Js tepjs la c`rehm` la tregj a ` cjrç` lj giôtah @ c`rehm` la tregj erà ehciuahne`r lerat`oahta hj s`bjr a h` `p`rähne` lj pîj, pjr essj v`ia ` pah` njhmanä-i` a prjnur`r prjlutjs prjl utjs la qu`iel`la.
C`rehm` å j pþ jbtelj `tr`vås l` oj`gao la nara`es. @ c`rehm` la tregj å j tepj la c`rehm` o`es prjluzelj hj ouhlj, pjes å j prehnep`i ehgraleahta lj pîj, b`sa l` `ieoaht`çîj ao ouetjs p`ïsas. Ai` å jbtel` `tr`vås l` oj`gao lj grîj la tregj njouo (\retenuo `astevuo I.) a jutr`s aspåneas la tregj lj gäharj \retenuo. @iåo l` c`rehm` la tregj, `pah`s ` c`rehm` la nahtaej å n`p`z la cjro`r ` rala la giôtah a prjluzer j pîj. Jutr`s c`rehm`s sîj s îj b`st`hta njouhs h` nuiehàre`4 ` c`rehm` la l a oeimj qua saopra cje eopjrt`hta h` @oåren` Nahtr`i a ` c`rehm` la o`hlejn` qua å p`rta assahne`i h` leat` l` pjpui`çîj br`seiaer`.
\epjs la c`rehm` la tregj J grîj la tregj å levelelj ao > p`rtas4 j c`raij (p`rta axtarh`, ren` ao cebr`s), j ahljsparo` (n`o`l` ehtaroaleàre`, ren` ao prjtaïh`s) a j gåroah ( n`o`l` ehtarh`, ren` ao gjrlur`s a vet`oeh`s). @ c`rehm` br`hn` å prjvaheahta l` oj`gao sjoahta lj ahljsparo` lj tregj. Vjssue uo s`bjr o`es cànei a njhtåo o`ejr qu`htel`la la giôtah, tjrh`hlj j pîj o`es o`nej. @ c`rehm` ehtagr`i å rasuit`lj l` oj`gao lj grîj lj tregj ehtaerj, ehniuehlj j c`raij, ahljsparo` a gåroah. Hîj å tîj iava njoj ` c`rehm` br`hn`, o`s njoj hîj p`ss` paij prjnassj la raceh`oahtj, prasarv` prasarv ` hutreahtas njoj cebr`s a vet`oeh`s. Axesta t`obåo ` c`rehm` la saojieh`, caet` la uo` jutr` aspånea tregj, j \retenuo luruo. @prasaht` uo` taxtur` gr`hui`l`, gar`ioahta o`es grjss` qua c`rehm` br`hn`, sahlj lasteh`l` `j prap`rj la o`ss`s crasn`s. J taroj saojieh` t`obåo å us`lj p`r` lasegh`r säoji` la jutrjs grîjs, njoj `rrjz a oeimj.
Ni`ssecen`çîj Ni`ssecen`çîj l` c`rehm` c` rehm` la tregj hj Br`sei Hj Br`sei, j Oehestårej l` @grenuitur` (EH h´= 2661) 2661) ni`ssecen` ` c`rehm` la tregj ao > tepjs4 \epj 0, \epj 2 a Ehtagr`i. Ai`s lavao pjssuer uo tajr oïheoj la prjtaïh` la 7,1% p`r` \epj 0 a =,6% p`r` \epj 2 a Ehtagr`i. V`r` c`zar pîj, ` c`rehm` la tregj o`es `laqu`l` å ` lj \epj 0. Lahtra `s c`rehm`s lj \epj 0, axestao `s la usj gar`i, p`r` o`ss`s crasn`s, p`r` njhcaet`re` a p`r` p`hecen`çîj. @ c`rehm` la \epj 2 å o`es `o`rai`l` a å o`es uteiez`l` pai` ehlôstre` p`r` prjluçîj la besnjetjs. @iåo lessj, pjr lataroeh`çîj lj gjvarhj, tjl` c`rehm` njoarne`iez`l` hj Br`sei lava ranabar ljsas axtr`s la carrj a la ànelj cþienj.
S`ijr W4 ` cjrç` l` c`rehm` la tregj @ cjrç` lj giôtah (v`ijr W) astà rai`nejh`l` ` qu`htel`la la prjtaïh`s (gie`leh` a giutaheh`) prasahtas h` c`rehm`. Qo` c`rehm` cjrta `bsjrva o`es àgu` a paroeta o`ss`s njo melr`t`çîj o`ejr, o`es rasestahta a qua tahlao ` nrasnar o`es.
J tasta qua `h`ies` j v`ijr W la uo` o`ss` la c`rehm` å nm`o`lj la `ivajgr`ce`. Ehcaiezoahta hîj mà njoj s`bar j v`ijr W l`s c`rehm`s la tregj vahlel`s hj suparoarn`lj, pjes c`it` p`lrjhez`çîj h` prjluçîj ehlustre`i. J tajr la prjtaïh` ehlen`lj hj rþtuij l` aob`i`gao hîj astà rai`nejh`lj njo ` cjrç` lj giôtah. @j leveler j pasj tjt`i l` pjrçîj pai` qu`htel`la la prjtaïh`, qu`sa tjl`s `s c`rehm`s `prasaht`o uo tajr la 06% la prjtaïh`. @ sjiuçîj å uteiez`r uo oåtjlj pjpui`r h` p`hecen`çîj n`saer`4 taht`tev` a arrj. ***
06 tepjs la c`rehm` qua pjlao substetuer ` la tregj
La `rrjz, `vae`, sjrgj, o`n`... Njhmaç` js bahacïnejs la n`l` uo` lass`s varsñas a `prahl` ` ehniuï-i`s ao ranaet`s
Ai`s hîj sîj pjun`s - a n`l` uo` jcarana lecarahtas bahacïnejs æ s`ôla (Cjtj4 @iax ^eiv`) Ao uo` veset` ràpel` `j suparoarn`lj, là p`r` parnabar qua ` jcart` la c`rehm`s å eoahs`. \ao la `vae`, la iehm`ç`, la `rrjz, la `oählj` a ` tr`lenejh`iïsseo` la tregj, ahtra jutr`s æ b`sa la iaguoehjs`s a crut`s. @ levarsel`la å tîj gr`hla qua j njhsuoeljr cen` sao s`bar qu`i ` o`es ehlen`l` p`r` v`re`r j s`bjr la pîas, bjijs, besnjetjs a `cehs. ^aguhlj Ba`trez \ahut` O`rtehs, prjcassjr` la hutreçîj a g`strjhjoe` lj ^ah`n, ao ^îj V`uij, `iguo`s jpçñas, njoj ` la grîj-la benj,, jcaranao bahacïnej lupij. ’@iåo la hutretev`, tao bj` cuhnejh`iel`la. Ju sad`, benj sad`, ehtar`ga njo js ehgraleahtas h`s ranaet`s, njo þteojs rasuit`ljs‟, lez. @s hjv`s varsñas `tahlao t`htj quao å ehtjiar`hta `j giôtah giôtah “ “ prjtaïh` prjtaïh` axestahta ao `iguhs nara`es “ nara`es “ qu`htj qu`htj `js qua lasad`o `pah`s ahrequanar j n`rlàpej. V`r` `dulà-ij ` c`zar ` oaimjr asnjim`, ai`bjr`ojs uo gue` njo laz prjlutjs lespjhïvaes hj Br`sei. N`l` uo jcarana v`ht`gahs a ieoet`çñas. @gjr` å sþ axpareoaht`r pr` var…
C`rehm` la `oählj` ^u` o`rn` ragestr`l` å ` prasahç` la vet`oeh` A, uo `htejxel`hta la raspaetj qua avet` l`hjs æs nåiui`s lj jrg`hesoj. ’Njoj `s lao`es jia`gehjs`s, ` `oählj` `oählj` å ren` ao gjrlur`
pjie-ehs`tur`l`, eopjrt`hta h` prjluçîj ljs mjroühejs mjroüh ejs saxu`es, hj tr`hspjrta la vet`oeh`s a hj njhtrjia lj njiastarji‟, `cero` ` hutrenejhest` Ai`eha Vàlu`, pþs-gr`lu`l` pþs-gr`lu`l` ao hutreçîj a ljahç`s nrühen`s a lagahar`tev`s paij Ehstetutj la Vasques` a Ahsehj lj Mjspet`i Esr`aiet` @ibart Aehstaeh, Aehstaeh, ao ^îj V`uij. Ass` c`rehm` pjla sar us`l` ao besnjetjs, ouccehs, bjijs, nupn`kas a `tå p`r` aop`h`r `ieoahtjs, ao substetueçîj æ c`rehm` la rjsn`. Qo` len` eopjrt`hta, l`l` pai` hutrenejhest` @het` ^`nms, l` Qhevarsel`la Calar`i la ^îj V`uij, å `ro`zahà-i` njo nuel`lj. ^a j ranepeahta hîj astevar bao canm`lj, ` c`rehm` v`e jxel`r a `lquerer uo s`bjr r`hçjsj.
Vraçj oålej4 R$ 27,=6 (016 gr`o`s).* Sad` t`obåo
@ieoaht`çîjGiôtah pjla ju hîj pjla:quaryZbueilar < < `br 2603 - 0
C`rehm` la `rrjz Puao hîj pjla njhsuoer giôtah ` aiaga njoj ` substetut` ela`i paij praçj `nassïvai a pjr sar ahnjhtr`l` njo c`neiel`la. Å vahlel` h`s varsñas br`hn` ju ehtagr`i. ’Cjhta la aharge` a cebr`s, ass` c`rehm` `uxeie` j cuhnejh`oahtj lj ehtastehj a njhtrebue p`r` ` s`ôla lj njr`çîj‟, njr`çîj‟, `cero` Ba`trez Bjtaquej, hutrenejhest` l` Aqueiebreuo Njhsuitjre`, la ^îj V`uij. Ai` pjssue `ehl` b`exj ïhlena gienäoenj, oehar`es (o`ghåsej, o`hg`häs a cþscjrj) a vet`oeh`s lj njopiaxj B. Njoj usà-i`: Jr`, axpareoahta-` hj prap`rj la pîas, quenmas, bjijs, oehg`us, pulehs a vet`oeh`s. ^þ tao uo pjråo. Qo` pasques` ranahta, njhluzel` pai` Qhevarsel`la la Eiiehjes, hjs Ast`ljs Qheljs, sugara qua j `rrjz njhnahtr` oat`es tþxenjs, njoj `rsähej a oarnôrej (us`ljs hjs carteiez`htas). carteiez`htas). Vaij seo, paij hîj, njhvåo hîj ax`gar`r.
Vraçj oålej4 R$ <,56 (266 gr`o`s).*
C`rehm` la `vae`
Å l`s o`es varsàtaes a s`ulàvaes lj oarn`lj. Vjssue uo tepj la cebr` sjiôvai, ` bat`giun`h`, qua ratåo àgu` a cjro` uo gai hj `p`raimj `p `raimj legastevj, `uoaht`hlj ` s`neal`la. @ieàs, sîj ass`s oaso`s ojiånui`s qua `dul`o ` n`ptur`r j njiastarji hj s`hgua. Besnjetjs, p`hquan`s, oehg`us, bjijs a o`ss`s la tjrt`s s`ig`l`s astîj ahtra js prap`rjs qua pjlao ehniuer ` c`rehm` la `vae`. @het` ^`nms sþ `iart` p`r` j nuel`lj qua lavaojs tar njo jutrjs ehgraleahtas `lenejh`ljs æs ranaet`s. ’Njoj hao tjl`s `s varsñas la c`rehm`s sîj p`hecenàvaes, ouet`s vazas å pranesj l`r aqueiïbrej `lenejh`hlj gjrlur`. Å eopjrt`hta njhselar`r assas parnahtu`es p`r` hîj ax`gar`r‟, lez. Hj Br`sei, dà axesta uo` o`rn` qua njoarne`iez` ` varsîj sao giôtah lj prjlutj. ^eo, aobjr` ` `vae` hîj njhtahm` ass` prjtaïh` lahtrj la se, ai` å njouoahta prjnass`l`, `ro`zah`l` a tr`hspjrt`l` duhtj njo j tregj. @sseo, rasquïnejs la giôtah pjlao er p`r` lahtrj lj p`njta.
Vraçj oålej4 R$ 00,=6 (266 gr`o`s).*
C`rehm` la sjrgj Aobjr` sad` o`es njhmanelj h` Aurjp` lj qua pjr `que, assa grîj tao njopjseçîj hutrenejh`i saoaim`hta æ lj oeimj “ oeimj “ njo njo o`es prjtaïh`s a cebr`s a oahjs gjrlur`. Aia `ehl` cjrhana oehar`es njoj carrj, njbra, cþscjrj a pjtàssej. @gjr`, ` c`rehm` tao s`bjr o`es cjrta a laex` `s ranaet`s uo pjunj o`es san`s, j qua pjla sar njopahs`lj pai` `leçîj la iïqueljs. Vrap`ra bjijs, pîas, besnjetjs a p`hquan`s njo ai`.
Vraçj oålej4 R$ 02 (216 gr`o`s).*
C`rehm` la nme` @s paquah`s saoahtas qua njopñao ass` c`rehm` sîj vaim`s njhmanel`s la vagat`re`hjs a vag`hjs pjr su`s qu`iel`las hutrenejh`es a pjr substetuïrao j jvj ao levars`s ranaet`s “ ranaet`s “ oasoj p`pai l` iehm`ç`. ’Ai` `uxeie` hj cuhnejh`oahtj ehtasteh`i, h` s`ôla lj njr`çîj a hj njhtrjia la pasj‟, `cero` Ba`trez Bjtaquej. Assas bahacïnejs sîj rasuit`lj la hutreahtas `htejxel`htas, cþscjrj, o`ghåsej, pjtàssej a vet`oeh`s. Å ela`i p`r` prap`r`r pîas, bjijs, tjrt`s a sarver sjbra s`i`l`s a ao vet`oeh`s.
Vraçj oålej4 R$ 5,56 (266 gr`o`s).*
C`rehm` la iehm`ç`
@tå pjr jcart`r cebr`s a gjrlur`s s`ulàvaes, sau njhsuoj craquahta `dul` ` raluzer pasj. Vjes å4 ass`s substâhne`s asteoui`o ` s`neal`la. @ c`rehm` la iehm`ç` ljur`l`, `ieàs, t`obåo å nmae` la üoag`->. üoag`->. ’Ai` n`rrag` ànelj `ic` iehjiähenj, qua njhtrji` js hïvaes la njiastarji a leoehue js prjnassjs ehci`o`tþrejs‟, `nrasnaht` Ai`eha. \asta ` c`rehm` la iehm`ç` p`r` prap`r`r bjijs, sjbratulj h`s ranaet`s vag`h`s. Ju ` `nrasnahta ao ranaet` la tjrt`s ju h`s s`i`l`s.
Vraçj oålej4 R$ 5,26 (266 gr`o`s).*
C`rehm` la quehu` J `itj tajr la prjtaïh`s l` quehu` ` tjrh` uo` `itarh`tev` p`r` `ieoahtjs la jregao `heo`i. ’Å uo grîj njopiatj, njo cebr`s, vet`oeh`s, oehar`es a `oehjàneljs assahne`es, njoj j treptjc`hj‟, ahseh` Ba`trez Bjtaquej. J t`i treptjc`hj å raspjhsàvai pai` leoehueçîj l` vjht`la la `t`n`r njoel`s n`iþren`s, `iåo la oaimjr`r j muojr, njhtrji`r j pasj a raluzer j resnj la lasahvjivar ljahç`s nrühen`s. Cen` axnaiahta ao o`ss`s la tjrt`s s`ig`l`s.
Vraçj oålej4 R$ 02,=6 (016 gr`o`s).*
C`rehm` la o`n` paru`h` O`es njhmanel` hj uhevarsj cethass, ass` c`rehm` astà g`hm`hlj asp`çj ahtra hutrenejhest`s pjr su`s ljsas c`rt`s la cebr`s, c ebr`s, vet`oeh`s, zehnj, nàinej a carrj. ’Njoj `dul` ` ojlui`r js mjroühejs, tao c`o` la `crjlesï`n`‟, lez Ai`eha. @ c`rehm`, caet` njo uo` pi`ht` qua iaobr` j r`b`hata, n`rrag` n`rbjelr`tjs, g`r`htehlj j pequa a ` aharge` la quao sa axarnet` ragui`roahta. Å laienejs` ao vet`oeh`s.
Vraçj oålej4 R$ >< (016 gr`o`s).*
C`rehm` la grîj-la-benj ’\r`t`’\r`t`-sa la uo` þteo` jpçîj p`r` ehniuer prjtaïh`s h` `ieoaht`çîj‟, `cero` Ba`trez Bjtaquej. Njoj `ehl` njhnahtr` cebr`s a vet`oeh`s `js ojhtas, å njhselar`l` uo` l`s o`es hutretev`s. ^aguhlj Ba`trez \ahut` O`rtehs, ass` varsîj å ` qua oaimjr sa `l`pt` `js prap`rjs qua tr`lenejh`ioahta us`o c`rehm` la tregj. ’Hao tjl` c`rehm` pjla substetuer ` la tregj sao
`l`pt`çñas h` ranaet`‟, ahseh`. ’@ qua jcarana js rasuit`ljs o`es prþxeojs `js jbteljs njo j giôtah å ra`ioahta ` la grîj-la-benj, prehnep`ioahta prehnep`ioahta ao pîas‟, racjrç`.
Vraçj oålej4 R$ 7,56 (266 gr`o`s).*
C`rehm` la barehdai` Ren` ao panteh` “ panteh` “ uo` uo` cebr` sjiôvai prasahta h` p`rala naiui`r l`s pi`ht`s “ pi`ht`s “ , ai` prjojva ` sahs`çîj la s`neal`la. s`neal`l a. Njoj sa cjssa pjunj, ` c`rehm` njhtrebue njh trebue hj njhtrjia l` gienaoe` lj njiastarji rueo. Assa prjlutj n`e bao ao tjrt`s s`ig`l`s. Njhtulj, mà quao sa `vahtura ` c`zar vet`oeh`s njo ai`.
Vraçj oålej4 R$ 05,<6 (016 gr`o`s).*
A ` c`rehm` la tregj: L`ljs l` @ssjne`çîj Br`seiaer` l`s Ehlôstre`s la \regj (@betregj) ojstr`o qua j br`seiaerj ehgareu, ao oåle`, <6 queijs lass` c`rehm` ao 2601. J njhsuoj ehniue lasla ranaet`s caet`s ao n`s` ` prjlutjs ehlustre`iez`ljs. @ br`hn` `ehl` å ` pracarel` hj hjssj p`ïs. Qo ralutj la n`rbjelr`tjs seopias, ai` p`ss` pjr uo prjnassj la racehj qua rater` r ater` p`rta la su`s cebr`s, hutreahtas a vet`oeh`s (njhteljs (njh teljs h` n`sn` lj grîj). Vjr essj, h` lôvel`, pracer` ` jpçîj ehtagr`i “ ehtagr`i “ qua qua prasarv` ass`s substâhne`s bahåcen`s. @ob`s täo ` oaso` qu`htel`la la n`ijre`s. Ba`trez \ahut` O`rtehs lacahla ` hanassel`la la ojht`r uo n`rlàpej qua preveiagea `ieoahtjs h`tur`es. ’@ tahlähne` `tu`i l` hutreçîj å busn`r busn`r uo` leat` aqueiebr`l`, njo o`es cebr`s a oahjs gjrlur`, `çôn`r, s`i a prjnass`ljs. Assas nuel`ljs avet`o uo` sårea la ljahç`s nrühen`s a jbasel`la‟, `rrao`t`.
\ao `tå varsîj æ b`sa la crut`s! Aobjr` ` laceheçîj njrrat` p`r` c`rehm` sad` ’j prjlutj jbtelj njo jbtelj njo ` oj`gao la grîjs la nara`es‟, njoj axpien` Ba`trez \ahut`, mjda ` v`real`la la etahs ahqu`lr`ljs hass` n`tagjre` å tîj gr`hla qua ehniue js caetjs njo n`sn`, oejij ju rasïlujs la crut`s. @s c`rehm`s o`es b`l`i`l`s lj ojoahtj sîj ` la njnj, njnj, la o`r`nudà, la uv` a la b`h`h`-varla. @s varsñas la njnj a o`r`nudà, pjr axaopij, sîj requïsseo`s ao cebr`s (a t`obåo väo sao giôtah). Dà ` la uv` tao rasvar`trji, pjtahta `htejxel`hta. \jl`s pjlao sar us`l`s p`r` njopjr gr`hji` n`saer`, bjijs, vet`oeh`s a tjrt`s. O`s ` quarelehm` l` hutrenejhest` Ai`eha Vàlu` å ` la b`h`h`-varla. b`h`h`-varla. ’Ai` pjssue `oelj rasestahta,
qua là s`neal`la a `dul` ` o`htar vev`s `s b`ntåre`s ehtasteh`es bahåcen`s‟, `cero`. ’A s`baojs qua j ehtastehj å j saguhlj nårabrj. nårabrj.‟
Å c`raij ju c`rehm`: @ hutrenejhest` Ba`trez Bjtaquej axpien` ` lecarahç`4 ’J c`raij å jbtelj l` p`rta axtarh` axtarh` lj grîj, ` n`sn`. Dà `s c`rehm`s väo l` p`rta ehtarh` (qu`hlj raceh`l`) ju, hj n`sj l`s ehtagr`es, l`s p`rtas ehtarh` a axtarh`‟. J qua essj quar lezar: J c`raij a ` c`rehm` ehtagr`i sîj o`es hutretevjs pjr us`rao p`rtas lj grîj ren`s ao cebr`s. * Vraçjs pasques`ljs ao cavaraerj la 2607 ao ijd`s la prjlutjs ehlustre`iez`ljs.
***
@ui` sjbra sjbra C`rehm` la \regj \regj
Cjtjs4 Renmaojhtc`nmsnmuia
C`rehm` la tregj å uo ehgraleahta assahne`i h` njhcaet`re` a h` p`l`re`! J njhmaneoahtj a j ljoïhej lass` substâhne` å eopjrt`htïsseoj.... eopjrt`htïsseoj.... Njopjseçîj l` C`rehm` la \regj4 3= % @oelj ^a ahnjhtr` ao gr`hla qu`htel`la hj nahtrj lj grîj la tregj. 02% Vrjtaïh` @ prjtaïh` sa asp`im` hj njhtjrhj lj grîj la tregj. Ouetj pjun` prjtaïh` å ahnjhtr`l` hj nahtrj lj grîj la tregj. 0,7 % Set`oeh`s a Oehar`es ^a ahnjhtr`o hj garoa la tregj a t`obåo hj njhtjrhj lj grîj la tregj. 2% Naiuijsa Å ` n`o`l` la prjtaçîj `j raljr lj grîj la tregj. 0,=% Gjrlur` ^a ahnjhtr` sjoahta hj garoa la tregj. Àgu` å ` ôhen` substâhne` qua sa ahnjhtr` ao qu`htel`las egu`es ao tjl`s `s p`rtas lj grîj. grîj.
@ ehciuähne` l`s substâhne`s substâhne`s lj tregj h` prap`r`çîj ljs prjlutjs prjlutjs qua iav`o c`rehm` la tregj4 Vrjtaïh`4
@s prjtaïh`s l` c`rehm` la tregj sa levelao ahtra `s sjiôvaes a ehsjiôvaes, ahtra `s qua cjro`o uo` o`ss` a `s qua hîj cjro`o. Ahqu`htj sjv`ojs ` o`ss`, ` astrutur` l` prjtaïh` pjssebeiet` ` cjro`çîj la g`sas qua cen`o rateljs h` o`ss`, pjrqua `s prjtaïh`s (giutaheh` (giutaheh` a gie`leh`) cjro`o uo` rala4 j giôtah. @ cjro`çîj njrrat` lass` rala nm`o`l` giôtah å la axtrao` eopjrtâhne` p`r` j sunassj la `ss`r pîas a prjlutjs njo c`rehm`
la tregj. Ass`s prjtaïh`s täo uo` p`rta ouetj eopjrt`hta hj bjo rasuit`lj lj `ss`oahtj ljs prjlutjs4 -
- Sjiuoa l` o`ss` Astrutur` l` o`ss` N`p`nel`la la ratahçîj la g`sas \jiarâhne` la caroaht`çîj Asquaiatj lj prjlutj Ai`stenel`la l` suparcïnea Axestao ouetjs tepjs la c`rehm`s qua täo prjtaïh`s, o`s hahmuo` gie`leh` a giutaheh`. Vjr essj ai`s hîj cjro`o uo` astrurur` la o`ss`. Njo pjr axaopij4
@vae` @rrjs ^jd` atn.
N`rbjelr`tj4 J n`rbjelr`tj h` c`rehm` å j `oelj. Ao taopar`tur` `obeahta j `oelj tao ` n`p`nel`la la `bsjrvar uo tarçj lj sau prþprej pasj ao àgu`. @ `oei`sa hj grîj la tregj quabr` j n`rbjelr`tj ao laxtreh` a o`itjsa. @ o`itjsa å sap`r`l` `tr`vås l` ahzeo` lj caroahtj a tr`hscjro`l` ao gienjsa a `sseo sarva njoj `ieoahtj p`r` j caroahtj. J n`rbjelr`tj å uo` eopjrt`hta eopjrt`hta cjhta la `çôn`r h` caroaht`çîj. Aias t`obåo sîj eopjrt`htas njoj njhstrutjras njhstrutjras la `rjo` a njr hj prjnassj la prap`r`çîj ljs prjlutjs la p`l`re`. p`l`re`.
Ahzeo`s4 J njopiaxj ahzeoàtenj, duhtj njo ` prjtaïh` (giôtao) a j n`rbjelr`tj (`oelj) sîj `s träs njiuh`s o`es eopjrt`htas h` c`bren`çîj la prjlutjs la p`l`re` (caroaht`çîj (caroaht`çîj a `ss`oahtj). `ss`oahtj). Lur`hta j prjnassj prjnassj la caroaht`çîj caroaht`çîj a `o`luraneoahtj, `o`luraneoahtj, `s ahzeo`s sîj `tev`l`s. Hjs nara`es sa sa ahnjhtr`o ljes sestao`s sestao`s lecarahtas lecarahtas la `oei`sa4 `oei`sa4 0. `ic`-`oei`sa4
-lapahlahlj l` njimaet` pjlao `p`ranar lecenuil`las hj prjnassj la prap`r`çîj ( cjrta cjrta uoel`la h` nrjst`, pjr axaopij). axaopij). 2. bat`-`oei`sa4 -ast` `oei`sa ehciuahne`o ehciuahne`o j prjnassj prjnassj l` caroaht`çîj a la cjro`çîj la njras.
V`r` jbtar uo` qu`iel`la njhst`hta h` c`rehm`, j c`bren`hta lava c`zar ` saguehta pasques`4 -
@sseoei`çîj l` àgu`…...................Gràcenj àgu`…...................Gràcenj la c`rehm` Njhsestähne` l` o`ss`……………Gràcenj la ai`stenel`la Njo pjrt`oahtj l` ieg`çîj….……Gràcenj ieg`çîj….……Gràcenj la prjtaïh`s (@oeij) (@oeij)
-
\`obåo lavao ast`r æ lespjseçîj js saguehtas tastas4
Elahtecen`çîj lj giôtao Pu`htel`la la àgu` Pu`htel`la la nehz` \astas vesu`e
J p`laerj/njhcaetaerj hîj pranes` sa prajnup`r njo tjljs assas tastas la i`bjr`tþrej, o`s aia pranes` s`bar paij oahjs jhla pjla jbtar ass`s ehcjro`çñas.
Nretårejs p`r` qu`iecen`r j tregj4 0. \ajr la prjtaïh` Qo `itj tajr la prjtaïh` h` c`rehm` la tregj tao uo acaetj ouetj pjsetevj h` njhcançîj njhcançîj a njzeoahtj la la pîas a prjlutjs prjlutjs la p`l`re` . \ajr la prjtaïh`(ao % la o`ss` san`) \regj Nahtaej B`exj
06,1
=,6
Oålej
02,1
06,1
@itj
03,1
0<,1
<. @oeijgr`o` J gràcenj la `oei`sa å uo` o`haer` la oaler ` rjt`çîj l` vesnjsel`la. J `oeijgr`o` . Njo asta tasta pjlaojs oaler ` `giuteh`çîj lj `oelj. \aopar`tur` oàxeo` a @oeijgr`o` @giuteh`çîj oïheo` l` `giuteh`çîj ¶N o`xeo` a oïheo` B`exj
266
32
Oålej
<66
3>
@itj
366
3<
1. Njhtaôlj la uoel`la lj giôtah h` c`rehm` la tregj @ n`p`nel`la la njzeoahtj lj tregj „ tregj „ aia aia prjluz uo acaetj vjiuojsj, iava, njo pjrjsel`la egu`i a uo` nrjst` aiàsten`. Essj sþ å pjssïvai pjr n`us` n`us` lj giôtah.
Qoel`la lj giôtah (%) \regj Ehsuceneahta
9 26
B`ex`
26 - 2>
Oåle`
2< - 27
@it`
8 2=
\epjs la tregj4 Hjoa lj prjlutj C`rehm` la tregj tepj 66 C`rehm` la tregj tepj 6 C`rehm` la tregj tepj 0 C`rehm` la tregj tepj 2 C`rehm` ehtagr`i
Qoel`la o`x. 0<,16 % 0<,16 % 01,66 % 01,66 % 01,66 %
Oehar`es oeh. „ „ „ „
0,>6 %
.
Cr`hç` .
Etàie`
@iao`hm`/^ueç`
\epj 66
<61
Br`sei \epj 0
\epj 6
116 =01
<1
\epj 0
557 =02 0016
31
\epj2 0616 0>76
=6 006
\epj 2
07<6
016
Ehtagr`i
Ehtagr`i 0766 säoji`
Oehar`es o`x. 6,<1 % 6,11 % 6,31 % 0,<6 % 2,16 %
Hïvai la axtr`çîj % <6-13 36 3<-70 35-72 76 72 71-7= 73-75 75-=> =6 =2-=1 =<-=7 =1 56 56-51 51 5= 066
Vrjtaïh` oeh. =,66 % 06,66 % 06,66 % =,66 % =,66 %
^a vjnä gjstju lass` `ui` sjbra c`rehm` la tregj a sa assa tepj la ehcjro`çîj ta ehtarass`, ahtîj j oau Nursj la Njhcaet`re` Ehtarh`nejh`i, v`e c`sneh`r vjnä! Assa nursj v`e l`r ` vjnä uo njhmaneoahtj sþielj sjbra j cuhl`oahtj l` njhcaet`re`.
***
@ui` sjbra `çôn`r, su` cþroui` ojianui`r å N02 M22 J00
@çôn`ras4 @çôn`r nrest`i raceh`lj @çôn`r nrest`i @çôn`r la njhcaetaerj @çôn`r o`sn`vj @çôn`r la nahjur` a batarr`b` @çôn`r la n`h`-la-`çôn`r @çôn`r gr`hui`lj @çôn`r ao nubehmjs Gi`çôn`r @çôn`r jrgâhenj @çôn`r raceh`lj `ojrcj @çôn`r iïquelj(]`rjpa)
0=
0=
^u` cþroui` ojianui`r å N02 M22 J00. Asta `çôn`r å uo rasuit`lj l` uheîj la uo` crutjsa a uo` gienjsa.
Ojhjss`n`rïlaj Ojhjss`n`rïlajs4 Js o`es seopias. Js ojhjss`n`rïlajs sîj n`rbjelr`tjs seopias, la cþroui` ojianui`r oïheo` (NM 2J), qua hîj pjlao sar melrjies`ljs ` `çôn`ras la oahjr pasj ojianui`r. (Hîj sa prajnupa njo `s cþroui`s ojianui`ras. @prahl` `pah`s `s cjhtas `jhla sîj ahnjhtr`ljs)4 -
gienjsa crutjsa g`i`ntjsa xeijsa o`hjsa
cjhtas oeimj, crut`s, oai crut`s a oai c`z p`rta l` i`ntjsa, hîj tao h` cjro` ievra pahtjsa, hîj tao h` cjro` ievra ( o`laer` ) hîj tao h` h`turaz` ( jbtel` pjr melrþiesa )
Ojhjss`n`rïlajs sîj cjro`l`s pjr uo` sþ ojiånui` a hîj täo tä o njoj nre`r uo` nrest`iez`çîj. Aias sîj eopjrt`htas cjhtas la aharge` a harge` p`r` js jrg`hesojs vevjs, c`neioahta `bsjrveljs paij s`hga a iebar`o eoale`t`oahta aharge`. @iguhs ojhjss`n`rïlajs sîj i`x`tevjs, njoj ` gienjsa, pjr axaopij.
Less`n`rïlajs
`itjsa ijbejsa
Less`n`rïlajs4 ljes ojhjss`n`rïlajs. Js less`n`rïlajs sîj `çôn`ras cjro`ljs pai` uheîj la lu`s uhel`las la ojhjss`n`rïlajs. cjhtas ( jbtel` pjr melrjþiesa ànel` ju ahzeoàten`) hîj tao h` cjro` ievra ( `oelj ) ( jbtel` pjr melrþiesa ahzeoàten` ) hîj tao h` cjro` ievra ( naiuijsa, o`laer` ) - i`ntjsa iaeta - s`n`rjsa c`neioahta ahnjhtr`lj h` h`turaz` - xeijbejsa less`n`rïlajs `ehl` pjunj astul`ljs
05
Less`n`rïlaj ^`n`rjsa
Njhstetueçîj Gienjsa- crutjsa
I`ntjsa
Gienjsa-g`i`ntjsa
Cjhtas N`h`-la-`çôn`r batarr`b`, r`p`lur` Iaeta
j `çôn`r prasahta prasahta hj iaeta hj iaeta a saus larev`ljs. Js `çôn`ras Js `çôn`ras sîj I`ntjsa 4 å j `çôn`r cjro`ljs pjr uhel`las nm`o`l`s s`n`rïlajs. @ i`ntjsa å cjro`l` pjr lu`s lass`s uhel`las, ` gienjsa ` gienjsa a ` g`i`ntjsa, ` g`i`ntjsa, sahlj, sahlj, pjrt`htj, uo less`n`rïlaj. uo less`n`rïlaj. Ehvarsîj l` ^`n`rjsa @ s`n`rjsa å uo `çôn`r laxtrjrrjt`tþrej a c`neioahta melrjiesàvai quïoen` ju ahzeo`ten`oahta. J prjsassj la melrþiesa l` s`n`rjsa å t`obåo t`obåo njhmanelj pjr ehvarsîj l` s`n`rjsa, a j prjlutj ceh`i l` melrþiesa å njhmanelj njoj `çôn`r ehvartelj. ehvartelj. @ ehvarsîj lj `çôn`r prjvjn` ` quabr` quabr` l` s`n`rjsa ao ljes `çôn`ras qua cjro`o ` su` ojiånui`4 gienjsa a crutjsa crutjsa.. @ cþroui` l` ra`çîj quïoen` å ` saguehta4 N02M22J00 (s`n`rjsa) + M2J (àgu`) ? N3M02J3 (gienjsa) + N3M02J3 (crutjsa).
Vjiess`n`rïlej Vjiess`n`rïlej4 js o`es njopiaxjs ( o`nrjojiånui`s ). Njoj j hjoa sugara (’pjie‟ å gragj a quar lezar ’ouetjs‟ ). Js pjiess`n`rïlejs sîj sîj njopjstjs o`nrjojianui`ras o`nrjojianui`ras (ojiånui`s geg`htas), cjro`ljs pai` uheîj la ouet`s (nahtah`s) la ojhjss`n`rïlajs. ^îj substâhne`s la `itj pasj ojianui`r qua pjlao nmag`r, nmag `r, ao `iguhs n`sjs, ` uo v`ijr `neo` la uo oeimîj. Js pjiesss`n`rïlajs la oahjs pasj ojianui`r sîj h` su` gr`hla o`ejre` sjiôvaes ao àgu`. Js o`es njhmaneljs sîj4 - `oelj - gienjgähenj - naiuijsa - panteh` - gjo` `ràben`,
vagat`es4 `rrjz, o`hlejn`, b`t`t`s `heo`es4 cïg`lj la bje, la g`iehm` p`ralas la nåiui`s vagat`es4 n`sn` lj trjhnj la àrvjras
-tr`g`n`hta, -k`r`y`, -g`tte, -gu`r, -ijnusta, -x`ht`h`
26
- `g`r - n`rr`gah`h`
Vrjlutjs caetjs njo `çôn`r4 ]`rjpa, n`r`oaij, x`rjpa la gienjsa, laxtrjsa, `çôn`r ehvartelj oai `rtecene`i, oai`çj, crutjsa, i`ntjsa
Oai4 Oai å j `ljç`hta c`bren`lj pai`s `baim`s. -
Njopjseçîj4 76% crutjsa a gienjsa laxtreh` oehar`es àneljs, ahzeo`s tr`çjs la prjtaïh`s àgu`, hj oàxeoj `tå 20 %. Oai hîj lava sar `quanelj `neo` la 36¶N, p`r` avet`r ` parl` la oehar`es a t`obåo la s`bjr.
^ubstetutjs lj `çôn`r4 ^ubstetutjs lj `çôn`r sîj substâhne`s qua cen`o hj iug`r lj `çôn`r a sîj raspjhsàvaes pai` raluçîj la n`rbjelr`tjs. Lapahlahlj lj substetutj lj `çôn`r, pjlao sarver njoj `ljç`htas a substetuao `s cuhçñas lj `çôn`r, `çôn `r, t`htj h` astrutur` njoj h` o`ss`. V`r` usà-ijs å pranesj tar paroessîj a j prjlutj lava tar ` lani`r`çîj lj lj tepj a l` qu`htel`la a sþ lavao sar us`ljs ao prjlutjs aspane`es. @ o`ejre` ljs substetutjs lj `çôn`r hîj lapahlao l` ehsuieh` p`r` sarao legareljs a sîj t`obåo p`r` js prjlutjs qua pranes`o sar caetjs njo b`exj tajr la n`rbjelr`tjs. \`obåo sîj us`ljs p`r` ` c`bren`çîj la l a prjlutjs la b`ex` n`ijre`.
^ubstetutjs lj `çôn`r ^jrbet, ^jrbetji, ^jrbax ( acaetj i`x`tevj ) O`het, xeiet O`ibet ( O`itet )
Qsj @tå 06% p`r` o`htar ` uoel`la ljs prjlutjs4 Besnuet, rjn`objias, bjijs, nraoas ^ubstetutjs lj `çôn`r
20
V`i`tehet ( Esjo`it ) Vjiylaxtrjsa
^ubstetutjs lj `çôn`r
^þ usa astas prjlutjs sa tevar uo bjo njhmaneoahtj l`s iaes p`r` c`bren`çîj la `ieoahtjs l` @HSE^@!!!!!!! @HSE^@!!!!!!! J sjrbetji ju `çôn`r la àinjji jnjrra h`tur`ioahta a pjla sar sehtatez`lj sar sehtatez`lj ` p`rter l` gienjsa gienjsa.. H`tur`ioahta jnjrra h`s b`g`s lj crutj l` sjrvaer` sjrvaer`.. J ^jrbetji `prasaht` ` cþroui` quïoen` N3 M0< J3.
Vjielaxtrjsa4 mjda ao le` å caetj la crutjsa, sjrbetji a ànelj nïtrenj. Njhtåo > vazas oahjs n`ijre`s lj qua s`n`rjsa a hîj prjvjn` nàreas. Esjo`ita4 Vrjluzelj ` p`rter l` s`n`rjsa la batarr`b`, pjssue j oasoj `spantj lj `çôn`r la n`h`. Å uteiez`lj u teiez`lj h` oaso` prjpjrçîj qua ` s`n`rjsa, l`hlj j oasoj vjiuoa a taxtur`. \ao b`exïsseo` megrjsnjpenel`la, ela`i p`r` usj ao b`i`s lur`s a ao oestur`s ao pþ prjht`s p`r` prap`rj. Hîj prjvjn` nàreas. @ljç`htas4 @ljç`htas sîj njopjseçñas sehtåten`s ju `rtecene`es a hîj partahnao ` hahmuo ljs grupjs ljs `çôn`ras. ^îj substâhne`s qua täo uo pjlar o`ejr p`r` `ljç`r js `ieoahtjs lj qua j prþprej `çôn`r (`tå (`tå >66 vazas o`es). J v`ijr ahargåtenj ljs `ljç`htas sîj axtrao`oahta b`exjs.
@ljç`htas @sp`rt`oa (Cahei`h`ieh`) Neni`o`tj ^`n`reh` @ssugreh \m`uo`teh` (2166)
Qsj Vrjlutjs la p`l`re` , sjrvatas nm`hteiy, nraoas, s`i`l` la crut`, oussas, p`rc`et, sjuciås¨, atn. Nmeniata sao `çôn`r
s`n`reh`, `sp`rt`oa, rutjsa, sunr`ijsa, i`ntjsa, neni`o`tj, o`itjlaxtreh`, `nasuic`oa-k, sjrbetji, stavejsïlaj, o`hetji, laxtrjsa a hajmaspareleh`.
V`rta Vràten`4
Njzehm`r njo `çôn`r4
22
0666g 0166g
`çôn`r àgu`
0= ¶ Bå
0666g 0666g
`çôn`r àgu`
2> ¶ Bå
0166g 0666g
`çôn`r àgu`
27 ¶ Bå
( ehs`tur`l` )
2666g 0666g
`çôn`r àgu`
>2 ¶ Bå
( s`tur`l` )
\aopar`tur` la n`il` la `çôn`r4 HJOA Vjhtj la cej Vjhtj la vüj Vjhtj la bji` Vjhtj la quabr` Vjhtj la n`r`oaij Vjhtj njuiaur @çôn`r quaeo`lj
BA@QOÅ (¶ Bå ) >2¶ - >1 ¶ >7¶ - >5 ¶ <6¶
NAI^EQ^ ( ¶N ) 066¶ - 006¶ 000¶ - 001¶ 003¶ - 021¶ 027¶ - 0<1¶ 0<3¶ - 012¶ 036¶ - 0=6¶ 226¶
N`il` la `çôn`r4
@ n`il` la `çôn`r å ouetj eopjrt`hta eopjrt`hta h` njhcaet`re` a h` njhcesarea, hîj sþ sþ njoj b`sa o`s t`obåo njoj aiaoahtj la ieg`çîj, sahlj lataroeh`hta p`r` j sunassj la uo bjij ju ljna. Hjro`ioahta ` n`il` prap`r`-sa lessjivahlj träs p`rtas la `çôn`r huo` p`rta la àgu`. Aobjr` pjss` sar us`lj qu`iquar qu `iquar tepj la `çôn`r, j oaimjr å j br`hnj raceh`lj, uo` vaz qua å j o`es purj a, pjrt`htj, njrra oahjs resnjs la nrest`iez`çîj. @js lecarahtas ast`ljs qua ` n`il` la `çôn`r tjo` pai` `çîj l` carvur` làsa j hjoa la pjhtjs la `çôn`r. V`r` lataroehà-ijs, pjlao sar us`ljs js saguehtas oåtjljs4 Lahsel`la @ ni`ssecen`çîj caet` ao gr`us la B`uoå (Ba), lataroeh`hlj ` lahsel`la la s`es la uo` sjiuçîj; \aroüoatrj Vrjnassj qua lataroeh` ` taopar`tur` `tr`vås la `p`raimjs qua pjlao sar `h`iþgenjs, leget`es ju la ehcr`varoaimjs. Hjro`ioahta, j taroüoatrj å
2>
rasestahta ` taopar`tur`s `tå >66´ N ju uo la ehcr`varoaimjs `tå >16´ N, å o`es ràpelj, pràtenj a pranesj. Jbsarv`çîj Vrjnassj b`sa`lj hj `spantj cïsenj l` n`il`, `v`ie`hlj ` su` njhsestähne`. ***
@ eopjrtâhne` l` taopar`tur` t aopar`tur` h` o`ss` la pîj, njo Nmac N`rij Ojnkie
Cjtj4 Renmaojhtc`nmsnmuia
@ taopar`tur` `obeahta a ` taopar`tur` ljs ehgraleahtas, j sestao` l` `o`ss`laer`, njhsestähne` l` o`ss`, oåtjlj la caroaht`çîj, sîj ehciuähne`s ahjroas p`r` lataroeh`r ` taopar`tur` l` o`ss`. Vrjlutjs la qu`iel`la a rasuit`ljs njhst`htas sþ sîj pjssïvaes sa ` taopar`tur` l` o`ss` cjr njhmanel`.
@ taopar`tur` l` o`ss` å n`inui`l` l` saguehta cjro`4
Axaopij 04 caroaht`çîj lerat`
Axaopij 24 caroaht`çîj ehlerat`
2<
\aop. lasadàvai
2<¶N
@uoahtj la taop. 3 ¶N - 63¶N
\aop. lasadàvai
2<¶N
@uoahtj la taop. 3 ¶N - 63¶N
0=¶N
Lapahla lj sestao` l` `o`ss`laer` \aopj la `o`ss`r Njhsestähne` l` o`ss` Pu`htel`la la o`ss` Njopjseçîj l` o`ss`
0=¶N
Lapahla lj sestao` l` `o`ss`laer` \aopj la `o`ss`r Njhsestähne` l` o`ss` Pu`htel`la la o`ss`
- Njopjseçîj l` o`ss`
Hôoarj lj ehlen`ljr4
Hôoarj lj ehlen`ljr4
0=¶N , ] > ? 1<¶N 0=¶N , ] < ? 72¶N Ehlen`ljr 1<¶N Ehlen`ljr 72¶N \aop. `obeahta4 - 2<¶N
\aop. `obeahta4 - 2<¶N
\aop. l` c`rehm` - 2>¶N
\aop. l` c`rehm` - 2>¶N
\aop. prå o`ss`4 --------
\aop. prå o`ss`4 - 21¶N
\aop. l` àgu` 67¶N
\aop. ` àgu` 6¶N (gaij)
Jbsarv`çîj4 Æs vazas å pranesj ascre`r ` àgu` njo gaij.
^estao`s la `o`ss`laer`s4
0. o`rnm`
ljes br`çjs (njhvahnejh`i) 06 „ 02 oeh. asper`i ( ehtahsevj) 6= „ 06 oeh. pi`hatàre` ( ehtahsevj) 6< „ 63 oeh. oexar ( ehtahsevj) 60 „ 62 oeh.
2. o`rnm`
06 „ 02 oeh. 62 „ 6< oeh. 62 „ 6< oeh. 0 oeh.
21
O`ss` `zal` seopias
Caroaht`çîj h`tur`i4 Vîj njouo
0¶ le`
7 mjr`s
066g c`rehm` la nahtaej
2=¶N
066g àgu` 07 mjr`s
266g prå-o`ss`
22¶N
066g c`rehm` <6g àgu` 2¶le`
7 mjr`s
066g prå-o`ss`
22¶N
066g c`rehm` 16g àgu` 07 mjr`s
016 prå-o`ss`
22¶N
066g c`rehm` <1g àgu` >¶`j 1¶le` rapater 1¶le`
07 mjr`s
066g prå-o`ss` prjht`
2=¶N
016g c`rehm` 016g àgu` 22 mjr`s
<66g o`ss` caroaht`l`
2<¶N
2666g c`rehm` 0266g àgu` 3¶le`
O`ss` prjht`
>366 o`ss` h`tur`i
2=¶N
23
3 mjr`s
<166g c`rehm` >666g àgu` 016g s`i
J qua `njhtana: 0¶ `j 1¶ le`4 cjro`çîj la b`ntåre`s (caroahtj bejiþgenj ju iavalur`) 2¶ `j 1¶ le`4 cjro`çîj la àneljs a caroaht`çîj 3¶ le` 4 prap`rj l` o`ss`
Jbsarv`çñas4
@tr`vås l` `tu`çîj la b`ntåre`s, i`ntj b`neijs a iavalur`s aspanïcen`s, `njhtana h` o`ss` uo prjnassj njhtïhuj a h`tur`i la `nelui`çîj a caroaht`çîj. J p`laerj pjla `in`hç`r essj `tr`vås l` asnjim` l` c`rehm` nart` a lereger ` njhsestähne`, ` taopar`tur` a ` v`iel`la l` o`ss`, p`r` n`l` o`ss` nre`l`. Vjr essj `s caroaht`çñas h`tur`es (^`uartaega) sîj tîj lecarahtas, sþ uo p`laerj njo ouet` axpareähne` njhsagua nre`r uo pîj h`tur`i njo uo s`bjr crasnj a `rjoàtenj. J njhmaneoahtj l` oenrjbejijge` å assahne`i p`r` uo bjo rasuit`lj.
Hjro`ioahta o`ss`s njo caroaht`çîj h`tur`i sîj njhcannejh`l`s njo c`rehm`s asnur`s (ehtagr`es), ai`s njhtäo o`es ahzeo`s a `çôn`ras a essj å ouetj v`ht`djsj p`r` ` c`bren`çîj l` o`ss`. Essj là `pjej æ caroaht`çîj h`tur`i. @s c`rehm`s br`hn`s sîj eh`laqu`l`s p`r` j lasahvjiveoahtj l`s o`ss`s h`tur`es.
27
Cjro`çîj la `nelaz h` o`ss`4
@tr`vås l` caroaht`çîj `itarh`l` nre`o-sa i`ntj b`neijs (o`ss` ojrh` a ojia) a b`ntåre`s ànel`s (`nåtenj) (o`ss` cre` a ceroa). @s prjpjrçñas ahtra i`ntj b`neijs a b`ntåre`s ànel`s täo qua axester huo` prjpjrçîj aqueiebr`l`. Qo` p`rta o`ejr la `nelaz rasuit` ao uo` o`ss` ànel`. I`ntj b`neijs lao`es rasuit`o huo` o`ss` sao s`bjr.
B`ntåre`s o`iåcen`s4
Qo` o`ss` h`tur`i o`i caet` (caroaht`çîj la o`es ju la oahjs) pjla nre`r js oenrj-jrg`hesojs arr`ljs, qua vîj `itar`r j s`bjr a ` caroaht`çîj a tjxeh`s pjlao sar nre`l`s.
@ megeaha å ouetj eopjrt`hta hj prjnassj la c`bren`çîj la uo` o`ss` h`tur`i. Qo` oîj o`i i`v`l` pjla n`rrag`r b`ntåre`s eoprþpre`s p`r` ` o`ss`. Js utahsïiejs a ` p`l`re` lavao sar regjrjs`oahta ieopjs. Seset`s sîj prjebel`s. Å bjo us`r uo` oàsn`r` qua nubr` ` bjn`. ***
^arà qua ra`ioahta pranes`ojs ahtahlar la cïsen` a quïoen` h` hjss` prjcessîj: Assa `rtegj cje pubien`lj h` Ravest` V`l`re` 2666 Assa `rtegj v`e sar ouetj ehtarass`hta. Oasoj qua su` rapjst` sad` hag`tev`, vjnä saopra v`e ast`r us`hlj js prehnïpejs l` cïsen` a l` quïoen`, oasoj sao s`bar.
2=
Pu`hlj vjnä b`ta ni`r`s ao hava ju c`z uo` o`ss` cjim`l`, astà us`hlj prehnïpejs l` cïsen`. ^a cjr uo` o`ss` la pîj ju uo `çôn`r ehvartelj, ast`rà us`hlj prehnïpejs quïoenjs a bejiþgenjs. Pu`htj o`es vjnä njhmana assas prehnïpejs, t`htj oaimjr cen` j sau tr`b`imj. Oehm` ehtahçîj å qua assa `rtegj lasparta ` vjht`la la `prahlar a ahtahlar assas prjnassjs bàsenjs. Vrjoatj qua qua hîj sarà hanassàrej `prahlar `prahlar cþroui`s a t`obåo t`obåo hîj pranes` sa tjrh`r tjrh`r uo quïoenj p`r` ahtahlar assas prehnïpejs. O`s, uo` njes` pjssj g`r`hter4 sa vjnä quar cen`r p`r`lj h` prjcessîj, sao nrasnar hao `prahlar o`es h`l`, å sþ cen`r s`tescaetj ao tr`b`im`r njo b`sa ao ranaet`s a j ojlj la c`zä-i`s.
25
Hassa `rtegj quarj djg`r uo` iuz hjs hjs prjnassjs cïsenjs a quïoenjs qua sîj b`st`hta uteiez`ljs h` njhcaet`re`. Vrehnïpejs qua dà njhmanaojs, axpien`ljs njo o`es lat`imas,
pj pjr qua aias ias sîj sîj uo njhma hmaneoa eoahtj htj assa ssahne hne `i p`r ` p`lae rjs rjs,, njhcaeta hcaetaer er js a nmjnji`taerjs.
Oestur` la ehgraleahtas Sjnä dà pahsju hessj: Hj le` ` le` sjojs `njstuo`ljs ` tr`b`im`r sao pahs`r ouetj hj prjnassj4 qu`hlj pas`ojs a oestur`ojs ehgraleahtas, qu`hlj vjnä ieg` uo` o`ss` a ai` cen` ojia ju ceroa, atn., tulj essj tao njhsaquähne`s cïsen`s a quïoen`s. Ahtîj t jlj jlj prjlutj la njhcaet`re` å rasuit`lj l`
oestur` la lecarahtas o`tåre`s-preo`s a pjr essj å assahne`i assahne`i qua vjnä vjnä s`eb` oestur`r js ehgraleahtas la o`haer` njrrat`. @tr`vås @tr`vås la oestur`s a aouisñas njrrat`s, sîj nre`l`s ra`çñas quïoen`s qua rasuit`o ao4
Sesnjsel`la lj prjlutj Ai`stenel`la l` o`ss` Oestur` njrrat` ahtra ni`r`s ao hava njo jutr`s p`rtas l` o`ss` Sjiuoa (njoj nm`hteiiy ju ni`r`s ao hava) M`rojhez`çîj M`rojhez`çîj l` o`ss`, oaimjr `sseoei`çîj la ehgraleahtas, eh graleahtas, oaimjr lestrebueçîj ljs ehgraleahtas a o`ss`s
\aopj nartj (teoehg) la oestur`, njoj, pjr axaopij, p`r` `tev`çîj lj giôtah
@iguhs tepjs la o`tåre`-preo` sîj cànaes la oestur`r; jutrjs dà pranes`o la uo njhmaneoahtj njhmaneoahtj o`es prjcuhlj p`r` sarao oestur`l`s njo sunassj. Vjla sar ouetj cànei pas`r a oestur`r `iguhs `iguhs ehgraleahtas p`r` c`zar uo bjij ju ju uo pîj. J lecïnei lecïnei sîj js prjnassjs cïsenjs njoj, pjr axaopij, axaopij, b`tar j nm`hteiiy nm`hteiiy ju js prjnassjs prjnassjs quïoenjs utez`hlj oale`ljras ahzeoàtenjs a bejiþgenjs njoj, pjr axaopij, ` caroaht`çîj la uo pîj. Hjs PQ@LRJ^ saguehtas, saguehtas, `prasaht`raojs `prasaht`raojs `iguhs `iguhs prjnassjs cïsenjs a quïoenjs qua qua sîj b`st`hta uteiez`ljs h` njhcaet`re`.
>6
QO BJO NJHCAE\AERJ ^@BA @ MJR@ NAR\@ LA @\ES@R A V@R@R QO@ RA@ÇÎJ PQÏOEN@ JQ QO VRJNA^^J CÏ^ENJ AO QO@ OE^\QR@. A^^A^ ^ÎJ J^ SARL@LAERJ^ LA^@CEJ^ LA QO NJHCAE\AERJ.
@j c`zarojs ` oestur` ljs ehgraleahtas, lap`r`ojs njo ljes gr`hlas sestao`s4 oestur` mjojgäh` a oestur` matarjgäha`. Oestur`s mjojgäha`s sîj lahjoeh`l`s sjiuçñas, nudj t`o`hmj l`s ojiånui`s ` sarao lespars`s å oahjr qua 0 h`hüoatrj. Lj pjhtj la vest` pràtenj, njhselar`ojs qua `s sjiuçñas sîj cjro`l`s pjr uo` ôhen` c`sa, ju sad`, tjt`ioahta uhecjroa. Dà h`s oestur`s matarjgäha`s, sîj cjro`l`s pjr lu`s ju o`es c`sas; t`obåo lj pjhtj la vest` pràtenj, å pjssïvai lestehguer js saus lecarahtas njopjhahtas, njopjhahtas, sad` ` jimj hu, njoj, pjr axaopij, àgu` a þiaj, ju uteiez`hlj `p`raimjs njoj nahtrecug`ljras, qua, pjr axaopij, sap`r`o gjrlur`s a prjtaïh`s prasahtas hj iaeta. Dà ` suspahsîj å uo tepj la oestur` matarjgäha`, qua tao p`rtïnui`s lespars`s njo leâoatrj o`ejr qua 066 h`hüoatrjs. Hassa tepj la oestur`, axesta ` c`sa axtarh` - qua hjro`ioahta å uo iïquelj ju saoe-sþielj - å ` c`sa ehtarh`, cjro`l` pjr p`rtïnui`s sþiel`s ehsjiôvaes h` p`rta axtarh`. Assa tepj la sestao` `prasaht` ouetjs lat`imas njo rai`çîj æ cjroui`çîj, ast`beiel`la a aob`i`gao. Jutrj axaopij la oestur` matarjgäh` sare` ` aouisîj qua axesta ahtra ljes iïqueljs eoesnïvaes, pjr axaopij, þiaj a àgu`. Vjråo, ` ast`beiel`la l` aouisîj å g`r`htel` njo j usj la `gahtas aouisecen`htas, gar`ioahta substâhne`s tahsj`tev`s. \`htj h` oestur` mjojgäha` qu`htj h` oestur` matarjgäha` njhsagueojs njhsagueojs sap`r`r `s substâhne`s pjr uo prjnassj cïsenj ju oanâhenj. Sad`, hj PQ@LRJ 2, `iguo`s laceheçñas eopjrt`htas. H` pr`ten` tulj qua å oestur`lj, sa nm`o` oestur`.
>0
Cequa `tahtj4 A ssas sîj js var var l`la l`laee r js las`ce las`cejs js la la uo njhcaeta njhcae taee r j, njoj njoj c`zar c`zar `s ieg ie g`çñ `çña as la n`l` n`l` oestur`.
V`r` s`tesc`zar j nieahta, vjnä pranes` ahtahlar j qua aia lasad`, laceher j prjlutj `htanep`l`oahta `htanep`l`oahta a njhselar`r js prehnïpejs ahvjiveljs h` nre`çîj a lasahvjiveoahtj l` ranaet`, p`r` g`r`hter ` astrutur`, njhsestähne` a taxtur` t axtur` lj prjlutj. @ ranaet` r anaet` lava sar ` njhsaquähne` njhsaquähne` lj lasadj lj nieahta! S`ojs jbsarv`r jutr`s prjnassjs hj le` le`4 @ar`oahtj cïsenj @r ju v`pjr pjlao sar us`ljs njoj `ar`ljras cïsenjs hj prap`rj la o`ss`s la pîas, bjijs a nm`hteiiy. nm`hteiiy. Assa oåtjlj å us`lj p`r` pîj pîj la iþ, ni`r`s ni`r`s ao hava a o`ss` o`ss` cjim`l` (æs vazas, ao njo-beh`çîj njo caroahtj bejiþgenj). H` c`bren`çîj l` o`ss` besnuet besnuet a ni`r`s ao hava, hava, j `r sarà `nrasnaht`lj `nrasnaht`lj `j `j prjlutj `tr`vås la prjnassjs oanâhenjs, njoj b`tar a oestur`r. @s prjtaïh`s ieg`o-sa, ie g`o-sa, cjro`hlj uo` paiïnui` h` suparcïnea lj prjlutj, o`htahlj `s bjim`s la `r lahtrj l` o`ss` a prjvjn`hlj sau `uoahtj la vjiuoa. @ o`ss` cjim`l` tao, njoj prehnïpej, j nrasneoahtj la vjiuoa njhsaguelj `tr`vås l` av`pjr`çîj la àgu` hj prjnassj la `ss`oahtj. @tr`vås l`s n`o`l`s la o`ss` a gjrlur`, qua å uo prjnassj caetj `itarh`l`oahta, `njhtana `njhtana j `uoahtj la vjiuoa. v jiuoa. @ àgu` njhtel` h`s n`o`l`s la o`ss` av`pjr` hj prjnassj la `ss`oahtj, a j v`pjr hîj tao ` n`p`nel`la la `tr`vass`r `s n`o`l`s la gjrlur`. Njo essj, j vjiuoa l` o`ss` nrasna. @ gjrlur` iav` ` o`ss` ` cjro`r n`o`l`s a t`obåo eopala qua `s n`o`l`s la
>2
o`ss` duhtao-sa hj `ss`oahtj, cjro`hlj `sseo uo` astrutur` cjim`l`. @ o`ss`s cjim`l`s caroaht`l`s (nrjess`ht ju l`hesm) p`ss`o t`htj pjr uo prjnassj bejiþgenj la nrasneoahtj nrasneoahtj njoj pjr pjr uo prjnassj prjnassj cïsenj (ljbr`s). Lassa Lassa ojlj, njhsagueojs uo` astrutr` `ar`l` a iavaoahta cjim`l`.
@ar`oahtj quïoenj @ `çîj lj caroahtj quïoenj n`us` ` iebar`çîj la g`sas (leþxelj la n`rbjhj - NJ 2 ), prjojvahlj ` iavaz` lj prjlutj. prjlutj. Lapahlahlj Lapahlahlj lj caroahtj quïoenj quïoenj us`lj, j nrasneoahtj l` o`ss` pjla njoaç`r dà njo ` taopar`tur` t aopar`tur` `obeahta a nart` uoel`la. J lasad`lj lasahvjiveoahtj lasahvjiveoahtj la g`sas sþ å njhnratez`lj hj prjnassj la `ss`oahtj (hj cjrhj). \jl`s `s ra`çñas sîj lj tepj bejiþgenj a sau lasahvjiveoahtj lapahla la njhleçñas njoj taopar`tur`, uoel`la rai`tev` lj `obeahta a `nelaz l` o`ss`.
J prjnassj la njzeoahtj O`s sarà qua sþ njhmanahlj js ehgraleahtas assahne`es a `lenejh`es dà å suceneahta p`r` uo` njhcaet`re` la qu`iel`la: ^`baojs qua hîj, pjes axestao ehôoarjs jutrjs c`tjras lataroeh`htas p`r` j sunassj h` c`bren`çîj la qu`iquar `ieoahtj. Qo lassas c`tjras å j prjnassj la njzeoahtj, qua å uo ljs o`es eopjrt`htas eopjrt`htas l` njhcaet`re`. njhcaet`re`. ^þ `tr`vås lj prjnassj la njzeoahtj, uo` o`ss` o`ss` sa tr`hscjro` tr`hscjro` ao `ieoahtj njoastïvai, njoastïvai, o`es ceroa ju oahjs ceroa. Qo prjlutj `ieoahtïnej la njhcaet`re` å cjro`lj pai` `tu`çîj la uo` taopar`tur` aspanïcen`, pai` qu`i ` ieg`çîj l` prjtaïh` njo j `oelj cjro` uo` astrutur`. \jl`s `s n`r`ntarïsten`s vesïvaes ju p`ipàvaes lj prjlutj (oahjs ` njr) lapahlao l` ceroaz` l` o`ss`, qua pjla sar iava ju pas`l`. @ qu`htel`la la àgu` qua uo prjlutj njhtåo (njhsestähne`) a ` taopar`tur` lj cjrhj sîj raspjhsàvaes pai`s cjro`s la av`pjr`çîj. @ ehciuähne` l` av`pjr`çîj å vesïvai h` astrutur` lj prjlutj. Ehciuähne`s quïoen`s, bejiþgen`s ju cïsen`s `itar`o ` taxtur` t axtur` a ` astrutur` lj prjlutj. @ àgu` (iïquelj) ( iïquelj) qua j prjlutj njhtåo av`pjr` lav`g`r qu`hlj ` taopar`tur` astà `b`exj la 066¶ N. Pu`hlj ` taopar`tur` astà `neo` la 066¶ N, ` àgu` ahtr` ao abuieçîj a av`pjr` r`pel`oahta. @ vaijnel`la l` av`pjr`çîj l` àgu` `uoaht` ` n`l` gr`u ` o`es h` taopar`tur`. @s nåiui`s ju bjim`s oul`o la t`o`hmj, a ` astrutur` lj prjlutj oul` pjr n`us` lass`s ’axpijsñas‟ l` abuieçîj. Sjnä pjla laneler ` astrutur` a ` njr lj prjlutj pai` taopar`tur` lj cjrhj. Njo ` taopar`tur` lj cjrhj, å pjssïvai o`hepui`r ` av`pjr`çîj av`pjr`çîj lj iïquelj lahtrj lj prjlutj a, njo essj, ehciuahne`r ` su` astrutur`. Ahtra 066¶ N a 266¶ N, tao-sa ao tjrhj la 066 pjssebeiel`las lecarahtas, lecarahtas, ju sad`, sad`, ` n`l` gr`u la taopar`tur` å pjssïvai tar uo prjlutj prjlutj lecarahta. Rasuoj4 Sjnä `prahlau js prehnïpejs bàsenjs l` njhcaet`re`. Å pranesj njhmanar js prehnïpejs quïoenjs a cïsenjs njhteljs hjs `ieoahtjs, p`r` sar n`p`z la `v`ie`r uo` ranaet`, `sseo njoj ranjhmanar js prjbiao`s a rasjivä-ijs. @ oestur` la ehgraleahtas lava sar nretarejs`, p`r` sa `in`hç`r ` vesnjsel`la, vjiuoa a m`rojhez`çîj m`rojhez`çîj l` o`ss`. Vrjnassjs quïoenjs a cïsenjs astîj ahvjiveljs h` njhcaet`re`; lahtra aias, last`n`-sa ` uteiez`çîj la caroahtjs quïoenjs ju bejiþgenjs, raspjhsàvaes paij `uoahtj la vjiuoa l` o`ss`.
>>
***
Oaimjr`ljras la Vîj
Axestao ouet`s jpeheñas a `tå breg`s ahtra js prjcessejh`es, sjbra ` cuhçîj ljs oaimjr`ljras h`s o`ss`s. \`ivaz oehm` laceheçîj sjbra ` cuhçîj ljs oaimjr`ljras pjss` tr`zar `iguo asni`raneoahtj sjbra j `ssuhtj.
Laceheçîj4
Oaimjr`ljras sîj us`ljs ao pîas a prjlutjs la p`l`re` p`r` `in`hç`r rasuit`ljs aspanïcenjs. Å hanassàrej s`bar ax`t`oahta qu`i å j oaimjr`oahtj lasad`lj.
><
Qsj4
^îj us`ljs p`r` njrreger ` qu`iel`la l` c`rehm` a oaimjr`r ` qu`iel`la lj prjlutj. Aias t`obåo sîj us`ljs p`r` uo` c`bren`çîj o`es sagur` a r`nejh`i.
Njopjseçîj4
Oaimjr`ljras sa lecarahne`o ouetj uo lj jutrj. Vjlao sar us`ljs njoj c`rehm`s ju p`rta l`s c`rehm`s, ao o`ss`s caroaht`l`s, prå-o`ss`s ju o`ss`s ’o`lra‟. ^îj ahnjhtr`ljs hj oarn`lj h` cjro` san` ju iïquel`. ^îj
us`ljs njo prjlutjs njoj o`ita, lecarahtas tepjs la `çôn`ras, giôtah, prjlutjs larev`ljs lj iaeta ju c`rehm` la sjd`, p`r` jptar sjiuçñas tånhen`s. H` o`ejre` l`s vazas assas oaimjr`ljras sîj tjt`ioahta h`tur`es, sao `leçñas quïoen`s.
Grupjs la oaimjr`ljras4
>1
0. Oaimjr`ljras p`r` caroaht`çîj caroaht`çîj
Vrjlutjs
Laceheçîj
C`rehm`s la o`ita
Vrjlutjs ahzeoàtenjs
o`ita iïquelj
caetjs la brjtj la nav`l`, sao jutrjs `letevjs
o`ita sanj
Acaetj
Qteiez`çîj
O`ss`s aiàsten`s, prjlutjs vjiuojsjs
V`r` tjljs js pîas ni`rjs, pîas paquahjs a prjlutjs cehjs. V`r` (`uoaht`o la t`o`omj njrreger c`rehm`s pjbras hj cjrhj). Njr ehtahs` a ao ahzeo`s. avet` ` nre`çîj la oejij sanj. @uoaht` ` v`iel`la lj prjlutj.
2.Oaimjr`ljras la s`bjr
Vrjlutjs Vrå-o`ss`s O`ss`s o`lra
Laceheçîj
Acaetj
Qteiez`çîj
Vrjlutjs njo b`sa ao o`ss`s njo nahtaej a tregj, caroaht`lj a sanj. Njo ju sao ` cijr` l` o`ss` o`lra `tev`l`.
Caroaht`çîj njhtrji`l`, seopias a sagur`. Oaimjr` ` nrjst` a j oejij, j s`bjr a crasnjr lj prjlutj. Oaimjr` j `rjo` lj pîj.
V`r` pîas gr`hlas a aspane`es. V`r` pîas rôstenjs a æs vazas p`r` prjlutjs oahjras.
>. Ehene`hta l` o`ss` o`lra(^`uartaeg) o`lra(^`uartaeg)
Vrjlutjs Caroahtj leratj
Laceheçîj Ehene`hta njo ` cijr` la o`ss` o`lra `tev`. \jt`ioahta h`tur`i (^`uartaeg)
Acaetj Vrap`r`çîj sagur` l` o`ss` o`lra, ao pjunj taopj. Varsjh`iez`çîj l`s o`ss`s. Oaimjr` ` nrjst` a j oejij, j s`bjr a j crasnjr lj prjlutj. Oaimjr` j `rjo` lj pîj.
Qteiez`çîj Caroaht`çîj h`tur`i. V`r` pîas gr`hlas a aspane`es. Vîas a prjlutjs paquahjs.
>3
<. Vrjlutjs njobeh`ljs (caroaht`çîj a s`bjr)
Vrjlutjs Caroahtj prå-o`ss`s
Laceheçîj Vrjlutjs njo o`ita a cijr` la caroaht`çîj
Acaetj Acaetj sagurj la caroaht`çîj. @it` tjiarâhne` la caroaht`çîj. Oaimjr` ` nrjst` a j oejij, j s`bjr a j crasnjr lj prjlutj.
Qteiez`çîj Vîas gr`hlas a aspane`es. Vîas a prjlutjs paquahjs caetjs njo c`rehm`s br`hn`s.
1. Vrjlutjs aouisecen`htas
Vrjlutjs
Laceheçîj Njobeh`çñas ahtra `ieoahtjs lj caroahtj, gjrlur`s a aouisecen`htas.
Acaetj
Qteiez`çîj
@naiar` ` caroaht`çîj, o`es sagur`hn` a tjiarâhne` h` caroaht`çîj lj prjlutj. Sjiuoa o`ejr.
V`r` pîas aspane`es, pîas paquahjs a prjlutjs paquahjs. Hîj ranjoahlàvai p`r` prjlutjs gr`hlas.
Acaetj
Qteiez`çîj
3. Oaimjr`ljras p`r` giôtah
Vrjlutjs
Laceheçîj Oestur`s njo ànelj `snþrbenj, vet`oeh` N a `oelj.
7. Ragui`ljras la `nelaz h` o`ss`
^jielecen` j giôtah a V`r` o`ss`s la eopala qua ` o`ss` sa caroaht`çîj lerat`. asp`ima a asnjrr` p`r` js i`ljs.
>7
Vrjlutjs Njo nahtaej
Laceheçîj
Acaetj
Vrjlutjs qua ragui`o ànelj a bàsenj h` o`ss`, caetjs njo s`es a àneljs bejiþgenjs.
Ragui` ` taxtur` l` o`ss`. Avet` uo` `tevel`la ahzeoàten` `uoaht`l`. Rasuit` huo` astrutur` qua paroeta uo njrta parcaetj.
Qteiez`çîj V`r` pîas la nahtaej a pîas rôstenjs. (^nmw`rzbrjt)
=. Vrjlutjs ahzeoàtenjs
Vrjlutjs V`r` o`ss`s cjim`l`s
Laceheçîj Vrjlutjs qua hîj lapahlao la caroaht`çîj p`r` lanjopjr `oelj a prjtaïh`. @oei`sa a prjta`sa.
Acaetj
O`ss` cjim`l` pjr O`ss`s cjim`l`s a axaopij, å o`es cànei la ljbr`l`s. ljbr`r (o`ss` piàsten`) a hîj lapahla l` caroaht`çîj. @s ahzeo`s sþ sîj `tev`l`s hj cjrhj. Rasuit` ao uo` o`ss` o`es cjim`l`.
***
\epjs la c`rehm` la tregj
Qteiez`çîj
>=
Qo ljs prjbiao`s o`es njouhs la quao njoaç` ` sa ehtarass`r pjr c`zar pîas ao n`s` å ahnjhtr`r ` c`rehm` nart`. Hîj lavare` sar uo gr`hla prjbiao`, h` varl`la; `ceh`i, c`rehm` å c`rehm`! O`s hîj å bao `sseo… J prjnassj la jbtahçîj l` n`l` tepj la c`rehm` a `tå ` rageîj jhla j tregj cje nuitev`lj ehciuahne`o hj prjlutj ceh`i. J rasuit`lj4 sau pîj pjla hîj nrasnar t`htj, ju nrasnar la cjro` lasegu`i, cjro`hlj bjim`s h` suparcïnea… suparcïnea… Iae` asta `rtegj a sad` uo axpart axpart ao c`rehm`!
GIÔ\AH @htas la o`es h`l`, å eopjrt`hta s`bar j qua, `ceh`i, c`z ` c`rehm` sar o`es ’cr`n`‟ ju o`es ’cjrta‟ p`r` j prap`rj la pîas4 \r`t`-sa \r`t` -sa lj tajr la giôtah, ` prjtaïh` prasahta hj grîj la tregj. J giôtah å j raspjhsàva raspjhsàvaii pjr c`zar njo qua ` o`ss` cen` aiàsten`, n`p`z la cjro`s ’bjis`s‟ qua vîj `ro`zah`r j gàs gar`lj paij caroahtj, c`zahlj c `zahlj njo qua j pîj nrasç` a cequa njo `quai`s bur`quehmjs n`r`ntarïstenjs. \`obåo å j raspjhsàvai pjr o`htar ` cjro` lj pîj lur`hta j sau nrasneoahtj a c`z j prjlutj ceh`i cen`r o`nej ju lurj. Ahtîj, la cjro` gar`i, s`baojs qua qu`htj o`es giôtah ` c`rehm` tevar, oaimjr sarà su` qu`iel`la p`r` ` prjluçîj la pîas. J qua c`z v`re`r j tajr la giôtah h` c`rehm` hîj å `pah`s j prjnassj la prjluçîj, o`s t`obåo j nuitevj4 ` v`real`la lj tregj a `tå ` i`tetula i`tet ula jhla aia cje nuitev`lj (hj hjssj n`sj, qu`htj o`es `j sui, oahjr ` qu`htel`la la giôtah). Ahtîj, ` c`rehm` njo pjunj giôtah hîj tao qu`iel`la: V`r` ` prjluçîj la pîas, pjlaojs lezar qua qua hîj, pjes pranes`ojs pranes`ojs lj giôtah giôtah p`r` cjro`r cebr`s aiàsten`s a paroeter qua ` o`ss` sa axp`hl` njo ` `çîj lj caroahtj. Ao njopahs`çîj, ` c`rehm` ’cr`n`‟ å ela`i p`r` c`zar bjijs, pjes eopala qua ` o`ss` nrasç` lao`es a qua j rasuit`lj ceh`i cequa njo uo` taxtur` lecarahta, nmag`hlj ` sar las`gr`làv las`gr`làvai. ai.
\EVJ^ LA C@REHM@4 @que njoaç` uo gr`hla prjbiao`4 n`l` p`ïs `ljt` uo sestao` la ni`ssecen`çîj lecarahta p`r` ` su` c`rehm`, njo p`lrñas lestehtjs qua pjlao pradulen`r ` qu`iel`la ceh`i, a `tå j s`bjr, lj pîj caetj ` p`rter la uo` ranaet` jregehàre` la jutrj p`ïs. H` Etàie`, `sseo njoj njoj ao p`rta l` Aurjp`, `s c`rehm`s c`rehm`s sîj ni`ssecen`l`s ni`ssecen`l`s njhcjroa j tajr la giôtah, o`s n`l` p`ïs `ljt` uo` hjoahni`tur` lecarahta. Hjs Ast`ljs Qheljs, `iåo lj tajr la giôtah, ` ni`ssecen`çîj ehniue n`r`ntarïsten`s lj grîj. Dà hj Br`sei, `
>5
ni`ssecen`çîj `ljt`l` ehlen` ` qu`htel`la la n`sn` prasahta h` c`rehm`, a pjla sar levelel` ao4
0. C`rehm` Aspane`i (ju \epj 0)4 Å uo` c`rehm` br`hqua`l` queoen`oahta, queoen`oahta, prjluzel` ` p`rter lj oejij lj grîj la tregj, t regj, njo uo` qu`htel`la oïheo` la c`raij l` n`sn`. 2. C`rehm` Aspane`i Jrgâhen`4 Hasta tepj, `iåo lj tregj sar prjluzelj sao `grjtþxenjs, j br`hqua`oahtj å h`tur`i `j ehvås la quïoenj. >. C`rehm` Aspane`i njo Caroahtj4 Å ` c`rehm` Aspane`i `nrasnel` la caroahtj quïoenj qua, tajren`oahta, hîj raquar `leçîj la caroahtj h` prap`r`çîj l` ranaet`. r anaet`. \ajren`oahta pjrqua `iguo`s ranaet`s palao qu`htel`las lecarahtas la caroahtj c aroahtj a hao saopra å cànei ahnjhtr`r ` prjpjrçîj la caroahtj `lenejh`l` æ c`rehm` p`r` c`zar j `dusta. <. C`rehm` njouo4 C`rehm` br`hqua`l` queoen`oahta, caet` ` p`rter lj oejij lj grîj la tregj a njo uo` qu`htel`la uo pjunj o`ejr la c`raij l` n`sn`. 1. C`rehm` ehtagr`i4 C`rehm` prjluzel` h` oj`gao lj grîj la tregj ehtaerj, sao sap`r`r ` n`sn`. Asta tepj la c`rehm` tao o`es cebr`s a raquar qua sa `uoahta ao `prjxeo`l`oahta >6% ` o`es j iïquelj ehlen`lj h` ranaet`. Hjta qua ’ehtagr`i‟ hîj seghecen` ’o`es giôtah‟; paij njhtràrej, pjla `njhtanar la m `var oahjs giôtah prasahta h` c`rehm`, l`ï pjrqua njstuo`-sa oestur`r c`rehm` njouo a c`rehm` ehtagr`i h`s ranaet`s. V`r` l`r uo` elae` l` lecarahç` la ni`ssecen`çîj, hjs Ast`ljs Qheljs astîj lespjhïvaes `s c`rehm`s p`r` bjij (N`ka Cijur), njhcaet`re` gar`i (V`stry Cijur), usj gar`i (@ii purpjusa Cijur) Cijur) a p`r` pîas (Bra`l (Bra`l Cijur). @ehl` axesta j tepj O`hetjb`, la la uo tregj prjluzelj hj N`h`là N`h`là ouetj renj ao ao giôtah a us`lj us`lj p`r` tjrh`r c`rehm`s c`rehm`s cr`n`s o`es cjrtas. H` Etàie`, sîj o`es njouhs js tepj ’66‟, p`r` bjijs, a ’6‟, p`r` pîas. Hjss` c`rehm` \epj 0 aquev`ia æ @ii Vjurpjsa Cijur.
QO@ LEN@ EOVJR\@H\A4 C`rehm`s aspane`es hîj sîj cànaes la ahnjhtr`r, aobjr` njoanao ` sar o`es lespjhïvaes ao hjssj p`ïs. J daetj, ahtîj, å us`r ` c`rehm` h`nejh`i. ^a pular, asnjim` ` c`rehm` Aspane`i, qua, tajren`oahta, tao uo` paquah` qu`htel`la la giôtah ` o`es qua ` njouo. \`obåo v`ia ` pah` ehvasteg`r ` jregao jre gao lj tregj us`lj h` c`rehm` qua vjnä astà njopr`hlj p`r` s`bar sa ai` å o`es cjrta ju o`es cr`n`. Mà uo` tånhen` bao seopias seop ias qua ’cjrt`iana‟ ` c`rehm`4 `nrasnahta sunj la ieoîj h` su` ranaet`, h` prjpjrçîj la 0 njimar (sjp`) p`r` `tå 0 Kg la c`rehm`. J ieoîj hîj `itar` j s`bjr l` ranaet` a å cjhta la vet`oeh` N (ànelj `snþrbenj), qua sa uha `j giôtah p`r` `dul`r ` lasahvjivar cebr`s o`es aiàsten`s a cjrtas. @iguo`s l`s c`rehm`s aspane`es p`r` pîas ahnjhtr`l`s ahnjhtr`l`s hj oarn`lj, oarn`lj, oasoj hj axtarejr, axtarejr, sîj `pah`s `pah`s c`rehm` njouo `lenejh`l` la ànelj `snþrbenj a vjnä pjla tar j oasoj acaetj ao n`s` saguehlj ast` len` lj sunj la ieoîj.
<6
***
\epjs la c`rehm` „ qu`es qu`es sîj, p`r` qua sarvao a njoj asnjimä-ijs
Ao uo` hjeta la saxt`-caer`, uo nieahta axegahta veset` uo rast`ur`hta a pala uo` o`ss` crasn`. Lalen`lj, j njzehmaerj „ qua hîj å uo aspane`iest` ao o`ss`s, o`s njhmana uo` bj` ranaet` „ njoaç` njoaç` ` prjluçîj la uo t`im`reo tjt`ioahta `rtas`h`i. @j ceh`iez`r ` jbr` preo`, aia pala qua j g`rçjo o`es alun`lj l` n`s` iava j pr`tj `j nieahta a, h` vjit`, ranaba uo` oà hjtïne`4 j nieahta quaexju-sa l` taxtur` l` o`ss`. A `gjr`: Lj jutrj i`lj l` nel`la, h` oaso` saxt`-caer`, uo` pezz`re` hjv` ranaba sau preoaerj palelj a, lavelj æ ehaxpareähne` lj pezz`ejij, ijgj ranaba ` oaso` rani`o`çîj4 ` o`ss` hîj astà bj`. @iguo` lass`s setu`çñas dà ta `njhtanau: ^a ` raspjst` cjr pjsetev`, j `rtegj ` saguer v`e ta `dul`r njht`hlj uo pjunj sjbra js tepjs la c`rehm` lespjhïvaes hj oarn`lj, su`s n`r`ntarïsten`s, a pjssïvaes `pien`çñas ao n`l` pr`tj. Js tepjs la c`rehm`
Mà levarsjs tepjs la c`rehm` hj oarn`lj4 la tregj, `rrjz, oeimj, `vae`, nahtaej a o`es uo` ehcehel`la. Hj aht`htj, hao tjl`s ai`s c`vjranao ` prjluçîj la pezz`s, besnjetjs ju lataroeh`ljs tepjs la o`n`rrîj. N`l` c`rehm` tao uo` n`r`ntarïsten` a rasuit` ao uo prjlutj lecarahta, pjrt`htj, njhmanä-i`s bao å assahne`i p`r` qua vjnä tahm` sunassj `j sarver uo pr`tj a s`eb` o`husaà-i`s.
<0
Qo` o`ss` pjla sar su`va, o`ne`, creàvai (qua sa cr`goaht` c`neioahta) ju aspjhdjs`, lapahlahlj lj tepj la c`rehm` uteiez`l` ao su` prjluçîj a l` oestur` qua ` `njop`hm`. @iåo lessj, c`tjras njoj j `obeahta, ` taopar`tur` lj cjrhj, j tepj la njzeoahtj, tepj la caroaht`çîj a `tå j o`husaej l` o`ss` pjlao ehciuer ao sau rasuit`lj.
Sjnä njhmana `s n`r`ntarïsten`s la n`l` tepj la c`rehm` a s`ba axtr`er lai`s j oaimjr rasuit`lj: C`rehm`s a hôoarjs
\jlj ouhlj s`ba qua ` c`rehm` o`es pjpui`r qu`hlj j `ssuhtj å j prap`rj la o`ss`s å ` la tregj. J qua `iguo`s passj`s hîj s`bao a pjla c`zar tjt`i lecarahç` hj rasuit`lj ceh`i la uo `ieoahtj, å qua ` c`rehm` la tregj tao levarsjs gr`us la pahaer`çîj, hïvaes la giôtah a `tå prjtaïh`. ^`eb` uo pjunj o`es sjbra < tep tepjs la c `r e hm` ` saguer4
C`rehm` br`hn` tepj 66 Axtrao`oahta raceh`l` a 066% h`tur`i, ` c`rehm` la tregj 66 å caet` ` p`rter la uo grîj o`es cr`nj, `bsjrva o`es àgu` a tao uo oahjr tajr la giôtah, njhcarehlj æ o`ss` uo` iavaz` seghecen`tev` a ` `ar`çîj ela`i . Njo ai`, å pjssïvai tr`b`im`r njo prjlutjs la caroaht`çîj o`es ijhg`, njopiat`hlj sau prjnassj njopiat`oahta a njhcarehlj o`es `rjo`, s`bjr a, prehnep`ioahta, uo` cànei legastîj. @tu`ioahta, asta tepj la c`rehm` hîj å prjluzel` ao ojehmjs h`nejh`es „ sahlj eopjrt`l` l` @rgahteh`, N`h`là a Etàie`.
Len` l` aNjo`hl`4 N`sj hîj ahnjhtra ` c`rehm` c `rehm` 66 eopjrt`l` p`r` vahlar, vjnä pjla us`r ` c`rehm` tepj 0 a, p`r` n`l` xïn`r` raqueset`l` h` ranaet`, substetuer 2 njimaras la sjp` lai` pjr `oelj la oeimj. @ï å sþ pahaer`r js ljes duhtjs d uhtjs pjr nehnj vazas `htas la uteiez`r p`r` qua js ehgraleahtas e hgraleahtas cequao ehnjrpjr`ljs a bao `ar`ljs. V`r` qua tepj la quetuta ast` c`rehm` å ela`i:
Asta tepj la c`rehm` å o`es `prjpre`lj p`r` bjijs, pjrqua sau prjnassj la br`hqua`oahtj br`hqua`oahtj c`z njo qua ai` cequa o`es ànel`, asp`im`hlj ` gjrlur` l` o`ss` la cjro` mjojgäha` „ essj essj c`vjrana js bjijs la taxtur` laien`l`, njo b`st`hta `çôn`r a qua pranes`o nrasnar la cjro` uhecjroa. Hîj å ela`i p`r` o`ss`s qua pranes`o sar ouetj aiàsten`s, lavelj `j b`exj tajr la giôtah.
C`rehm` br`hn` tepj 6
<2
Njo uo tajr la giôtah suparejr `j l` c`rehm` 66, ` c`rehm` br`hn` tepj 6 njstuo` sar br`hqua`l` h`tur`ioahta a, gar`ioahta, tao `leçîj la ànelj `snþrbenj (carrj) p`r` `dul`r hj vjiuoa a taxtur` l`s o`ss`s. V`r` qua tepj la quetuta ast` c`rehm` å ela`i:
Vjrqua ai` `dul` h` njhstruçîj lj vjiuoa a taxtur` t axtur` l`s o`ss`s, asta tepj la c`rehm` å ela`i p`r` pîas. Lavelj `j sau `itj tajr la giôtah t`obåo å ehlen`l` p`r` o`ss`s la o`n`rrîj a pezz`s, qua pranes`o sar uo pjunj o`es aiàsten`s, `ehl` qua iavas.
C`rehm` tepj 0 Njhmanel` njoj c`rehm` tepj 0, aspane`i ju aspane`i jrgâhen`, jr gâhen`, ast` å uo` c`rehm` njhselar`l` varsàtei a ôtei p`r` tjljs js prjpþsetjs lavelj ` su` oj`gao oasni`l` caet` la grîjs cr`njs a cjrtas la giôtah. Vjla sar br`qua`l` queoen`oahta ju h`tur`ioahta, sa cjr jrgâhen` „ jrgâhen` „ ` ` varsîj jrgâhen` rasuit` ao oaimjras pîas. ^u` varsîj njo varsîj caroahtj quïoenj ao pþ a ben`rbjh`tj la sþlej esaht` j `nråsneoj la o`es caroahtjs ao bjijs, o`s v`ia cen`r ieg`lj h` qu`htel`la la caroahtj njhtel` ao n`l` c`rehm`, pjrqua essj pjla v`re`r b`st`hta. V`r` qua tepj la quetuta ast` c`rehm` å ela`i:
Njoj letj `htarejroahta, ast` å uo` c`rehm` njhselar`l` varsàtei a pjla sar uteiez`l` ao levars`s ranaet`s. @ c`rehm` tepj 0 å ` ôhen` qua vjnä ahnjhtrju hj suparoarn`lj: Hîj tao prjbiao`, prjbiao`, ai` v`e sarver p`r` su` ranaet` sa cjr cjr bao o`husa`l`. o`husa`l`.
C`rehm` tepj 2 ^aoaim`hta æ c`rehm` tepj 0, ` lecarahç` `que astà h` qu`iel`la ljs grîjs. Ahqu`htj ` c`rehm` tepj 0 pjla sar njhselar`l` la preoaer` qu`iel`la pjr sar bao br`hn` a tar grîjs oaimjras, ` c`rehm` lj tepj 0 pjla tar oestur` la grîjs a å o`es o `es `o`rai`l`. V`r` qua tepj la quetuta ast` c`rehm` å ela`i:
Puar c`zar besnjetjs ju uo pîj la iþ: @ c`rehm` tepj 2 pjla sar ` e la`i pjr sar axtr`ïl` l` p`rta o`es axtarh` lj grîj la tregj, `ro`zah`hlj oahjs àgu` a jcart`hlj uo v`ijr hutrenejh`i o`ejr.
@ ni`ssecen`çîj la c`rehm`s hj Br`sei Br`sei
Njoj njzehmaerj, gastjr ju nurejsj lj r`oj, vjnä pranes` s`bar qua ` ni`ssecen`çîj ljs tepjs la c`rehm` qua vjnä veu `gjr` pjla v`re`r la `njrlj njo j p`ïs a ass` v`re`çîj pjla jnjrrar hîj hîj `pah`s hj hjoa, hjoa, o`s h` cjro` cjro` la prjluçîj prjluçîj l` c`rehm`.
<>
Hj Br`sei, pjr axaopij, c`rehm`s sîj ni`ssecen`l`s pai` qu`htel`la la n`sn`s oestur`l`s ` ai`. @sseo, uo` c`rehm` la hôoarj 66 sare` o`es pur` „ o`s hîj hanass`re`oahta oaimjr „ , a ` c`rehm` ehtagr`i sare` ` njo o`ejr prjpjrçîj la n`sn` ao su` njopjseçîj. H` Etàie`, js tepjs la c`rehm` sîj ni`ssecen`ljs la `njrlj njo j tajr la giôtah a, hjs Ast`ljs Qheljs, ass` ni`ssecen`çîj å `ehl` o`es oatenuijs` „ vjnä pjla ahnjhtr`r c`rehm` p`r` pîas br`hqua`l`s h`tur`ioahta a c`rehm`s ehtagr`es p`r` pîas caet`s la uo grîj ehtaerj a njo b`exj tajr la giôtah. Cequa ieg`lj hessj `j njopr`r su` c`rehm`, jk: @gjr` qua vjnä dà s`ba uo pjunj o`es sjbra js tepjs la c`rehm`, njop`rteima hjs njoahtàrejs4 qu`i å j tepj la c`rehm` qua vjnä o`es gjst` la o`husa`r a qu`i ` su` oaimjr ranaet` caet` njo ai`:
***
