1.Glavne značilnosti risb: 1.1. Površina formata A0 znaša 1000000mm², z razmerjem med stranicami x/y = 1/ 2 , dolžina daljše stranice =1189 mm. 1.2.Površina formata A1 znaša 500000 mm², z razmerjem med stranicami x/y = 1/ 2 , dolžina daljše stranice =841mm. 1.3.Površina formata A2 znaša 250000 mm², z razmerjem med stranicami x/y = 1/ 2 , dolžina daljše stranice =594mm. 1.4.Površina formata A3 znaša 125000 mm², z razmerjem med stranicami x/y = 1/ 2 , dolžina daljše stranice =420mm. 1.5.Čemu je namenjena kosovnica (npr. SIST ISO 7573) in kaj je zapisano v njej! Kosovnica je namenjena prenosu tehničnih informacij.V njej so zapisani vsi elementi, ki pripadajo strukturi celotnega sestava ali pa določeni zaključni celoti. Narisana je na risbi, pri velikih projektih pa je lahko izdelana na enem ali večih formatih A4. 1.6.Kaj je naprava, objekt ali izdelek? Predmet naročila je lahko objekt največjega obsega vse do majhnega izdelka.Naprava je lahko preprosta ali pa sestavljena iz velikega števila zelo različnih sklopov. 1.7.Kaj je sklop? Celotna naprava se razdeljuje v skupine, za katere velja osnovno načelo, da so po roku, montaži in konstrukcijski dejavnosti sklenjeni izdelki. Konstrukcijska dejavnost je razdeljena na posamezne oddelke glede na stroko. (1.7. in 1.8. sta povezani) 1.8.Kako strukturiramo dokumentacijo izdelka? Če dodamo temu tudi zahtevo, da mora biti sklop časovno sklenjena enota, je povsem jasno, da mora konstrukcijska dokumentacija zaobseči tisti del celotne naprave, ki se bo hkrati odpremil in hkrati sestavljal.Tako dokumentacijo brez problema krmilimo in nadzorujemo od začetka do zaključka naročila. 2.1. Konstruiraj parabolo, če je dana razdalja 30 med direktriso D in goriščem F. 2.2. Konstruiraj elipso, če sta dana velikosti polosi a=45 in b=25. 2.3 Nariši dvojni krožni prehod med tečajem (premera 20) in središnjim delom gredi premera 45, če je sta polmera zakrivljenosti 15! 2.4 Grafično določi kot objema jermena med jermenicama (premera 30 in 55) na razdalji 70. 2.5 Konstruiraj podaljšano cikloido za premer kolesa (r=25) za točko na razdalji 35! 2.6 Konstruiraj hipocikloido/epicikloido, če je premer gibajočega kolesa r=20 in mirojočega R=50! Epicikloida nastane pri kotaljenju po krožnici na zunanji strani, hipocikolida pa po notranji strani. 3.1.Črta K (črta dve piki – tanka) uporabljamo za: (končna oblika v surovcu; težišče; obrisi deformacij;deli,ki ležijo v prerezu) 3.2.Črta J (debela črta pika) uporabljamo za : ( označevanje določenih operacij; označevanje prereznih ravnin) 3.3.Črta H (tanka na prehodih debela črta pika) uporabljamo za: ( označevanje prerezov) 3.4. Črta G (tanka črta pika) uporabljamo za : ( srednjice;simetrale;delilni primer pri zobnikih;izvrtine;delitev ravnin) 3.5. Izriši značilne kote in razmerja med robovi za kocko v izometrični/dimetrični/trimetrični projekciji.
3.6.Kotiraj izvrtino premera 10 v pločevini če je od roba oddaljena horizontalno za 15 in vertikalno za 25.
3.7.Za primer (vprašanje 3.6) zaporedno/paralelno kotiraj tri luknje premera 8 v vodoravni liniji v pločevini če je razdalja med njimi 20mm!
3.8.Kaj pomeni zaokrožena/podčrtana številka nad glavno kotirno črto? Podčrtana mera pomeni da se mera na risbi ne ujema s kotirno razdaljo, kar pa ne velja za prekinitve. 4.1. Nariši in kotiraj konus 1:10 v dolžini 40mm, če je manjši premer 25! l=40mm 1 = d − d 1 = 1 α d − d1 l 10 d1=25mm x 2 2l 1:x=1:10 1 = d − 25 α 4 10 40 d=?
= a r c tg
4 = d − 25 d = 29
2
= a r c tg2 x 4 0
α 2
= 2,8 6°
4.2.Kje rišemo prerez simetričnega predmeta pri horizontalni/vertikalni legi srednjice? Pri horizontalni spodaj, pri vertikalni pa na desni strani. 4.3.Kdaj uporabljamo delni/posebni pogled? Delni pogled se uveljavi pri risanju simetričnih teles, v obliki polovičnega ali četrtinskega pogleda.Delni pogled omejimo na koncu srednjice z dvema pravokotnima vzporednima črticama.Simetrične predmete smemo prikazati tudi samo s prekinitvijo črt minimalno pod horizontalno in vertikalno srednjico.Simetrične podrobnosti na predmetu prikažemo kot prerez, pri tem pa risarsko ravnino zavrtimo in podrobnost predstavimo kot pogled. Posebni pogled je potrebno dodati takrat, kadar s pogledi, ki so nam na voljo, ne moremo v popolnosti zajeti oblike predmeta.Namesto celotnega prereza narišemo samo obliko dovodnega kanala.Pogled dodatno označimo z veliko črko 'X'.V primeru, da postavimo posebni pogled še v drugačno lego (horizontalno ali vertikalno), zapišemo ob oznaki prereza še kot zasuka. 4.4.Katero pravilo je potrebno upoštevati pri legi kotirnih števil? Številke so čitljive v smeri kotirne črte. Postavljene so v vertikalni legi glede na rob predmeta, če leži kotirna črta horizontalno ali poševno in v horizontalni legi, če leži kotirna črta vertikalno.To pomeni, da ležijo številke vedno pravokotno na kotirno črto.Po možnosti imajo enako lego kot zapis v glavi risbe. 5.1. Skiciraj in označi relativno nosilnost površine profila lp! Nosilna dolžina profila lp je vsota odsekov b1,b2,… ki nastanejo s prerezom profila z vzporednico s srednjo linijo profila.Črta je za višino odseka c oddaljena od izbočinske mejnice. Lp=b1+b2+…+bn (mm)
5.2. Pojasni oznako na risbi:
Rz 3,2
Oznaka na risbi pomeni, če za celotno rotacijsko telo uporabljamo identično kvaliteto obdelave. Oznaka za enako obdelavo po celotni površini. 5.3.Rp parameter hrapavosti je največja višina izbočin profila. Rp je najvišja točka od srednje linije profila m znotraj referenčne dolžine.
5.4.Rz parameter hrapavosti je srednja vrednost absolutnih vrednosti višine petih najvišjih izbočin in globine petih najglobjih vbočin v mejah referenčne dolžine l. (( Rp1+ Rp 2 + ...+ Rp5 ) − ( Rm1+ Rm 2 + ...+ Rm5 )) Rz= 5 Rz= 4xRa 5.5.Ry parameter hrapavosti je razdalja med dvema črtama, ki sta vzporedni s srednjo linijo m in sta narisani tako, da se dotikata najvišje oz. najnižje točke profila (izbočinska in vbočinska mejnica) v mejah referenčne dolžine.
Ry= 1,6xRz=6,4xRa 5.6.Ra parameter hrapavosti je srednji aritmetični odstopek profila Ra ki je parameter nagubanosti profila, imenujemo srednjo aritmetično vrednost oddaljenosti vseh točk efektivnega profila od srednje linije m. 1
Ra= 1l x
∫[ y ]dx 0
6.1. Zapiši toleranco za pravokotnost med krožno osnovo (premera 25) in simetralo valja, če je višina valja 40 in maksimalno odstopanje od pravokotnosti 0,1.
6.2. Nariši v sistemu enotnega čepa tesni ujem med tečajem gredi in pestom jermenice z notranjim premerom 36.
6.3. Nariši v sistemu enotnega čepa tesni (nadmera) ujem za imenski premer 30. Podaj tolerančni razred na risbi v skladu z ISO (DIN 7150 T1) standardom. Nariši enako kot pri 6.2 6.4 S čemer je podana lega in s čemer velikost tolerančnega polja? Lego tolerančnega polja označujemo s črko, in to pri zunanjih merah z malo abecedo, pri notranjih merah pa z veliko abecedo. 6.5 Izračunaj tolerančni koeficient in velikost tolerančnega polja pri kvaliteti izdelave IT8 za premer gredi 86. 6.6 Nariši v sistemu enotnega čepa ohlapni ujem za premer 30. Podaj tolerančni razred na risbi v skladu z ISO (DIN 7150 T1) standardom.
6.7 Nariši v sistemu enotne izvrtine ohlapni ujem za premer 30. Podaj tolerančni razred na risbi v skladu z ISO (DIN 7150 T1) standardom. 6.8 Nariši v sistemu enotne izvrtine tesni ujem za premer 30. Podaj tolerančni razred na risbi v skladu z ISO (DIN 7150 T1) standardom. 7.1.Nariši cevno vijačno zvezo dolžine 35mm z navojem M30, če sta premera ene cevi 42 in 28 ter druge cevi 32 in 20!
7.2 Pojasni oznako za navoj: Tr50x8x2
Tr – je oznaka navoja(trapezni) 50 – je imenski premer 8 – je korak navoja 2 – je število stopen navoja 7.3 Podaj oznako za metrski ISO trapezni navoj pri imenskem premeru 60, koraku 10 in dveh vijačnicah. M60x10x2 ali M60x10 ----Tr60x10x2 7.4. Kolikšen je kot pri ISO metrskem profilu navoja (SIST ISO 68)? Kot pri metrskem 150 navoju je 60 ° 7.5. Pojasni oznako za navoj: R3/4! R je oznaka cevnega navoja (Witworthov cevni) ¾ - imenski premer navoja v colah d=26,444mm 7.6 Pojasni zapis za vijak: DIN 960 M16x1,5x40 To-B 6.8 Šestrobi vijak DIN 960 M16x1.5x40 To–B 6.8 Šestrobi vijak je ime vijaka DIN 960 je zapis standarda, ki podaja obliko in mere vijaka M16x1.5 je drobni metrski navoj, metrski premer navoja 16mm, korak navoja je 1.5mm 40 je dolžina vijaka v mm, z lečasto ali končno končino To je brez prirobka na glavi vijaka B je oznaka za kvaliteto izdelave 6.8 je trdnostni razred materiala vijaka 7.7 Pojasni oznako za stebelni vijak: DIN 939 M16x50 – 5.6
DIN 939 standard, ki podaja obliko in mere izdelave 16x50 – meterski navoj, premer navoja 16mm in dolžina stebla 50 mm. 5.6 trdnostni razred materiala 7.8 Izračunaj mejo elastičnosti Re za vijak s trdnostnim razredom 8.8. Rm=8x100 = 800 Mpa Rpoz=8x8x10= 640MPa 7.9 Izračunaj natezno trdnost Rm za vijak s trdnostnim razredom 10.9. Rm = 10x100 = 1000 MPa 7.10 Podaj zapis s trdnostnim razredom za inbus vijak M24, ki je izdelan iz jekla z R m=900 MPa in Re=720 N/mm2. Dolžina navoja je 50. imbus: M24x50 9.8 7.11 Zapiši trdnostni razred za vijak z natezno trdnostjo 600 MPa in mejo tečenja 480 N/mm2. Rm=100x6=600Mpa, Rpoz=6x10x8=480Mpa Razred 6.8. 7.12 Kolikšno je razmerje med razdaljo e in zevom ključa s pri štirikotni, šesterobni in osemrobni matici? 7.13 Izriši zvezo dveh pločevin s prilagodnim vijakom M16 in označi način obremenjevanja zveze! 7.14 Nariši in kotiraj stebelni vijak: DIN 939 M16x50 – 5.6
7.15 Nariši in kotiraj navojni zatič DIN 553 M8 x 30 – 14H
7.16 Zakaj se tlačno ali natezno obremenjenih vijakih izdelujejo s končino, ki je lahko lečasta, posneta, s kratkim ali dolgim čepom, končina z izbočenim čepom, končina s krožnim robom, končina s posneto konico ali pa s koničnim čepom? Pri tlačno ali natezno obremenjenih vijakih uporabljamo konično s kratkim čepom, dolgm čepom ali z izbočenim čepom, da preprečimo poškodbe navoja. Varnostni vijaki pa imajo konično s posneto konico ali s koničnim čepom, ki dopušča pogrezanje 7.17 Kakšno končino vijaka uporabljamo pri vijakih za nastavljanje? Pri vijakih za nastavljanje uporabljamo končino s krožnim robom. 7.18 Nariši iztek navoja pri slepi izvrtini za M12 če je e1=8,3 in b=30! 7.19 Nariši iztek navoja pri zunanjem navoju M12, če dano x1=4,3 in l=45!
7.20 Pojasni oznako za matico: M16 – A5 M – je oznaka za metrični navoja 16 – je imenski premer vijaka A – kvaliteta izdelave 5 – je trdnostni razred 7.21 Izračunaj koliko vijakov M10 je potrebno priviti za dvig bremene mase 25.000 kg, če so vijaki trdnostnega razreda 6.8? Premer nosilnega stebra navoja d3=8,16! Prikaži celotni postopek izračuna! 8.1.Nariši dvoredno prekrito kovično zvezo za kotle!
8.2.Nariši zvezo z enojno (dvojno) zaplato!
8.3.Kaj pomeni oznaka za kovično zvezo na risbi : polkrogla DIN660 2x5? DIN660 – standard 2 – premer 5 – dolžina 8.4.Nariši delno/popolno poenostavljen pogled v prerezu/tlorisu za kovično zvezo DIN 660 –5x20-CuZn!
8.5.Nariši kovico s polokroglo/nizko polokroglo/lečasto in ugrezno glavo ter kotiraj dolžino!
9.1.Zagozde uporabljamo za zveze ki so namenjene za: prenašanje vrtilnega momenta. 9.2.Sornike uporabljamo: za zvezo gibljivih delov. Pri zvezi s sornikom lahko en del niha ali kroži (ohlapni ujem), drugi del pa s sornikom trdno vezan (tesni ujem) ali pa nihata oz. krožita oba. 9.3.Pojasni označbo za zagozdo DIN 6886 – A 12x8x70 – St50 – K1 DIN 6886 – A – oznaka in tip zagozde (vložena zagozda) 12 – širina (b) 8 – višina (h) 70 – dolžina zagozde(l) St50 – K1 – oznaka materiala 9.4.Skiciraj prenos vrtilnega momenta s tangencialno zagozdo DIN 271
9.5.Pojasni označbo za moznik: moznik tip B JUS M.C2.060 8x12x60 B – moznik tipa B (lahko bi bil tudi A) JUS – standard M.C – strojni elementi in naprave (najdeš v krautu str. 669) 2 – označuje skupino standardov 060 – označujejo posamezne standarde 8 – širina 12 – višina 60 – dolžina 9.6.Pojasni oznako ISO 14 – 6x23H5x26 pri utorni zvezi! ISO 14 – oznaka standarda 6 – št. Zob 23 – imenski premer sornika φ23 (d) H5 – toleranca H5 26 – zunanji premer (D) Če bi za št. 26 pisalo recimo St bi to pomenilo material Celota predstavlja notranjo utorno zvezo 9.7.Pojasni oznako ISO 14 – 6x23f7x26 pri utorni zvezi! Isto kot pri 9.6., le da f7 pomeni toleranco. 9.8 Pojasni oznako pri utorni zvezi 24Z x 2,5m x 30R x 5H/5f. 24Z – število zob 2,5m – modul višina zob 30R – premer razdelilnega kroga 5H/5f – toleranca(ujem zunanjih in notranjih zob 9.10. Kotiraj utor v pestu za zagozdno zvezo če je premer pesta 28, dolžina pesta l=40!
9.11.Kotiraj utor gredi za moznik, če je premer gredi 28 in nosilna dolžina moznika l=50!
9.12. Predpiši pravilno izvedbo strojne zveze s sornikom (d=10 in l=40) na risbi! 9.13.Pojasni oznako na risbi: sornik DIN 1444 B-10h11x100-St sornik – naziv DIN 1444 – oznaka standarda B – oblika sornika (sornik z glavo oblike B) 10 – imenski premre sornika φ10 h11 – toleranca h11 100 – dolžina sornika St – material 9.14. Pojasni oznako na risbi: razcepka SIST ISO 1234 – 5x50 - St razcepka – naziv SIST ISO 1234- standard 5 – debelina razcepke 50 – premer razcepke St- material 10.1.Kako uležajimo gred z dvema ležajema? Gred z dvema ležajema vležajimo tako, da je en ležaj na gredi kot vpeti ležaj, drugi ležaj pa je vgrajen kot prosti ležaj. Prosti ležaj omogoča vzdolžne pomike gredi zaradi temperaturnih razlik. 10.2.Kdaj je kroglični radialni ležaj vpet? Ležaj je vpet kadar sta oba ležajna obroča v aksialni smeri nepomična.Pri prostem ležaju pa je eden od obročev pomičen in sicer tisti, ki pri obratovanju miruje. 10.3.S čem so varovani vzdolžni pomiki pri prostem radialnem ležaju? Pri prostem ležaju mora biti vrteči se obroč vpet, mirujoči pa obvezno prost. Notranji, vrteči obroč vgradimo tako, da ga pritrdimo na gred z matico, vskočnikom, zunanji mirujoči obroč pa tako, da se še lahko premika v aksialni smeri. 10.4.Zakaj morajo biti pri uležajenju gredi vsi razen enega ležaja prosti v aksialni smeri? Zaradi tolerance pri izdelavi toplotnega raztezanja in napake pri montaži sme biti pri večkratnem uležajenju nepomično vpet samo en ležaj. Ta ležaj vodi gred v smeri geometrijske smeri in prevzame aksialne obremenitve. Ležaj na nasprotni strani mora imeti mirujoč obroč v aksialni smer pomičen.Pri vpetem ležaju mora biti notranji in zunanji obroč v vzdolžni smeri nepomičen. 10.5.Nariši v ohišju reduktorja vpet dvoredni kroglični ležaj za gred premera 50mm!
11.1.Konstruiraj evolventno bočnico zoba brez profilnega premika, če sta dana modul m=5 in število zob =23 11.2.Izračunaj delitveni premer in določi višino h zoba za zobnik z 23 zobmi in modulom 5 d=m x z =5mm x 23 = 115mm h=2,25 x m = 2,25 x 5 mm = 11,25mm 11.3.Izračunaj modul za zobnik z 29 zobmi in temenskim premerom 186mm! z=29 da=d+2m da=186mm 186mm=29m + 2m 186mm= m*(29+2) m= 186mm/31=6mm d=m*z 11.4 Za zobniško dvojico s konstano medosno razdaljo a=350 določi module za zobnike, če je najmanjše število zob na pastorku z2=15 in največje prestavno razmerja 5.
11.5.Skiciraj za delavniško risbo kaljen in cementiran čelni zobnik brez profilnega zamika, če je podana m=4, z=24, b=25, preme pesta 25, kvaliteta obdelave Ra=3.2! 12.1.Nariši krožnikasto (membransko) vzmet v prerezu z oznakami karakterističnih dimenzij! 12.2.Nariši natezno cilindrično vijačno vzmet s karakterističnimi dimenzijami: (Da=28, d=2, m=8,Lk=120, Lh=30)
12.3.Karakteristika vzmeti je: (enačba in skiva). Karakteristika vzmeti nam pove kolikšna je potrebna sila da se vzmet deformira za 1mm. Predstavlja tudi delo. Karakteristika je krivulja, ki nam prikazuje odvisnost deformaceje vzmeti ob obremenitvi. Razlikujemo: progresivno, degresivno in linearno karakteristiko. C=F/f [N/mm] 13.1.Označi V zvar za dve sočelno zvarjeni plošči debeline 10.
12.4.Nariši cilindrično tlačno vzmet v delnem pogledu z značilnimi dimenzijami: (Dd=22, Dh=28, D=25, Lo=88,5 , Ln=21,4 , Fn=130)
13.2.Kakšne so kakovostne zahteve za zvarne spoje v prvem kakovostnem razredu? Vse vrste soležnih zvarkov morajo imeti korenske zvarke,kotni in križni zvari pa prevarjene preseke.Uporabljeni material mora imeti atest.Zvari morajo biti brez napak, izvaja se 100% kontrola.Varijo lahko samo strokovno usposobljeni varilci z atestom za ta kakovostni razred. 13.3.Stanje povišane trdnosti zvara pomeni, da zvar ni več 100% dober in da ga je potrebno ponovno prekontrolirati. 13.4.Uporabi na skici na primeren način in pojasni oznako 5 200! 13.5.Skiciraj T zvarni spoj in kotiraj debelino zvara! 14.1.Označi na skici za profol jeklene konstrukcije oznako za vijačno zvezo M20, ki se vrta in sestavlja na gradbišču, s posnetjem z ene strani.
14.2. Označi na skici za profol jeklene konstrukcije oznako za kovično zvezo M20, ki se vrta in sestavlja na gradbišču.
14.3.Kako kotiramo izvrtine na jeklenih konstrukcijah. 14.4.Pojasni oznako na risbi za pločevinasto podlogo: 2Fu 8x 70x 260 2-2 komada
8-8mm debela 70-70mm široka 260-260mm dolga 14.5.Pojasni oznako na risbi za izvrtino 6 6-pomeni 6 izvrtin na istem liku. φ20- premer izvrtine
φ20
14.6.Pojasni oznako za profil 80 x 40 x 8 – 1800 -L vrsta profila 80 – širina b 40 – višina h 8 – debelina d 1800 - dolžina l 15.1.Pojasni številčno sedemmestno oznako materiala za kovinske in nekovinske materiale po DIN 17007
Materiali: surovo železo, ferozlitine, lito železo, jeklo... Vrsta materiala: zapišemo kemijsko sestavo, način obdelave in izdelave Dopolnilna oznaka: opiše stanje za obdelavo 15.2.Kolikšna je koncentracija ogljika pri konstrukcijskih/orodnih jeklih Konstrukcijska jekla so ogljikova s količino C<0,6% ali legirana jekla(C,SI,Mn,Cr,Ni) Orodna jekla so plemenita jekla, ogljikova s količino C<0,6% ali legirana jekla (Cr, W,V,Ma, Co itn.) 15.3.Kolikšna je koncentracija legirnih elementov pri legiranih jeklih Legirana jekla so jekla , na katerih lastnosti odločilno vplivajo ligirni elementi.Malo legirnim jeklom je dodanih le 5% legirnih elementov močno legira jekla pa imajo več kot 5% legirnih elementov. 15.4 Kako označujemo jekla za glavno skupino 0 po DIN 17007 T3!
15.5 Kako označujemo jekla za glavno skupino 1 po DIN 17007 T2!
15.6.kolikšna je koncentracija ogljika pri litem železo. Lito železo pridobivamo z litjem grodlja.Navadno vsebuje od 2%-3,5% ogljika.Razlikujemo med sivo litino in belo litino. 15.7 Kako označujemo neželezne kovine po DIN 1700?
15.8.Kateri materiali morajo biti podani na risbi in kosovnici o materialu
Material iz katerega je element izdelan, mora biti podan v delavniški risbi, pri sestavnici pa v kosovnici. Dovolj je, če zapišemo le kratko oznako Ust37-2. Brez številčne oznake (1.0036). Zapis U-profil DIN 1026-U100-Ust37-2 tako pomeni: Toplo valjani U-profil z zaokroženimi robovi, višine 100 mm izdelan iz jekla Ust37-2 (1.0036-DIN17100). 15.9.Zakaj se izvaja toplotna izdelava jekla? Z njo spreminjamo lastnosti materialov )trdota, trdnost...) 15.10 Kaj dosežemo s poboljšanjem gredi in kako podamo zapis na delavniški risbi? S poboljšanjem dosežemo trdnostne lastnosti kaljenega jekla, posebno žilavost, zboljšujemo s postopkom popuščanja pri višjih temperaturah (600°C) pri čemer se martenzit pretvori zrnati cementit. Pod opombo dodamo 15.11 Kaj dosežemo s kaljenjem trna in kako podamo zapis na delavniški risbi? Postopek toplotne obdelave kaljivih jekel, pri katerih nastajajo pri hitrem ohlajanju z določene kalilne temperature(področje avstenita) mikrostruktura (martenzit) z visoko trdoto. Na delavniško risbo podamo zapis k opombam. 15.12 Kaj dosežemo z nitriranjem cilindra in kako podamo zapis na delavniški risbi? Z nitriranjem dosežemo pri segrevanju v NH3 do 100h in temperaturi 500°C trdpovršinski sloj s trdoto 1100 HV. Zapis zapišemo v opombe. 15.13. Kaj dosežemo z galvansko prevleko in kako podamo zapis na delavniški risbi? Galvanske prevleke (DIN 50960 T2.) so zapisane s posebnimi znaki (DIN 50960 T1.) npr: Fe/Znph r 3 a. Kadar nanašamo več plasti na istem delu, moramo material za prevleke zapisati zapovrstjo. Z galvansko prevleko dosežemo zaščito, obdelao in okras površine, za posebno površino. 15.14 Podaj oznako in označi področje za delno kromiranje elementa! 16.1.Kako označimo mesto za merjenje trdote na delavniški risbi. Označbo zapišemo nad glavo risbe.+ Kraut str.320 16.2.Kako in s čim merimo trdoto HB.(skica odtisa)
16.3. Kako in s čim merimo trdoto HRb.(skica odtisa)
16.4.Kako in s čim merimo trdoto HV.(skica odtisa) odg. V prejšnih dveh slikah 16.5.Kako in s čim merimo trdoto HRC.(skica odtisa) odg. V prejšnih dveh slikah
