tistim, čigar vreče je prevažal.  Civilno pravo pozna posebna pravila za primere, ko je uproabljena skrajna sila. Velja, da če je škoda povzročena v stiski, mora sodišče odškodnino razporediti po pravični presoji. Najprej škodo nosi tisti, ki je povzročil nevarnost. Če tega ni pa škodo nosi tisti, od čigar je bila nevarnost odvrnjena, ampak samo toliko kolikor je imel koristi. Če je ta si rešil čoln in življenje, mora plačati žito, ki ga je v ta namen potopil.  To kar je za ta primer bistveno je to, da so eno merila skranje sile, ki izključujejo odgovornst za KD, drugo je p odgovornost za škodo, kar presoja civilno pravo!! Praktikum 58/11 Zdravnika A so istočasno klicali k bolnikoma, ki jima je bila nujno potrebna zdravniška pomoč. Zdravnik A je šel k bolniku, ki je bil starejši in priznan umetnik. Toda drugi bolnik je umrl, ker mi ni bila pravočasno nudena zdravniška pomoč.  Takšne situacije imenujemo v kazenskem pravu SITUACIJE KOLIZIJE DOLŽNOSTI!.  Hipoteza kaznivosti: 178/I – Opustitev zdravstvene pomoči.  Ta člen ne pokriva ravnanja, zato je potrebno narediti še stek. Treba uporabiti povzročitev smrti iz malomarnosti v opustitveni obliki. Hipoteza kaznivosti:  178/I - Opustitev zdravstvene pomoči v steku z  118/I v zvezi z 17/III. (Povzročitev smrti iz malomarnosti v opustitveni obliki -17/III) Tu veljajo pravila o koliziji dolžnosti: 1. Prednost ima dolžnost višjega ranga – npr. reševanje življenja pred izpolnjevanjem formularjev. 2. Ko so v koliziji dolžnosti enakega ranga – dolžnost rešiti eno življenje proti dolžnosti rešiti drugo življenje  tu velja pravilo prepovedi tehtanja življenja, oziroma katero življenje je bolj vredno. To se ne sme, vsa življenja so enako vredna! Življenje starega berača je vredno isto kot življenje predsednika. Kako ravnati v teh primerih kazensko pravo ne ureja, ampak prepušča ureditev internim medicinskim pravilom – TRIAŽNA PRAVILA! Ključno za presojo je, ali se je zdravnik držal triažnih pravil!

Praktikum 59/17 A in B sta C-ja, ki je bil uradna oseba v državnem organu, nagovarjala, naj jima izda uradno skrivnost. C je to odločno odklonil in je zavrnil tudi visoko nagrado, ki sta mu jo ponujala, če

47


Jure Švigelj

jima izda skrivnost. Ker C uradne skrivnosti ni hotel izdati, sta ga A in B zgrabila, zvezala in začela mučiti. Po nekaj urah mučenja je C klonil in jima izdal skrivnost V katereb primeru bi C-ju, ki je bil obtožen za kaznivo dejanje po prvem odstavku 260. člena KZ-1, sodišče izreklo oprostilno sodbo?

SILA IN GROŽNJA – teoretični uvod ABSOLUTNA SILA  KZ94  ABSOLUTNA SILA – sila, ki se ji ne da upreti. V tem primeru gre za silo, ki se ji ne moreš upreti  pomeni, da sploh nisi ravnal  izključuje kazensko odgovornost že na stopnji 1. elementa splošnega pojma KD - ravnanja. Kdor je pod vplivom absolutne sile NE RAVNA!  KZ-1  Institut ABSOLUTNE SILE je primenoval in sicer v PRISILJENOST – 23. člen. KOMPULZIVNA SILA + GROŽNJA  KZ94  Druga varianta ki je bila prej urejena, je KOMPULZIVNA SILA + GROŽNJA. To je tista sila, kateri se je načeloma mogoče upreti. Gre za podobne primere kot je zgornji, nekdo te ustrahuje, fizično se lahko upreš, ampak si neke vrste heroj. Tu je zakon določal samo, da se uporabijo pravila o skrajni sili.  KZ-1  Te napotitvene določbe več ni v KZ-1, vendar to ni ovira, da ne bi še naprej uporabljali teh pravil. Nazaj na primer: Hipoteza kaznivosti za A in B (Načeloma bi bilo potrebno zadevo presojati posebej za A in Bja, ampak ker je v opisu dejanja opis pisan za oba, bomo tu pisali skupaj hipoteze kaznivosti za oba.)

 260/I (izdaja tajnih podatkov) v zvezi s 37/II (neuspelo napeljevanje). Če bi zadeva ostala na tej točki, bi neuspelo kaznovanje že na tej točki bilo kaznivo, in bi A in B lahko odgovarjala.  V zakonu je določeno da za poskus odgovarjaš, če je zagrožena kazen 3 leta ali več. Pri omenjenem KD je bilo določeno do 3 let, kar vsebuje tudi 3 leta  zato za poskus odgovarjaš.  262/I (dajanje podkupnine) - Tudi če podkupnina ni bila dana, je že samo ponujanje podkupnine kaznivo!  265/I (mučenje) – zakonsko besedilo je oblikovano tako, da je lahko storilec kdorkoli, čeprav uvrstitev v poglavje ni najbolj posrečena!!  (V poštev pride tudi 133/I – odvzem prostosti, vendar mučenje že samo po sebi konzumira odvzem prostosti, zato gre za navidezen stek in lahko to KD že takoj črtamo..)  Ko ga pripravita da izda, se gre še enkrat za napeljevanje, ampak tokrat je napeljevanje uspelo in gre za 260/I v zvezi s 37/I (uspelo napeljevanje)  260/II – Neupravičena pridobitev tajnih podatkov STEKI:

 Če si v času sledita neuspelo napeljevanje in uspelo napeljevanje iste osebe, odgovornost za neuspelo napeljevanje odpade!

48


Jure Švigelj

 Napeljevanje je samo sredstvo, da sta prišla do podatkov, zato 260/I odpade, ker bosta itak odgovarjala kot storilca po 260/II.  Odvzema prostosti po 133/I smo se znebili že prej z navideznem stekom s KD mučenja!  Mučenje 265/I bo v steku z neupravičeno pridobitvijo tajnih podatkov 260/II.  Ostaja samo še ponujanje podkupnin 262/I. Vprašati se je treba, ali je ponujanje odkupnine samo sredstvo za dosego končnega cilja, ali je to posebno kriminalno dejanje? Dalo bi se argumentirati pravi stek, vendar ga sodišče verjetno ne bi naredilo  reklo bi, da je bilo podkupovanje predhodno dejanje! ZA KAJ TOREJ ODGOVARJA –

končna rešitev?

 Odgovarjata v steku za neupravičeno pridobitev podatkov in mučenje. Torej za 260/II v steku z 265/I.  Za obe dejanji kot sostorilca Hipoteza kaznivosti za URADNO OSEBO:  260/I – Izdaja tajnih podatkov  Uradna oseba se sklicuje na kompulzivno silo.  To nas pripelje na situacije skrajne sile. Potrebno je pogledati, ali je oseba ravnala v skrajni sili ali ne. Pogledamo kateri dobrini je grozilo, tu je bilo ogroženo življenje, zato pridemo do skrajne sile po 32/I.  Zakon pri tej skrajni sili ne predvideva, da mora biti povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo, ker je šlo za telesno integriteto!  Ostali pogoji za skrajno silo so izpolnjeni. Lahko bi sicer kdo rekel, da se je uradna oseba dolžna izpostaviti nevarnosti, vendar to ne pomeni, da bi se morala pustiti mučiti! Tudi gasilci se morajo pri gašenju izpostaviti določeni nevarnosti, ni pa zahtevano od njih da gredo zavestno v hudo telesno poškodbo ali gotovo smrt.  Skrajna sila je podana in uradna oseba NI KRIVA za 260/I. Praktikum 59/20 A se je obrnil na blagajnika podjetja, v katerem sta bila oba zaposlena in mu rekel, naj mu iz blagajne posodi za nekaj dni večjo vsoto denarja, sicer bo sporočil dalje neke blagajnikove osebne skrivnosti (da imajo v družini daljšo zgodovino incesta), za katere je vedel. Blagajnik se je ustrašil in je A-ju denar izročil. Hipoteza kaznivosti za A  213/II – Izsiljevanje A je imel sicer namen denar vrnit, ampak če bi vzel kredit, bi moral plačati obresti, tu pa jih ni bilo treba, zato bi si kljub temu pridobil protipravno premoženjsko korist. S tem izpolni opis 213/II, zato je tu zadeva jasna. A odgovarja! Hipoteza kaznivosti za BLAGAJNIKA  209/V- Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja

49


Jure Švigelj

 Ker ima denar namen vrniti, gre za neupravičeno uporabo. Denar je ena takih stvari, katere protipravna uporaba je lahko KD (ni pri vseh stvareh tako, pri nekaterih stvareh je samo civilna odgovornost).  Ker pa gre za izsiljevanje je treba pogledati, če pride v poštev skrajna sila po 32/II. Ta skrajna sila zahteva, da damo na tehtnico na eni strani nevarnost ki je grozila – nevarnost za dobro ime blagajnika, na drugi strani pa premoženje podjetja! Potrebno je upoštevati, da ne bi šlo za trajni ampak začasni poseg v premoženje.  Skrajna sila se prizna torej samo, če je dobro ime bolj pomembno. Kako to pretehtamo? Pomagamo si s stališčem zakonodajalca. Zakonodajalec te ocene, kaj je pomembnejše, daje preko zagroženih kazni. o Ocenil je, da je za začasno oškodovanje premoženja kazen do 3 let. o Glede zaščite dobrega imena blagajnika pa se moramo vprašati, če bi A trosil laži, ali bi odgovarjal za kakšno KD in za kakšno kazen bi odgovarjal. Tu je zagrožena kazen do 3 mesecev.  Zakon torej, da premoženju večjo težo. Ob upoštevanju tega skrajna sila po 32/II ne bi prišla v poštev. Vendar kljub temu se takšne situacije presoja konkretno. Zonodajalec da nek okvir preko zagroženih kazni, sodnik pa mora vseeno sam presoditi in lahko, če je upravičeno, razsodi tudi drugače. KMP vaje, Ambrož, 12.02.2010

SILA IN GROŽNJA – nadaljevanje Judikatura 60/2 K 477/97 – Ljubljana (sila in grožnja) Upniki so obdolžencu grozili s silo, če jim ne vrne denarja. Ta se je zato odločil, da vlomi v osebno vozilo in od tam odnese kaj vrednejšega. To je tudi storil. OBDOLŽENEC:  205/I(1)- Velika tatvina Dodatna predpostavka: Stvari so bile vredne 100eur. Načeloma zahteva velika tatvina navezavo na dejanje majhne tatvine. Vrednost stvari je res bila majhna, vendar bi moral biti tudi namen vzeti vrednost majhne stvari. Zato je pravna kvalifikacija ustrezna.  Obdolženec pa se zagovarja, da je to storil zato, ker so mu grozili. SKRAJNA SILA? × Grozili so mu, da ga bodo pretepli. Pridemo do skrajne sile po 32/1. Pogledati je potrebno, če bi storilec nevarnost lahko odvrnil kako drugače. Sodišča so pri tem stroga, zato trdijo, da je imel na voljo tudi druge poti (npr. šel na policijo). V tem smislu merila skrajne sile niso izpolnjena. Mora pa sodišče pritisk, pod katerim je ravnal obdolženec, upoštevati kot olajševalno okoliščino pri odmeri kazni. »UPNIKI« Kako kvalificiramo ravnanje upnikov, ki so grozili?  135.člen – Ogrožanje varnosti (resna grožnja) ×  132. člen – Prisiljenje je specialnejše od ogrožanja varnosti. × 310/IV je specialnejši  213. člen – Izsiljevanje × Ne pride v poštev, ker ni imel namena pridobiti protipravno premoženjsko korist. Prejšnji zakonik je imel dopisano pri izsiljevanju »ali kdo prisilno izterja dolg«. V novem zakoniku tega ni več, zato ta člen ne pride v poštev.

50


Jure Švigelj

 Imamo pa namesto tega člena eno drugo določbo! 310/IV – Samovoljnost: Kdor zase ali koga drugega z dejanjem iz drugega odstavka tega člena izterja dolg, se kaznuje z zaporom do treh let.  Predpostavimo, da dolga ni vrnil.  Gre za poskus, ki je kazniv – kazniv poskus (ker je zagrožena kazen do 3 let). Gre za 310/IV v zvezi z 34. KZ-1.  Če bi mu upniki predlagali, da naj nekaj ukrade za povrnitev dolga. Pride še do napeljevanja, ampak ni dovolj, če mu samo rečejo kradi, ampak mora biti nekaj bolj konkretnega. Šlo bi za 205/I(1) v zvezi s 37. KZ-1). Šlo bi za PRAVI REALNI STEK - 310/IV v zvezi s 34. KZ-1 in 205/I(1) v zvezi s 37. KZ1. Primer: Erdemovič Erdemovič je bil vojak v Jugoslovanski vojski. Poveljnik mu je ukazal, da mora sodelovati pri poboju civilistov. Erdemoviču so rekli, da naj strelja na njih, ali se pa postavi v vrsto, da bodo ustrelili tudi njega. Ker se ni strinjal, so mu zagrozili, da mu bodo pobili še družino. Erdemovič se je odločil sodelovati pri pobojih. Sodišče je tu moralo presojati situacijo po merilih sile in grožnje in v končni fazi še po merilih skrajne sile.  Nas zanima poveljnik, ki je Erdemoviču naročil, da mora ubijati, drugače bo ubit tudi sam.  Če bi presojali po našem pravu imamo izpolnjeno SKRAJNO SILO po 32/1. Gre za skrajno silo, ki izključuje njegovo krivdo.  Kako naj odgovarja poveljnik? Kot napeljevalec? Teoretično bi se lahko pogovarjali tudi o napeljevanju; kajti za napeljevanje lahko odgovarjaš, tudi če oseba ne ravna krivdno, dovolj je, da ravna protipravno.

 Tu pa je šlo za prisiljenje in Erdemovič ni bil pravi storilec, ampak samo orodje v rokah poveljnika. To je značila situacija za POSREDNO STORILSTVO. Poveljnik je bil več kot napeljevalec, bil je posredni storilec, ki je za izvršitev KD uporabil nekoga drugega!

Ali se lahko tisti, ki muči, sklicuje na skrajno silo? Šolski primer: Policist zaslišuje nekoga, ki je nastavil bombo, ki jo bo razneslo čez 5 min, storilec pa noče povedati, kam jo je skril? Ali lahko policist to osebo bolj na trdo prime zato, da bi rešil življenje 100 ljudem??  Pravno gledano, mučenja ne bi bilo mogoče upravičiti s skrajno silo! Dejanski primer na to tematiko: Dve najstnici se odločita, da skupaj pobegneta od doma. Njuna zaskrbljena očeta sta želela ugotoviti, kam sta dekleti pobegnili, zato sta vzela prostost njuni prijateljici, ki ni ušla. Bila sta prepričana, da dekle ve, kam sta dekleti odšli, zato sta jo začela maltretirati. Njuna prijateljica pa tega podatka ni vedela. Obdolžena sta se sklicevala, da sta jo res mogoče bolj na trdo prijela, ampak to v skrajni sili samo zato, ker sta želela ugotoviti kam sta hčerki pobegnili. Ali gre za skrajno silo? NE.

51


Jure Švigelj

Izhodišče, ki velja v takih primerih: NI NEVARNOSTI NA TEM SVETU, KI BI DOVOLJEVALA MUČENJE. Mučenja ni mogoče upravičiti z nobeno stisko, na noben način! To je pravna podlaga. Tisti, ki muči, se pravno gledano, na skrajno silo ne more sklicevati! Dejansko stanje pa je ponavadi drugačno! RAZLOGI IZKLJUČITVE PROTIPRAVNOSTI - povzetek -

SILOBRAN (SKRAJNA SILA) – pri nas izključuje samo krivdo PRIVOLITEV, DOMEVANA PRIVOLITEV - Domnevana privolitev ni urejena nikjer pri nas.

Za razloge za izklučitev protipravnosti velja, da ni nujno, da so urejeni v kazenskem zakoniku, lahko so urejeni tudi v kakšnem drugem zakonu (npr. 160ZKP). Ni nujno celo, da so pozitivno pravno urejeni! Ti razlogi niso kršitve načela zakonitosti, zato ker so instituti razbremenilne narave. Ni namen načela zakonitosti omejevanje institutov, ki so obdolžencu potencialno v prid.

PRIVOLITEV Judikatura 63/1 Oškodovanec je kot sopotnik sedel v vozilo, ki ga je vozil vidno pijan voznik – obdolženec. Kot sopotnik se ni pripel z varnostnim pasom, čeprav je vedel, da je voznik pijan. Med vožnjo je po obdolženčevi krivdi prišlo do hudega naleta motornih vozil, v katerem je sopotnik utrpel hude telesne poškodbe. Takih poškodb po mnenju izvedenca najverjetneje ne bi utrpel, če bi bil privezan z varnostnim pasom.

ŠOFER: Hipoteza kaznivosti: 323/I – Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti Šofer se zagovarja, da je žrtev sama privolila. Temeljno pravilo pri privolitvi je, da ne pride v poštev pri vseh dobrinah. Dobrine delimo na: - Razpoložljive /disponibilne - nerazpoložljive / nespodibilne

Privolitev je mogoča samo pri razpoložljivih pravnih dobrinah. 323/I varuje: - telesno integriteto udeležencev v cestnem prometu - hkrati pa tudi varnost pravnega prometa. Telesna integriteta je posameznikova individualna dobrina, s katero v določeni meri lahko posameznik razpolaga, varnost pravnga prometa pa je splošna dobrina. Pri splošnih dobrinah ni mogoče, da privolitev izključi protipravnost. Splošne dobrine so vse nedisponibilne.

52


Jure Švigelj

Še en primer: Če bi privolil nekdo da krivo priča, to ni dovolj, ker privolitev ne varuje samo mene, ampak tudi splošni pravni sistem, tu pa privolitev ni mogoča!! NAUK: Privolitev je mogoča samo pri individualnih pravnih dobrinah, ki so razpoložljive. Nazaj k šoferju, ki se je zagovarjal, da je bila dana privolitev.  Še ena važna ugotovitev: Privolitev v ogrožanje ni enako kot privolitev v poškodbo! Za privolitev morajo biti poleg tega, da gre za disponibilno dobrino, še ostali pogoji: - Privolitev mora biti za naprej, za prihodnost – ne moremo privoliti za nazaj!! - Jasna in razvidna navzven. - Razumna (tisti ki daje ne sme biti pijan..). - Ne sme biti prisiljena – privolitev pod prisilo ni privolitev. - Privolitev je do izvršitve KD mogoče preklicati.  Privolitev pride v poštev pri individualnih dobrinah. Vendar tudi individualne dobrine niso vse razpoložljive, pri nekaterih razpoložljivost omejujemo. Primer take dobrine je ŽIVLJENJE!!  Ne moremo privoliti, da nam nekdo vzame življenje!! protipravnosti, niti ni privilegirana oblika.

Pri nas to ni izključitev

Primer iz prakse: Oškodovanka, ki je zaostala v mentalnem razvoju, je končala srednjo šolo in se izučila za poklic knjigoveza. Stopila je v zvezo z obdolžencem, ki je bil večkrat obdolžen za KD. Bila sta nezaposlena, njega pa je čakala 8-mesečna kazen. Prišla sta v stanovanje druge blago retardirane ženske, pila alkohol. Zjutraj šla ta ženska v trgovino, mož pa rekel ženi, da zgleda, da sta prišla do konca. Žena se je z njim strinjala in prijela nož. Začela sta se zabadati. Oba sta utrpela več ubodnih ran, ženska pa je imela eno rano tudi na hrbtu, ki si je ni mogla zadati sama. Ko je prišla lastnica domov, je poklicala rešilca. Moškemu so rešili življenje, ženska pa je podlegla hudim telesnim poškodbam in kmalu umrla. Kaj obdolžencu očitamo? - Uboj? - Pomoč pri samomoru? - (Usmrtitev na zahtevo?) – to vprašanje je pri nas odveč, ker naše pravo tega KD ne pozna.  Odločamo se torej med ubojem in pomočjo pri samomoru.  V vsakem primeru gre za KD! Tudi takrat, ko bi bila privolitev razumna, ne bi šlo za izključevanje protipravnosti, saj je zavarovana dobrina življenje (ki ni razpoložljiva dobrina)!!  Razumno privolitev, bi se lahko upoštevalo le pri pri odmeri kazni! Ali je obdolženec ravnal kot pomagač pri njenem dejanju ali kot storilec?

53


Jure Švigelj

 Pri smrtni rani je bil bolj angažiran (vbodna rana v hrbet). Torej ne gre zgolj za pomoč pri samomoru, ampak za uboj, vendar v sklopu številnih olajševalnih okoliščin. Takšne situacije pa so povod za razmislek, ali ne bi tudi naše pravo potrebovalo kakšno privilegirano obliko uboja za primere kot je ta ali podobne.

Nekaj zadev iz sodne prakse, ki se tičejo različnih načinov izključitve protipravnosti Judikatura 49/4 Oškodovanec je besen navalil na obdolženca in ga s pestjo udaril v obraz. Obdolženec se je ustrašil, da ga bo oškodovanec še naprej tepel in je začel bežati, oškodovanec pa ga je dohitel in spotaknil. Na tleh ležečega je začel brcati. Brcnil ga je večkrat, pred vsako brco je napravil korak ali dva nazaj in obdolženca brcnil nekako z zaletom. Med brcanjem je obdolženec nekoliko skrčen ležal na desnem boku. Obdolženec je v tem položaju iz zunanjega žepa jakne potegnil zložljiv nož, ga odprl in ga držal pred seboj, obrnjenega počez. Približno istočasno se je pričel tudi pobirati. V trenutku, ko je bil obdolženec nekako v čepečem položaju, nož pa držal z desno roko, se je oškodovanec zaletel proti obdolžencu. Ta je nož sunil v predel trebuha oškodovanca. Oškodovanec je bil z vbodom hudo telesno poškodovan. Napadeni = obdolženec Hipoteza kaznivosti: 123/I – Huda telesna poškodba Silobran, da ali ne? Možnost A  PREKORAČENI SILOBRAN – tudi sodišče je reklo, da je meje silobrana prekoračil. Možnost B  SILOBRAN – če se ne bi branil z nožem, bi lahko utrpel zelo hude telesne poškodbe.  Komentar na obrazložitev sodišča: Obramba ne more biti hkrati neizogibno potrebna in pretirana! Obrazložitev sodišča ni ok. Če rečemo, da gre za prekoračen silobran rečeš, da je bila obramba preveč intenzivna. V tem primeru je potrebno v obrazložitvi povedati, kaj bi bilo manj intenzivno in bi bila obramba še uspešna.  Napadenemu, se ni potrebno pustit zbrcati do smrti ali hudih telesnih poškodb. Obtoženec je obrambo lepo stopnjeval, najprej se je hotel umakniti, itd, šele na koncu je potegnil nož.  Kadar je nekdo golorok in se nekdo proti njemu brani z orožjem, ga mora ta najprej opozoriti, seveda če okoliščine to dopuščajo. Tu ne vemo, če so okoliščine to dopuščale.  Zdi se, da je bilo v tem primeru od napadanega zahtevano preveč, (moral naj bi še paziti kako bo uporabil nož v dani situaciji). Tu bi se vsekakor dalo zagovarjati silobran.

Pridemo pa v obeh primerih do kazni nič.  Če rečemo, da je silobran, se izreče oprostilno sodbo.  Če pa rečemo, da je prekoračen silobran, pa je sodba obsodilna, ampak se v takem primeru kazen odpusti. Razlika je torej bolj kot ne simbolična.

54


Jure Švigelj


PRIVOLITEV Privolitev- institut, ki pod določenimi pogoji izključuje protipravnost. Življenjski primer: Nek inžinir je imel življenjsko željo, da bi nekega dne pojedel človeka. Osebo, ki bi se žrtvovala, je iskal preko spletnih oglasov Čez čas se je javil neki moški iz Nemčije, ki pa je imel življenjsko željo, da bi ga nekdo pojedel. Mož je prišel iz Nemčije z vlakom. Po nekaj skupnih srečanjih, ga je prvi mož pojedel. Vsa zadevo pa je tudi posnel (dobro za dokazovanje). 

Ali je zadeva kazensko-pravno relevantna? DA.



Ali ima privolitev kakšen učinek?

Ker življenje ni povsem disponibilna dobrina, ne moremo privoliti v to, da nas nekdo ubije.  Prišlo je do pravne kvalifikacije: UBOJ NA ZAHTEVO, ki predvideva največ 8 let zapora. Uboj na zahtevo se razlikuje od UMORA v tem, da je za umor predpisana dosmrtna kazen. Zaradi zelo majhne kazni, je prišlo do zgražanja javnosti in do pritožbe na Vrhovno sodišče.  Vrhovno sodišče je vzelo privolitev pod drobnogled in ugotovilo sledeče: veljavne privolitve ni, saj je privolitev NI BILA RAZUMNA. Neprištevni ne more dati izjave, zato je pravno kvalifikacijo(umor na zahtevo) spremenilo v UMOR. O prištevnosti storilca VEDNO odločajo v konkretnem primeru. To, da je oseba izrazila željo, da jo nekdo umori, nikakor še ne pomeni, da je neprištevna  neprištevnost je potrebno ugotoviti v konkretnem primeru.  Če bi sodišče, za vsakega, ki je privolil v lastno usmrtitev reklo, da je neprišteven, bi šlo vedno za KD UMORA in ne bi pravne kvalifikacije uboja na zahtevo več potrebovali. Praktikum str. 60 / 23. 21-letni A se je zaljubil in začel hoditi s še ne 15-letno B. Imela sta tudi spolne odnose. A-ja so obtožili za kaznivo dejanje po prvem odstavku 173. člena KZ-1 (spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let). A se je v postopku zagovarjal, da ne razume s čim naj bi bil storil kaznivo dejanje, saj sta z B fajnt in dekle in sta imela spolne odnose sporazumno. To je potrdila tudi B, ki je povedala tudi to, da je spolne odnose fantu predlagala ona in je fant k temu ni nagovarjal ali celo silil. 173/ I KZ-1: Spolni napad na osebo mlajšo od 15 let Veljavnost privolitve temelji na privolitveni sposobnosti. KZ ne postavlja meje za privolitveno sposobnost, saj bi bilo to zelo neživljenjsko.(npr. prodajalec revij po domov, odgovarja za KD neupravičenega vstopa v stanovanje, kljub temu, da mu je 10-letni otrok to dovolil). 

55


Jure Švigelj

Kdaj je človek dovolj star, da je sposoben RAZUMNE PRIVOLITVE, se odloča v konkretnih primerih. -

Spolna avtonomija pa je disponibilna dobrina, s katero lahko oseba razpolaga, če je privolitveno sposobna. (gre za eno od redkih izjem od pravila, da se starost, ko oseba postane privolitveno sposobna presoja v redkih primerih).  Zakon je v tem primeru določil, da oseba postane privolitveno sposobna z dopolnjenim 15. letom.

ODG: Storilec odgovarja za KD iz 173./I člena, saj privolitev mladoletnice, ki še ni dopolnila 15 let nima učinka (ni kazenskopravno relevantna). Praktikum, str. 62 / 31. Petinosemdesetletna bolnica, ki je že več mesecev hudo trpela v bolnišnici, je prosila starejšo medicinsko sestro, s katero se je dobro razumela, naj ji pripravi napitek, ki bo končal njeno trpljenje. Medicinska sestra je njeni prošnji ustregla. Bolnica je popila napitek in mirno umrla. Hipoteze kaznivosti: 115./ I – uboj 116./ I – umor 120./I, V – napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru Umor ‡ uboj!! Pri uboju morajo biti podane kvalifikatorne okoliščine, ki delajo umor še hujši.

Ker je medicinska sestra napitek samo pripravila, ženska pa je ta napitek popila sama, ugotovimo, da TO NI UBOJ, NITI ni UMOR.  Za umor/uboj bi šlo, če mi medicinska sestra pripravila napitek in rekla: »Gospa, izvolite zdravila.« Ugotovimo, da gre za člen 120./ I, V.  Gre za KD, kljub tem privolitvi in napeljevanju bolne gospe. Zakonodajalec nikakor ni šel tako daleč, da bi v takih primerih izključil, kaznivost, saj bi s tem povzročil številne zlorabe. 120./I – Temeljna oblika KD. 120./V – Ta odstavek se ne sklicuje na prvega(I.), zato lahko prvega v celoti odmislimo in razglasimo rešitev: Gre za KD po 120./V. 120./ V  Zakon predvideva do 3 leta zapora. (Kadar minimum ni izrecno opredeljen, pomeni da velja splošni zaporni minimum – 15dni.) !! Pri odmerjanju sankcij, privilegegirano obliko KD nikoli ne kombiniramo s kakšno drugo obliko istega KD.

Praktikum, str. 63/ 34. Zdravnik travmatolog je sprejel na zdravljenje hudo poškodovanega nezavestnega motorista. Čeprav ni imel njegove privolitve, je opravil več zahtevnih operacij, da mu je rešil življenje. Operacija = gre za zelo hud, invaziven poseg v telo  KD hude telesne poškodbe

56


Jure Švigelj

Hipoteze kaznivosti: 123./I. - KD hude telesne poškodbe iz naklepa Zdravniki VEDNO potrebujemo za operativne posege privoljenje svojega pacienta! Kot izjema od tega pravila, pa so se v kazenskem pravu oblikovala pravila, ki so pomembnejša in specialnejša  merila DOMNEVANE PRIVOLITVE.

Pogoji za domnevano privolitev: 1. Dobrina mora biti disponibilna. 2. Ali je bilo mogoče privolitev oškodovanca vsaj domnevati? 

Tega se ne sme presojati v splošnem(kako bi se razumen človek odloči), ampak je potrebno nujno presojanje v konkretnem primeru (npr. samomorilec pusti pri sebi listek, na katerem piše: ne me reševat!). Praktikum, str. 64 / 37. + 38. 37. A je živel v bloku. S sodedom B-jem sta bila velika prijatelja in sta se redno obiskovala. V času dopusta sta drug drugemu zaupala tudi ključ stanovanja, da bi lahko sosed zalil rože in preveril, ali je vse v redu, ali po potrebi vstopil v stanovanje in ukrenil, kar je potrebno, da se odvrne škoda. Ko je sosed B nekoč odšel na vikend, je v njegovem stanovanju počila cev, tako da je začela voda zamakati spodnjemu sosedu. Ker A tokrat ni imel ključa, B pa ni bil dosegljiv, je A vdrl v njegovo stanovanje in zaprl glavni ventil. Eden od sosedov, ki ni vedel kaj se dogaja, je poklical policijo in povedal, da nekdo vlamlja v B-jevo stanovanje. Policija, ki je prišla na kraj dogajanja, je A-ja popisala zaradi suma storitve KD kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena KZ-1. Ko se je B vrnil z vikenda in izvedel, kaj se je zgodilo, je izjavil, da je A-ju hvaležen in mu niti na misel ne pride, da bi ga preganjal zaradi vdora v stanovanje. 38. A je živel v bloku. S sosedom, ki je stanoval nad njim, sta bila že več let sprta. Ko je nekoč zgornji sosed odšel na dopust, je v njegovem stanovanju počil ventil in voda je začela zamakati A-ju. Odpadlo je nekaj ometa s stropa in prišlo je do kratkega stika v svetilki na stropu. A je bil prepričan, da je zgornji sosed nalašč naredil poplavo, da bi mu nagajal. Najprej mu je telefoniral, nato pa je šel zvonit na njegova vrata. Ker se nihče ni oglasil, je A poklical gasilce. Gasilce je prosil naj vdrejo in zaprejo vodo. Gasilci so vdrli v stanovanje in zaprli glavni ventil, tako da voda ni več brizgala naokrog. Ko se je zgornji sosed vrnil z dopusta in izvedel, kaj se je zgodilo, je vložil predlog za pregon A-ja zaradi napeljevanja gasilcev k storitvi KD po 141/I KZ-1. Zoper gasilce ni podal predloga za pregon.

37. primer -KD neupravičenega vstopa v stanovanje (141/I) - Predlog za pregon ni podan, zato ni vzroka, da bi se začel postopek zoper storilca. - Če bi šlo za pregon po uradni dolžnosti(ex offo), ta ne bi odgovarjal za KD, saj bi izključili protipravnost na podlagi domnevane privolitve.

38. primer - 141/ I. v zvezi z 37/I. - napeljevanje je uspelo po 37/I (napeljevanje pa ne bi uspelo, če bi gasilci rekli, da ne pridejo). - Imamo predlog za pregon in NI domnevane privolitve. - Domnevana privolitev ima prednost pred skrajno silo, če pa domnevane privlitve ni, pa

57


Jure Švigelj

še vedno pride v poštev SKRAJNA SILA.  Po členu 32/II so podane okoliščine, ki izključujejo kaznivost.

Judikatura, str. 51 / 5. A

B



obdolženec

oškodovanec(zlomljene nosne kosti)

Načeloma štejemo zlome kosti za hudo telesno poškodbo. Slovenska sodišča so pri teh kriterijih zelo stroga, zato štejejo, da zlomi nosnih kosti štejejo za lahko telesno poškodbo. Predpostavljamo:

v našem primeru bom ošteli zlom nosnih kosti za hudo telesno poškodbo.

 A se sklicuje na silobran, ki ga ne bomo upoštevali (ker je pred samim pretepom B-ja pozval, da gresta ven, kjer se bosta stepla). 1) Kadar imamo sporazumni dogovor o pretepu, ni SILOBRANA. Poznamo pa tudi nekaj izjem od tega pravila in sicer: če pride do primerov, ki niso bili predvideni(obdolženec nepričakovano potegne iz žepa nož), se lahko izjemoma sklicujemo silobran. 2) Ali je sporazumni pretep zanimiv z vidika privolitve vanj? NE, A bo obsojen! - Privolitev v pretep ni isto, kot privolitev v konkretno telesno poškodbo. - Ko pride do hudih telesnih poškodb, država ravna paterialistično in prepoveduje, da nekdo veljavno privoli v hudo telesno poškodbo, smrt. Judikatura, str. 51 / 6. MOŠKI Oškodovanec



ŽENSKA obdolženec

V tem primeru sodimo ženski. V primeru ni navedeno, ali gre za lahko ali težko telesno poškodbo. Ker je po moški po vbodu z nožem ženo še naprej tepel, predpostavljamo, da gre za lahko telesno poškodbo. Hipoteza kaznivosti: 122 / I, II, III. (I)- temeljna oblika KD (II) – kvalificirana oblika KD (III) – privilegirana oblika KD

Gre za zelo nenavaden primer, saj imamo v primeru opisane takšne okoliščine, ki ustrezajo tako kvalificirani, kot privilegirani obliki KD. Kaj lahko storimo? Gre za stek kvalificirane in privilegirane oblike, vendar damo prednost privilegirani obliki.  122/III.

Judikatura, str. 51 / 8. Medtem, ko se je storilec trudil ubiti oškodovanca, je nastala huda telesna poškodba.

58


Jure Švigelj

Hipoteze kaznivosti: - 115/ I v zvezi z 34. – poskus umora - 123./I – huda telesna poškodba Poskus umora konzumira hudo telesno poškodbo, zato trdimo, da gre za KD poskusa umora - 115/ I v zvezi z 34. OMEJITEV PRAVICE DO SILOBRANA: tisti, ki je napaden in je pred tem sam napravil situacijo, v kateri je bil napaden NIMA PRAVICE DO SILOBRANA.


Primer izpita: Praktikum 143/14 Navodila za reševanje:  Najprej preberi  Rešuj kronološko, ne po osebah  Zelo važno je na kakšen način je oblikovan odgovor. Cilj je, da se prikupiš popravljalcu, priporočljiv je lepopis. Lista papirja ne ne popiši od roba do roba. Zelo pomembno je tudi odstavčenje.  Kako oblikovati odgovore? Izogibaj se shemam, tabelcam geslom. Piši kot da nekomu razlagaš in pripoveduješ, v smiselnih stavkih.  Ne začni pisati npr. »A je izpolnil zakonske znake ropa..« Ker bo verjetno izpolnil še kakšne druge znake kasneje v zgodbici.  Ko začneš naprej napiši, kaj je A sploh naredil, brez da bi se pravno opredelil do tega.  Ko obravnavaš nek problem greš po vrsti po elementih KD. Če z vzročno zvezo ni težav, tega ni potrebno posebej pisati. Neko vprašanje odpreš šele, ko se v opisu zgodbice pokaže kot sporno. Če si v dvomu ali je nekaj sporno ali ne, je bolje šteti, da je in v izpitu omeniti. V dvomu problem raje izpostavi kot ne.  Zgodbice se razlikujejo po tem, da je pri nekaterih v prvem odstavku jasno napisan podatek o kraju in času, pri nekterih pa ni.  Ne glede na to, ali podatki so ali ne, vedno na začetku analiziraj krajevno in časovno veljavnost. Če ni podatka, daš predpostavko, da se zadeva dogaja po 1.11.2008 in da se na tej podlagi uporabi veljavni kazenski zakonik. Predpostaviš tudi, da se zadeva dogaja na teritoriju RS in da se po teritorialnem načelu uporabi naše pravo.  Vprašanje krajevne in časovne veljavnosti vedno reši po korakih. Najprej napiši kateri čas sploh vzamemo za čas izvršitve KD, omeniš delavnostno teorijo, in kraj izvršitve po ubikvitetni teoriji.

REŠITEV  Napišeš vse kar je potrebno glede kraja in časa izvršitve, ter analiziraš krajevno in časovno veljavnost  Izvršitveno ravnanje, ki ga je potrebno pravno analizirati:  Začnemo z A in B, ki sta se dogovorila in potem po predhodnem dogovoru uklenila in ga ovlekla v stanovanje z namenom prisiliti stanovalce, da bodo dali prostor.

59


Jure Švigelj

 A,B Hipoteza kaznivosti:  Ugrabitev - 134/I. člen  Tu imamo dve osebi, ki sta to dejanje izvršila skupaj, to opredelimo kot sostorilstvo.  Torej gre za 134/I v zvezi z 20/II KZ-1. Vedno ko v izpitu nekoga opredeliš kot sostorilca, pomagača, moraš obrazložiti zakaj: o dogovorila sta se za skupno dejanje o dejanje sta skupaj potem tudi izvršila  Zraven je sodeloval še nek C, sicer mladoletnik. Izvršitveno ravnanje: C razbije šipo in izvabi predsednika hišnega sveta Pravna kvalifikacija oz hipoteza kaznivosti:  Poškodovanje tuje stvari - 220/I. člen  C je tudi pomagač pri ugrabitvi  134/I v zvezi z 38 KZ-1  Napisati je potrebno argument zakaj zgolj pomagač in ne sostorilec:  Pomagač zato, ker ne sodeluje pri sami izvršitvi in k kaznivemu dejanju ne prispeva odločilno, ampak ga samo olajšuje.  Tu se odpre vprašanje steka za C in sicer glede poškodovanja tuje stvari in pomoči pri ugravbitvi. Ali odgovarja za obe KD ali je stek navidezen?  Dva možna odgovora: o Kljub temu, da gre za dve različni pravni dobrini, ki se varujeta, praviloma, če pride pri ugrabitvi do manjših poškodovanj tujih stvari, to INKLUDIRAMO v ugrabitev. Tudi tu je tako, šlo je samo za sredstvo kako ugrabitev izvršiti. o Vendar tudi, če bi vzeli varianto z varstvom različnih dobrin in pravim stekom, ne bi bilo nič narobe, če bi ustrezno obrazložili (varstvo različnih dobrin..)!  Potem imamo še to, da je C ravnal po navodilih A in B. A in B sta dala Cju navodila kako naj jima olajša ugrabitev. Gre za napeljevenje k pomoči pri ugrabitvi (lahko napišeš z besedami). Napeljevanje k pomoči se presoja kot pomoč. Ali naj A in B odgovarjata kot pomoč pri ugrabitvi?  NE, noben ne more odgovarjati za pomoč pri KD, katerega je storilec. Ugrabitev konzumira to pomoč.  Potem, ko je že odvzeta prostost, priskoči še D in prevzame stražo Kvalifikacija ravnanja D:

60


Jure Švigelj

Vprašamo se kakšno vlogo je imel D pri trajajočem KD ugrabitve. Udeleženci se lahko priklučujejo dejanju glavnega storilca, dokler ni dejanje dokončano. Vprašamo se ali je bila ugrabitev dokončana ali ne? 

Trajajoča KD so neka posebnost. Trajajoče KD izgleda kot nek INTERVAL: -



na eni strani imamo točko vzpostavitve protipravnega stanja vmes je vzdrževanje protipravnega stanja na drugi strani je točka, ko protipravno stanje preneha. Trajajoče KD ima dve točki dokončanja:

- FORMALNO DOKONČANJE (to nastopi v trenutku ko je protipravno stanje vzpostavljeno) - MATERIALNO DOKONČANJE (v trenutku ko protipravno stanje preneha). 

Takoj ko je trajajoče KD formalno dokončano (torej ob nastopu protipravnega stanja) nimamo več poskusa, ampak gre za dokončano KD. V vsem tem intervalu, pa velja, da lahko ostali pristopijo k KD.

 D tako lahko sodeluje kot pomagač (naklepno). Če nekdo noče imeti pri dejanju nič, štejemo da dejanja ni imel za svojega, zato ga ne obravnavamo kot sostorilca ampak pomagača.  Akviziter:  Akviziter izskoristi odklenjeno KD, iz njega odnese 80€ - ni vdora, ker ni premagovanja ovir. Zato ne more biti velike tatvine - Lahko pa naredimo stek med: o Kršitev nedotakljivosti stanovanja 141/I in o Navadna tatvina 204/I  vzamemo navadno tatvino kljub temu, da je bila mala vrednost. Mala tatvina ni zato, ker ni imel namena vzeti malo vrednost, ampak je to vzel ker drugega ni našel. 141/II je rezervirana za raziskave. Gre za pravi stek.  B posebej:  B izpusti predsednika:  Prostovoljno lahko človek odstopi samo dokler KD ni formalno dokončano! Torej do vzpostavitve ugrabitve.  Je pa vseeno dobro imeti institut, ki nagradi, če ugrabitelj žrtev izpusti.  Tu pride v poštev 134/III – storilec se lahko kaznuje mileje ali se mu kazen odpusti . Glede na to, da sta bila A in B sta bila sostorilca se lahko vprašamo na koga se raztegne ta privilegij? To se nanaša samo na tistega, pri katerem je razlog za uporabo podan, torej pri B! Pri Aju tega ne moremo uporabiti, ker ga A ni izpustil!  Sin: Potem je tu še intervencija sina. Sin prinori, razbije vrata, vstopi v stanovanje in poškodbuje Bja Hipoteza kaznivosti: - lahka telesna poškodba 122/I - kršitev nedotakljivosti stanovanja - poškodovanje tuje stvari 220/I

61


Jure Švigelj

 Sin je mislil, da rešuje očeta. Tu govorimo o DEJANSKI ZMOTI. Ne gre za zmoto v ožjem pomenu. Ni poznal okoliščin, govorimo o dejanski zmoti v širšem pomenu, govorimo o PUTATIVNEM SILOBRANU. Gre za obrambo zoper protipravni napad.  Če je bil storilec v zmoti iz malomarnosti, lahko odgovarja za KD, če je za njih predvidena odgovornost, če so storjena iz malomarnosti. Potrebno pogledati v zakon ali so ta KD kazniva zaradi malomarnosti. Če v zakonu ni napisano, da je malomarnost kazniva, potem ni kazniva!  Ne glede na to, da nas zgodba napeljuje, da bi se storilec zmoti lahko izognil in je ravnal očitno malomarno, ne odgovarja za nobeno KD, ker ni nobeno KD kaznivo iz malomarnosti!! DOGOVOR ZA KAZNIVO DEJANJE – Tega kaznivega

dejanja v praksi ni. Če se samo dogovoriš pa ne izvršiš, potem se za to itak ne ve. Če pa izvršiš, pa dogovor itak odpade, ker si izvršil.

KRIVDA  Krivda že dolgo ni samo NAKLEP ali MALOMARNOST, ampak ima številne druge sestavine. 24/II. Člen KZ-1 Kriv je storilec, ki je storil (moralo bi biti izvršil) kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom.

KRIVDA (POGOJI ZA KRIVDO)

NAKLEP PRIŠTEVNOST

(direktni/eventuelni) ali

MALOMARNOST (zavestna, nezavestna)

ZAVEST O PROTIPRAVNOSTI

ODSOTNOST RAZLOGOV OPRAVIČJIVOSTI

Da bi nekomu rekli, da je KRIV, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: o Mora biti PRIŠTEVEN. o Mora ravnati NAKLEPNO (bodisi z direktnim bodisi z eventualnim naklepom) ali iz MALOMARNOSTI (zavestna ali nezavestna malomarnost). o Mora biti podana ZAVEST O PROTIPRAVNOSTI (aktualna ali potencialna zavest o protipravnosti) o Ne smejo biti podane okoliščine skrajne sile, ki izključuje krivdo!

62


Jure Švigelj


KRIVDA  Krivda že dolgo ni samo NAKLEP ali MALOMARNOST, ampak ima številne druge sestavine. 24/II. Člen KZ-1 Kriv je storilec, ki je storil (moralo bi biti izvršil) kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom.

KRIVDA (POGOJI ZA KRIVDO)

NAKLEP PRIŠTEVNOST

(direktni/eventuelni) ali

MALOMARNOST (zavestna, nezavestna)

ZAVEST O PROTIPRAVNOSTI

ODSOTNOST RAZLOGOV OPRAVIČJIVOSTI

Da bi nekomu rekli, da je KRIV, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: o Mora biti PRIŠTEVEN. o Mora ravnati NAKLEPNO (bodisi z direktnim bodisi z eventualnim naklepom) ali iz MALOMARNOSTI (zavestna ali nezavestna malomarnost). o Mora biti podana ZAVEST O PROTIPRAVNOSTI (aktualna ali potencialna zavest o protipravnosti) o Ne smejo biti podane okoliščine skrajne sile, ki izključuje krivdo!

KRIVDA – PRIŠTEVNOST  Prištevnosti se posebej ne ugotavlja, prištevnost se predvideva.  Sodišče ugotavlja šele, ko se pokažejo indici, da storilec ni prišteven.  Ne ugotavlja se prištevnosti, ugotavlja se NEprištevnost!  Zakon pove samo kdaj je storilec neprišteven. NEPRIŠTEVNOST – Kumulativno morata biti podana (se pravi izpolnjena oba hkrati): - BIOLOŠKI pogoj - PSIHOLOŠKI pogoj

63


Jure Švigelj

Če sta bila ta dva pogoja ob izvršitvi KD kumulativno podana potem nimamo prištevnosti, sodišče ne more očitati krivde  oprostilna kazen. Praktikum 76/1 A je izvršil kaznivo dejanje umora. V postopku se je zagovarjal, da je bil pred dvema letoma na zdravljenju v bolnišnici za duševne bolezni, od koder je bil odpuščen, čeprav še ni bil popolnoma ozdravljen. Kaj je treba ugotoviti, da bi lahko presodili njegovo prištevnost?  Vprašanje ugotavljanja neprištevnosti se vedno nanaša na trenutek izvršitve KD!  Kadar se pojavi dvom v prištevnost storilca mora sodišče angažirati izvedenca. Temu mora zastaviti ustrezna vprašanja. Ne sme ga vprašati, ali je bil v trenutku KD prišteven ali neprišteven, ker potem bi nanj prenesel odločanje o krivdi in sojenje!  Sodišče se mora pri izvedencu pozanimati o morebitnih bioloških pogojih neprištevnosti in ga vprašati kakšen vpliv je imel ta biološki pogoj (ali bolezen) na storilca v času izvršitve KD.  Sodišče potem samo ugotovi, ali je bil storilec prišteven ali ne! Izvedenec ne more ugotoviti neprištevnosti! 29. člen KZ-1 (1) Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, ni kriv. (2) Ni prišteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti. (3) Storilec kaznivega dejanja, čigar zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja iz prejšnjega odstavka ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, se sme mileje kaznovati. (4) Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje ugotovljena njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje.

(1) Brez prištevnosti krivde ne more biti! (2) Definira neprištevnost! In sicer psihološki pogoj neprištevnosti!  Kot smo že prej rekli, morata biti za ugotovitev neprištevnosti kumulativno izpolnjena dva pogoja. Psihološki in biološki pogoj neprištevnosti. Oba se pa pojavljata v dveh oblikah. Dovolj je, da je izpolnjena pri vsakemu ena. PSIHOLOŠKI POGOJ NEPRIŠTEVNOSTI -

ni mogel razumeti kaj dela

-

se ni mogel obvladovati

BIOLOŠKI POGOJ NEPRIŠTEVNOSTI -

duševna motnja

-

duševna manjvrednost

64


Jure Švigelj

 Za neprištevnost mora biti podan vsaj eden od bioloških pogojev in vsaj eden od psihološkoh pogojev HKRATI! Praktikum 76/2 Obdolženčev zagovornik je povedal, da je obdolženec gluhonemem, da ni hodil v šolo, da je nepismen in da ga je zato treba šteti za neprištevnega ali vsaj zmanjšano prištevnega. Kaj mora sodišče ugotoviti, da bi lahko rešilo vprašanje o obdolženčevi prištevnosti?  Nepismenost, neobiskovanje šol lahko v končnem efektu pripelje do duševne manjrazvitosti. V tem primeru bi potencialno lahko šlo za neprištevnost, ali za bistveno zmanjšano prištevnost.  Sodišče mora raziskati in vprašati izvedenca ali lahko govorimo o potencialni duševni manjrazvitosti in kakšne učinke je imela na obdolženca glede obvladovanja samega sebe. Praktikum 76/3 Storilec je v stanju, ko je bil zaradi alkoholiziranosti, ki si jo je sam povzročil bistveno zmanjšano prišteven, storil – kar že večkrat poprej – kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Državni tožilec ga je obtožil za to kaznivo dejanje, pri tem pa se je postavil na stališče, da je storilec odgovoren v skladu z določili o actiones libera in causa (četrti odstavek 29. člena KZ1) Kako bi odgovorili tožilcu kot zagovornik obtoženca? Predpostavka: Obdolžen za nadaljevano KD poškodovanja tuje stvari, bistveno zmanjšano prišteven.  Tožilec dela napako v svojo škodo. Tožilec skuša z institutom actio libera in causa vzpostaviti odgovornost, kjer je itak že podana.  institut actio libera in causa je namenjen vzpostavljanju odgovornosti pri neprištevnosti, ne pri bistveno zmanjšani prištevnosti!  »Bi moral in mogel vedeti« pri poškodovanju tuje stvari meri na malomarnost, ki ni kazniva v tem primeru. Storilec, ki je zmanjšano prišteven je kriv in kot rečeno uporaba instituta actio libera in causa ni potrebna.  V teoriji pa obstaja stališče: pri bistveno zmanjšano prištevnem storilcu ima sodišče možnost fakultativne omilitve kazni. Če se je storilec v tako stanje spravil sam (z uporabo alkohola) pa ta omilitev odpade po analogiji z insitutom actio libera in causa. To stališče je sporno. Vendar tudi brez tega ima sodišče prosto presojo, brez da bi iskalo kakšne vzporednice z institutom actio libera in causa  ODGOVOR: Bistveno zmanjšano prišteven storilec je kriv, če sodišče hoče mu lahko kazen omili. Praktikum 76/4 A je bil v kazenskem postopku zaradi več kaznivih dejanja nasilnišva in hudih ter posebno hudih telesnih poškodb.Zaradi izredne grobosti in izživljanja pri storjenih KD je sodnik podvomil o duševnem zdravju obdolženca in odredil psihiatrični pregled. Izvedenec psihiater, ki je A-ja pregledal, je ugotovil, da pri A-ju ne gre za nobeno duševno bolezen, pač pa je A izrazito sociopatska osebnost, za katero je načilno agresivno in neobvladano ravnanje. Na vprašanje sodišča kaj pomeni sociopatska osebnost, je izvedenec odgovoril, da gre za osebo,

65


Jure Švigelj

ki sicer ni duševno bolna, vendar pa trpi zaradi trajne in hude duševne motenosti, zaradi katere tudi ne more obvladovati svojega ravnanja. Na podlagi takšnega izvida in mnenja izvedenca psihiatra je sodišče prišlo do zaključka, da je bil storilec v času storitve kaznivih dejanj neprišteven in mu izreklo oprostilno sodbo.  V takih primerih je sodišče dodalo dodaten biološki pogoj – druga huda in trajna duševna motenost. Ta biološki pogoj je v KZ-1 ohranjen le še kot pogoj za bistveno zmanjšano prištevnost, ne more biti pa več kot pogoj za neprištevnost! Ali je ta oprostilna sodba pravilna ali napačna?  Odvisno od tega kdaj je bilo to dejanje izvršeno. Če je bilo dejanje izvršeno do 1.11.2008 potem je sodba pravilna, uporabi se stari zakon, novi ni milejši  Če je bilo pa dejanje izvršeno po 1.11.2008, uporabimo novi KZ-1, nimamo ustrezne biološke podlage, da bi ga šteli za neprištevnega!  BISTVO: Po novem razne sociopatije in sociološke motenosti niso predivene kot razlog za neprištevnost ampak zgolj za bistveno zmanjšano prištevnost. Praktikum 77/5 A je nekega dne nabrusil svoj nož, ki je imel 10 cm dolgo rezilo. Pričakoval je namreč spor s fanti iz sosednje vasi. Tako oborožen je zvečer pil na veselici brez vsake mere in se popolnoma opil, čeprav ga je brat opozoril, naj pazi nase, da ne bi prišlo do kakšnih težav. Malo pozneje je res prišlo do prepira med A-jem in B-jem, ki je bil iz sosednje vasi. Med prepirom je A zabodel B-ja z nožem do smrti.  Hipoteza kaznivosti: 115/I – Uboj Ali je opitost lahko podlaga neprištevnost? Ali je kakšen biološki pogoj za neprištevnost?  Človek, ki je pijan je takrat duševno moten - gre za biološki pogoj duševne motnje. Opitosti sicer redko dosežejo take stopnje, da sploh ne bi mogel razumeti kaj dela, pa bil še sposoben za ravnanje. Zaradi opitosti je velikokrat večkrat namesto neprištevnosti ugotovljena bistveno zmanjšana prištevnost.  Bistvo: Neprištevnost zaradi alhkohola je zelo redka, ni pa izključena!  Prepostavka: Ta popolna opitost je bila na ravni neprištevnosti – NEPRIŠTEVEN  Uporabimo ACTIO LIBERA IN CAUSA - Insitut, ki lahko vprašanje storilčeve krivde pomakne v času nazaj. ACTIO LIBERA IN CAUSA

-

konstrukt, da bi se lahko rešilo situacijo, ko se nekdo sam spravi v stanje neprištevnosti in v tem stanju izvrši KD.

-

če imamo storilca, ki si je krivdno nesposobnost povzročil sam, se preveri kakšna je bila njegova krivda, ko je bil še prišteven in če je bila krivda podana, potem odgovarja

Vzamemo časovni poltrak: ---------------A pije kot nor (prišteven)---------vmes 2 uri---------A ubije B (neprišteven)-------------

66


Jure Švigelj

 Vprašati se moramo, če je bila krivda podana še v času, ko je bil storilec prišteven.  Tu imamo potem 2 (oz 4 možnosti) 1. naklepna actio libera in causa – storilec v času ko je bil prišteven že ozoblikoval naklep, da bo storil KD (naklepni ali eventualni) 2. malomarna actio libera in causa – storilec ni izoblikoval naklepa, mu je pa mogoče očitati, da je bila pri njem podana vsaj malomarnost (zavestna ali nezavestna)do tega konkretnega KD!  Za predhodni naklep ni potrebno, da storilec že točno planira kam ga bo zabodel, ali da točno izbere žrtev, mora pa izoblikovati naklep do konkretnega KD! –

nosim nož za to da bom nekoga ubil (direktni naklep)

–

nosim nož za to, da če bo tako naneslo, tudi koga ubil, če bo potrebno (eventualni naklep)

 Postavi se dilema je ali mu očitati naklepni uboj, ali spremeniti hipotezo v povzročitev smrti iz malomarnosti.  Iz podatkov je bližje malomarna libera in causa, lahko pa bi šlo tudi za eventuelni naklep. Ampak tu je premalo podatkov, da bi se lahko to sklepalo.  Ambrožu ostaja dvom do naklepa, po načelu in dubio pro reo bolj zagovarja malomarnost!  IZPIT: če bi bilo to na izpitu, je potrebno, ker je podatkov malo, prepoznati problem in obrazložiti dilemo (naklep ali malomarnost), in zakaj bi se lahko nagnili k enemu in drugemu. Praktikum 78/7 Obtoženi A se je v gostilni hudo opil, v pijanem stanju tam razgrajal in se prepiral z drugimi gosti. Posebno agresiven je bil do B-ja, katerega je najprej ozmerjal, nato pa ga je udaril po glavi s steklenico in ga hudo telesno poškodoval. A se je že pred tem večkrat opijal po gostilnah in je bil v takšnem stanju napadalen do drugih. Ob eni izmed takšnih priložnosti je razbil ogledalo v gostilni, enkrat pa je z nožem grozil sosedu, s katerim je bil sprt. Predpostavka: opije se do neprištevnosti, zato da lahko uporabimo actio libera in causa  Hipoteza kaznivosti: o Huda telesna poškoba – 123/I o Razžalitev – 158/I  za razžalitev je sicer potrebna zasebna tožba, vprašanje, če bi B preganjal.. Vendar so to procesne predpostavke, ki nas ne zanimajo, na ravni hipoteze lahko izpostavimo obe KD.  Ali je možna vzpostavitev krivde z actio libera in causa?  Institut ALIC je potrebno uporavbljati za vsako KD posebej, iti od dejanja do dejanja in presoditi. 1. razžalitev – odgovornosti ni mogoče izpostaviti, ni nobenih indicev za njegov naklep dokler je bil prišteven, o malomarnosti bi se lahko pogovarjali, vendar malomarna razžalitev ne obstaja, zato tudi če bi se malomarnost dokazala pri tem KD ne bi bil odgovoren. 2. Huda telesna poškodba – ni indicev za naklep, pride pa v poštev malomarnost.

67


Jure Švigelj

 Podatki kej je počel prej, nam pomagajo pri določitvi nezavesne malomarnosti. S to pomočjo lahko argumentiramo nezavestno malomarnost, v času ko je bil še trezen. To zahteva prekvalifikacijo hipoteze in sicer, naklepno hudo telesno poškodbo spremenimo v hipotezo malomarne hude telesne poškodbe, to je 123/III v zvezi 29/IV (ne 123/I), za katero odgovarja v zvezi s pravili o actio libera in causa 29/IV!  Sama ugotovitev, da je v pijanem stanju že izvrševal KD ni dovolj za uporabo instituta actio libera in causa. Pomagati si je potrebno z izvrševanjem istih ali istovrstnih KD. Pogledati je torej potrebno, če je storilec izvršil kakšno tako ali podobno KD, in ne ali je na splošno storil kakšno KD.  Tu lahko to naredimo, ker je že bil nasilen do gostov prej. Če bi pa povzročil prometno nesrečo, pa to ne bi šlo. Praktikum 78/9 Neko sodišče navaja v izreku in v obrazložitvi sodbe, da je obdolženec storil KD v stanju popolne pijanosti, in od tod izvaja, da je bil storilec v neprištevnem stanju, ki si ga je sam povzročil z uporabo alkohola, pri tem pa je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da v takšnem stanju lahko stori kaznivo dejanje. Bistvo: Ta očitek, da bi se moral in mogel zavedati, je potrebno konkretizirat in ga navezat na konkretna KD, ki jih je storilec izvršil v času neprištevnosti! Opozorilo tehnične narave: Stari zakon je prosebej obravnaval prištevnost in krivdo pod nadpomenko kazenska odgovornost. Novi zakon pa tega ne obravnava ločeno, prištevnost obravnava pri krivdi in ne več obojega skupaj kot kazenska odgovornost – praktikuma sta delana po starem.

Judikatura 75/1  Hipoteza kaznivosti: 2 x 115/I v zvezi s 34 KZ-1

(2x poskus uboja)

 Biološka podlaga in psihološki pogoji so na ravni bistveno zmanjšane prištevnosti.  Obramba: Oba KD sta bila izvrštena v spanju – sodišče reklo, da za repetiranje in streljanje naj bi bil potreben tak napor, da ni mogoče izvršiti tega KD v spanju Kako pa je s KD izvršenimi v spanju? (99% so to KD v cestnem prometu)  Bili so predlogi, da bi se to reševalo s pomočjo instituta actio libera in causa. Ta ni primeren, ker je ta institut namenjen za neprištevne storilce. Ko pa spiš pa nisi neprišteven. Spanje ni neprištevnost – ta institut ne pride v poštev.  SKLEP: gibi v spanju niso ravnanje v kazenskopravnem smislu. To pa kljub temu ne pomeni, da tisti, ki v spanju povzroči prometno nesrečo, ne odgovarja. Taka oseba odgovarja, saj je bila kršitev podana, že ko je storilec sedel v avto in nadaljeval vožnjo kljub veliki utrujenosti  Kršitev CPP je že v času budnosti in to zadošča za vzpostavitev odgovornosti

68


Jure Švigelj

 SKLEP ZA IZHODIŠČNI PRIMER: Storilec odgovarja za dva (2) poskusa umora v pravem realnem steku in je kljub bistveno zmanjšani prištevnosti odgovoren. Sodišče mu kazen lahko omili.


KRIVDA -

prištevnost  oblike krivde (naklep in malomarnost)

ZAVEST  -------------VOLJA  NOCE

VE



PREDVIDI KOT MOZNO

NE PREDVIDI

Zavestna malomarnost

Nezavestna malomarnost

SE SPRIJAZNI

Direktni naklep 2. stopnje

Eventualni naklep



HOCE

Direktni naklepo 1. stopnje

Direktni naklep



1. primer Nekoč so denar pošiljali kar v kuvertah, čeprav bi morali to početi preko poštnih nakazil. Poštar je to vedel, zato je odpiral tuja pisma in ven jemal denar. Šlo je za KD tatvine, ki pa je bila v navideznem steku s KD kršenja tajnosti občil (139. člen/II). Zanima nas, kakšna oblika krivde pride v poštev pri izvrševanju KD kršenja tajnosti občil?  Storilec točno ve, da bo moral izvršiti to dejanje in kljub temu, da mu je zoperno, gre za direktni naklep. Učbeniški primer: uboj varnostnika, ker mu je bil v napoto pri njegovem zmišljenem KD. Kljub temu, da mu je neprijetno, zoperno, ve, da je to neposreden pogoj. 1. stopnje (veliko mu je do posledice) DIREKTNI NAKLEP 2. stopnje

(misel na posledico mu je zoperna, vendar pa z gotovostjo ve, da bo to izvršil)

Naš zakon teh stopenj ne pozna, vendar pa to ni ovira, da sodišče pri razsojanju ne bi omenilo stopnje naklepa, ki jo je pri določenem storilcu ugotovilo.

69


Jure Švigelj

2. primer V nekem lokalu je nekega večera storilec zganjal hrup in dvigoval prah med strankami (delal je galamo). Natakar ga želi na vsak način umiriti, ta pa se močno razburi. Odide domov, čez čas pa se vrne v lokal z ročno bombo. Bombo je razneslo, pri tem pa je 1 oseba umrla, 11 oseb je dobilo hude telesne poškodbe, 6 ljudi pa je ostalo celih. Med begom pred policisti je hotel odvreči še eno bombo, tik pred tem pa ga je policist ustrelil v prst na roki, zato mu je bomba padla z rok. POGOSTA napaka študentov: Povzročitev splošne nevarnosti je napačna pravna kvalifikacija. Storilec bombo ni imel namena ljudi samo ogrožati, ampak lahko trdimo, da je imel najmanj eventualni naklep glede smrti vseh oseb v lokalu, v kar je tudi pristal. Pri pravni kvalifikaciji moramo narediti stek, ker gre za 18 oseb. - 1 oseba je ubita  dokončano KD umora/uboja (če je bomba grozovito sredstvo) - 17 oseb  poskus uboja/umora 3. primer Policist želi preprečiti pobeg storilca z avtomobilom, zato se postavi pred njegov avto. Ko se storilec zažene proti njemu, policist v zadnjem trenutku odskoči. -

Pravna kvalifikacija: preprečitev uradnega dejanja + poskus uboja/umora

 Storilec se zanaša na to, da bo policist odskočil, da prepovedana posledica ne bo nastala. Svoje pričakovanje utemeljuje s tem, da je policist za take primere šolan, in da se mora znati v zadnjem trenutku umakniti.  To pričakovanje lahko rečemo da je realno, zato gre tu za zavestno malomarnost, naklepa ni, zato tudi poskus tega KD ni možen.  Če policist ne odskoči, naredimo stek z povzročitvijo smrti iz malomarnosti.

Judikatura, str. 84/ 1  127. člen/ I  To kaznivo dejanje inkriminira tudi za seganje po palici.  123/ I v zvezi z 34/I KZ-1 Sedaj se je treba odločiti o steku. Po načelu subsidiarnosti odgovornost za seganje po palici odpade. V opisu primera imamo podana različna dejanska stanja, mi pa jih bomo obdelali vsakega zase.  Če je samo zagrabil palico in zamahnil tako, da ga ne bi zadel(ker ga tudi ni hotel)- 127/I

70


Jure Švigelj

 Če je zamahnil tako, da bo oškodovanca zadel, bo odgovarjal za hude telesne poškodbe, ki so v steku s KD seganja po palici. Da smo sploh lahko našli pravo pravno kvalifikacijo, smo nujno morlai ugotoviti, kaj je bilo v storilčevem naklepu.  Da bi izbrali pravo pravno kvalifikacijo, smo se že v okviru BIT-a KD mogli seznaniti z vsebino storilčevega naklepa. Ta primer nas uči, da se moramo v primerih z naklepom ukvarjati 2× : 1) V okviru 1. elementa splošnega pojma KD 2) V okviru krivde  To imenujemo DVOJNI POLOŽAJ NAKLEPA. Judikatura, str. 87/ 2 V opisu primera si dejanske okoliščine nasprotujejo, zato bomo mi obdelali obe možnosti: 1) Lisice je prežagal Naklepa protipravne prilastitve ni bilo. Njegov namen je bil samo to, da se lisic znebi z njegovega avta. Ker je lisice prežagal  poškodovanje tuje stvari 220/I 2) Lisice je vrnil nepoškodovane Sodišče meni, da gre v tem primeru za tatvino(ni treba, da si stvar prilastiš, imeti je treba le namen protipravne prilastitve).  Tega pa ne moremo dokazati. Hipoteza male tatvine zaradi tega odpade. Sedaj pa moramo najti nove alternative, nove pravne kvalifikacije, ki bi ustrezale našemu opisanemu dejanskemu stanju. a) Samovoljnost (310. člen) ... vzame pravico, za katero misli, da mu pripada... 

Odpade. b) Odstranitev ali oškodovanje uradnega pečata ali znamenja .... da zavaruje predmet / uradno znamenje 

Lisice Beseda »zavaruje« nam ne ustreza popolnoma. Ta pravna kvalifikacija bi prišla v poštev samo ob uporabi neke široke razlage, sicer pa ne. Če si na izpitu v dilemi, je bolje uporabiti restriktivno razlago. To sicer povzroči, da moramo storilca oprostiti, vendar pa s tem zavarujemo garantno funkcijo kazenskega prava. Naš odgovor: Storilcu bi v primeru, če bi lisice vrnil nepoškodovane, izrekli oprostilno sodbo.

71


Jure Švigelj

IZPIT!! Če v KZ ne najdeš primernega KD, ki bi se prilegal opisu dejanskega stanja, potem uporabimo za storica 2. člen KZ-1 . Judikatura, str. 93/ 6 Sprva mladoletnik zahteva za predmet 600 mark(= 300eur), kasneje pa se dogovorita za 20 eur.  Kako je z obdolžencem kot pomočnikom mladoletnika? Obdolženec je mladoletniku pomagal s tem, da mu je plačal za ukredeno stvar. -

Pomagač se mora storilcu pridružiti dokler KD ni izvršeno, tukaj pa se mu je šele po tem, ko je bilo KD že dokončano. Pomagač (ali celo napeljevalec) bi lahko bil, če bi bila pomoč obljubljena vnaprej.

V našem primeru gre za: - pomoč po dokončanem KD - prikrivanje Težave pa se nam pojavijo pri oblikah krivde.

(s primerom nadaljujemo prihodnjič)


Hipoteza kaznivosti: 217. člen/III

(veže se lahko na II ali na I – ugotoviti moramo za katero kombinacijo gre)

Obdolženec se bo zagovarjal, da ni vedel, da je bila pištola ukradena, niti je posebnega zgodovinskega pomena. Obremenilni dokazi: - prodajalca o izvoru pištole ni vprašal - skokovito znižanje cene se mu ni zdelo prav nič čudno - vpleten je bil že v kar nekaj KD prikrivanja Sodišče ugotovi, da naklepa ni bilo, bi pa moral in mogel vedeti, da je ta stvar pridobljena s KD. Obdolženec se zagovarja, da ne pozna 25. člena, vendar pa sodna praksa meni, da za naklep zadošča že, da se laično zavedanje, da ima opravka z zgodovinsko zadevo. - Pištola je imela tudi inventarno številko, zato bi se lahko trdilo, da je vedel, da ima stvar pomembno zgodovinsko vrednost. Praktikum str. 60 / 23. 21-letni A se je zaljubil in začel hoditi s še ne 15-letno B. Imela sta tudi spolne odnose. A-ja so obtožili za kaznivo dejanje po prvem odstavku 173. člena KZ-1 (spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let). A se je v postopku zagovarjal, da ne razume s čim naj bi bil storil kaznivo dejanje, saj sta z B fajnt in dekle in sta imela spolne odnose sporazumno. To je potrdila tudi B, ki je povedala tudi to, da je spolne odnose fantu predlagala ona in je fant k temu ni nagovarjal ali celo silil.

72


Jure Švigelj

Pravna kvalifikacija: 123/I V tem primeru bodo našo pozornost pritegnili zapleti glede krivde: naklep, zavestna malomarnost,... Preden se začnemo ukvarjati z krivdo, se moramo vrniti nekja korakov nazaj.  KD, kvalificirano s hujšo posledico: v 123/II je hujša telesna poškodba smrt, zato ta možnost ne pride v poštev!!  Institut hujše posledice mora biti v zakonu predviden. Npr: A vlomi v trgovino. Med vlomom pride tudi do požara. Pri KD tatvine ni predvidena kot hujša posledica požar, zato požar ne moremo šteti za hujšo posledico!!!  Na ravni biti inkriminacije se moramo posvetiti vzroćni zvezi. Če ugotovimo, da vzročne zveze ni, nas krivda ne zanima. Obstoj vzročne zveze v našem primeru potrjujejo: - teorija ekvivalence (vsi vzroki so enako pomembni)  - objektivna pripisljivost  - teorija adekvatne vzročnosti   protipravnost   Krivda: - prištevnost  - krivdne oblike Naklepa storilca, da bi gospe povzročil hudo telesno poškodbo, ni mogoče predvideti. Prav tako odpade tudi eventualni naklep (topi konec vil). Če naklepa storilca ni, to ne pomeni še nič. To stališče zagovarja domneva nedolžnosti. Malomarnost je treba dokazovati in ne samo domnevati. Malomarnost – kršitev potrebne skrbnosti tu pa se nam pojavi vprašanje, katere skrbnosti? Standard skrbnosti določimo v konkretnem primeru. Merila skrbnosti moramo nujno konkretizirati: - Objektivna dolžnost ravnanja: kakšna skrbnost se pričakuje na določenem področju od posameznika. - Subjektivna dolžnost ravnanja: ali bi storilec glede na svoje osebnostne lastnosti predvideval nevarnost in jo ustrezno preprečil. Zadnji odstavek: moral bi se zavedati, da je šlo za starejšo gospo širše rasti. RANG LISTA KRIVDE 1) direktni naklep 2) eventualni naklep 3) zavestna malomarnost 4) nezavestna malomarnost Zavestna malomarnost ni nujno hujša oblika krivde kot pa nezavestna malomarnost. Storilec je bil pri zavestni malomarnosti previden, a ne dovolj, pri nezavestni malomarnosti pa imamo

73


Jure Švigelj

opravka s takimi ignorati, ki se nevarnosti in protipravnosti njegovega ravnanja sploh ne zaveda. 1. PRIMER: 2 osebi sredi noči potiskata neosvetljen kombi. V tem pa pripelje po cesti avto. Voznik se skuša izogniti trčenju tako, da volan prvič zmanevrira v levo, drugič pa v desno, pri tem pa se kombi prevrne. Sopotnik v kombiju umre. Za volan je sedel mlad, neizkušen šofer. Sodišče je organiziralo izvedenca: - objektivno gledano, bi se od njega pričakovalo bolj zanesljivo manevriranje - subjektivno: malomarnosti mu ni mogoče očitati zaradi njegovih skromnih izkušenj, čeprav bi nek izkušen voznik prevračanje lahko preprečil s spretnejšo vožnjo  OD NIKOGAR NI MOGOČE ZAHTEVATI VEČ, KOT OSEBNO ZMORE.

2. PRIMER: Nekega dne se odloči ženska, ki še ni nikoli sedela za volanom, kaj šele vozila, da se bo vsedla v avto in poskusila popeljati po bližnji okolici. Kmalu zatem je na prehodu za pešce zbila neko osebo. Ta primer bomo rešili s teorijo prevzema, po kateri je ženska kriva, saj se je lotila dejavnosti, ki je ne obvlada. Praktikum str. 84 / 15. Zdravnik je dal bolniku napačno zdravilo, zaradi česar se je njegovo zdravje poslabšalo. Ugotovljeno je bilo, da je bilo zdravilo, ki ga je uporabil, enake barve, v enakih ampulah in precej podobnih zavojčkih kot pravo zdravilo, ki bi ga bil moral dati, kakor tudi, da je z zavojčka odpadla etiketa z imenom zdravila. Pravna kvalifikacija: 179. člen – malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti  Če smo pikolovski: v primeru piše, da se osebi »zdravje poslabša«, medtem ko v tem členu piše »bistveno poslabša zdravje«. Torej lahko rečemo, da zakonski znaki niso izpolnjeni in zdravniku ne moremo nič očitati.  Mi pa bomo sedaj dodali predpostavko: bistveno poslabša zdravje. Zdravnik je bil v zmoti glede tega, kakšno zdravilo je dal pacientu, zato nikakor ni šlo za naklep. Če bi to storil iz naklepa, bi šlo za (poskus) uboja/ (poskus) hude telesne poškodbe. Praktikum str. 84 / 18. V kopalnici stanovanja je montersko podjetje montiralo plinski bojler. Delo je pregledala strokovna komisija in ni dala nobenih pripomb. A je kot najemnik oddal del stanovanja v podnajem. B, podnajemnik, pa se je pri kopanju zastrupil z ogljikovim monoksidom, ker bojler ni bil pravilno priključen na dimnik in je strupeni plin ostajal v kopalnici. A je bil obtožen za povzročitev smrti iz malomarnosti.  Primer je dober za ponazoritev: KONKURENCE ODGOVORNOSTI STROKOVNJAK - LAIK Odgovornost najemodajalca – laik kot je lastnik stanovanja, se lahko zanaša na mnenje strokovne komisije.

74


Jure Švigelj

 To pravilo lahko pride v poštev, dokler nima indicev za napačno mnenje strokovnjaka. Laiku vse do tega trenutka, ni treba dvomiti v mnenje strokovnjakov. Z vidika lastnika stanovanja ni šlo za kazenskopravno relevantno dejanje, saj pri lastniku stanovanja ni obstajala dolžnost preverjanja mnenja strokovne komisije. Zgoraj opisani primer bomo sedaj obdelali bolj podrobno, ker se pri študentih pojavljajo številni pomisleki. × monter × uslužebenec plinarne × najemnik × lastnik stanovanja - Instalacija bojlerja ne more biti KD iz 315. člena (povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti), zato nam ostane samo še ena ustrezna inkriminacija – 118. člen – povzročitev smrti iz malomarnosti. MONTER ----------------------|------------------------------------------------- SMRT 

Kontrola uslužbenca plinarne  Prekinitev vzročne zveze Za KD odgovarja samo tisti, ki je zadnji v vzročni zvezi.


Vprašanje odgovornosti za hujšo posledico 

1. možnost: Imamo naklep do temeljne posledice, vendar zaradi malomarnosti pride do hujše posledice.  NAKLEP + MALOMARNOST.



2. možnost: Možne so tudi situacije, ko imamo do temeljne posledice le malomarnost in še do hujše posledice malomarnost. MALOMARNOST + MALOMARNOST

REŠEVANJE IZPITNE ZGODBICE Praktikum 138 – KOPALIŠKI MOJSTER 1) Začni s krajem in časom in vsem kar je tu potrebno 2) Potem se posvetimo izvršitvenim ravnanjem – kronološko in po vrsti.  Imamo prvi zaplet, ko obiskovalec K skoči v vodo in se zaradi nespretnosti začne utapljati, kopališki mojster M pa se odloči, da mu ne bo pomagal, čeprav bi mogel in moral. Izvršitveno ravnanje za M: kljub dolžnostim, ki jih ima kot kopališki mojster ne pomaga Kju. Hipoteza kaznivosti za M:

75


Jure Švigelj

 130/I – opustitev pomoči. Gre za pravo opustitveno KD, ker že sam KZ nalaga dolžnost pomoči, tistemu ki je v smrtni nevarnosti, inkriminira že opustitev.  Inkriminirana je torej že sama opustitev pomoči, ne glede na to, ali pride do prepovedane posledice ali ne. Prepostavimo: 1. kopališki mojster ima garantno dolžnost pomagati 2. S tem ko ne pomaga ima eventualni naklep do smrti kopalca  115/I uboj v zvezi s 34 v zvezi s 17/III (Hipotezo je potrebno nadgraditi še z ubojem 115/I, v zvezi s 34, ker je zadeva ostala pri poskusu in še v zvezi členom, ki ureja neprave opustitve, s 17/III) Kot zanimivost: Vir garantne dolžnosti pri kopaliških mojstrih je pogodba o zaposlitvi - tako je govoril prifesor Korošec. Dejansko pa obstaja tudi pravilnik o kopališčih, ki nalaga garantno dolžnost – Korošču dokazala kolegica.

 Imamo opraviti s stekom prave in neprave opustiteve, ta je ponavadi navidezen, ker so neprave hujša KD kot prave in konzumirajo pravo. Gre za IDEALNI NAVIDEZNI STEK.  115. člen konzumira 130! Neprava opustitev vedno konzumira pravo!  Nepoznavanje garantne dolžnosti: Kadar gre za zmoto pri pravih opustitvenih KD imamo dve možnosti kako do zmote pride: 1. storilec ne pozna prava in ne ve, da mu nalagajo garantno dolžnost – PRAVNA ZMOTA 2.

storilec napačno zaznava okoliščine in meni, da v tem primeru ni garant – DEJANSKA ZMOTA V OŽJEM POMENU

 Kakšno situacijo imamo tu? Tu imamo prvo – GRE ZA PRAVNO ZMOTO.  Nepoznavanje garantne dolžnosti se v tem primeru presoja po merilih pravne zmote, gre za izogbino pravno zmoto, krivda je podana.  Vsaka pravna zmota ne izkljjučuje krivde, izključuje jo zgolj izjemoma - samo neizogljibe pravne zmote pripeljejo do izključitve krivde. Tu je že na daleč videti, da gre za veliko neskrbnost. On bi moral in mogel vedati, da je to prepovedano. Njegova pravna zmota je izogibna  storilec je še vedno kriv, sodišče ima fakultativno možnost omilitve kazni, ki pa je v tem primeru ne bo izkoristilo.  Storilec bi se zagovarjal, da se je potem odločil pomagati in mu pomagal  PROSTOVOLJNO ODSTOP?  Manjka mu prostovoljnost, odstop je bil, premislil se je, ampak ne prostovoljno.  BISTVO ZA KOPALIŠKEGA MOJSTRA M:  Odgovarja za poskus uboja 115 v nepravi opustitvi, bil je v izogibni pravni zmoti, odstopa ni ker manjka prostovoljnost. Izvršitveno ravnanje za C: C nameri pištolo v kopališkega mojstra in zahteva , da skoči v vodo in ga reši. Hipoteza zaznivosti za C:  Prisiljenje - 132/I (imamo vse zakonske znake  resna grožnja je dosegla svoj namen) Ta zakonski opis je izpolnjen.  Silobran? Ali je lahko napad opustitven? S tem ko kopališki mosjter ne pomaga je napadalec v opustitvi, možen je silobranski odziv, C ravna v silobranu, odvrača protipravni

76


Jure Švigelj

napad od nekoga drugega. Ostali pogoji so podani. Silobran je podan, izključena protipravnost, C zato ne odgovarja za KD prisiljenja po 132/I Izvršitveno ravnanje za K: K izve,da ga M ni rešil prostovoljno, zato poskuša svojega duševno zaostalega soseda D prepričati, da ubije M. Ta tega ni hotel storiti Hipoteza zaznivosti za K:  37/II v zvezi s 116/IV – neuspelo napeljevanje k umoru  tudi neuspelo napeljevanje je tu kaznivo (ker je kazen več kot 3 leta)  Sklep bi bil, da odgovarja za neuspelo napeljevanje k umoru po 116/IV.  Ali obstaja alternativna rešitev neuspelemu napeljevanju? Ta isti zaplet bi bilo mogoče enako rešiti z uporabo figure posrednega storilstva, to je 20/I – druga alternativa v zvezi s 116/IV v zvezi s 34. Ker nimamo instituta neuspelega posrednega storilcca (namreč ni ga ubil), zato je treba dati drugo alternativo 20/I v zvezi s 116/IV v zvezi s 34. Tu imamo torej dve enakovredni možnosti kako obravnavati to. Tudi razlike v kazni tu ni. V izpitu se odločiš za eno (lahko pa napišeš še drugo) Izvršitveno ravnanje za K: Ker z Djem ni nič, je K napadel z nožem nekoga za katerega je mislil da je M. Ko je videl da ni, se mu je opravičil, ta oseba pa je utrpela lahko telesno poškodbo. Hipoteza zaznivosti za K:  116/IV v zvezi s 34. – Poskus umora  Imamo zmoto o osebi – zmota o osebi v nobenem primeru ne vpliva na storilčev naklep. Z vidika naklepa je nerelevantno koga je imel naklep ubit, važno je le, da je imel naklep ubiti človeka. Zmota o osebi v tem primeru nima pravnih učinkov - ne vpliva!  PROSTOVOLJNI ODSTOP?  Za prostovoljnost je potrebna zavest storilca, da bi dejanje lahko dokončal na zamišljen način. Tu pa se pojavi neka nova okoliščina, na katero ni računal. Zaradi nje o prostovoljnosti ni mogoče govoriti. Prostovoljnega odstopa NI!  Dodatna huipoteza kaznivosti: 122/I – Lahka telesna poškodba. S tem, ko blagajnika vrže po tleh mu povzroči lahko telesno poškodbo.  Imamo poskus umora, ki je nedokončan, in lahko telesno poškodbo, ki je dokončana – navidezni idealni stek (ker je v zvezi z enim ravnanjem, bilo eno samo izvršitveno ravnanje). Poskus umora konzumira lahko telesno poškodbo.

ODGOVOROST ZA HUJŠO POSLEDICO Primer: Moški A, B in C pri A-ju doma celo noč popivajo. Proti jutru se sporečejo. A in B zvlečeta Cja pred hišo, ga obrcata in pretepeta. C je dobil hudo telesno poškodbo. Pustila sta ga na tleh. Čez nekaj časa ga ljudje zvlečejo pred hišo in pokrijejo z odejo. C je umrl zaradi podhladitve. Izvedenec je povedal, da C ni poskrbel zase zaradi pijanosti in prizadetosti zaradi poškodb. V kazenskem postopku se sodi le Aju, B je vmes že umrl. Kako kvalificiramo pretepanje?  A in B sta hotela C ja pretepsti in ne ubiti.  dejanje kvalificiramo z hujšo posledico.

77


Jure Švigelj

1. Potrebno je ravnanje storilca, ki pripelje do temeljne posledice, pride pa tudi do hujše posledice. 2. Da se ukvarjamo s to konstrukcijo mora biti odgovornost za hujšo posledico predvidena v zakonu. 3. Podana mora biti vzročna zveza med storilčevim ravnanjem in temeljno posledico. 4. Vzročna zveza mora biti podana tudi med storilčevim ravanjem in hujšo posledico. 5. Storilčeva krivda mora biti podana tako glede temeljne posledice, kot glede hujše posledice. 

Glede temeljne je lahko to naklepna krivda, v določenih primerih pa zakon dopušča, da je podana samo malomarnost.



Glede hujše posledice pa je edina možnost, da je storilec v odnosu do nje malomaren. Temelnja posledica NAKLEP H

Hujša posledica MALOMARNOST

MALOMARNOST

 Imamo A, ki z naklepom telesno poškodovati, pretepe C-ja. Temljna posledica je huda telesna poškodba. Tu je vzročna zveza nesporna. Vprašanje pa je kako je z vzročno zvezo glede smrti. V tej konkretni zadevi, je obramba gradila tezo, da vzročne zveze med Ajevim ravnanjem in smrtjo ni, ker je bil C pijan in ni mogel poskrbeti zase (npr. iti v sobo, se topleje obleči, si urediti kurjavo)  Do njegove nebogljenosti je pripeljalo kombinacija telesnih poškodb in opitosti.  Obramba nima prav.  Res je pijanost prispevala k posledici, prispevalo pa je tudi pretepanje. Vsak prispevek se po ekvivalenčni teoriji šteje kot vzrok.  Kaj pa objektivna pripisljivost? Ko sta ga zbila na tla in tepla sta ustvarila protipravno nevarnost. Ali je smrt posledica tega, da sta ga bosega in pretepenega pustila na tleh?  Odgovor je DA. Oškodovanec je sicer tudi sam prispeval, to se lahko upoštevea pri odmeri kazni, ampak vzročne zveze ni mogoče zanikati!  Vzročna zveza torej obstaja, naklep do hude telesne poškodbe ni problematičen. Zatakne se pri vprašanju malomarnosti do smrti. Ali bi A in B ko sta ga pustila na mrazu morala in mogla vedeti, da lahko pridi do smrti zaradi podhladitve?  Sodišče mora vse to upoštevati, ko presoja malomarnost storilca. Glede na okoliščine: zima, mraz pod 0, pustiti pretepenega človeka bosega  pravo lahko reče, da bi morala in mogla vedeti. Tudi glede hujše posledice je tako malomarnost podana.  A odgovarja za hudo telesno poškodbo kvalificirano s smrtjo oškodovanca -123/II KMP vaje, Ambrož, 16.03.2010

Nadaljevanje prejšnjega primera:  123/I - 6 mesecev do 5 let  118 - 6 mesecev do 5 let Odgovornost za hudo posledico ima prednost pred steki Hujše posledice uporabi zakon zato da:

78


Jure Švigelj

o v primerih, ki s pogosti, prihrani sodišču napore, ki bi jih imelo zaradi steka in zadevo nekoliko poenostavi o včasih je ta posledica tudi arbitartno določena Primer: Storilec A večerja v restavraciji, kjer ga ves čas nadleguje B, ki je opit in tečen. A-ju prekipi in s pestjo udari B-ja, tako da ta pade na tla, si ob tem prebije glavo, kasneje pa v bolnišnici zaradi pljučnice umre. Sodišče je ugotovilo, da naj bi mu A povzročil hudo telesno poškodbo, do aktere pa ni imel naklepa, ampak jo je povzročil iz malomarnosti.  malomarnost do hude telesne poškodbe  malomarnost do smrti. Kako to pravno kvalificirati?  Lahko se zaplete že pri vzročnosti, saj je smrt nastopila zaradi pljučnice  Ekvivalenčna teorija: če ga ne bi zbil, ne bi prišel v bolnišnico in ne bi umrl  ta udarec je vzrok smrti.  Teorija objektivne pripisljivosti: ali je vrednostno mogoče šteti, odgovor je je, ta smrt je objektivno pripisljiva A-jevemu ravnanju.  Če bi npr se vmes vmešal še zdravnik, ki bi ga zdravil s sekiro in ne s skalpelom, potem bi lahko rekli, da smrt ni pripisljiva Ajevemu ravnanju. Pravna kvalifikacija: -

118

-

123/II – ne moremo je uporabiti

-

Če je huda telesna poškodba, je mogoč le naklep + malomarnost do smrti, zato to ne pride v poštev, ker pri naj je podana malomarnost pri hudi telesni poškodbi in pri smrti.

-

123/III je konzumirana

A odgovarja za 118 – povzročitev smrti iz malomarnosti! Kaj če bi B že prej imel pljučnico?  odgovarja samo za poškodbo, ne pa tudi za smrt! Judikatura 101 / 12 Pravna kvalifikacija: 315/II  Temeljna posledica je konkretna nevarnost za ljudi, malomarnost  Hujša posledica je smrt ene ali več oseb, ni sporna malomarnost.  ___________ malomarnosti do temeljne in hujše posledice, zato je možna konstrukcija odgovornosti za hujšo posledico  315/IV v zvezi s 315/II v zvezi s 315/I (lahko se napiše tudi 315/IV,III,I)  Da lahko ostanemo pri tej kvalifikaciji moramo dati predpostavko, da ima A vlogo statusa nadzornega, če pa te predpostavke ne damo, je to povzročitev sšlošne nevarnosti 315/IV,III,I.

79


Jure Švigelj

Predpostavka, da sta A in B nadzorna: v kakšni vlogi nastopata, ali sta sostorilca? -

možnost konstrukcije sostorilstva iz malomarnosti? Lahko rečemo, da sta sostorilca ali vzporedna storilca  v obeh primerih pridemo do enakega rezultata.

Primer: A in B sta šla v hribe. Po pobočju sta valila kamenje in zvalika okrog 23 kamnov. En kamen je zadel nekoga, ki je takrat plezal po hribu navzgor.  Za nazaj ugtotoviti kdo je zvalil kamen, je nemogoče. Za oba bi se vprašali kdo ja zavalil kamen, ker odgovora ne vemo, bi morali v skladu z načelom in dubio pro reo oba oprostiti  v takih primerih je potrebno oba oprostiti.  Če pa bi oba skupaj valila kamenje kot sostorilca pa bi šlo za 123/III v zvezi z 20/II, če priznamo sostorilstvo iz malomarnosti, je obsodba mogoča.

KRIVDA  PRIŠTEVNOST  NAKLEP ali MALOMARNOST  ZAVEST O PROTIPRAVNOSTI

ZAVEST O PROTIPRAVNOSTI Aktualna zavest je podana, ko storilec ve, da počne nekaj prepovedanega. Potencialna zavest je podana, ko sicer ne ve, ampak bi to moral vedeti.  Pravna zmota je, če je podana aktualna zavest  Kaj mora storilec vedeti, da bi ravnal v protipravnosti?  storilec mora vedeti, da je tisto kar počne, pravno prepovedano. Ni potrebno da pozna zakon, zadošča že laična zavest, ni potrebna zavest o kaznivosti.  Kam je sistemsko uvrstiti?  starejša je znana kot teorija naklepa – tega naš zakon ne sprejme.Po tej teoriji se jo šteje kot sestavino naklepa. Ta torija je do storilca zelo popustljiva. Je nesprejemljiva, saj nagrajuje storilca.  druga teorija je teorija krivde. Tu je zavest o protipravnosti samostaojna sestavina krivde. Zadošča že potencialna zavest. Je kriminalitetnopolitično boljša, saj ne nagrajuje ignorance pravnih pravi. Praktikum str. 92/3 Storilec A je posekal v gozdu deset kubičnih metrov lesa in ga odpeljal domov. Področni logar je ugotovil, da je bil les posekan v gozdu, ki je državna lastnina, meji pa na storilčev gozd. A se je zagovarjal, da je mislil, da seka v svojem gozdu. Pravna kvalifikacija: 204/I  Ali je zmota v resnici podana? To je težko vedeti, izhajati je potrebno iz vseh okoliščin  mu verjamemo, zato zmota obstaja.

80


Jure Švigelj

 Kakšne posledice ima ta zmota? Za posledice je potrebno ugotviti vrsto zmote. Tu gre za dejansko zmoto v ožjem pomenu. Učinki te zmote: o manjka naklep – je negacija naklepa o preverimo še malomarnost – pri nas malomarna tatvina ne obstaja  oprostilna sodba  Ali je ta storilec ravnal protipravno?  Je ravnal protipravno, država ima premoženjskopravni zahtevek za ta les. To, da je oproščen, še ne pomeni, da ni dolžan povrniti! Praktikum str. 92/5 A je v šali naperil pištolo v svojega prijatelja, misleš, da je prazna. V šištoli pa je bil naboj in ko je A sprožil, je s strelom poškodoval prijatelja. Imamo tri možne hipoze:  115/I v zvezi s 34 – poskus uboja  123/I  122/II 115/I v zvezi s 34 – poskus uboja -

zmota obstaja kakšna je ta zmota in njeni učinki?  Gre za dejansko zmoto v ožjem pomenu. Ta storilec ni imel naklepa, zato to ni mogoče.

123/I -

ob prepostavki, da ga je hudo telesno poškodoval dejanska zmota v ožjem pomenu, ni naklepa zato prekvalificiramo v 123/III odgovarja za 123/III

122/II -

naklepa ni prostora za prekvalifikacijo ni oprostilna sodba

Praktikum str. 93/8 Pešec se je napotil čez cesto v križišču, kjer so promet urejali semaforji. Čez cesto je šel pri rdeči luči, takrat pa je pripeljal v križišče z desne pri zeleni luči tovornjak in pešca do smrti povozil. Iz spisa izhaja, da je voznik tovornjaka zagledal na zadostni razdalji in bi lahko pravočasno ustavil, vendar je menil, da se bo pešec, ki je imel zaprto pot prek cestišča, zaustavil in umaknil.

81


Jure Švigelj

 ni imel naklepa  hipteza: 323/II  zakon o cestnoprometnih predpisih  načelo zaupanja je v tem primeru v prid tovornjakarju.  Ko se je zanašal na to, da bo odskočil, je ravnal v malomarnosti (zavestni) KMP vaje, Ambrož, 19.03.2010

ZMOTE Pogosti izpitna vprašanja: - Abberatio actus - Error in persona - Pojasnite razliko med zmoto in zgrešenim udarom  Pojasnite razliko med zmoto in zgrešenim udarom! - Skupne značilnosti: - v obeh primerih gre za zmoto - Razlike: gre za razliko v vsebini zmote:  Zgrešeni udar: zmota o vzročni zvezi  VZ je potekala drugače, kot si je storilec to zamislil. Ta odstop od storilčevega naklepa je zelo očiten, zato ga je treba nujno upoštevati!  Zmota o osebi: vzročna zveza teče točno tako, kot si je to storilec zamisli, imamo pa zmoto o identiti osebe!  Zmota o identiteti osebe ne vpliva na pravno kvalifikacijo!! (osebe so enakovredne)  Zmota o objektu: tudi ta zmota ne vpliva na pravno kvalifikacijo. - Poznamo pa tudi izjeme, ko zmota o osebi vpliva na pravno kvalifikacijo. Kadar imajo osebe posebne lastnosti, ki so ZZ (npr. uradne osebe). Praktikum, str. 93/ 6 A je v pretepu hotel z udarcem s kolom poškodovati B-ja. Ta se je udarcu izognil in A je z istim udarcem zadel C-ja, ter ga hudo telesno poškodoval. - A je imel v naklepu poškodovati osebo B, ta se umakne, zato A zadane osebo C. B: - 123/I – Naklepna huda telesna poškodba, ki jo je A začel, a je ni dokončal. Torej gre za 123/ I v zvezi z 34/I. C: - 123/I – Telesna poškodba je dokončana. Ali mu je mogoče očitati malomarnost?

82


Jure Švigelj

Glede na okoliščine (C je stal v bližini, A je bil besen) mu lahko očitamo malomarnost. - Zavestna malomarnost: vedel je, da je C v bližini - Nezavestna malomarnost: ni vedel, da je C tam - Poskušeno KD v steku z dokončanim KD iz malomarnosti zgrešeni udar. - Poskus uboja B v steku z povzročitvijo smrti iz malomarnosti. 1. PRIMER: ZMOTA O OBJEKTU  Storilec misli, da jemlje ničvredno vazo, v resnici pa je ta vaza zelo dragocena!  Stroilec odgovarja za navadno tatvino!  Lastniki neke galerije, dajo veliko vredno vazo v trezor, nekemu podjetniku pa dajo izdelati njen ponaredek. Zmikavt v zmoti o objektu, ukrade ponarejeno vazo, misleč, da je ukradel veliko dragocenost.  Gre za: - neprimeren poskus velike tatvine (neprimere je zato, ker je sredstvo neprimerno! ) - dokončano KD navadne tatvine Zaradi načela konsumpcije, je med njima navidezen stek! Navadna dokončana tatvina konzumira poskus velike tatvine. Tud tu pridemo do rešitve, da storilec odgovarja samo za navadno tatvino! 2. PRIMER: ZMOTA O SUBJEKTU Obdoženec je živel z družino na vasi. Ker je bil sprt z nekim sovaščanom in ker je bilo to v času vojne, je imel doma spravljeno nabito puško. Neke noči, se je obdolženčev sosed vračal domov pijan. Bil je skupaj z ženo. Ker je bil dobre volje, je hotel presenetiti soseda, zato se je ustavil pr njem. Na vrata je možno potrkal, na rami pa je imel puško. Obdolženec se je ustrašil trkanja na vrata sredi noči, saj je bilo to v njihovi vasi silno nenavadno. Šel je po puško in potem pristopil do vrat. Vprašal je, kdo je zunaj in kaj želi. Sosed se je hotel pohecati in se je predstavil kot doktor. Obdolženec se je odločil odpreti vrata. Ko je zagledal pred vratmi sulhueto z puško v roki, je brez premisleka streljal. Kmalu za tem je ugotovil, da je ustrelil svojega prijatelja.

Sodišče I. stopnje: povzročitev smrti iz malomarnosti Zagovor: Obdolženec je mislil, da je zunaj napadalec, ki ga je prišel ubiti.  Zmota, ki jo navaja obdolženec je zelo razumljiva (glede na okoliščine, nočni čas, puško).  - Obstajala je zmota o okoliščinah, ki bi, če bi obstajale, izključevale krivdo! - Gre za zmoto o putativnem silobranu (mislil je, da je napaden) - To je zmota v širšem pomenu! 30. člen /II : Kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti:

83


Jure Švigelj

- če se storilec ob storitvi ni zavedal okoliščin, ki jih zakon določa kot znake kaznivega dejanja (dejanska zmota v ožjem pomenu) - ali je zmotno mislil, da so okoliščine take, da bi bilo dejanje dopustno ali nekaznivo(dejanska zmota v širšem pomenu) Vseeno je, ali s emotiš glede ZZ ali glede okoliščin, da je podan silobran, tak storilec v nobenem primeru ne bo odgovarjal za malomarna KD. - Zmota v ožjem pomenu: izključitev naklepa ni problematična. PREVLADUJOĆE MNENJE

- Zmota v širšem pomenu: mislil je, da je napaden, a je z naklepom streljal na človeka. Naklep torej obstaja, a se zanj te osebe ne kaznuje. Zakaj? Ker je bila ta dejanska zmota v širšem pomenu zelo podobna dejnanski zmoti v ožjem pomenu, zato morata imeti enake učinke. - Preveriti bo treba, ali je storilec odgovarjal za KD iz malomarnosti! - Sledi sprememba hipoteze: Ugotovili smo, da za uboj ne gre, zato moramo preveriti ali pride v poštev povzročitev smrti iz malomarnosti  Ali zmoto lahko pripišemo malomarnosti? DA Lahko bi se prepričal kdo je zunaj, pokazal je premajhno skrbnost. Lahko mu očitamo malomarnost in obsodilna sodba je pravilna. ZELO POMEMBNO!! - Za kakšno obliko zmote gre? - Kakšni so učinki zmot? Obdelali bomo vse možne variante za izvršitev KD po:  173. členu KZ-1 – Spolni napad na osebo mlajšo od 15 let 1) Storilec ne ve koliko je oseba stara, dopušča pa možnost, da je mlajša od 15 let.  Če predpostavimo, da je bil malomaren: storilca moramo oprostiti, ker malomarnost ni inkriminirana.  Če prepostavimo, da gre za eventualni naklep: zadošča za krivdo, obsodilna sodba. DVOM ni dejanska zmota, ampak korelat eventualnega naklepa. 2) Storilec zmotno misli, da oseba ni mlajša od 15 let.

 Zmota v ožjem pomenu – Zmota o ZZ - negacija naklepa - Če predpostavimo: velika malomarnost: malomarnost ni inkriminirana OPROSTILNA SODBA 

To je edina možna rešitev, če želimo upoštevati, da je zmota obstajala. 3) Storilec ve, da je oseba mlajša od 15 let, ne ve pa, da so spolni odnosi z osebo

84


Jure Švigelj

mlajšo od 15 let prepovedani.  Pravna zmota: sledi presoja o njeni izogibnosti: - IZOGIBNA: Storilec odgovarja po 173/I. - NEIZOGIBNA: oprostilna sodba 4) Oseba je starejša od 15 let, storilec pa misli da je mlajša od 15 let.  Naklep obstaja! Gre za zrcalno sliko situacije po #2.  Obrnjena dejanska zmota v ožjem pomenu = NEPRIMEREN POSKUS 5) Oseba je stara 16, storilec pa zmotno misli, da so prepovedani vsi spolni odnosi z osebami mlajšimi od 18 let.  Zrcalna slika primeru #3. Storilec misli, da obstaja prepoved, v resnici pa je NI!  NEKAZNIVOST (misli, da gre za pravno prepovedano stanje, v resnici ga pa ni!)


ZMOTE – PREGLED V OŽJEM POMENU – zmota o okoliščini

V ŠIRŠEM POMENU

Primer: Storilec gre na veselico v sosednjo vas, spozna žensko, ne ve pa da je to v bistvu nezakonska očetova hči in njegova sestra... Nekdo seka v gozdu, pa ne ve da je gozd tuj.. Kriminalist v civilu hoče nekoga na silo aretirat, mimoidoči vidi in ga poskuša rešiti, ker ne ve, da je tisti kriminalist. Putativni silobran je najbolj šolski primer dejanske zmote v širšem pomenu. Dopust pri indijancih, ki kimajo za ne, in odkimavajo za ja  misliš, da imaš privolitev pa jo v bistvu nimaš.

DEJANSKA ZMOTA

POSEBNE - zmota o osebi - zmota o objektu - zgrešeni udar DIREKTNA

85


Jure Švigelj

(neposredna) PRAVNA ZMOTA INDIREKTNA (posredna) ZMOTE O PREPOVEDANOSTI, O PRITIPRAVNOSTI V TISTIH PRIMERIH KO JE ZAKONODAJALEC »PROTIPRAVNO« VKLJUČIL V SAMO ZAKONSKO BESEDILO.

Bolniku, ki je na smrt bolan nekdo vzame življenje, ker ga ta prosi, pri tem pa misli, da pravo pozna institut evtanazije, ki izključuje protipravnost v takih primerih. Takšna zmota bi bila izogibna.

Odločiti se moramo ali je to pravna ali dejanska zmota!

VPRAŠANJE ZA IZPIT: Ali je kakšna razlika in če je kakšna, med dejansko zmoto v širšem pomenu in indirektno pravno zmoto? ODGOVOR: Zmoti sta si podobni tako, da pri obeh storilec misli, da je njegovo ravnanje upravičeno, oziroma skladno s pravom. Pri obeh misli, da pravo njegovo ravnanje opravičuje. Razlika je v tem, kako pride do te zmoti. Pri dejanski zmoti v širšem pomenu pridedo zmote tako, da storilec napačno zaznava svet okoli sebe (misli, da je bil napaden, pa ni). Pri indirektni pravni zmoti pa ima pravo predstavo o okoliščinah, moti se samo gelde pravne ureditve. Razlika je tudi v učinkih in sicer indirektna pravna zmota dopušča tudi kaznovanje za naklepno KD (če je izogljiva), medtem ko dejanska zmota v širšem pomenu kaznovanje za naklep nikoli ne pride v poštev (lahko odgovarja za malomarnost, če so pogoji izpolnjeni). ZMOTE O PREPOVEDANOSTI, O PRITIPRAVNOSTI – Judikatura Judikatura 89/3  Po novem KZ-1 bi šlo pri protipravnem odvzemu prostostu na grozovit način za 133/IV.  Hipoteza 133/IV. V zvezi 20/II (sostorilstvo).  Zagovor teh dveh sostorilcev je, da onadva sploh nista vedela, da mu kakorkoli protipravno omejujeta prostost. Zagovor je sumljiv  če nekoga zvežeš in vlečeš v gozd, moraš biti čudak, da ne veš, da mu na protipraven način omejuješ svobodo gibanja. Sodišče presenetljivo sprejelo ta zagovor. Zakon namreč pravi, da se moraš zavedati, da omejuješ prostost!  Situacija: imamo pravnega ignoratnta, ki ne ve, da je zvezati protipravnost. Protipravnost pa je kot zakonski znak v opisu. Gre za dejansko zmoto v ožjem pomenu, malomarnost ni inkriminirana, zato jih je treba oprostiti. Še en primer:  policist ne pozna dobro svojih pooblastil, jemlje prostost, ne ve da je protipravno, ker v policijski šoli ni poslušal, treba ga oprostiti, ker malomarnost ni inkriminirana. To nam kaže, da to stališče ni dobro!

86


Jure Švigelj

 Argument proti temu stališču: zakonodajalec velikokrat nepotrebno omenja protipravnost v zakonskem opisu. Pozablja, da je protipravnosti itak element splošnega pojma KD. V tem smislu lahko ugotovimo, da se protipravnost v teh primerih v zakonskih opisu pojavlja brez prave potrebe in je odveč. Ne more vplivati na zmoto o protipravnosti, zmota še vedno ostane pravna zmota!  Ali nam to kaj spremeni, če v zgornjih dveh primerih rečemo, da ni šlo za dejansko ampak za pravno zmoto?  pravna zmota omogoča, kadar je izogibna, da odgovarja storilec za naklepno KD.  Tista dva, ki sta zvezala in vlekla v gozd se ne moreta zagovarjati, da je bilo to neizogibno, enako velja za policista, ki ni poznal pooblastil.  Prva ugotovitev: Kadar se protipravnost pojavlja v zakonskem opisu in se nanaša na celotno inkriminirano dogajanje je zmota še vedno pravna in ne preide v dejansko zmoto! o Izjeme od tega: tiste situacije kjer je zakonodajalec uporabil zakon protipravnost tako, da ga je pripel samo na en zakonski znak – npr, protipravna premoženjska korist.  Npr. storilec pri goljufiji ne ve, da kar si poskuša pridobiti, mu ne pripada.  Druga ugotovitev: Zmota o protipravnosti je lahko dejanska zmota takrat, ko se protipravnost nanaša na en konkretni zakonski znak iz opisa KD!

PONOVITEV - SHEMA: 1. BIT KAZNIVEGA DEJANJA / RAVNANJE 2. PROTIPRAVNOST 3. KRIVDA - PRIŠTEVNOST - KRIVDNE OBLIKE (NAKLEP/MALOMARNOST) - ZAVEST O PROTIPRAVNOSTI - NI RAZLOGA OPRAVIČLJIVOSTI (ne sme biti podan noben razlog opravičljivosti) – zakon pozna samo 1. razlog – SKRAJNA SILA po 32/I.

87


Jure Švigelj

IZPIT: Kaj je razlika med pojmi bit kaznivega dejanja (inkriminacije) in zakonski opis.  Hre za podobna izraza, ki se pogosto pojavljata kot so pomentki, nista pa identična.  Bit inkriminacije je deloma širši in deloma ožji kot zakonski opis.  V zakonskem opisu se najde tudi objektivne pogoje kaznivosti. Teh ne štejemo v bit inkriminacije!  Imamo pa elemente biti inkriminacije, ki jih ne najdemo v zakonsem opisu. To je pri nepravih opustitavah. - garantna dolžnost, ki mora biti pokrita s storilčevo krivdo, je pa v zakonskem opisu ni, ker izhaja iz drugega vira, ki ni kazenski zakon.

POSEBNE OBLIKE KD  POSKUS  VEČ OSEB  OPUSTITVENA KD

POSKUS  Poskus je del pogavja kazenskega prava, ki ga tradicionalno imenujemo ITER CRIMINIS – stadiji (pot) izvrševanja naklepnega KD.  Pri naklepnem deliktu poznamo 4 stadije 1. goli naklep (snovanje, premišlanje) 2. priprave 3. poskus (ko preide na samo izvršitev) 4. dokončanje  Vprašanje na katerega mora odgovoriti vsak kazenskopravi sistem je to, do kje se bo šlo pri kaznovanju. 1) Goli naklep  Kar nekdo snuje, premišljuje, ne more biti kaznivo. 2) Priprave  ureditrve različne – pri nas se jih kaznuje, ko so v posebnem delu predivene kot posamezna KD – pripravljalna dejanja 3) Poskus je kazniv: -

kadar je naklepno KD dovolj hudo, ko sodišče lahko izreče kazen 3 leta ali več.

-

Poskus je kazniv takrat, ko zakonik izrecno določi, da je poskus kazniv.

-

Poskus je kazniv tudi takrat, ko je po zakonskem opisu izenačen z dokončanim KD. Npr: Kdor da podkupnino ali jo ponudi – korupcijska KD – podkupnina – je isto eno ali drugo.

Primer iz sodne prakse:  A imel delavnico, z delavncem prišel v konflikt, delavec je bil trdno odločen, da se mu maščuje. Enkrat, ko Aja ni bilo doma pride delavec z ročno bombo in jo montira v garažo Aja, tako da jo privije v primež v garaži in na sprožilec bombe zaveže pvc vrvico katero

88


Jure Švigelj

napelje tako, da bi A, ko bi zapeljal ali stopil v garažo sprožil mehanizem in bi bombo razneslo.  A potem zvečer res pride domov in ko hoče zapeljati opazi vrvico, pokliče policijo, policija razoroži bombo.  Ali gre tu za pripravljalna dejanja ali že za poskus. To je pomembno, ker pripravljalna dejanja tu niso kazniva, poskus uboja/umora pa je! ELEMENTI POSKUSA (kaj mora biti podano, da lahko govorimo o poskusu)  Da se jih razbrati iz interpretacije določbe poskusa: 1. Najprej potrebujemo NAKLEP storilca (in naklepno KD). 2. Potrebujemo ZAČETEK IZVRŠEVANJA (tu se kregamo ali je to priprava ali začetek izvrševanja). 3. NI DOKONČANJA. (pomembna teorija aprehenzije)  Ali je poskus možen samo z direktnim naklepom, ali je možen tudi eventualni naklep?  Za poskus zadošča že eventualni naklep!  Poskus z eventualnim naklepom je možen takrat, ko je KD mogoče izvršit in dokončat z eventualnim naklepom. Če pa ga je mogoče dokončati samo z direktnim naklepom (npr. goljufija) pa tudi za poskus potrebujemo direktni naklep!  Za poskus mora storilec vedeti, da bo dejanje dokončal, če bo odnehal to ne bo poskus.  Poskus male tatvine ni kazniv. Bistveno je vprašanje ali je prišlo do dokončanja ali ne – teorija aprehenzije. Judikatura 40/1 Obdolženec je v gostilni poskušal zapitek plačati z vrednostnim bonom, na katerega je prilepil nekaj dodatnih ničel, izrezanih iz papirja, te so ob izročitvi bona natakarici odpadale iz bona.  211/V v zvezi z 35  244/I – sodišče reče, da je poskus neprimeren, naredi kombinacijo v zvezi z 35.  V kakšnem steku bi bili ti dve KD? Najprej ponarediš neko vrednotnico, potem pa še poskušaš nekoga spraviti v zmoto z njo in pridobiti protipravno korist  gre za PRAVI STEK. Pravi je zato, ker imamo napad na dve različni pravni dobrini. Pri ponarejanju najprej na pravni promet, potem pa še napad na individualno premoženje tistega, ki poskušaš ogoljufati. Neglede na to, da je poskus neprimeren, gre za pravi stek dveh KD. HIPOTETIČNO VPRAŠANJE:  Kaj če bi bil naš zakon drugače in tako početje ne bi obravnaval kot dokončan delikt. Ali bi bilo tako ravnanje neprimeren poskus, ali je to tako neumen poskus, da to kazenskega prava sploh ne bi več zanimalo?  To je razprava, ki jo poznamo pod imenom RAZMEJITEV NEPRIMERNEGA IN ABSURDNEGA POSKUSA.

89


Jure Švigelj

 Neprimeren poskus je protipraven, sodišče lahko odpusti ali omili kazen. Vprašanje pa je do kje naj gre kazensko pravo s kaznovanjem neprimernih poskusov.  Ko poskus postane absurden, ni več prpotipraven in ni nekaj s čemer bi se kazensko pravo še ukvarajalo.  Kaj je merilo razmejitve med tema dvema skupinama?  Tu velja MERILO TRETJEGA OPAZOVALCA in VTIS, ki ga dobi iz te situacije. Če situacija na njem še pusti vtis nevarnosti, potem je poskus neprimeren, če pa poskus pusti na njem vtis komičnosti, obžalovanja, smešnosti, potem je poskus absurden in kazenskega prava ne zanima več.  Zanimiva je švicarska sodna praksa (iz 70 ali 8o let), ki se je ukvarjala z vprašanjem, ko je storilka poskušala protipravno prekitniti stanje nosečnosti tako, da je v kopel nosečnice zmešala gorčico. Jasno je, da ni mogoče storiti KD na tak način. Sodišče je presojalo ali je to neprimeren poskus, ki je kazniv, ali je to absurden poskus. Vrhovno sodišče  neprimeren poskus. Zato ker pri prebivalstvu gorčična kopel vzbuja to, da bi lahko prekinila nosečnost, čeprav ni tako. Stališče je sporno. Judikatura 41/3 Obdolženec je na črnem trgu kupil snov, za katero je upal, da je heroin. V kupljeni snovi praktično ni bilo heroina. Še nekaj podatkov za dejansko stanje -

Storilec je novinec, ki je stopil na trg preprodaje prepovedanih drog in se dogovori za prvi večji nakup, dobavitelj pa ve, da je neizkušen in mu da moko.

-

Tej organizaciji pa že dlje časa prisuškujejo, policisti zasežejo moko, center za kriminalistične preiskave ugotovi, da to ni heroin, ampak moka.

Ali ta oseba sedaj za kaj odgovarja?  Ke je kupoval moko v prepričanju, da kupuje mamilo, gre za NEPRIMEREN poskus – 186/I v zvezi z 35.  Dejanska zmota v ožjem smislu – kupim moko v trgovini, nekdo dal noter heroin – ni kaznivo.  Obrnjena dejanska zmota v ožjem smislu – hočem kupiti heroin, vendar kupim moko – je neprimeren poskus – kaznivo.


NEPRIMEREN POSKUS  Neprimeren poskus je takrat, ko nihče ne bi mogel končati KD, tudi spretnejši storilec ne. Neprimerni poskus se torej ugotovi tako, da se vprašamo, če tudi spretnejšemu storilcu ne bi uspelo.  Če ugotovimo, da nihče ne bi mogel dokončati KD  neprimeren poskus.  Naš zakon pozna dve obliki neprimernega poskusa 1. NEPRIMERNO SREDSTVO 90


Jure Švigelj

2. NEPRIMEREN OBJEKT

PROSTOVOLJNI ODSTOP (Poznamo tudi prostovoljni odstop od neprimernega poskusa (bomo pogledali kasneje))

 Da bi bil podan prostovolni odstop, morajo biti v konkretnem primeru izpolnjeni določeni pogoji. o PASIVNOST / AKTIVNOST o PROSTOVOLJNOST o NEDOKONČANO KD

 1. POGOJ: PASIVNOST / AKTIVNOST: - V primeru nedokončanega poskusa zadostuje že pasivnost storilca. - Če pa gre za dokončan poskus, pa je potrebna aktivnost storilca. Dokončan poskus je tam, kjer storilec izpolni že vse znake KD in samo še čaka uresničitev prepovedane posledice. Zato je tu za odstop potrebna aktivnost.  Primer: Storilec je z naklepo poškodoval žrtev, brez pomoči bi zaradi pošokodb umrla. Tu pasivnost ne bi bila dovolj, bi moral biti aktiven (peljati k zdravniku).  Aktivnost je vselej potrebna tudi pri opustitvenih KD.  Prav tako pri udeležbenih KD. Tudi tu mora storilec za prostovoljni odstop narediti nekaj več in en samo reči ne grem se več, ali pobegniti. Moral bi še drugim preprečiti.  2. POGOJ: PROSTOVOLJNOST – da govorimo o prostovoljnem odstopu, mora storilec odstopiti prostovoljno.  3. POGOJ: NEDOKONČANO KD Nekaj primerov iz sodne prakse:  Lastnik nekega gostinskega lokala je po zaprtju lokala spravil na 19 letno natakarico in jo poskušal posliliti. Dekle začne jokati, takrat se je v storilcu nekaj prelomilo. Dal ji je roko in rekel naj gre domov. Za prostovoljni odstop tu zadošča nadaljna pasivnost. Sodišče mu je odpustilo kazen.  V neki drugi zadevi: spor med možem in ženom, mož v afektu z nožem poškoduje ženo, potem si premisli, pokliče rešilca, žensko uspejo rešit. Gre za prostovoljni odstop dokončanega poskusa umora. Ne gre pa samo za prostovoljni odstop od dokončanega poskusa, ampak tudi za prostovoljni odstop kvalificiranega poskusa, ker je v tem poskusu umora storilec dokončal KD hude telesne poškodbe (zato kvalificiran poskus). Zakon pravi: če storilec odstopi, se potem kaznuje za kakšno drugo dokončano KD, katerega je izpolnil. Vendar zakon govori o samostojnem drugem KD.  Ta telesna poškodba pa je konzumirana v kvalificifran poskus.  Storilec torej odgovarja samo za poskus umora, od katerega je prostovoljno odostopil in ne posebej za hudo telesno poškodbo!

91


Jure Švigelj

 V manjšem Slovenskem kraju se mlad moški odloči za rop lokalne pošte, si da nekaj čez glavo, vkoraka na pošto, na tej pošti pa dela mama njegovega bivšega sosolca iz OŠ. Ko storilec reče »denar ali življenje«, ženska reče: »Joj Tonček, ti «. Storilec zbeži. Prostovoljni odstop? NE! Premislil si je šele takrat, ko je videl, da bi bilo dokončano dejanje povezano z neželjenimi posledicami, ker ga je ženska na pošti prepoznala. Prostovoljnega odstopa ni! PROSTOVOLNI ODSTOP PRI TRAJAJOČIH KD  Vsako trajajoče KD ima dve točki dokončanja, formalno dokončanje - ko je protipravno stanje vzpostavljeno in materialno dokončanje - ko protipravno stanje preneha.  Prostovolen odstop je možen samo do formalnega dokončanja.  203/4 – to ni prostovolni odstop, ker je bila tatvina dokončana, predviden poseben institut iz kriminilatetno političnih razlogov. Praktikum 97/1 A, ki je bil brez zaposlitve in brez sredstev za preživljanje, je srečal na cesti B-ja. Stopil je proti njemu, mu zagrozil z nožem in zahteval, naj mu izroči denar, ki ga ima pri sebi. V tistem trenutku je prišla mimo njiju skupina ljudi, ki jih je B poklical na pomoč in skupaj so zgrabili Aja ter ga odpeljali na policijsko postajo.  Hipoteza: 206/I v zvezi s 34  Kadar imamo opraviti z večaktnimi KD (rop je tako KD  1. akt - uproaba sile/grožnje, 2. akt - odvzem stvari) je za poskus dovolj, da storilec izvrši en akt in ima namen izvršiti tudi 2. akt. Praktikum 97/4 A je vstopil v tuji osebni avtomobil, ni pognal motorja in se z vozilom ni premaknil iz mesta.  Pravna kvalifikacija, kako kvalificirati? Nemogoče. Naklep storilca je zelo pomemben že pri postavljanju ustrezne pravne kvalifikacije. Da bi pravno kvalificirali moramo vedeti kaj je hotel s tem, ko je šel v avto. Na podlagi tega kar tu piše zadeve ni mogoče kvalificirati.  Predpostavka: želel se je z avtom voziti naokrog, dokler bi bil bencin, vendar mu to ni uspelo, ker mu ni uspelo prižgati avtomobila.  Za kaj gre?  210/I,II - Kazen prenizka, da bi bil poskus kazniv, zakonodajalec je poskus inkriminiral posebej. Praktikum 98/9 A je želela ubiti B, da bi po njej podedovala neko premoženje. Nekega dne, ko je bila pri njej, ji je pogrela skodelico mleka. Vanj je skrivaj nasula strup. A je odšla, B je začela piti mleko. Ker pa se ji je zdel okus mleka čuden, ga ni spila do konca. Medtem se je A vrnila, ker jo je postalo strah. Ko je videla, da B še ni popila vsega mleka, ga je zlila. B se je z mlekom zastrupila, vendar so jo v bolnišnici rešili in zastupitev ni imela nobenih posledic.  Pravna kvalifikacija: Kvalificirana oblika naklepnega odvzema življenja (ker je hotela zaradi dediščine), po 116/I(4) v zvezi s 34 (v zvezi s 36?)

92


Jure Švigelj

Tehnični napotek: 116 je edini člen, ki nima odstavkov in gre kar naenkrat na točke. Kakako to zapisati. Ali napisat odstavek in potem točke – 116/I(4), ali samo točke – 116/(4).  oba zapisa sprejemljiva. Korošec pa pravi, da vedno pisati tudi odstavke.  Ali je za prostovoljni odstop dovolj, da je preostanek mleka zlila stran?  Imamo 2 varianti.  1. VARIANTA: Odmerek strupa v tem mleku, ki ga je žrtev že popila že zadošča za smrt  v tem primeru govorimo o dokončanem poskusu. Če je poskus dokončan, nadaljna pasivnost ne zadošča več, ampak bi za prostovoljni odstop storilka morala oškodovanko dati v avto in peljati v bolnišnico. Zahtevana je aktivna intervencija. Zlivanje stran tu ni aktivna intervencija. Gleda se pomoč žrtvi, da ne pride do posledice. Če bi storilka peljala v bolnico, bi bil prostovoljni odstop podan, drugače, v primeru pasivnosti, prostovoljnega odstopa ne bi bilo.  2. VARIANTA: Zaužiti odmerek strupa še ni zadoščal za smrt, zadeva se je ustavila pri nedokončanem poskusu.  tu pa načeloma zadošča že nadaljna pasivnost storilca, v tem primeru to, da odnese tisto mleko stran in ne poskuša ponovno. Vendar se je tu potrebno vprašati ali je res storilka tista, ki je poskrbela za prostovoljni odstop? Če je oškodovanka sama začutila, da z mlekom nekaj ni uredu in ga tudi sama ne bi več pila, storilka pa vidi, da ne bo več pila mleka in ga zlije stran zato, da bi skrila dokaze (ne zato, da bi preprečila nadaljno pitje), potem tu prostovoljnega ostopa ni! Ali gre za prostovoljni odstop ali ne je važno od tega, ali je žrtev sama nehala pit, ali je storilka poskrbela, da žrtev ne bo več pila! Praktikum 98/10 P.R. je predelal pištolo plašilko tako, da je vanjo lahko vstavil malokalibrske naboje. Predelano pištolo je kdaj pa kdaj nosil v žepu, nikoli pa ni poskusil z njo streljati. Kritičnega dne se je v gostilni sprl s svakom in nato sta se na gostilniškem dvorišču začela tudi pretepati. Ko ga je svak, ki je telesno močnejši, že trikrat podrl na tla, je P.r. med pobiranjem s tal segel v žep po pištolo in iz razdalje 2-3 metrov ustrelil proti svaku. Izstrelek je zadel svaka v čelo in obtičal pod kožo v predelu leve obrvi. P.R. je bil ranjen po densi roki, ker mu je ob streljanju razneslo pištolo. Izvedenec – strokovnjak za orožje je v svojem mnenju navedel, da je s streljanjem z malokalibrskimi naboji mogoče ubiti človeka v razdalji 300 metrov, da je pištolo zaradi neustreznega materiala nujno moralo raznesti in da izstrelek, ki je uničil cev, ni mogel imeti tolikšne moči, da bi bil lahko prebil lobanjo. Predpostavka: PR misli, da lahko s pištolo tudi koga ubije, da je izdelal delujočo pištolo Pravna kvalifikacija:  117/I (uboj na mah) v zvezi z 35 (neprimeren poskus)  Še ena hipoteza: svak imel sicer samo prebito kožo, to sice ni raven lahke telesne poškodbe, ampak v tem konkretnem primeru se lahko šteje za lahko telesno poškodbe – 122/II  Vprašanje stekov med poskusom uboja na mah in kvalificirano obliko lahke telesne poškodbe: Neprimeren poskus uboja na mah konzumira lahko telesno poškodbo. Govorimo o kvalificiranem neprimernem poskusu (ker vsebuje dokončano KD).  Obramba bi poskušala kaj v zvezi s silobranom – ampak verjetno ne bi šlo skozi.  Gre za neprimeren poskus uboja na mah.

93


Jure Švigelj

Odmera sankcije:  pri neprimernem poskusu lahko sodišče kazen odpusti, vendar mora upoštevati vse okoliščine primera.  Ker imamo znotraj neprimernega poskusa dokončano KD (lahka telesna poškodba), odpustitev ni smiselna, kazen mora biti vsaj taka, kot bi jo dobil za dokončano lahko telesno poškodbo, raje pa malo hujša! Praktikum 98/11 in 12 (skupaj) 11: A se je odločil, da bo vlomil v Bjevo hišo in ukradel nakit, za katerega je vedel, da je shranjen v hiši. Skozi okno je vdrl v dnevno sobo in nasilno obprl predal, v katerem naj bi bil nakit. Tedaj pa je vstopil B in A je prestrašen pobegnil, ne da bi vzel nakit.  Hipoteza: velika tatvina 205/I(1) v zvezi s 34. (velika tatvina je tu zaradi vlomnega načina!)  Ker se ustraši prostovoljnega odstopa NI, manjka avtonomna odločitev (pogoj prostovoljnosti) storilca. Isto bi bilo, če bi začel lajati pes, se sprožil alarm..  IZPIT: Gre za kvalificiran poskus kvalificiranega KD. 12: A se je odločil, da bo vlomil v Bjevo hišo in ukradel nakit, za katerega je vedel, da je shranjen v hiši. Skozi okno je vdrl v dnevno sobo in nasilno obprl predal, v katerem naj bi bil nakit, vendar ga ni našel, ker ga je B nekaj dni prej odnesel v banko. A je takoj zatem zapustil hišo, vendar je bil pri tem prijet.  Prepodstavka: B je nekaj dni prej nesel nakit v banko, A je vlomil v hišo, ko je prišel v neko sodbo je videl kako spijo Bjevi otroci, in se premislil, da ne bo vzel nakita, ker tako velika družina nakit rabi.  Kaj se zgodi v primeru, ko ni nakita, on se je pa vseeno premislil.  Odpre se vprašanje prostovoljnega odstopa od neprimernega poskusa! Kako je s tem?  Prejšnja teorija trdila, da prostovoljnega odstopa ni, ker KD itak ni mogoče bilo dokončati. – napačno stališče!  Drugo (sedanje) stališče – pravilno  za prostovoljni odstop ni bistveno ali bi objektivno gledano lahko KD dokončal ali ne, ampak ali subjektivno gledano on misli da bi KD lahko dokončal ali ne. Dokler on misli, da bi KD lahko dokončal, lahko tudi prostovoljno odstopi. To drugo stališče daje storilčevemu subjektivnemu prepričanju večjo težo. Poleg tega pa zakaj bi nekdo bil obravnavan strožje zaradi njemu nepoznane okoliščine, da stvari ni več tam, kot nekdo, kjer bi stvar bila in bi jo lahko vzel. Kakšne so praktične posledice enega ali drugega stališča?  Po starem stališču, ki prostovolnega odstopa od neprimernega poskusa ne dopušča: imamo samo neprimeren poskus  to nas pelje v fakultativno možnost odpustitve.  Po novem stališču, kjer pravimo da je možen prost. odstop, od neprimermega poskusa.  imamo dve različni pravni podlagi za odpustitev kazni 1. zaradi neprimerega poskusa 2. zaradi prostovoljnega ostopa

94


Jure Švigelj

 To drugo stališče je za storilca ugodnejše, ker daje več možnosti odpustitve kazni. Sodišče bi se moralo v obrazložitvi bolj namučiti, zakaj ni odpustilo kazni – to za storilca ugodnejše. Judikatura 42/4 Obdolženec je na kopališči pristopil k oškodovancu, mu v glavo z razdalje 3m nameril nabito pištolo, rekel: »Poslovo se od življenja« in »S. Vi ne boste več živeli« in pritisnil na sprožilec. Ker se pištola ni sprožila, jo je repetiral in še enkrat pritisnil na sprožilec. Nato mu je oškodovanec zbil pištolo iz rok, ga podrl po tleh in obvladal. Ugotovitev ministrstva: Če je brezhibna ne zataji, če pa zataji pa ni čisto brezhibna... Predpostavka: izkaže se, da pištola ni bila čisto brezhibna, zaradi neke napake je krtičnega dne zatajila.  Pravna kvaifikacija: 115/I v zvezi z 35  Zadeva je zanimiva zato, ker odpira vprašanje silobrana zoper neprimeren poskus. Neprimeren poskus je tisti, ki ne more pripeljati do prepovedane posledice. Še tako spreten strelec z defektno pištolo ne more ustreliti človeka.  Predposatvimo še, da ta ki se je branil, je poškodoval strelca.  Silobran da ali ne? DA! Argumentov je več: 1) tudi neprimeren poskus je protipraven poskus in v tem smislu protipraven napad na oškodovanca. 2) tak neprimeren poskus, tudi če do posledice ne more pripeljati, je ogrožanje nevarnosti zoper katero se lahko oškodovanec brani. 3) življenski argument – kako naj oškodovanec ve, ali ima opraviti s primernim ali neprimernim poskusom.  Silobran je možen! Še dve modifikaciji primera  1. Modifikacija  ta, ki je vzel pištolo je vedel, da je pištola defektna in da iz tega ne more biti nič.  Ali nam to spremeni hipotezo kaznivosti? Če naprej veš, da ne moreš, ni naklepa dokončanja KD, ki je nujen pogoj za poskus in neprimeren poskus. Hipoteza neprimernega poskusa uboja nam pade.  če se storilec zaveda, da je poskus neprimeren neprimernega poskusa ni več!!!  2. Modifikacija  ta, ki je imel pištolo, ni vedel, da je pištola defektna, je pa to vedel napadeni (ko je šel napadalec na WC je oškodovanec nekaj pokvaril v pištoli).  To pomeni, da je napadeni izkoristil silobran. Pri napadalcu se nič ne spremeni, ker ne ve, da ima v rokah neprimerno sredstvo.  Če se napadeni zaveda, da je sredstvo neprimerno tudi silobrana (vsaj v taki intenzivnosti) več ne more biti! Praktikum 94/13 (spada še pod ZMOTE)

95


Jure Švigelj

A je zaupal Bju, da bo Cju zažgal hišo. Čez dva dni je to res storil. A ja so obtožili za požig, Bja pa za kaznivo dejanje opustitve ovadbe, da se pripravlja KD. V postopku se je B zagovarjal, da je sicer vedel, da je požig kaznivo dejanje, ni pa vedel, da je zanj zagrožena tako visoka kazen, da je dejanje dolžan prijaviti. Kako presojate B-jev zagovor? Svoje stališče obrazložite.  Pravna kvaifikacija -

A: 222/IV

-

B: [280]

-

C: /

 Ovaditi je treba KD, za katere je predpisana kazen 3 ali več let zapora.  To ni dejanska zmota, ker 3 leta ali več ni pravi zakonski znak, ampak je OBJEKTIVNI POGOJ KAZNIVOSTI, ki pove katere opustitve segajo v polje kaznivosti in katere ne. Niso pokrite s storilčevo krivdo.  Zmota o objektivnem pogoju kaznivosti ni dejanska zmota (o zakonskem znaku pa je)  Gre za IZOGIBNO PRAVNO ZMOTO. Glede na to, da je vedel za dolžnost, da mora prijaviti pod določenimi pogoji, bi lahko preveril te pogoje  odgovarja. KMP vaje, Ambrož, 30.3.2010

IMAMO DVE SITUACIJI

KD

OSEBA

OSEBA

KD

KD

KD

OSEBA

OSEBA

SOSTORILSTVO  Primer: A prepričuje Bja naj ga z avtom počaka pred trgovino, ki naj bi jo oropal A, da ga bo ropu odpeljal. A gre v trgovino, B ga čaka. Trgovec se ne da, A ga dolgo ustrahuje,

96


Jure Švigelj

ustrreli v tla, pa nič. A zato odide praznih rok, ko pride ven pa na parkirišču ni bilo več Bja, ta se je odpeljal domov, ker je bilo predolgo za čakat in se je ustrašil, da bo oče opazil, da ni bilo več avta. Naš KZ temelji na dualizmu: STORILCI in UDELEŽENCI

KZ-1 STORILCI

UDELEŽENCI

20. člen

- NEPOSREDNI STORILEC - POSREDNI STORILEC - SOSTORILEC

37.,38. člen

NAPELJEVALEC (37. čl.) POMAGAČ (38. čl.) Udeleženci ne izvršujejo zakonskega zapisa, k njemu samo prispevajo

 Nazaj k primeru: Imamo osebi A in B. Hipoteza: A in B sta delovala skupaj

A:  najprej je napeljevalec: 206/II v zvezi z 37 (bilo je uspešno) – je konzumirano v spodnje  prišel je v stadij poskusa: 206/II v zvezi z 34 v zvezi 20/II  Če nekdo predhodno napeljuje, potem pa sam postane storilec, potem to konzumira predhodno napeljevanje.

B:  je sodeloval pri ropu, ne ve pa se točno kako.  Ali je sostorilec?  20/II nam da dve varianti, kako je nekdo sostorilec! 1. SODELOVANJE PRI SAMI IZVRŠITVI – s tem je mišljeno izpolnjevanje zakonskih znakov. 2. BISTVEN (ODLOČILEN) PRISPEVEK K IZVRŠITVI – nekdo mora bistveno (odločilno) prispevati k izvršitvi. Ta prispevek mora biti dan V ČASU IZVRŠITVE. Ali bi B po teh pogojih lahko bil sostorilec?  1. pogoja ni izpolnjeval, ni bil noter v času ropa  2. ali je bistveno prispeval? Če bi ga samo pripeljal, pa potem odšel, ne bi bilo sostorilstvo, bi bilo samo olajševanje. On pa ga je tam tudi čakal z namenom, da mu olajša umik. Bil je navzoč tudi v času izvrševanja! V tem smislu to kar je ponudil B že zadošča za sostorilstvo! Pravna kvalifikacija B:

97


Jure Švigelj

 206/II v zvezi z 34 v zvezi z 20/II Mora pa pri sostorilstvu šteti dejanje za svoje. Če bi mu rekel, da ga bo pripeljal, sicer tam malo počakal, ampak to je pa tudi vse, potem ne bi šlo za sostorilstvo (mogoče pomoč?). Če sta se pa zmenila, da so bosta potem delila, pa je to sostorilstvo! Še nekaj v zvezi pomočjo in sostorilstvom: To da daš sredstvo na voljo je ena izmed oblik pomoči  to pa ne pomeni, da ne moreš odgovarjati še za nekaj več (sostorilstvo), če še dodatno pomagaš pri izvrševanju KD. PROSTOVOLJNI ODSTOP:  A: Ne gre za PROSTOVOLJNI ODSTOP. Odločil se je šele, ko je naletel na oviro, na katero ni računal – na zelo trdoživega in trmastega trgovca.  B: Tudi pri Bju ne gre za prostovoljni odstop. Ker gre za sostorilca ni dovolj, da reče da se ne gre več in odpelje domov. Potrebna bi bila aktivna intervencija, moral bi iti v trgovino in A ju reči naj neha! NAPREJ SOSOTORILSTVO  Skupni uspeh se pripiše vsem sostorilcem (npr A zbaše v vrečo 6mio, B pa 3mio, oba odgovarjata za 9mio) Judikatura 113/1 Prvi obdolženec K je pozvonil na vratih oškodovanke in s pretvezo dosegel, da mu je odprla. Na vratih jo je nato poškropil s solzilnim razpošilom v obraz in jo omamljeno s pestjo močno udaril v obraz, da se je sesedla. Drugi obdolženec M je medtem čakal v bližini v avtomobilu in v skladu z dogovorm s prvim obdolžencem na njegov znak, da je oškodovanka onesposobljena prišel v stanovanje. Oba obdolžena sta v stanovanju v skladu s poprejšnjim medsebojnim dogovorom iskala denar in lastnino. Kar sta od tega našla, sta odnesla. Predpostavka: K uporabi silo, M uzame dragocenosti.  Če imamo večaktno KD, potem za sostoorilstvo ni potrebno, da vsak storilec sodeluje pri vseh aktih, ampak dovolj, da pri enem samem!

K:  Pravna kvalifikacija:  206/II v zvezi 20/II.  Kadar gre za težka KD (rop to je) je lahko že sam dogovor inkriminiran kot KD. To prirpavljalno ravnanje je inkriminirano.  295. člen – dogovor za KD  Gre za navidezen stek - če je dejanje vsaj poskušeno, dogovor odpade, če pa do poskusa ne pride, za dogovor ne izvemo! Judikatura 114/2 Oba obdolženca sta skupaj kot vojaški osebi stražila vojaško skladišče. V medsebojnem pogovoru je naneslo, da si oba želita nekaj delov vojaške uniforme. Praktično brez

98


Jure Švigelj

dogovarjanja in načrtovanja sta oba začela vlamljati v skladišče in od tam odnesla nekaj delov uniforme.  205/I(1) v zvezi z 20/II  Lahko je sostorilstvo. Dogovor ni potrebno da je pisen, usten,..., dovolj, da je KONKLUDENTEN. Je sotsorilstvo. Isto bi bilo, če gresta A in B po cesti, se menita da oba ne marata Cja, pride C in ga oba napadeta. Dovolj je to, gre za dogovor na podlagi konkludentinih dejanj.  Imamo pa tudi Aja in Bja, ki lahko napadata na isti objekt, ne vesta en za drugega, tu pa gre lahko za VZPOREDNO STORILSTVO Judikatura 114/3 Obdolženec K je sedel poleg voznika H v osebnem avtomobilu okrog 25m od kraja, kjer sta dva soobdolženca Š in J vlamljala v osebne avtomobile v podzemnih garažah, da bi od tam odnesla čimveč denarja vrednih svtavi, ki se jih da zlahka prodati. Obdolženec K je bil so soobdolženci dogovorjen, da bo v avtomobilu stražil in da si bodo plen razdelili. Pobudo za blome v avtomobile je dal zgoraj omenjeni soobdolženec Š.

Š in J  Š in J vlamljata v oavtomobile  Imamo nadaljevanje vlomno tatvino – 205/I(1) v zvezi s 20/II v zvezi z 54

K in H  Sedita v avtu kot straža.  H straži in omogoča bistveno podporo, tudi on je sostorilec – ker je z nogo na gasu čakal  K - pojavlja se vprašanje ali zadošča za sostorilstvo zgolj straža ali ej to zgolj pomoč? Zgolj straža za sostorilstvo sicer ne zadošča. To, deljenje izkupička je ponavadi indic, da nekdo šteje dejanje za svoje, ampak samo deljenje pa ne zadošča, da lahko rečemo, da je šlo za sostorilstvo, če je prispevek sicer majhen!  Tu se nagibamo bolj k tem, da je K pomagač in ne sostorilec. POTREBNO SE JE VPRAŠATI

 Kakšen je pomen tega prispevka/straže k izvršitvi. Če je nujni pogoj – sostorilstvo. Če le olajšuje, potem pomagač.  Ali ima s svojim prispevkom vpliv na deliktno dogajanje – če nima vpliva, zgolj pomagač. Judikatura 118/6 Za sostorilstvo je nedvomno potrebno aktivno ravnanje vseh sostorilcev po načelu delitve dela, kar pomeni, da slehkrni opravi del sicer enotnea dejanja, ki bi ga sicer opravil sam storilec; k sosotorilstvu se šteje tudi drugačno dejanje, ki je očitno prispevalo k storitvi kaznivega dejanja.. [..Določilo] 25. člena kazenskega zakonika RS pasivnega sostorilstva ne pozna in je tudi pojmovno nemogoče – moj komentar – to stališče o pasivnem sostorilstvu ne drži – beri spodaj!

99


Jure Švigelj

 Stališče, je da je potrebno aktivno ravnanje vseh sostorilscev po načelu delitve dela. Odpira se vprašanje, ALI JE MOŽNO OPUSTITVENO SOSTORILSTVO??  So indici, ki govorijo proti - Npr skupaj z drugim stori...  Vendar zakon je dostikrat nedosleden. Zakon omeni »stori« tudi ko misli opusti. Npr 17/III z opustitvijo je lahko storjeno KD – nedoslednost v terminologijo. Če zakon govori samo o storitvi, še ne pomeni da opustitev ni možna  Tudi sostorilci lahko pod določenimi pogoji delujejo pasivno in so sostorilci – tipičen primer oče in mati, ki se odločita, da za otroka ne bosta več skrbela – če otrok umre, oba opustila garant dolžnost – če umre otrok sta oba storilca v nepravi opustitveni obliki! Glede opustitve dve možnosti:  OPUSTITEV + OPUSTITEV  STORITEV + OPUSTITEV – redko pripelje do sostorilstva, gre večkrat za kombinacijo storilca (aktiven) in pomagača (pasiven) Judikatura 119/7 Obdolženec je kot kolega pri istem slovenskem delodajalcu obdolžencu A izročil dovolilnico za mednarodni cestni tovorni promer in mu naročil, naj opravi določen prevoz blaga v Avstrijo. Obdolženec A je ta prevoz opravil in bil v Avstriji prijet, ker je vozil s ponarejeno dovolilnico. Obdolženec A trdi, da ni vedel, da je dovolilnica ponarejena. Predpostavke: obdolženec je bil šef šoferja v transportnem podjetju, dal naročilo da opravi prevoz, ta potreboval dovolilnico -

Obdolženec ponarejene dovolilnice ni naredil sam, vedel pa je ko mu jo je dal, da mu daje ponarejeno dovolilnico

-

Šofer je bil dokler ga niso ustavili prepričan, da vozi z ustrezno dovolilnico.

 Zadeva nekoliko zastarela, to odklonsko stališče sodišča v obrazložitvi proti posrednemu storilstvi danes ni več aktualno!  V poštev torej prideta instituta:  NAPELJEVANJA  POSREDNEGA STORILSTVA

Šofer:  Hipoteza kaznivosti 251/I  Dovolilnica je listina!  Kaj manjka?  NI NAKLEPA! Šofer ne bo odgovarjal. Tudi če bi bil malomaren, malomarnega ponarejanja listin KZ-1 ne pozna!

Šef  Kaj pa obdolženec?  ni sam niti ponaredil, niti uporabil ponarejene listine, je pa k tem pripravil šoferja (mu rekel naj pokaže, če bo treba). Ali je šef napeljevalec uporabe ponarejene listine ali je posredni storilec uporabe ponarejene listine?  šef je POSREDNI STORILEC!  20/I. Uporabi zmoto ali prisilo.

100


Jure Švigelj

Storilec in sostorilec 20. člen (1) Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec).  Včasih ko posrednega storilstva ni bilo v zakonu se je pa dalo zadevo rešit z napeljevanjem. Bistveno je, da je glavni storilec ravnal protipravno, ni pa nujno, da je ravnal krivdno. Po obeh rešitvah v končni fazi pridemo do istega rezultata. KMP Vaje – Ambrož. 02.04.2010

REŠEVANJE IZPITNE ZGODBICE Praktikum 129/4 – ZBIRALEC ZNAMK Relevantna izvršitvena ravanja: A je z lažjim prikazovanjem poskušal Bja spraviti v zmoto, da bi mu poceni prodal znamko. Protpravna premoženjska korist, ki si jo je skušal pridobiti je 4950€.  Pravna kvalifikacija za A: 211/I v zvezi s 34. čl. KZ-1. (Izpolni zakonske znake poskusa goljufije)  Glede na vrednost, ki si jo poskuša pridobiti gre za temeljno obiko goljufije – navadno obliko.  Meja za večjo premoženjsko korist je 5000€.  Velika ni isto kot večja. Večja premoženjska korist ni kvalifikatorna okoliščina, zato tudi če bi šlo za 5500€ to tukaj nič ne spremeni. ŠE ENA MOŽNOST REŠITVE:

 Če bi kdo argumentiral, da ne gre za poskus goljufije, ker lahko kupec na prostem tržišču ponuja za stvar kolikor hoče, prodajalec pa se mora sam preprečiti koliko je stvar vredna, bi bilo isto ok.  Za en in drug odgovor – 1 točka! S tem ko napiše pismo s katerim grozi s požigom izpolni zakonski opis izsiljevanja, ki ostane pri poskusu.  Pravna kvalifikacija: 213/I v zvezi s 34 (poskus izsiljevanja) – ni mu uspelo, da bi B nekaj storil, zato je to KD ostalo pri poskusu. ŠE ENA MOŽNOST REŠITVE:

 Tudi pravna kvalifikacija neprimeren poskus izsiljevanja bi bila sprejemljiva (ker od Bja na tak način ne bi mogel nič izsiliti, saj si je B želel, da mu nekdo požge hišo). Požig počitniške hiše  Pravna kvalifikacija za A - 222/I,IV (požig)  Stek med poskusom izsiljevanja in dokončanim požigom je pravi stek. Za kvalifikacijo in povedano, da je stek pravi 1 točka 222/IV (4) Če sta dejanje iz prvega odstavka tega člena storili dve ali več oseb ali če je požgana stvar posebnega kulturnega pomena, naravna vrednota ali velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. – to ne pomeni, da jih mora več požgati hišo, ker zakon pravi »ali«, ta določba pride v poštev tudi, ko je stvar velike vrednosti. Meja je 50.000€

 Zanima nas ali gre za 222/I in IV, ali samo za 222/I (temeljna oblika)  Predpostavimo, da je bila vredna več, zato 222/I,IV

101


Jure Švigelj

 Pravna kvalifikacija za B:  280/I (opustitev ovadbe, da se prirpavlja KD)  B ne stori ničesar, čeprav ve, da A grozi s požigom.  211/II (Goljufija)  naklepni požig, katerega B prikaže kot škodni dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, ali odvrniti in na ta račun dobi odškodnino  211/II je nova oblika goljufije, ki jo je vključil KZ-1 – zavarovalniška goljufija. Ne gre zato, da bi zakonodajalec hotel zavarovalnice zaščititi manj, ampak obratno, zakonodajalec jih je privilegiral.  

Goljufija I. odst – najprej mora spraviti v zmoto, potem od njega še nekaj dobiti. Pri zavarovalniški goljifiji II. odst – dovolj, da se pokaže na nek škodni dogodek kot resničen, pa ta ni in je KD že dokončano. Zakonodajalec je inkriminiral že sama pripravljalna dejanja in poskus zavarovalniške goljufije. Zavarovalniška goljufija je KD po II. odst tudi če samo poskusi in mu ne uspe, če pa mu uspe, gre pa tudi za goljufijo po I. odstavku, oziroma lahko tudi po III. če gre za veliko škodo!

 Kako je s stekom? Zaradi steka bi odgovarjal samo za 211/III in ne za 211/II, (ta je v celoti konzumirana v 211/III)  280/I in 211/III, sta v pravem realnem steku – napadene so različne dobrine (za to okoli zavarovalnice in steke – 2 točki) A se odloči za vlomno tatvino, prepriča dekle naj so ogleda Bjevo stanovanje in poroča.  Pravna kvalifikacija za A (jo napeljuje k pomoči pri kaznivemu dejanju velike tatvine):  205/I v zvezi s 37/I(1) (napeljevanje) v zvezi z 38/I. Treba povedati tudi z besedami, da je to napeljevanje k pomoči pri tem KD (drugače bi lahko mislili, da je mišljena pomoč pri napeljevanju). To napeljevanje bi presojali kot pomoč!  Ali je smiselno, da se reče, da bo ravnal kot pomagač in kot storilec pri vlomni tatvini? Ne. Damo še eno hipotezo kaznivosti  rečemo, da ko hoče vlomiti in odnesti znamke gre za poskus vlomne tatvine, je pa ta poskus neprimeren, ker te stvari, ki jo išče ni,  objekt napada je neprimeren – kjer znamke ni, je tudi spretnejši storilec ne more odnesti  205/I(1) v zvezi s 35. čl KZ-1.  Stek: kdor je storilec ne bo za isto KD odgovarjal še kot pomagač. Odgovarja samo za neprimeren poskus velike tatvine.  Pravna kvalifikacija za dekle: 205/I(1) v zvezi s 35 v zvezi z 38. Povej potem, z besedami, da gre za pomoč pri neprimernem poskusu velike tatvine!  dekle si ogleda prostore, poroča Aju in ve, da mu bodo podatki prišli prav pri vlomni tatvini. Ali je pomoč uspela ali neuspela? Uspela! Kriterij za razmejitev je to, da glavni storilec poskusi izvršiti KD. Neuspela pomoč je samo takrat, ko glavni storilec sploh ne poskusi izvršiti KD. Če poskusi izvršiti KD, tudi v primeru neprimernega poskusa, se to šteje za poskus in je pomoč uspela. A iz bolnišnice odnese haljo  Ali gre za tatvino?  ne gre za tatvino, da bi šlo za tatvino bi moral priti v bolnico in ukrasti, on je pa bil tam in haljo samo obdržal. Gre za zatajitev  208/II. [Če bi si pa od začetka hotel sposodit (in ne prilastit) potem zatajitve ni]

102


Jure Švigelj

 Možnost opustitve ker je vrnil? Zakon tega ne predvideva. Lahko pa bi bilo dejanje majhnega pomena, ki je institut ZKP. B psuje sodnika  Ali nam uradna oseba kaj spremeni pri tem? Je razlika, če psuješ sodnika ali kar nekoga?  Spremeni se nam samo to, da je pregon drugačen. o Razžalitev (158/I) se preganja na zasebno tožbo (168/I) o Razžalitev (158/I) se v posebnih primerih (žaljenje uradnih oseb) preganja na predlog (168/II)  Poveš da gre razžalitev po 158/I, ker je razžalil uradno osebo je to v zvezi z 168/II.  B je bil neprišteven, zato ne more biti kriv. Čeprav je izpolnl bit inkriminacije KD in ravnal protipravno, zaradi neprištevnosti ni kriv. (to je dobro vedeti pri presoji sodnikovega ravnanja) Sodnik udari B  Pravna kvalifikacija za sodnika  122/I - Lahka telesna poškodba  Nakazuje se silobran. Tudi žaljenje je protipravni napad, zato lahko odpremo vprašanje silobrana. B je bil neprišteven. Kako je s silobranom nasproti ravnanju naprištevnega?  Kar se tega tiče ni ovir za silobran – silobran zoper neprištevnega je mogoč in dopusten!  Zoper protipravno ravnanje neprištevnega je torej možen silobran, vendar tu silobran ni neizogibne potrebnosti (ali je res potrebno odreagirati s tako silo)  silobran je prekoračen, zato za silobran ne gre! (Prekoračeni silobran ni silobran) Zadni zaplet je ravnanje Bja, ki brcne sodnika  Pravna kvalifikacija za B  122/I - lahka telesna poškodba  Kako bi bilo tu spresojo potencialnega Bjevega silobrana? Kako je s silobranom neprištevnega? Ali je lahko neprištevni človek protipravno napaden? JA.  Za silobran je potrebna obrambna volja, vendar ni treba da je prišteven.  Silobran s strani neprištevnega je načeloma možen!  Drugo vprašanje je neizogibna potrebnost take obrambe. Ali je bilo nujno, ali na drug način ni bilo mgooče odvrniti sodnikovega napada? Vprašanja v zgodbici niso natančno definirana, zato jih je treba izpostaviti in opredeliti, ter se odločiti in utemeljiti eno možnost!  ODGOVOR: ALI je je silobran zoper silobran možen? NE! Vendar bi tu B lahko bil v silobranu, ker sodnik ni bil v silobranu, saj je šlo za prekoračeni silobran, ki ni silobran!

103


Jure Švigelj


DILEMA: SOSTORILSTVO / POMOČ Iz prakse: 1. zadeva  V Sloveniji je delovala organizirana združba, ki je vozila ljudi čez mejo nelegalno. Iz hrvaške strani so v Slovenijo prepeljali tujce. Obdolženec je imel kamp pri reki Kolpi, spremljal je vodostaj reke in hudodelski družbi javljal kdaj lahko prečkajo Kolpo. Poleg tega je dal na voljo tudi svoj čoln, da je hudodelska združba migrante lahko peljala čez reko. Drugače pa ni sodeloval pri dejanju, vse ostalo so naredili ostali. 2. zadeva  Skupina se je ponoči ukvarjala z vlomnimi tatvinami v večje trgovske centre. Obdolženec je dal tej skupini neko posebno UKV napravo, s katero je lahko skupina spremljala pogovore policijskih patrulj in na podlagi tega spremljala ali je vlomna tatvina »varna«, da ne bi takrat prišla mimo policija. Kakšna je vloga teh dveh obdolžencev pri dejanju?  V obeh zadevah je sodišče obdolženca štelo za sostorilca! Mi bomo to kritizirali! Naš zakon ločuje dve obliki sostorilstva: 1. oblika temelji na sodelovanju pri izvršitvenem ravnanju – delnem izpolnjevanju zakonskega opisa 2. oblika dopušča sosotorilstvo, ko oseba ni sama sodelovala pri izvršitvi, je pa k izvršitvi odločilno(bistveno) prispevala.  Pri naših dveh zadevah je takoj jasno, da prva oblika ne pride v poštev, obdolženca nista sodelovala neposredno pri izvršitvi.  Pojavlja pa se vprašanje ali sta bistveno prispevala. Sodna praksa je pokazala, da včasih pomoč neupravičeno poviša v sostorilstvo.  Obdolženec v prvi zadevi je organizirani združbi dal na voljo sredstvo in informacije  to je po opisu zakona tipična pomoč. Lahko so dejanja pomoči tudi sostorilstvo ampak morajo biti storjena v času izvršitve ne pred njo. Ta, ki je dal čoln ni mogel vplivati kdaj in kako bodo tisti čoln storilci uporabljali, v ta namen jim ga je dal vnaprej dal.  Tudi pomoč je lahko nujni pogoj, pa zato še ni sostorilstvo«  Primer: nekdo je poučen kako delujejo menjalnice. Neki skupini, ki se ukvarja z ropom menjalnic, pokaže eno redkih menjalnic, ki je primerna za vlom. Brez te informacije bi bil rop neuspešen. Njegova informacija je bil nujni pogoj  vendar to kar je dal je pripeljalo do ropa, ni pa pripeljalo do končne izvršitve. Izvršili so še vedno drugi, ni mogel vplivati kako in kdaj. To je torej pomoč kljub nujnemu pogoju!  TEST - Če si v dvomu ali gre za pomoč ali sostorilstvo: Vprašaš se ali je tisti, ki je dal prispevek, deloval v času izvršitve!  Sostorilec mora delovati v času izvršitve, ne pred njo ali po njej – to prakso je postavilo sodišče, vendar je od tega lastnega stališča v teh zadevah odstopilo (neupravičeno).

104


Jure Švigelj

 2 zadeva: če bi spremljal v času storitve prek UKV naprave stanje policije, potem je lahko sostorilec. Če jim pa napravo samo da in je to to, pa se šteje za pomagača. Praktikum 102/12 Oče in mati sta takoj po porodu vzela življenje svojemu otroku. Kaj sta s tem storila? Pravno opredelite njuno ravnanje? 

OČE: 115/I v zvezi 20/II



MATI: 119 v zvezi z 20/II



Ali sta lahko sostorilca in hkrati izvršita različni KD?  Pri sostorilstvu ni nujno, da v končni fazi sostorilca odgovarjata za isto KD.



Za mamo je predvidena previlegirana oblika, odvisna od osebnih lastnosti storilca – detomor. Ta privilegij ima samo mati po porodu in se ne prenaša na druge storilce oziroma udeležence. Oče ne more zagrešiti detomora.

POSEBNOST (ni v zvezi s tem očetom in materjo): 260/I – KD, pri katerem storilec ne more biti vsakdo. Če nekdo ne more biti storilec, ne more biti niti sostorilec. V tem primeru se ravnanje te osebe smatra kot pomoč. Gre za situacijo, ko bi nekdo po intenzivnosti prispevka lahko bil sostorilec, pa po črki zakona ne more biti, ker zakon za storilca/sostorilca zahteva neko posebno lastnost, ki jo ta oseba nima. Praktikum 103/14 A je nagovoril svojega prijatelja B-ja, naj izbrši vlomno tatvino. B pa je moral oditi na prestajanje zaporne kazni, še preden je izvršil to kaznivo dejanje. 

A: 205/I(1) v zvezi s 37/II – neuspelo napeljevanje. To neuspelo napeljevanje je kaznivo.



B: /



Načeloma se je potrebno držati temeljnega pravilo o udeležbi – v zadevah, kot je ta od tega pravila odstopimo.

TEMELJNO PRAVILO O UDELEŽBI: 

Kaznivost napeljevalca in pomagača se naveže na dejanje glavnega storilca – akcesornost udeležbe! To pomeni odvisnost udeležbe – odvisnost v tem smuslu, da je kaznivost napeljevalca in pomagača odvisna od glavnega storilca. Odvisna je v 2 vidikih:

2 VIDIKA AKCESORNOSTI UDELEŽBE

1. KAZNIVOST UDELEŽENCEV JE ODVISNA OD STADIJA DO KATEREGA JE PRIŠEL GLAVNI STORILEC – da bi udeleženec odgovarjal, mora glavni storilec KD praviloma dokončati, ali vsaj poskusit. Kaznivost je podana kadar je poskus kazniv. 2. ODVISNOST UDELEŽBE OD ELEMENTA KD, KI GA MORA IZPOLNITI GLAVNI STORILEC, DA BI UDELEŽENEC LAHKO ODGOVARJAL – po našem pravu mora storilec: o Izpolniti bit inkriminacije in ravnati protipravno! o Ni pa potrebno, da bi bil glavni storilec kriv (pri nas zato limitirana akcesornost)!

105


Jure Švigelj

Ker za kaznovost udeleženca ne zahtevamo krivde glavnega storilca, govorimo o LIMITIRANI AKCESORNOSTI



Če nekdo ne ravna protipravno, tudi jaz, ki pomagam ne ravnam protipravno (npr pomoč pri silobranu)



Od tega pravila naredimo manjši odstop pri napeljevanju k hujšim KD  pri teh KD lahko napeljevalec odgovarja tudi, če glavni storilec ni prišel niti do stopnje poskusa. Tako je bilo v tem našem primeru!

Praktikum 104/22 A je nagovoril B-ja naj ubije C-ja. S tem namenom se je B splazil ponoči skozi okno v C-jevo stanovanje. Ko pa je zagledal C-ja, ki je spal med svojimi otroki, se je premislil in mu ni ničesar storil. Pač pa ga je pri povratku zamikal denar, ki je ležal na mizi in ga je vzel. Predpostavka: denarja ni bilo veliko 500-600€ PRAVILO: Dejanje h kateremu se napeljuje more biti konkretizirano – to pa ne pomeni, da mora biti navodilo dati z besedami iz zakona. Če rečeš samo »ubij« in nič koga, to ni napeljevanje. Če pa daš na nek drug način vedet, da hočeš, da nekoga določenega ubije, čeprav nisi dobesedno povedal, pa to je napeljevanje – spodnji primer. Zadeva iz hrvaške judikature: V razširjena družinska skupnosti živijo dedek in babica, ki imata hčerko, ta hči ima tri otroke in rodi še četrtega. Ko se rodi četrti otrok pride babica zgrožena k dedku in pravi dedku: »stari, ovog se trijeba riješiti..«. Po teh babičinih besedah gre dedek ubiti tega novorojenčka. Ni treba, da bi babica dobesedno rekla, da ga mora ubiti, dovolj je, da dala vedeti, da to želi, storilec konkludentno sklepa kaj hoče. Nazaj k primeru:  Hipoteza za A: 115/I v zvezi s 37/II; če bi pa naročil, da ga more ubiti med spanjem bi pa šlo za 116/I – kvalificirana oblika  umor na zahrbten način (ker je v spanju). V primeru, da pa ni naročil, naj ubije v spanju, pa za to ne odgovarja, tudi če ga je tisti dejansko ubil v spanju. To je bila presoja in odločitev storilca in ne posledica naročila napeljevalca. 

Če bi B začel izvrševati uboj bi bilo uspelo napeljevanje!



Uspelo napeljevanje bi bilo tudi če bi B začel izvrševati uboj, potem pa odstopil.



B je res že premagal določene ovire (priprave na uboj), ni pa še začel s samim izvršitvenim ravnanjem uboja.  Pri B-ju ne gre za poskus! To da se mu je samo približal, poskusa uboja še ni. To nam pomaga pri pravni kvalifikaciji za A – gre neuspelo napeljevanje (37/II) k uboju (115/I), ki je v konkretnem primeru kaznivo!

 Hipoteza za B: (poskus uboja ni, je pa tatvina): 204/I 

Pri odločitvi ali gre za vlomno tatvino (je namreč vlomil v stanovanje) ali samo za tatvino je važno ali je že prej imel naklep zraven vzeti še nekaj denarja. Če je zgolj naknadno, ko je bil že notri, vzel denar, ne more za nazaj vzpostaviti naklepa za vlomno tatvino.  Vlom je bil storjen že prej, naknadni naklep ne zadošča nazaj

106


Jure Švigelj

o Če postavimo predposavko, da prej ni imel naklepa za tatvino, gre za navadno tatvino. o Če pa bi že prej imel naklep vzeti tudi denar, bi šlo za veliko tatvino, ker bi se njegov naklep razširil tudi na vlom.. 

Kako je pa vprašanje češ, če A sploh ne bi napeljeval, potem tudi B ne bi ničesar vzel (ker ga ne bi bilo tam). Ali se lahko Aju naprti tudi uspelo napeljevanje za tatvino?  NE SME! Vsak odgovarja v okviru svojega uklepa, A ni imel namena, da bi B nekaj ukradel, zato mu ne moremo naprtiti napeljevanja k tatvini.



204/I je v pravem steku z 141/I – nedotakljivost stanovanja. Če bi B prišel do poskusa uboja bi bila 141/I konzumirana v poskusu uboja. Tako pa je ne moramo konzumirati. Če bi odgovarjal za vlomno tatvino, bi bila konzumirana v vlomni tatvini. Ker pa gre za navadno tatvino, jo ne konzumira. Zato je potrebno narediti stek 204/I z 141/I – vse to seveda ob predpostavki, da prej ni imel naklepa krasti in zato ne moremo uporabiti vlomne tatvine!

Praktikum 105/26 A je nagovarjal B-ja naj ubije C-ja. B je najprej omahoval, ko mu je A ponudil visoko denarno nagrado, pa je ponudbo sprejel in obljubil, da bo C-ja ubil. A mu je pokazal C-jevo fotografijo in mu povedal, kje C stanuje. Čez dva dni je V v grmovju blizu Cjeve hiše pričakoval Cja. Po cesti je prišel C-jev brat D in B, ki je mislil, da je ta človek C, ga je s puško ubil. Opredelite ravnanje Aja in Bja. 

Imamo napeljevalca, ki deluje na napeljevano osebo. Napeljevalec pravi: ubij C-ja! Napeljevani temu napotku sledi in strelja na osebo D, pri tem si pa misli, da gre za osebo C!

1. VARIANTA rešitve: 

Rečemo: napeljevana oseba (plačani morilec) je storilec uboja, oziroma umora 116/I(4). Pri naročenih ubojih je pogosto umor, ker storilec dobi honorar – to je korist – gre za koristoljubje. KD je končano, napeljevani pa se moti o identiteti osebe, ki ji je vzel življenje. Gre za zmoto o osebi. To za plačanega morilca ne pomeni nič, ni učinka, odgovarja za umor iz koristoljubja!



Vsak udeleženec odgovarja v okviru svojega naklepa. Kvalifikatorne okoliščine se ne prenašajo na druge. Če je morilec deloval iz koristoljubja, napeljevalec ne odgovarja za umor iz koristoljubja, ampak za napeljevanje k uboju.



Napeljevalec: 115/I v zvezi s 37/I. Gre za uspelo napeljevanje k uboju! Napeljevanje je uspelo kljub temu, da ni nastradal tisti, ki je hotel. Bistvo je, da je dosegel smrt človeka. Gre za uspelo napeljevanje!



REŠITEV: Napeljevalec odgovarja za uspelo napeljevanje k uboju, plačani morilec za kvalificiran umor, zmota o osebi nima učinka.

2. VARIANTA rešitve: 

Rečemo: Imamo napeljevalca, ki deluje na napeljevano osebo, da bi ta usmrtila C, vendar napeljevana oseba naredi napako in zadane osebo D.  Ta varianta izhaja od tega, da je napeljevana oseba orožje v rokah napeljevalca, ki udari mimo!

107


Jure Švigelj

ZGREŠENI UDAR: uporabil je »pištolo (Bja)« ki je udarila mimo. Po zgrešenem udaru, bi se to presojalo kot poskus usmrtitve Cja. o Glede C bi bilo to 115/I v zvezi s 37/II - presojali bi kot neuspelo napeljevanje k uboju. o Kaj pa glede D? Mogoče kot uspelo napeljevanje k povzročitvi smrti iz malomarnosti: 118 v zvezi s 37/I?



Glede te druge možnosti storilec ni imel naklepa. Ideja, da je bil malomaren, ker bi lahko predvidel tu ne gre skozi – Malomarnost in napeljevanje NE GRESTA SKUPAJ. Za napeljevanje vedno potrebujemo NAKLEP napeljevalca, malomarnost ni dovolj!  Zato ta druga možnost ni mogoča!



REŠITEV: Napeljevalec odgovarja samo za neuspelo napeljevanje k uboju!

Razlika med prvo in drugo je v tem, da gre v prvi za uspelo, v drugi pa za neuspelo napeljevanje. Prva je boljša! Praktikum 104/23 A je v razgovoru z B-jem in C-jem govoril o tem, da bi bilo Z-ju treba zažgati hišo. Prigovarjal jima je, naj se pogovorita z Djem in E-jem, da bi onadva to storila. B in C sta se z Ajem strinjala in sta kmalu po pogovoru z njim nagovarjala D-ja in E-ja, naj to storita. Tadva pa sta to odločno odklonila. Predpostavka: D in E sta požgala hišo! 

Zadeva pomembna ker odpira vprašnje VERIŽNEGA NAPELJEVANJA!



A  B,C  D,E  Z o

Za D in E je to požig v sostorilstvu: 222/IV v zvezi z 20/II. Gre za požig (velika vrednost) v sostorilstvu.

o

Napeljevalca B in C sta napeljevalca k 222/IV v zvezi z 20/II

o

A pa napeljevalec B in C.  NAPELJEVANJE K NAPELJEVANJU JE NAPELJEVANJE.

POSEBNO VPRAŠANJE: Ali

tam kjer več oseb naredi KD in je to zavzeto že v zakonskem opisu KD ker pomeni kvalificirano obliko dejanja (kot npr pri 222/IV), ali je potem vseeno potrebno pri pravni kvalifikaciji navesti »v zvezi s sostorilstvom« – JA! V opisu je več oseb omenjenih zaradi kvalifikatorne okoliščine  sostorilstvo kot tako je še vedno isto, zato ga je potrebno posebej definirati! UGOTOVITVE  NAPELJEVANJE K NAPELJEVANJU  NAPELJEVANJE  POMAGAČ K NAPELJEVANJU  POMAGAČ  NAPELJEVANJE K POMOČI  POMAGAČ

Npr. imamo osebo A ki reče Bju naj poda nož, ta nož res poda in je pomagač. A je napeljevalec k pomoči, presoja pa se kot pomoč  gre za POMOČ  Ideja je v tem, da če bi A sam podal nož, bi bil pomagač. Če pa napeljuje k temu nekoga drugega, da stori kar bi

108


Jure Švigelj

lahko storil sam in odgovarjal kot pomagač, potem ne more odgovarjati kot napeljevalec, saj ni smiselno da bi odgovarjal strožje kot če bi podal sam! Odgovarja samo za POMOČ! SPREMINJANJE VLOG UDELEŽENCA V ČASU (ni povezano s primerom) 

Kadar se vloge udeleženca spreminjajo v času, velja pravilo, da hujša oblika konzumira milejšo. Če je nekdo najprej pomagač potem pa storilec, potem je storilec! Storilstvo konzumira pomoč.

Nazaj k primeru: PRED MODIFIKACIJO: D in E ne zažgeta hiše! 

Gre za neuspelo napeljevanje.



B in C sta neuspela napeljevalca, glede na zagroženo kazen lahko odgovarjata.



A je neuspeli napeljevalec k neuspelemu napeljevanju.  Je neuspeli napeljevalec, lahko odgovarja, glede na zagroženo kazen. (Vendar kljub temu, da teoretično lahko odgovarja, je prakično malo verjetno, da bi se odkril tako oddaljen člen v verigi.)

Bi se A-ja lahko smatralo za uspelega napeljevalca, ker je uspel v tem smislu, da sta ga B in C ubogala in šla naprej napeljevati D in E? 

Napeljevanje se v končni fazi vedno veže na dejanje, zato ne bi mogli reči, da je bil A uspeli napeljevalec, samo zato ker sta ga B in C ubogala in šla napeljevat naprej!


PRIPRAVE NA IZPIT Zadeva, ki je ni v praktikumu Udeleženci so A, B, C, X inY. A je bil dlje časa v sporu z X in Y, prepričan, da sta povezana z umorom njegovega načaka v preteklosti. Iskal je osebo, ki bi ju ubila po naročilu, za plačilo. Obrnil se je na B in ga prosil naj poišče nekoga, ki bi bil primeren za nalogo. B je to sprejel in poiskal Cja, nekega psihopata s katerim sta bila B in C skupaj na prestajanju zaporne kazni. C je sprejel nalogo, ki mu jo je dal B, A pa je Cju priskrbel pištolo. C je iskal X-a, šel v gostilno in tam vprašal nekoga če je X. Ta oseba je to zanikala, zato ni naredil nič. Kasneje je šel v trgovino kjer je delal Y in vanj ustrelil 7 nabojev. A je potem pomagal Cju, da je pobegnil v drugo državo. Nasvet: začni pri Cju, ki je najtesneje povezan z vsem skupaj in greš potem preko B do A.

C:  Glede X: Ali je to, ker ga je iskal že poskus? Ne, glede X-a ni kaznivosti! Ali bi lahko glede X-a dogovarjal za dogovor za KD? Teoretično da. Ampak gleda se neko dejanje kot celota, zato v tem primeru to odpade.  Glede Y?  116/I(4) – okoliščina, ki dela KD kvalificirano je koristoljubost

109


Jure Švigelj

B:  B ne more odgovarjati za pomoč Aju, ker A ni storilec!  Hipoteza kaznivosti: napeljevanje k uboju.  Glede X  neuspelo napeljevanje – 115/I v zvezi s 37/II. Neuspelo kaznovenje pri uboju je kaznivo  Glede Y  uspelo napeljevanje – 115/I v zvezi s 37/I.  B odgovarja za obe KD. V igri sta dve različni potencialni žrtvi, zato odgovarja za oboje!  Razlika med C in B: B torej odgovarja glede X, C pa ne. Zakaj smo do napeljevalcev strožji? B je že naredil kar je mislil in lahko samo še čaka. KD ni več odvisno od njega. C pa ima še možnost odnehati.

A:  Najprej je pomagač, Cju je dal pištolo, sredstvo za izvršitev.  A rekel Bju naj poišče morilca – gre za VERIŽNO NAPELJEVANJE (napeljevanje v verigi), ki se presoja kot napeljevanje!  Treba je pogledati kakšni so bili pri Aju motivi za umor.  To je naredil zaradi maščevanja 116/I(4) – gre za isti člen in isto točko kot pri C, vendar druga okoliščina. Ne koristoljubnost, ampak maščevanje – to napiši v izpitu.  Glede X – Neuspelo verižno napeljevanje se presoja kot neuspelo napeljevanje: 116/I(4) v zvezi s 37/II  Glede Y – Uspelo verižno napeljevanje se presoja kot uspelo napeljevanje 116/I(4) v zvezi s 37/I  Pomoč je konzumirana v napeljevanju. Hujša oblika udeležbe konzimura milejšo. Ker A odgovarja kot napeljevalec pri teh dveh KD, ne more hkrati odgovarjati tudi kot pomagač.  Kaj je pa s tem, ker ga je po KD skril?  Odvisno ali sta se za to dogovorila že prej, ali je bilo to potem naknadno dogovorjeno.  Če nekdo pomaga po dokončanem KD, ne more odgovarjati kot pomagač Razen če je pomoč obljubil prej – to je PSIHIČNA POMOČ. Če je bil A psihični pomagač je to tudi konzumirano v napeljevanju.  Če je PA Cju že prej rekel, da ga bo skril, pa gre za pomoč storilcu po izvršitvi KD – 282. člen.  Vendar v primeru ko je oseba že udeleženec pri KD (A je udeleženec, ker je napeljevalec) pa gre samo za nekaznivo naknadno dejanje. Če si udeleženci med seboj pomagajo po KD ne gre za novo KD ampak za nekaznivo naknadno dejanje. Praktikum 106/31 A je obljubil B-ju, da ga bo skril, če bo kaznivo dejanje, ki ga namerava B storiti, odkrito. a. B je storil KD in se zatekel k A-ju, vendar mu ta ni hotel pomagati. b. B je storil KD, ki je bilo drugačno od tistega, za katero je A menil, da ga bo B storil. Po dejanju je prišel k A-ju, vendar ga ta ni hotel skriti. c. V situaciji pod b) je prišel B k Aju in ta ga je skril.

110


Jure Švigelj

Opredeli ravnanje A-ja a. Psihična pomoč, pri KD, ki ga je izvršil B. Bistveno je, da je utril Bjevo odločitev, ni bistveno, da obljube ni izpolnil! b. V izhodišču velja, tudi za psihično pomoč, da mora biti podan naklep pomagača, ki mora biti dvojen. o Naklep se mora nanašati na to, da se pomagač zaveda da nekomu olajšuje in na to pristane. o Hkrati mora naklep zajeti tudi vse znake KD pri katerem se pomaga. Tu manjka ustrezen naklep za pomagača  če je hotel pomagati pri ropu, storilec je pa ponarejal listine, A ne more odgovarjati kot psihični pomagač.

Ali lahko odgovarja kot neuspeli psihični pomagač pri ropu? Razlika med neuspelim napeljevanjem in neuspelo pomočjo: Neuspela pomoč ni nikoli kazniva, ne glede na višino kazni!  A, ki je obljubljal pomioč pri ropu, ki ga ni bilo, ne bo odgovarjal za nič! Pod pogojem, da bi B izvršil neko hudo KD in bi prišel povedat Aju, pa bi lahko odgovarjal za opustitev ovadbe. Ampak bi moralo iti za KD s kaznijo 30 let. Ponarejanje listin sploh ne pride v poštev. c. Povedal je, da je ponarejal listine, Aju se zasmili in ga skrije – gre za pomoč storilcu po izvršenem KD. Za ponarejanje listin mu ni vnaprej obljubljal, da ga bo skril, zato odgovarja za to KD! Praktikum 106/34 A, lastnik motornega vozila, je dal svoje vozilo na razpolago B-ju, zakaterega je sicer vedel, da nima vozniškega dovoljenja. Na vožnji s tem vozilom je B povzročil prometno nesrečo (ogrožanje javnega prometa) Prepostavka: oseba je bila hudo telesno poškodovana  Hipoteza za B: 323/I – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti  Hipoteza za A: A je dal na voljo sredstvo, za to KD. Ali je A lahko pomagač? Predpostavimo še, da je A imel naklep! Upal je, da bo B nekoga zbil.  Naš zakon za kaznivost pomagača zahteva naklepno pomoč pri naklepnem KD. Zato A, tudi če ima naklep, ne more odgovarjati kot pomagač, ker B ni izvršil naklepnega KD – nimamo naklepne pomoči pri naklepnem KD. Zadeva iz avstrijskega sodišča A, B, C. C je bila oseba, ki je bila stara 14 let. Torej pod mejo privolitvene sposobnosti v spolne odnose. B, ki je imel z njo spolne odnose tega ni vedel, bil je prepričan, da je oseba stara 17 let. A, ki je pa bil bolje informiran je vedel koliko je stara oseba C in je priskočil na pomoč tako, da je dal na voljo svoje stanovanje.  Hipoteza za B: 173/I – B se ni zavedal starosti – gre za dejansko zmoto. B ni imel naklepa imeti spolne odnose z osebo mlajšo od 15 let.

111


Jure Švigelj

 Če bi se ji lahko izognil, bil šlo za malomarnost, vendar malomarnost ni inkriminirana v tem primeru. B ne odgovarja.  Hipoteza za A: A ne more biti pomagač, ker ni pomagal naklepnem KD. Kljub temu, da je naklepno pomagal, je bilo dejanje B-ja nenaklepno, zato NE odgovarja! (Po avstrijskem pravu bi) Praktikum 107/37 A je nagovoril B-ja naj izvrši tatvino, ter mu hkrati obljubil, da bo ukradene stvari skril in jih pomagal prodati. B je res izvršil tatvino, A pa je ukradene stvari prikril in jih pomagal prodati. Hipoteza za B:  204/I – navadna tatvina Hipoteza za A:  204/I v zvezi s 37/I. – uspelo napeljevanje k tatvini  S tem, ko obljubi vnaprej, da bo stvari skril in mu jih pomagal prodati je to psihična pomoč 204/I v zvezi z 38.  Glede na to, da pomaga in napeljuje, napeljevanje konzumira psihično pomoč.  217/I – glede na to, da je napeljevalec, udeleženec pri tej tatvini, ne bo odgovarlal za 217/1 ampak gre za nekaznivo naknadno dejanje [ Prikrivanje je eno izmed dveh KD, ko zakon inkriminra pomoč storilcu po izvršitvi KD.] Praktikum 104/24 A je nagovarjal B-ja, naj ubije C-ja. B je to odločno odklonil. Čez tri dni pa se je B sporekel s Cjem. V prepiru, ki je postajal vedno bolj zagrizen, je B hudo udaril C-ja ta je zaradi poškodbe umrl.  Ne gre za napeljevanje! Za napeljevanje rabiš povzročitev odločitve pri glavnem storilcu, da bo izvršil KD. Te odločitve Aji ni uspelo povzročiti. A odgovarja kot neuspeli napeljevalec k uboju. B bi pa odgfovrjal (ker je bilo v pretepu) verjetno odgovarjal za naklepno hudo telesno poškodbo s hujšo posledico – smrtjo Praktikum 103/17 Mladoletnica A je večkrat kaj ukradla v trgovini in prinesla ukradeno blago svojemu 20letnemu fantu, ki je stvari prodajal: denar sta porabila skupaj. Ko je fant nekoč potreboval večjo vsoto denarja, je dekletu prigovarjal, naj zopet kaj ukrade, vendar naj bodo stvari vrednejše. Dekle je šlo k urarju in ukradlo dragoceno zapestnico.  Prvi odstavek: Mladoletnica A:  Tatvine iz trgovine so verjetno navadna tatvina, lahko tudi serija majhnih: 204/I * n.

112


Jure Švigelj

 Ali so podani pogoji za uporabitev 54 KZ-1 (nadaljevano KD)?  Pogoji so izpolnjeni. Sodišče bo reklo, da je to ena nadaljevana tatvina. 204/I v zvezi z 54. Lahko bi sicer šlo za serijo majhnih tatvin, vendar več majhnih tatvin v času preseže vrednost 500€, zato se naredi nadaljevano navadno tatvino! Fant:  Odgovarja za prikrivanje, ob predpostavki, da ni bilo vnaprej danih obljub, da bo skrival stvari in jih spravljal v promet. (Vsakič reče šele, ko prinese ukradeno robo »naj bo, bom še tokrat spravil v promet«). V tem primeru gre za serijo prikrivanj 217/I v zvezi z 54. Ali je v tem primeru nujno dati zraven še denarno kazen, kot izhaja iz 54 člena? Komulacija z denarno kaznijo, kot določa 54 v tem primeru ni nujna, ker pogojna zaporna kazen je sankcija opozorilne narave!  Drugi odstavek: Mladoletnica A:  205/II – gre za veliko vrednost. Fant:  Je uspeli napeljevalec. 205/II v zvezi s 37/I.  S tem, ko za blago poskrbi in spravi v promet, je še prikrivalec, ampak za prikrivanje ne odgovarja, ker je prikrivanje konzumirano v napeljevanje! Judikatura 120/1 Obdolženka je večkrat nagovarjala zasebnega detektiva A, naj osebi, ki jo je po nalogu obdolženke tajno spremljal, zlomi roko. Detektiv A tega ni hotel storiti. Nato je najela dva varnostnika pri podjetju B in ju nagovorila, naj isti osebi, kot jo je prej tajno spremljal A, poškodujeta avtomobil in še spremljano osebo samo. Varnostnika podjetja B sta razbila osebni avtomobil oškodovanca njemu pa z udarci in brcami povzročila nalom rebra, večjo krvavo oteklino na levem očesu, ter močno omajan zgornji zob. (verjetno bi bila to lahka telesna poškodva) Predpostavka: naročila mu je naj mu spraznita gume, opraskata, njega pa pretepeta, vendar ne prehudo. [Preberi komentar v judikaturi] Hipoteza za obdolženko:  V zvezi z detektivom D: neuspelo napeljevanje k hudi telesni poškodbi (zlom roke) – 123/I v zvezi s 37/II.  V zvezi z varnostniki: o napeljevanje k poškodovanju tuje stvari. Gre za uspelo napeljevanje 220/I v zvezi s 37/I. o uspelo napeljevanje k lahki telesni poškodbi (opisano bi se smatralo za lahko telesno poškodbo) – 122/I v zvezi z 37/I.

113


Jure Švigelj

Varnostnika sta sostorilca pri teh dveh KD.  Primer je pomemben zaradi odnosa neuspelega (detektiv) in uspelega (varnostnika) napeljevanja, ki si sledita eden za drugim! Ali obdolženka odgovarja za oboje, za vsako posebej? Treba je razlikovati dve skupini situacij:  Imamo najprej neuspelo napeljevanje, ki mu sledi uspelo in se vse skupaj šteje kot uspelo  To je v primeru, ko je napeljevana oseba ena sama! (prvič te zavrne, kasneje pa ji npr. ponudiš več denarja in se strinja)  Imamo najprej neuspelo napeljevanje in potem uspelo, in naredimo stek neuspelega in uspelega napeljevanja.  To je v primeru, ko identitete napeljevanih oseb, najprej napeljuješ eno osebo, potem pa drugo. Gre za pravi stek. Judikatura 121/1 B  206/I

P  Tri možnosti: nič, sostorilec, pomagač

 To, da je storilo rop dve ali več  Ali je Sostorilec – vprašamo se dvoje: oseb, je potrebno razlagati o Ali je sodeloval pri sami izvršitvi?  ni restriktivno, zato imamo navadno sodeloval. nekvalificirano obliko ropa. o Ali je odločilno prispeval k sami izvršitvi?  ni odločilno prispeval. P ni sostorilec!  P je pomagač pri ropu – 206/I v zvezi z 38


UDELEŽBA Zadeva, ki je ni v praktikumu Obdolženci so A, B, C. Dogovarjali so se, da bi skupaj izvršili tatvino, tako da bi na odločni kmetiji ukradli kmetijske stroje. C si premisli, ko zve, da kmetija ni čisto zapuščena, da tam živi starec. Da pa Aju in Bju na razpolago traktor za prevoz in naroči naj mu prineseta kotel za prekuhavanje in balo žične ograje. A in B sta res šla s traktorjem, nista pričakovala upora starca. Takrat pa ju je oškodovanec star 80 let počakal pred kmetijo s sekiro v rokah. A in B se konkludentno s pogledom sporazumeta, da bo potrebno uporabiti silo, A udari starca z ročajem sekire, da pade po tleh, Potem sta ukradla dogovorjene stvari, ki so si jih tako kot dogovorjeno razdelili. Pravna kvalifikacija: A in B:

114


Jure Švigelj

 Ne dela se steka lahke telesne poškodbe in ropa, ker je v ropu lahka telesna poškodba že inkludirana.  Rop 206/II (kvalificirana oblika ker sta bila 2 osebi) v zvezi z 20/II.  Samo A je udaril, ali oba odgovarjata? Da, ker je bil med njima vsaj konkludenten sporazum. Ne glede na to, da je pri uporabi sile deloval samo A, sta sostorilca pri ropu.  Če bi starca hudo telesno poškodovala bi naredili še stek s hudo telesno poškodbo. Lahka pa je inkludirana v ropu. C:  Tatvina v zvezi s pomočjo  204/I v zvezi z 38 KZ-1.  V tem primeru gre za situacijo ko gre za eksces storilca ali sostorilca. Ljudje se dogovorijo za nekaj, potem pa tisti, ki izvršuje KD, izvrši nekaj več. Kako naj kazensko pravo presoja te situacije? Drug primer: A in B se dogovorita za rop. Dogovor je, da bosta pod nos oškodovancu dala gazo s kloroformom, da bo zaspal. Oškodovanec se prehitro zbudi in A odreagira tako, da usmrti tega oškodovanca. B je bil sicer zraven, ampak za to usmrtitev se nikoli nista dogovorila. Vprašanje kako presojati A jev izpad - eksces. Ali naj B zanj kakorkoli odgovarja? Možni različni pristopi: Srednjeveško kazensko pravo je poznalo enostavno formulo: Če si se vmešal v protipravno ravananje boš nosil tudi vse posledice, ki iz tega nastanejo. B naj nosi posledice. Podoben pristop ima tudi ameriško pravo - podobno temu razširja odgovornost storilcev za ekscese. A in B ropata banko, A-ju se strga in postreli veliko oseb, ali naj B tudi odgovarja za vse to?  Američani pravijo da. Mi takšni rešitvi ne sledimo. Pri nas imamo pravilo, da vsaka od oseb, ki sodeluje v KD odgovarja v okviru svoje krivde in ne preko meja svoje krivde!  Nazaj k prvem primeru: C NE more odgovarjati kot pomagač pri ropu, ker ropa ni imel v naklepu, ampak odgovarja za pomoč pri tatvini.  Primeru s kloroformom: B ne odgovarja za umor iz koristoljubnosti, ker tega ni imel v naklepu. Ropar A, ki je moril, odgovarja za umor iz koristoljbnosti, tisti, drugi velja samo za rop..  To pravilo je napisano tudi v zakonu, na nekoliko neroden način  40/I. 40/I. KZ-1 (1) Storilec, napeljevalec in pomagač se kaznujejo za kazniva dejanja v mejah naklepa.

 Zakon je tu spregledal, da lahko storilec in sostorilec odgovarjata tudi v okviru svoje malomarnosti! To je pomotoma izpustil.  Če je Bju mogoče očitati malomarnost do nastale posledice (pri primeru s koroformom) je Bju mogoče očitati povzročitev smrti iz malomarnosti!

115


Jure Švigelj

Kaj pa v zvezi s tem, ko je C dal traktor, in rekel, da naj prineseta kotel. Zakaj ne bi odgovarjal kot napeljevalec?  Onadva sta bila za tatvino že odločena. Ni sprožil odločitve naj kradeta, je samo utrdil odločitev. C le olajšuje ne sproža pa avtonomne odločitve. Praktikum 101/8 A, B in C so se dogovorili, da bodo izvršili tatvino v blagovnici. A se je pogovarjal s prodajalcem, B in C pa sta vzela nekaj stvari s polic in jih dala v žepe. Ko so odhajali, je prodajalec opazil, da so stvari izginile in je stekel za A-jem, B-jem in C-jem. A-ju in B-ju je uspelo pobegniti, C-ja pa je prodajalec zagrabil za roko. Ta je potegnil nož, ki ga je vzel s seboj in z njim zamahnil proti prodajalcu ter mu povzročil lahko telesno poškodbo. Nato je tudi njemu uspelo pobegniti. Vzeli bomo različne variante:  A, B, C po predhodnem doogovoru vzamejo stvari iz trgovine.  pri vseh treh gre za sostorilstvo.  205/II v zvezi z 20/II. Tudi A ki je motil, je odločilno prispeval k izvršitvi, zato je lahko sostorilec. B in C sta pa itak sodelovala pri izvršitvi. Kvalifikatorna okoliščina, ki dela veliko tatvino, je več oseb, ki so se dogovorile ukrasti stvari. Ne vemo v kakšnem odnosu sta bila A in B do uporabe noža. Vzamemo tri variante. 1) A, B in C so se dogovorili, da če bo prodajalec poskušal ustaviti, da ga bo z nožem obvladal. 2) takšnega dogovora ni bilo, C je na lastno iniciativo vzel nož, na kar A in B nista računala. 3) enako kot pod B, nista vedela da ima nož sabo, ampak ker so že večkrat skupaj izvrševeli tatvine, bi A in B lahko vedela in pričakovala kaj se bo zgodilo. ODGOVORI: 1. Za vse tri: 207/I v zvezi 20/II  roparska tatvina – v tem primeru vsi trije odgovarjajo za roparsko tatvino. Odgovornost za veliko tatvino odpade, roparska tatvina konzumira veliko tatvino. To, da je šlo predhodno za veliko tatvino, se lahko upošteva pri odmeri kazni za roparsko tatvino. 2. Glede A in B ostane 205/II v zvezi z 20/II, za C pa 207/I v zvezi z 20/II. Vsi so še vedno sostorilci, vsak pa odgovarja v mejah svoje krivde. Pri Bju gre za EKSCES!!  gre za šolski primer ekscesa C-ja, za katerega A in B ne odgovarjata. 3. Glede Cja ni težav, 207/I v zvezi z 20/II. Ali lahko A in B očitamo malomarno roparsko tatvino? Ne, ker ni inkriminirana. Za malomarnost se lahko odgovarja samo tam, kjer zakon malomarnost predvidi!! Rešitev v tem primeru je enaka kot rešitev v prejšnjem. A in b sta sostorilca pri veliki tatvini. 205/II v zvezi z 20/II. Praktikum 100/2 A je protipravno vzel osebi B osebni avtomobil z namenom, da bi se z njim vozil. Kmalu zatem je povabil svojega znanca C-ja, ki je vedel, da je A avtomobil nekomu vzel, na vožnjo. C je privolil in se z njim nekaj časa vozil po mestu in okolici. Oba so pri vožnji odkrili.  A: 210/I – odvzem motornega vozila  C: ni ne sostorilec, ne napeljevalec, ne napeljevalec. Tudi za opustitev ovadbe, da je bilo izvršeno KD ne bi moglo iti, ker je zagrožena kazen samo 2 leti, potrebovali bi pa 30 let.

116


Jure Švigelj

Praktikum 101/6 A, vratar v delovni organizaciji, je pred vratarnico zagledal svojega prijatelja in odšel z njim v bližnji bife. Medtem je prišel do vratarnice B. Ko je videl, da v njej ni nikogar, je šel mimo, vstopil v garderobo, za katero je vede, kje je in iz nje vzel plašč, ki je visel na obešalniku, ga oblekel in odšel mimo prazne vratarnice.  B: tatvina  A: je bil malomaren, ne bi smel iti v bife.  To ni stvar kazenskega prava. Šel bo na disciplinski postopek. Ne more pa biti pomagač lopovu. Nima naklepa pomagati. Malomarnost za pomoč ne zadošča. Za napeljevanje in pomoč se potrebuje dvojni naklep:  naklep nekomu pomagati  naklep, ki zajema zakonske znake KD.

Praktikum 103/15 A je nagovoril B-ja naj izvrši rop. Kasneje pa se je tega zbal in je začel B-ju prigovarjati, naj tega ne stori. B, ki se je že odločil, je kaznivo dejanje kljub temu izvršil.  B: odgovarja za rop  A: odgovarja za uspelo napeljevanje k ropu. B se je odločil na podlagi prigovarjanja. Prostovolni odstop? Kadar odstopajo udeleženci (napeljevalec je udeleženec) ne zadošča, da si le premisli in aktivno prizadeva k preprečitvi, ampak mora preprečiti! A je uspeli napeljevalec k ropu, prostovoljnega odstopa ni. Lahko pa prizadevanja, da bi odvrnil, sodišče upošteva pri sankcioniranju. Praktikum 104/25 A je nagovarjal B-ja naj ubije C-ja. B je to odločno odklonil. Zaradi tega je A nagovoril Dja, da ubije C-j. D je v to privolil. Nekega večera je pričakal Cja in ga s sekiro udaril po glavi, zaradi česar je C utrpel hudo telesno poškodbo. A  Glede B: 115/I v zvezi s 37II – Neuspelo napeljevanje  Glede D: 115/I v zvezi s 37/I – Uspelo napeljevanje  Argument za uspelo ni to, da je A naredil vse kar je lahko, ampak da je D začel izvrševati ta uboj, da je prišlo vsaj v stadij poskusa.  Končna rešitev je PRAVI stek DVEH napeljevanj. D  115/I v zvezi z 34 – poskus uboja B  280/I – Opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje  zagrožena kazen pri uboju je dovolj visoka. Pogoj je, da mora iti za KD za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora. Pri uboju je od 5 do 15 let.

117


Jure Švigelj

Praktikum 104/20 A.B branjevka, je obljubila CČ, da se mu bo predala, če pretepe njeno konkurentko branjevko ČD. Pri tem je še povedala, da živi ČD sama v hiši zunaj naselja, da k njej zahaja EF in da bo ČD takoj odprla, če bo enako kot EF nekoliko jecljal. Ko je CČ ponoči potrkal na okno oškodovanke in se je izdajal za EF, mu oškodovanka ni hotela odpreti. Zaradi tega je na silo odprl vhodna vrata, nato pa še vrata v kuhino, kamor se je pred njim zaklenila. Z železno verigo, ki jo je našel v veži, je oškodovanko nekajkrat udaril po telesu in ji pri tem zdrobil kost v komolcu, nato pa jo je podrl na tla in z njo na silo spolno občeval. Po spolnem občevanju jo je še nekajkrat udaril z verigo po glavi in ji povzročil pretres možganov. CČ Hipoteze kaznivosti:  protipraven vstop v zaprt prostor.  141/I  posilstvo  170/I – vsako posilstvo vsebuje uporabo sile. Ko zakon omenja uporabo sile, zajema lahko telesno poškodbo, ne pa tudi hude. Zato moramo napisati tudi  huda telesna poškodba  123/I  na silo je odprl vrata  220/I STEKI?

 Glede posilstva in hude telesne poškodbe je stek PRAVI. Rečemo, da sta ti dve KD tako hudi KD, da inkludirata tudi neupravičen vstop v tuje stavnovanje in poškdovanje tuje stvari, kot nekaznivi predhodni ravnanji. Kljub temu, da gre za zavarovanje različnih dobrin - ker sta poslilstvo in huda telesna poškodba tako hudi KD. Lahko se pa to upošteva pri odmeri sankcije.  Govorimo o REALNEM steku, ker je huda telesna poškodba zamujala. Najprej posilil, potem pretepel.  Če bi pa povzročil hudo telesno poškodbo ob posilstvu, pa bi bil stek idealen! BRANJEVKA Hipoteze kaznivosti:  uspela napeljevalka k hudi telesni poškodobi (k temu, da jo resno pretepe)  123/I v zvezi s 37/I  Glede poslilstva ne odgovarja, posilstvo je eksces storilca.  Posilstvo sicer velja za osebno KD, ampak enako bi bilo tudi pri kakšnem drugem KD. Branjevka odgovarja v okviru svojega naklepa.  Bistvo je, da branjevka ni napeljevala k temu dejanju zato ne more biti udeleženka pri tem KD! Judikatura 122 / 2 Obdolženca MP in RČ sta prišla k obdolženemu B.K. pozanimat, katere menjalnice v Ljubljani so posebej primerne za rop. Pri tem sta s seboj imela propomočke za rop, vključno

118


Jure Švigelj

orožje. Obdolženec BK, ki je bil aktivni član kriminalnega podzemlja in je će sam izvršil oborožen rop, jima je pojasnil, da je menjalnica P posebej primerna za rop, ker je skrita v hodniku, da v njej delata le dve delavki, ki sedita za pultom ena poleg druge in da je v menjalnici samo en prostor. Obdolženec B.K. je nato obdolžena MP in RČ osebno peljal do same menjalnice in jima jo pokazal. Nekaj dni kasneje sta MP in RČ oropala menjalnico P. Preberi še odgovor sodišča v judikaturi.. MP, RČ  206/II v zvezi z 20/II BK Ali je BK naredil dovolj, da je pomagač pri ropu, ali ni naredil dovolj in ne more odgovarjati kot udeleženec pri tem ropu?  Pomoč je v nekaterih primerih nujni pogoj, ni pa vedno treba, da je nujni pogoj, dovolj je, da dejanje olajšuje.  Pomoč se pojavlja dveh temeljnih oblikah: o Fizična pomoč o Psihična pomoč – sem spadajo tudi nasveti, kateri objekt je primeren za napad.  Odgovarja kot pomagač! KMP vaje, Ambrož, 23.04.2010

PRIPRAVE NA IZPIT: PONOVITEV – TRAJAJOČE KD Zadeva iz prakse: Leta 1998 avstrijski inženir Priklopil odvzame prostost 10 let stari Nataši Kampusch. Živi v samostojni hiši zgrajeni v 70 letih, takrat je bil čas hladne vojne, in Avstrijci so gradili velika atomska zaklonišča pod hišami. Tja je zaprl Natašo. 23.8.2006 uspe dekletu pobegniti. Priklopil naredi samomor s skokom pod vlak. – šolski primer trajajočega KD. Vprašanja, ki se pojavljajo pri trajajočih deliktih 1. razmejitev poskusa in dokončanja 2. presoja silobrana zoper trajajoče KD 3. presoja udeležbe pri trajajočem KD (do kdaj se lahko storilcu pridrućijo udeleženci) 4. tek zastaranja pri trajajočem KD 5. možnost prostovoljnega odstopa pri trajajočem KD 1998 (odvzem prostosti – formalno dok.) ----------------------------------- 6.8.2006 (materialno. Dok)

119


Jure Švigelj

Tipičen trajajoč delikt. Pri trajajočem deliktu mora storilec stanje ves čas aktivno vzdrževati. Skrbi da ne pobegne, nosil hrano, itd.. 1. Kako je s poskusom pri trajajočem deliktu? Kje je točka razmejitve med poskusim in dokončanim KD.  trajajoče KD je dokončano v smislu razmejitve od poskusa že z samo vzpostavitvijo protipravnega stanja. Poskus bi bil še v fazi, ko jo je poskušal spraviti v Kombi, pa bi se izmaknila in ušla - poskus. Ko ji enkrat uspešno odvzame prostost je dejanje dokončano v tem smislu, da ne gre več za poskus ampak za dokončan delikt. 2. Ta sklep, da je KD dokončano že ob vpostavitvi, pa bi imel čudne posledice. Žrtev ne bi imela pravice do silobrana ,ker je dejanje dokončano. Zato razlikujemo dve različni točki dokončanja. Formalno in materialno dokončane. Formalno je trajajoče KD dokončano, ko je protipravno stanje vzpostavljeno (tu ni več mogoče govoriti o poskusu) Materialno dokončanje pa nastopi, ko protipravno stanje preneha. Žtrev ima možnost silobrana do materialnega dokončanja! 3. Ves čas do materialnega dokončanja se storilcu lahko pridružijo udeleženci. Lahko se pridružijo kot pomagači ali celo kot sostorilci. 4. Kar se tiče zastaranja bi bilo čudno, če bi zastaranje začelo teči na točki formalnega dok. Ker bi lahko KD bilo zastarano preden končano. Za začetek teka zastaranja vzamemo materialno dokončanje. 5. Prostovoljni odstop pri trajajočem KD?  samo do formalnega dokončanja, ker potem nimamo več poskusa, ampak dokončan delikt! Tistim, ki si pa premislijo po formalnem dokončanju pa imajo včasih v zakonu predvidene ojašave. Zato da zakon ne bi sporočal, da ko je enkrat dokončano se itak ne splača odstopit. Kaj pa če se zakon v tem intervalu spremeni? Recimo da se 2005 spremeni zakon. Kdaj je bilo dejanje izvršeno je delovnastna teorija – ko je storilec deloval – pri trajajočih KD za čas izvršitve štejemo trenutek, ko protipravno stanje preneha. V tem primeru je bilo izvršeno v času poznejšega zakona, ki se uporabi. Kljub temu, da je npr. strožji.

Praktikum 150/20 Slovensko-avstrijsko lovsko tovarištvo  Časovna veljavnost: Napišeš storilec je deloval takrat pa takrat, po delavnostni teoriji vzamemo čas, ko storilec deluje, to pa je že v času, ko velja KZ-1.  Krajevna veljavnost: Najprej izvršitveno ravnanje AA ki iz Slovenije strelja na avstrijsko ozemlje. Za nas je bistveno, da je bilo izvršeno tudi na našem teritoriju – zato teritorialno načelo. Hipoteza za AA ki je streljal pri tem je bil pa nekdo lahko telesno poškodovan:  Študentka predlagala: 220/I v zvezi z 35? - neprimeren poskus poškodovanja tuje stvari, kjer je žival stvar. Ne pride v poštev, ker lovec na lovu lahko pod določenimi pogoji strelja divjad. – hipoteza pade.  122/II – kvalificirana lahka telesna poškodba, ker je puška orožje!  Ker je bil je v dvomu ali gre za eno vrsto divjadi ali za drugo vrsto in ne v dvomu ali gre za divjad ali človek ne more biti eventualni naklep. Za eventualni naklep bi šlo, če bi bil v dvomu med živaljo in človekom. Nima torej eventualnega naklepa kakorkoli poškodovati

120


Jure Švigelj

človeka. Glede streljanja človeka je v dejanski zmoti v ožjem pomenu, nima predstave da strelja na človeka. Malomarnost ni inkriminarana. Hipoteza propade. AA ne odgovarja za nič! Off topic: Za poskus rabiš naklep, malomarno ne moreš poskušat. Odgovor na predlog študentke, da bi šlo za poskus hude telesne poškodbe iz malomarnosti  )  Kako pa presojamo, to, da se s posledico sprijazni, ko je videl kaj se je naredilo?  Za eventualni naklep je potrebno dvoje: o da se človek sprijazni s posledico o in da to naredi vnaprej.  Tu zato ne more iti za naklep. Naklep mora biti vedno podan vnaprej. Okoliščina, da naknadno privoli v posledico v tem primeru glede pravne presoje ne spremeni ničesar! A nam je samo moralno še bolj zoprn kot prej, ni pa to stvar kazenskega prava!  Ta ugotovitev, da naknadni naklep ni mogoč je zelo pomembna – 3 točke! Avstrijski lovec DD, ki na slo ozemlju strelja na odhajajočega CC  Imamo mednarodni element – povej kaj o krajevni veljavnosti kazenskega zakonika. Velja po teritorialnem načelu, ne glede na to, da sta oba tujca.  Hipoteza za DD: Streljanje na odhajajočega CC  Gre za poskus uboja! Lovec CC povozi DD, ga hudo telesno poškoduje  hipoteza kaznivosti: naklepna huda telesna poškodba. Kako vemo da ni poskus uboja? Predpostavka pove, da je vzel v račun to, da ga poškoduje in ne, da ga ubije.  Glede DD, (ta, ki je streljal nanj) ne moremo govoriti o skrajni sili ampak o silobranu. Glede hude telesne poškodbe je CC ravnal v silobranu in ni ravnal protipravno.  Imamo pa še EE, tretji poškodovan, ki je vlekel strelca stran in sam nastradal. CC je videl EEja in se sprijaznil, da telesnio poškoduje tudi EE. Hipoteza: Imamo v idealnem steku še eno hudo telesno poškodbo. Glede EE ni mogoče reči, da je ravnal v silobranu, saj EE ni bil protipravni napadalec. Tu pa pride v poštev skrajna sila, presoja se po merilih skrajne sile – opravičljive skrajne sile po 32/I. Ogrožena je bila ena od dobrin – življenje, pogoji so izpolnjeni(napiši več o tem) Ta lovec, je ravnal protipravno,vendar ker si je reševal življenje, ni kriv!

PONOVITEV – INSTITUT PRAVNA DOBRINA Zadeva iz prakse: Nemčija: Obdolženec in potem tudi obsojenec A je otroštvo preživljal v neki nefunkcionalni družini, oče je bil alkoholik in ga je tudi maltretiral, tako da ga je zgodaj v otroštvo CSD Aja odvzelo in ga dalo v rejniško družino, kjer je odraščal. V času, ko se je to dogajalo je bil star 22 ali 23 let. Izkazalo se je, da je intelektualno nekoliko prikrajšan ampak ne toliko, da ne bi mogel biti priševen – blažja duševna manjrazvitost. Je pa razumel vsa svoja dejanja. Odločil se za potovanje v drugo mesto, ker je živela njegova prava družina. Oče bil že mrtev, mama z njegovo 18 letno sestro B je pa še živela tam. A se je pri teh sorodnikih udobno počutil in se na sestro B zelo navezal. B mu je postala všeč, tudi on je postal všeč B. Iz tega je nastala neka zveza in več otrok.

121


Jure Švigelj

Pri prvem otroku je bil v kazenskem postopku za KD krvoskrunstva 195/I. Pri nas to ne bi bilo kaznivo, ker mora biti nekdo v tej zvezi mladoleten. Nemška zakonodaja je strožja in razteza to KD tudi na spolne stike med odraslimi sorojenci. Pri prvem otroku je bil obsojen na pogojno kazen, pri drugem na nepogojno pri tretjem ravno tako na nepogojno. Pritožbena pot je bila neuspešna, na koncu poskusil z ustavno pritožbo, ki je gradila na vprašanju legitimnosti takšne inkriminacije. Ali je v moderni družbi legitimno inkriminirati soglasne spolne stike med odraslimi sorojenci? KP norma je lahko legitimna le: 1. Če varuje neko pravno dobrine 2. Te pravne dobrine ni mogoče zavarovati na noben drug način kakor s kazenskim pravom (noben drug način ni dovolj)  Katero pravno dobrino varuje KP norma, ki s kaznijo grozi spolnim stikom med odraslim bratom in sestro?  Nekateri so poskušali upravičenost inkriminacije uztemeljiti s tem, da je velika verjetnost da ima otrok sorojencev genske okvare – varovanje otroka  Vendar izvedenci povedali, da stik med bratom in sestro sicer poveča možnost genskih okvar, vendar ne bistveno! Zmotno splošno mnenje! – ta argument, da je prepovedano, ker bo z otrokom nekaj narobe, je slab argument! Tak argument bi se lahko preneslo še na miljon drugih primerov, ko nekdo počne nekaj takega, da je lahko z otrokom nekaj narobe (kajenje?).  Tudi ustavno sodišče ni stavilo na ta argument. Po interpretaciji nemškega sodišča je šlo za varovanje pravne dobrine družine.  Šlo je za tradicionalno varovanje pojmovanja družine.  Postavi se nam vprašanje ali je tradicionalno pojmovanje družine pravna dobrina in če je, ali jo je potrebno varovati s kazenskim pravom?  Tu bi moral biti odgovor negativen. Naša ureditev, je boljša. Naša ureditev se omejuje na zlorabe, ko je nekdo še tako mlad, da ne more razumeti razsežnosti vsega.  Vprašanje pa je ali je 195/I, ki varuje zlorabe mladoletnih oseb v teh primerih, sploh potreben. Imamo še druga KD, ki se lahko uporabijo tudi če gre za brata in sestro. Ni potrebe, da bi bile zlorabe med bratom in sestro urejene posebej, ker ni nevarnosti, da bi zlorabe mladoletnih oseb ostale nekaznive, če se pojavijo. Off topic: A je tu storilec: Kaj pa B? Storilka, oškodovanka? Ni oškodovanka, oba sta storilca. Čeprav sodišča so v teh primerih velikokrat nepoštena. V tem primeru je A dobival zaporne kazni, B pa samo opomine. Oba sta bila polnoletna in oba sta enako hotela bit eden z drugim.


Ena izmed možnih DELITEV ZAKONSKIH ZNAKOV je na:  DESKRIPTIVNE  NORMATIVNE Razlika med njimi je ta, da so deskritptivni tisti, katerih pomen je mogoče razumeti na podlagi nekih vsakdanjih življ izkušenj (15 let, hiša, stanovanje)

122


Jure Švigelj

NORMATIVNI ZAKONSKI ZNAKI Pri normativnih pa lahko pomen razberemo šele, če poznamo določeno normo, ki jih opredeljuje. Ta norma je lahko: o pravna norma (tipični zakonski znak pravne narave je znak listina – pravni standard opredeljen v 99. členu KZ-1) o neka bolj splošna kulturno socialna norma (surovo ravnanje, posebej zavržno ravnanje, grozovit način, nizkoten nagib – neki standardi, ki jih oblikuje naš kulturni krog in niso nikjer strogo pravno definirani) Normativni zakonski znaki v KP odpirajo cel kup problemov. Pogosto odpirajo probleme v zvezi s storilčevim naklepom. Primer 1: Storilec je pripravljal ukradene avtomobile za promet tako, da jih je bilo možno registrirati – prirejal serijske številke.  Tista številka, kljub temu, da je na kosu kovine, je listina – obtožen bil za KD ponarejanja listin. Zagovarjal se je, da ni imel pojma, da pravniki ta pojem štejejo za listino. Skliceval se je na zmoto o zakonskem znaku listina – dejanska zmota. Ne gre.  Pri teh znakih se ne zahteva natančno poznanje definicij znakov. Velja, da za naklep pri normativnih zakonskih znakov pravne narave, ni potrebno poznavanje točnih definicij.  Dovolj je, da storilec razume pomen zakonskega znaka, ni potrebno da pozna zakonske definicije.  Storilec je razumel pomen teh tablic s številkami, zato jih je tudi prirejal in menjal, vedel je, da je številka namenjena identifikaciji vozila. Ni poznal definicije ampak vedel je čemu je namenjeno.  obsodilna sodba. Primer 2 Umor na grozovit način. Storilec vzame življenje žrtvi, pred tem se nekaj ur nad njo psihično izživlja. Obrožen je za umor na grozovit način. Zagovarja se, da je vzel življenje ni pa imel naklepa za grozovit način, ker je mislil, da psihično izživljanje ni kaznivo, oziroma kazensko pravo ne šteje kot grozovitost.  Tu pravo spet zamiži na eno oko in reče, da je pri zakonskih znakih kot je grozovit način, dovolj da storilec pozna njihovo podlago, torej da ve ali žrtev trpi psihične ali fizične bolečine. Ni pa pomembno ali storilec sam meni, da je to grozovito ali ne. Čim ve, da žrtev trpi, je grozovitost podana. Primer: Izstradanje otroka  Grozovitost da ali ne? Na prvi stopnji storilca obsojena za umor v nepravi opustitvi na grozovit način. Potem pritožba, zadeva pride na vrhovno sodišče kjer sodišče ugotovi, da glede na to, da takrat ko sta izoblikovala eventualni naklep, ko sta se sprijaznila naj otrok umre, je bil ta že tako izstradan, da ni več trpel lakote in ni več doživljal posebnega trpljenja. Umor na grozovit način se prekvalifcira v uboj v nepravi opustitvi. Še druga variacija tega primera, vpeljali bomo vprašanje poskusa.

123


Jure Švigelj

Preden je otrok umrl. je prišla okoli socialna delavka, videla otroka ki hira, ga vzela, zdravniki so ga uspeli rešiti.  Gre za vprašanje poskusa pri opustitvenih KD!

PRAVE Možna samo ena oblika poskusa: OPUSTITVE PRIMEREN POSKUS ni mogoč  prave opustitve so v zakonu praviloma oblikovane tako, da zakonadajalec s kaznijo grozi že za opustitev in ne zahteva nastopa prepovedane posledice.  Čim nekdo opusti ravnanje ki ga je bil dolžen izvršiti, je KD že dokončano, ni potrebno čakati na nastop PP. Primer: opustitev pomoči – nekdo nekomu ne pomaga, ki je v smrtni nevarnosti. Je takoj dokončal KD ali tisti umre ali ne nas ne zanima, ker je to izven zakonskega opisa. Primerenega poskusa po naravi stvari pri pravih opustitvah ni! NEPRIMEREN POSKUS – teoretično si ga lahko zamislimo, praktično malo verjetno. Primer: Nekdo vidi ponesrečenca, pa reče sam pri sebi temu pa ne bom pomagal. Ta ponesrečenec pa je že mrtev in mu niti ne bi bilo več mogoče pomagati.  Dejanja niti ne more izvršiti, ker ni človeka v smrtni nevarnosti, ki bi mu bilo še mogoče pomagati. Ta neprimeren poskus je tu nekazniv, zato je nerelevanten, ampak teorietično si ga lahko predstavljamo. NEPRAVE Možna oba poskusa: OPUSTITVE PRIMEREN POSKUS: Zgornji primer: Storilca sta rekla, da naj otrok kar umre, intervencija socialne delavke pa je otroka rešila. Kdaj pa se poskus začne? Več možnosti: Lahko bi rekli: -

sta že takoj v poskusu,

-

sta v poskusu šele tik pred otrokovo smrtjo, v zadnjem trenutku ko bi ga bilo še možno rešiti.

Nobena od teh možnosti ni predvsem posrečena. Če bi odlašali do zadnjega, je poskus skoraj izenačen z dokončanim KD. Enako bi bilo neživljensko razglasiti za poskus prvo sekundo, ko sta se odločila, da ne bosta hranila. Zato kompromisna rešitev - ni najboljša - poskus pri nepravi opustitvi naj bi se začel, ko je objekt neposredno ogrožen. Težko določiti. Takpna točka bi torej bila ne takra, ko ga prvič ne nahranita, ampak ko otrok začne nevarno hirati. Točke se pa ne da točno določiti. NEPRIMEREN POSKUS:

Metodologija reševanja zgodbe na izpitu: Gremo po elementih KD:

124


Jure Švigelj

1. ravnanje skladno z bitjo KD 2. protipravnost 3. krivda  Ne začni npr. A je izvršil tatvino. Vedno začneš s tem, ko je A odnesel torbico iz avta je A izpolnil zakonske znake tega in tega KD. To je hipoteza, ki se jo potem potrdi ali ovrže. Tej hipotezi je priporočljivo dati kratko utemeljitev zakaj smo se zanjo odločili. Če se odločimo za veliko tatvino, potem potrebno reči, da gre za veliko tatvino zato, ker je to kvalificirana oblika, ker je stvar vredna toliko in toliko, v skladu z 99 členom – velika vrednost. Utemelji izbiro.  Potem je vprašanje krajevne in časovne veljavnosti. (Že pred tem postavi neko hipotezo za eno KD – začneš torej s prvo hipotezo in potem poveš o času in kraju, zraven pa daš opombo, da velja to za celo dogajanje) Kraj in čas se ponavadi tekom zgodbice ne spreminja, lahko pa tudi se. Če se spreminja, se je treba sproti prilagajati, drugače pa na začetku rešiš vprašanje kraja in časa za celo zgodbico.  Ne napiši kar avtomatično, da velja KZ-1. Opredeliti potrebno čas izvršitve po delnovnostni teoriji, kraj izvršitve po ubikvitetni, in potem naprej.  Ko imaš rešeno krajevno in časovno veljavnost greš po shemi elementov KD. Ravnanje skladno z bitjo KD  Vse se začne z ravnanjem, ravnanje po večini ni sporno, lahko pa so problemi z volnostjo  primeri absolutne sile, ki se rešujejo na samem začelu. Absolutna sila ni vprašanje protpravnosti niti ne skrajne sile. Je vprašanje ravnanja, ki se ga rešuje na začetku.  Potem je tu vprašanje izpolnjenosti zakonskega opisa. Zakonskih znakov ne razglagaj preširoko. Drži se običajnega pomena, ne širi. Če gre za analogijo intra legem (znotraj člena) je potrebno kratko utemeljiti zakaj je v konkretnem primeru ta izvršitveni način tako podoben ostalim naštetim, da ga je mogoče spraviti pod ta zakonski opis. Preveri morebitne specialnejše inkriminacije. Če je izpolnjenih več zakonskih opisov, povej nekaj o stekih.  Glede stekov imamo dve možnosti.  O stekih pišeš takoj pri zakonskem opisu,  O stekih pišeš šele na koncu, ko eni hipotezo predelaš vse do krivde. Najbolje je o stakih pisati potem.  Znotraj analize zakonskega opisa je potrebno preverjati vzročno zvezo. Ne povsod, ampak kjer so indici, da bi lahko bila sporna. Če je vzročna zveza očitna, ni potrebno pisat, da z vročno zvezo ni težav.  Pri vzročni zvezi vedno začni z ekvivalenčno teorijo. Če je podana, pa se nam zdi nesprejemljiv sklep ali pretiran sklep, potem ta rezultat korigiraš z objektivno pripislivostjo, z adekvatno teorijo vzročnosti. Ne napiši samo imena teorije ampak na kratko objasni in utemelji njeno uporabo.  Da bi ustrezno postavili hipotezo je treba pogledati izpolnjenost biti inkriminacije.  Če imamo naklepno KD, storilec ravna naklepno, se pa izkaže, da zakonski opis v celoti ni izpolnjen, je potrebno preveriti ali gre za kazniv poskus!!!

125


Jure Švigelj

Protipravnost  Ni je potrebno pozitivno ugotavljati. Lahko sklepamo, da če je izpolnjen zakonski opis, je podana tudi protipravnost, razen če so podani razlogi za izključitev: šolski primer – silobran.  Kje torej obravnavaš skrajno silo? Skrajna sila je lahko je razlog izključitve krivde ali razlog izključitve kaznivosti. Skrajno silo je treba obravanvati kot je urejena v zakonu, kot razlog izključitve krivde ali izključitev kaznivosti. Če se ti zdi, da bi bila pri konkretnem primeru ustreznejša izključitev protipravnosti (ki je naš zakon ne predvideva) lahko to mnenje napišeš, moraš pa vseeeno upoštevati zakon. Skrajno silo torej obravnavaj pri krivdi.  Tipičen razlog izključitve protipravnosti – silobran. Če je silobran ne riši v izpit tabelo silobrana. Bolj pomembno je, da jo znaš aplicirati na konkretno KD. Analiziraj ali je silobran tu podan ali ne in ne piši splošnih definicij! Če nam zgodbica ponuja silobran pa silobran očitno ni, vedno vseeno napiši, da ni silobran, tudi če je npr. takoj očitno, da je obramba prepozna! Vse potrebno napisat. Vedno napiši kakšni so učinki, ali je protipravnost izključena ali protipravnost obstaja. Če obstaja potem pojdi na krivdo. Krivda  Najprej prištevnost – biološki, psihološki pogoj.  Potem analiza krivdnih oblik. Tu lahko zraven pritegneš razpravo o morebitnih dejanskih zmotah. Dejanska zmota, ki omogoča kaznovanje za naklep - preveri ali je mogoča vzpostavitev odgovornosti za malomarno KD.  Zadnji element – zavest o protipravnosti – se domneva, razen če je v zgodbi podatek, da nekdo ni vedel, se ni zavedal.. V tem primeru poveš nekaj še o tem. Če zavesti o protipravnosti ni, je to situacija pravne zmote. Naslednji korak je presoja ali je bila zmota izogibna ali neizogibna. Če je neizogibna krivde ni, če je izgobibna, je storilec odgovoren, ampak se lahko kaznuje mileje.  Potem skrajna sila – izključitev krivde 32/I, Izključitev kaznivosti 32/II.  Razišči za kakšno obliko udeležbe, sostorilstva gre. Za vsako osebo napiši kakšna je bila vloga osebe, ki je sodelovala in argumentirati zakaj gre za eno obliko udeležbe in ne drugo. Pogosta je dilema sostorilstvo/pomoč ali posredno storilstvo/napeljevanje. Razčisti te pojme. Še nekaj splošnih nasvetov:  Potrudi se za lepo strukturo, delaj odstavke, da je vse skupaj pregledno.  Izogibaj se puščicam, tabelam, shemam, piši lepo. KMP vaje, Ambrož, 7.5.2010

Torek: 10.15 – seminar 4. nadstropje Petek: razširjene govorilne ure, ki se začnejo ob 11 – seminar 4. nadstropje

STARA IZPITNA ZGODBICA, ki je ni v praktikumu – LJUBEZENSKI TRIKOTNIK

126


Jure Švigelj

Imamo tri protagoniste, A moški, B moški in C ženska, med njimi se dogaja ljubezenski trikotnik. C se najprej poroči z Ajem, ta zakon ni bil posebej dober. C se je v njem slabo počutila. Ko je kasneje spoznala B, se ji je zazdelo, da bi bila z Bjem bolj srečna. Reče mu, podjiva v kak drug kraj, poročiva se in začniva znova. B je sicer vedel da je C poročena, ampak C se mu zlaže, da če se jima uspe poročiti, potem bo stara zakonska zveza med A in C po črki zakona ugasnila. B je bil pravno neizobražen in je verjel njenim besedam. V nekem drugem kraju jima res uspe sklenit novo zakonsko zvezo. Kmalu zatem A izve, da se sta se B in C poročila in se razjezi, saj Bjevo ravnanje je štel za nemoralno in protipravno. Da bi branil pravo pred nepravom je Bja, ko ga je našel, večkrat udaril s pestjo v obraz (predpostavka: lahka telesna poškodba) Jezen bil tudi na C, želel se ji je maščevati, prestregel jo je na nekem sprehodu, z izoblikovanim naklepom, da jo posili. Podre jo na tla, strga obleko z nje, čemur se je C upirala, vendar je bil A dovoln močan, da upiranje ni predstavljalo ovire. Potem nenavaden preobrat. Zgodilo se je, da je C naravni moški vonj po znoju obudil spomine na čas, ko sta bila z Ajem še skupaj, nehala se je upirati in zašepetala naj bo spet tako kot nekoč. V Aju se je nekaj prebudilo, opravičil se ji je in ji začel popravljati strgano obleko. (Pred tem še ni začel s spolnim odnosom). Odnosi med A, B in C so se izboljšali. C je preživljala čas deloma z A, deloma z B, A in B sta ostala prijatelja. C je bila tudi noseča. A je bil na podlagi svojih laičnih izračunov prepričan, da je oče on, toda v resnici je bil oče B. C je rodila na domu, prisoten je bil samo A. Izmučena od poroda je C tiščala blazino na novorjoenčka, da bi ga zadušila, A je sedel v kotu, opazoval prizpor, zmajeval z glavo in kadil. C je bila preutrujena, da bi uspela, zgrudila se je na posteljo, otrok je preživel. C  C predlagala B naj se poročita, čeprav je že enkrat poročena – napeljevanje k sklenitvi dvojne zakonske zveze 188/2. Ko se res poročita, je to napeljevanje tudi uspelo. Ko se ponovno poročita C in B izvršita KD. Z vidika C je to 188/I , B  z vidika B gre za 188/II.  (Pri C gre pri napeljevanju k 188/II in dokončanem 188/I za navidezni realni stek.)  B je v zmoti ali je to zakonsko dopustno ali ne – je v pravni zmoti. Če je izogibna je kriv, če je neizogibna ne. Zakonsko merilo ali je izogibna ali ne je potrebno konkretizirati, da se vprašamo, ali bi se B osebno lahko izognil. On je vedel, da počne nekaj kar je potencialno sporno, dobil je neka zagotovila od C, da se je pomiril, ampak vprašanje, če je tako pooblastilo od C dovolj, da se pomiri. Če bi dobil tako zagotovilo od nekoga, ki se spozna na pravo, bi se lahko pomiril, če pa dobi npr. od agronoma to ni dovolj. V našem primeru bi šlo s tako argumentacijo bolj za izogibno pravno zmoto, moral bi preveriti še drugje kako je s tem.  B je v izogibni pravni zmoti.  Pri dvojni zakonski zvezi se lahko v izpitu opozori, da gre za nujno sostorilstvo, ampak ni pa po tem nobene potrebe. A  122/I  A se zagovarja, da gre za obrambo prava pred nepravom. Nakazuje se silobran. V kazenskem pravu razločujemo trajajoča KD in KD stanja. Pri trajajočih je silobran

127


Jure Švigelj

dopusten ves čas dokler traja protipravno stanje. Pri KD stanja pa je vzpostavljeno protipravno stanje, ki lahko traja v nedogled - npr huda telesna poškodba s trajnimi učinki. Poškodovan dosmrtno, nima pa do smrti silobrana proti temu, ki ga je poškodoval. Isto je pri dvojni zakonsi zvezi. Tako stanje lahko traja zelo dolgo, ampak silobrana pa ne more biti, ker protipravni napad ne traja več!  Vprašanje dobrin pa bi se lahko postavilo, če bi napadel med obredom. Potem bi se lahko spraševali, če je bila to nujno potrebna obramba za zavarovanje dobrine.  Ko govorimo o trajajočih KD in KD stanja je starejša teorija napsproti kaznivim dejanjem stanja postavljala trenutno KD. Ni res! Tudi trenutno KD je lahko KD stanja. Trenutno KD pomeni čas, ki je potreben za izvršitev KD. Npr huda telesna poškodba s sekiro. Traja trenutek, poškodba pa lahko traja. To svoje se ne izključuje.  Komentar študentke: A se ne moti o okoliščinah, on se moti o pravni presoji silobrana, misli da lahko Bja udari. To ne presojamo kot zmoto o okoliščinah ampak kot indirektno pravno zmoto – pravno zmoto, da pravo dopušča, da udari, če se kdo poroči z njegovo ženo. Je izogbna in nima pravnih posledic. Tega ni potrebno pisat.  A poskuša posiliti 170/I, IV v zvezi s 34 (IV zato ker zakonska zveza še ni prenehala)  C da potem naknadno privolitev. Pri Aju se potem nekaj prelomi in odneha  A s poskusom še začne brez privolitve, naknadna privolitev ne more odvzeti že začetemu poskusu. Poskus je, prostovoljnega odstopa pa ni, ker dejanja na tej točki ni več bilo mogoče dokončat in on je to vedel.  Primer: Ambrož gozdar, ima motorno žago. S sosedom je v sporu, da bi mu nagajal mu na vrtu požaga 100let star hrast. Ko že malo zažaga prileti sosed in reče Ambrož kako si vedel, ravno sem vas hotel najet, da ta Hrast odstranite z vrta. Ambrož reče potem pa ne bom. Je že začel s poskusom, potem ko privolitev dobi, ne more več prostovljno odstopit. To ga ne reši odgovornosti za poskus.

C  C duši z blazino dojenčka: Poskus detomora – 119/I v zvezi s 34 A  A sedi, kadi in ne stori ničesar: bil je zmotno prepričan, da je novorojenček njegov.  neprava opustitev 115 v zvezi s 34? Brez garanta neprave opustitve ni. On je prepričan, da je garant.  To sta možni dve poti.  Ena pot je, da rečemo A ni garant, je pa zmotno prepričan, da je garant. To, da misli, da je garant pa v resnici ni garant, naredi poskus neprimeren. 115 v zvezi s 35  Druga pot: A na podlagi očetovstva ni garant temu otroku, postane pa garant s tem, ko sodeluje pri domačem porodu. Garantna dolžnost se generira s tem, da če sodeluješ pri domačem porodu, si naložiš neke obveznosti. V tem primeru gre za primeren poskus. Opustitev pomoči je v obeh primerih konzumirana.  A je sostorilec ali pomagač? Kjer imaš dva garanta te to asicira na enake vloge. Na izpitu se je toleriralo oboje, sostorilstvo, češ da gre za odločilni prispevek, možno pa je bilo zagovarjati tudi pomoč in sicer, da ko pri enem KD sodeluje več oseb, ene aktivno, druge pasivno, so vloge pasivnih maj pomembno in so lahko edino pomagači. Tolerira se oboje.

128


Jure Švigelj

Praktikum 135/8 – DOKTOR K. Dr. K prepriča A naj naredi samomor (z metaforo): 120/II, VI (imamo drugi odstavek, ker je med 14 in 18 let, in še VI odstavek ker je ostal pri poskusu) Opomba: zdravnik kadar svetuje ni uradna oseba, uradna oseba je kadar sedi v raznih komisijah, piše spričevala, itd.. Nočni sprehajalec reši sina in prepriča mamo, da obstakja občinski odlok, da mu mora zaradi tega plačati. Gre za goljufijo 211/I AA: poskuša se maščevati z BB, da pošlje BB v gledališče, zato da bi se ji na poti zgodila nesreča, sama pa je doma delala uroke, ki naj bi povečali verjetnost tega. Gre za absurden poskus umora - 116.člen Ne odgovarja. Primer: nekdo kupuje karte stricu za letalo, v upanju da se bo letalo zrušilo. Tudi če se letalo potem enkrat slučajno zruši posledica ni pripisljiva: pošiljanje na avijon ni ustvarjanje protipravne nevarnosti Drugo bi bilo, če bi nečak poslal na avojon za katerega ve, da je nastavljena bomba, tu pa bi bila posledica pripisljiva. Razlika je v tem, ali ti samo golo upaš da se bo nekaj zgodilo – ni pripisljivosti, če pa veš da je večja nevarnost – pripisljivost je. Delavci: Odvisno od tega kdo so bili vzdrževalci. Če bi bili to namenski vzdrževalci za vzdrževanje cest, ki imajo pooblastila nadzora vzdrževanja cest, je to delictum proprium. Bilo bi pa ok tudi 326, če bi vzeli, da ti vzdrževalci niso bili nadzorniki cest. Mi vzamemo, da so bili, torej 327/III, IV Pijanček G: 326/I, III  ne odgovarja za to KD. (bi šlo lahko tudi za povzročitev splošne nevarnostni namesto 326? ne bi šlo za povzročitev splošne nevarnosti, ker je 326 specialnejši) Pijanček je na ravni neprištevnosti. Moramo se vprašati ali si lahko pomagamo z institutom ALC. Že preden je začel piti je bil neprišteven, odgovornosti z Actio libera in causa ni mogoče vzpostaviti, zaradi neprištevnosti ne odgovarja! Izgovor, da bi nadomestni storilec namesto tebe povzročil isto posledico, te ne reši odgovornosti. Koliko na pripisljivost posledice vpliva hipotetično razmišljanje kaj bi bilo če bi bilo? Nima učinkov na pripisljivosti. Edini primer ko bi imel učinek je, če bi tisti, ki je kršil dolžnostno ravnanje, naredil vse kar je treba, posledica vseeno ne bi bila pripisljiva. Npr. nekdo vozi prehitro 10km/h in se dokaže, da bi bilo vse isto tudi, če ne bi vozil prehitro 10km/h  to je edini primer, ko je učinek na pripisljivost. BB: 323/I, 1. Varianta  gre za skrajno silo po 32/I, nevarnost za življenje in telesno integriteto. Vsi pogoji so izpolnjeni, zato je izključena kaznivost.

129


Jure Švigelj

2. Varianta  323. člen zahteva malomarnost storilca.  Zagovarja se da BB ni ravnala malomarno, da ji ni mogoče očitati nobene kršitve skrbnosti in v tem smislu tudi ni mogoče očitati malomarnosti Po obeh opcijah pridemo do odločiteve da BB ne odgovarja za 323/I FF: 141/I v zvezi z 32/I Zdravnik: 178. člen, Ali gre res za silobran, ali gre res za vlomilca? Ne, ni pravi vlomilec. Zdravnikovo ravnanje se presoja po merilih putativnega silobrana. Gre za opustitveno obrambo zoper domnevnega vlomilca, ki pa ni vlomilec. Če gre za putativni silobran do katerega je prišlo zaradi malomarnosti zdravnika, potem zdravnik ne odgovarja. Nimamo ustreznega malomarnega KD, ki bi mu ga lahko očitali.

130

Kmp Vaje - Ambrož 2009-2010

Recommend Documents