TSC 03 380 - Odvodnjavanje Cest 2004

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PROMET

TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA JAVNE CESTE

TSC 03.380 (osnutek, april 2004)

ODVODNJAVANJE CEST

Uporaba: obvezna/ni obvezna (določena s Pravilnikom o projektiranju…………. ….

Pripravil: Tehnični odbor za pripravo tehničnih specifikacij za javne ceste TO - 03

Soglasje ministra: Soglasje ministra, pristojnega za promet, e bilo izdano dne……………pod št. ….. Soglasje ministra, pristojnega za graditev, je bilo izdano dne ……………. pod št. ....................

Ključne besede: Odvodnjavanje cest, padavine, hidrološki podatki, okoljevarstvo, naprave za odvodnjavanje, jarek, kadunjasti jarek, koritnica, požiralnik, revizijski jašek, kanalizacijski sistem, drenažni sistem, prepusti, ponikalnice, odvodnjavanje med gradnjo Objava izdaje: Sporočila –objave: Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, letnik XI, št. …… Izdajatelj: Tehnično specifikacijo za javne ceste je založila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste

Ministrstvo za promet – Direkcija RS za ceste

Pravna podlaga za izdajo tehni čne specifikacije za javne ceste: Predlog TSC 03.380 – “Odvodnjavanje cest” je pripravljen na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in v skladu z navodilom o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 69/98). Njegovo besedilo je dolo čil tehnični odbor za pripravo tehničnih specifikacij za javne ceste TO 03 na seji dne ………… 2003 v sestavi: )

Vladimir Breščak Andrej Berčič

predsednik odbora član odbora

............................................... ...............................................

č

dr. Davorin Gazvoda mag. Nataša Kovše dr. Alojz Juvanc Janez Pugelj Janez Repež Boris Stergar Marija Virant

lan odbora

član odbora član odbora član odbora član odbora član odbora članica odbora

............................................... ............................................... ............................................... ............................................... ............................................... ............................................... ...............................................

Minister, pristojen za promet, je na podlagi drugega odstavka 5. člena navodila o pripravljanju in izdajanju tehni čnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k pripravi TSC 03.380 pod št. _______________.

Minister, pristojen za graditev je izdal soglasje k predlogu besedila TSC 03.380 pod št. ______________z dne _____________. Minister, pristojen za promet, je na podlagi tretjega odstavka 7. člena zakona o javnih cestah in v skladu s tretjim odstavkom 11. člena navodila o pripravljanju in izdajanju tehni čnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k predlogu besedila TSC 03.380 pod št. xxx-xx/xx z dne xx. xxxxxx. 2002.

Uporaba tehnične specifikacije za javne ceste: TSC 03.380 – “Odvodnjavanje cest” je dokument, katerega (ne-obvezna) uporaba je določena v ...-tem odstavku xx. člena Pravilnika o projektiranju. TSC 03.380 je namenjena uporabi pri načrtovanju novih in rekonstrukcijah ali obnovah javnih cest izven naselij in v naseljih, če s Pravilnikom za projektiranje cest (Ur.l. ……) ali z drugimi TSC ni določeno drugače. Tudi privatne ceste morajo biti načrtovane skladno z določili te TSC, če in kadar so namenjene za javno uporabo.

Predhodna izdaja: Predhodne izdaje ni bilo.

Opombe: Osnutek TSC 03.380 (januar 2004) je pripravilo podjetje BPI d.o.o. na podlagi pogodbe št. 2415-03-000230/0, z dne 1.7.2003, jo je na podlagi 8. člena navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste in potrjenega programa dela TO – 03 za leto 2003 sklenila Direkcija Republike Slovenije za ceste.


TSC 03.380 – Odvodnjavanje cest (osnutek, april 2004)

stran 1

KAZALO VSEBINE 1.0

PREDMET TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ........... ............ ........... ............ ............ ...4

2.0

REFERENČNI DOKUMENTI................. ............ ........... ............ ............ ........... .....4

3.0

POMEN IZRAZOV .......... ............ ............ ........... ............ ............ ........... ............ ....5

4.0

PREDHODNE RAZISKAVE .......... ............ ............ ........... ............ ............ ........... .8

4.1 Splošna navodila .......................... ............................ ............................. ......................... 8 4.1.1 Osnovna izhodišča ................................................................................................... 8 4.1.2 Osnovni pristop k delu .............................................................................................. 9 4.2

Voda in tla ..................................................................................................................... 10

4.3 Lokalne raziskave ......................... ............................ ............................. ....................... 11 4.3.1 Obstoječe namakalne in odvodne naprave ............................................................ 11 4.3.2 Teren in rastlinstvo ................................................................................................. 11 4.4

Meteorološke in klimatske razmere ............................................................................ 11

5.0

ZAHTEVE CESTNEGA PROJEKTA....... ............ ............. ............ ............. ......... 11

5.15.1.1Splošna pravila odvodnjavanja ceste.......... ............................ ............................ ....... 11 11 Sistemi odvodnjavanja............................................................................................ 5.1.2 Dimenzioniranje naprav za odvodnjo padavinskih voda s cest .............................. 13 5. 2 Modeliranje odtekanja padavinske vode s cest......... ............................. ................... 14 5.2.1 Racionalna metoda................................................................................................. 14 5.2.1.1

5.2.2

Modificirana racionalna metoda ....................................................................................... 16

Metode analize in preračuna odtoka deževnice za večje sisteme .......................... 20

5.2.2.1 Uvod ................................................................................................................................ 20 5.2.2.2 Metode in parametri za analizo in izra čun odtoka........................................................... 20 5.2.2.2.1 Sintetični hidrogram odtoka v trikotni obliki................................................................. 20

5.2.3

Hidravlika cevi in jarkov .......................................................................................... 25

5.2.3.1 Tok s prosto gladino .............................................................................................................. 25 5.2.3.2 Izbor profila cevi ali jarka ...................................................................................................... 25 5.2.3.3 Računalniški izračuni ............................................................................................................. 26

5.3

Konstruktivne zahteve ................................................................................................. 26

5.45.4.1Okoljevarstvene zahteve glede zaš čitenih območij .................................................. 27 Zaščitena obmo čja.................................................................................................. 27 5.4.2 Principi pri načrtovanju ........................................................................................... 27 5.4.2.1 5.4 2.2 5.4.2.4

Najožje vodovarstveno območje (območje z najstrožjim režimom varovanja) ................ 27 Ožje vodovarstveno območje (območje z strogim režimom varovanja).......................... 27 Širše vodovarstveno območje (območje z blažjim režimom varovanja) .......................... 28

5.5

Oblikovanje okolice ........................... ............................ ............................. .................. 28

5.6

Višina cestišča ......................... ............................ ............................ ............................. 28



stran 2

5.7

Odvodnjavanje vozišča ................................................................................................ 28

5.8

Odvodnjavanje drugih delov vozišča in utrjenih stranskih površin........... ............. 30

5.9

Odvodnjavanje neutrjenih stranskih površin ............................................................ 30

5.10

Odvodnjavanje pobočij cestnega telesa .................................................................... 31

5.11

Odvodnjavanje tampona in posteljice ter zaščita proti zmrzali ............................... 31

6.0

VRSTA NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE.........................................................32

6.1

Splošna pravila za uporabo sistemov ........................................................................ 32

6.2 Naprave za površinsko odvodnjavanje ...................................................................... 32 6.2.1 Jarki ........................................................................................................................ 32 6.2.1.1 6.2.1.2 6.2.1.3 6.2.1.4 6.2.1.5

6.2.2 6.2.3 6.2.4 6.2.5 6.2.5.1 6.2.5.2 6.2.5.3

6.2.6 6.2.7 6.2.8

Segmentni jarek................................................................................................................ 34 Trapezni jarek................................................................................................................... 35 Trikotni jarek ..................................................................................................................... 37 Jarek z betonsko kanaleto................................................................................................ 37 Dimenzioniranje jarkov ..................................................................................................... 37

Kadunjasti jarek (mulda) ......................................................................................... 40 Koritnice.................................................................................................................. 41 Robniki.................................................................................................................... 41 Požiralniki ............................................................................................................... 42 Izbira požiralnika............................................................................................................... 42 Sprejemna kapaciteta in učinkovitost požiralnikov........................................................... 43 Lociranje požiralnikov ....................................................................................................... 44

Revizijski jaški......................................................................................................... 46 Kanalizacijski sistemi .............................................................................................. 46 Drenažni sistemi v cesti .......................................................................................... 47

6.3 Odvodnjavanje cestnega telesa ........................... ............................ .......................... 50 6.3.1 Naravni ukrepi, ozelenitev ...................................................................................... 50 6.3.2 Drenažne plasti....................................................................................................... 51 6.3.3 Drenažni zaseki ...................................................................................................... 52 6.3.4 Drenažni vodi.......................................................................................................... 52 6.3.5 Razbremenilni vodnjaki........................................................................................... 53 6.4 Naprave za odvod vode iz cestnega telesa ......................... ............................ ........... 54 6.4.1 Prepusti................................................................................................................... 54 6.4.2 Ponikalnice ............................................................................................................. 55 7.0

ODVODNJAVANJE MED GRADNJO ........................................................................... 56

8.0

POSEBNI PRIMERI ODVODNJAVANJA ............ ........... ............ ........... ............58

8.1

Ceste z več voznimi pasovi ......................................................................................... 58

8.2

Mestne ceste in naselja....... ............................. ............................ ............................ .... 58

8.3

Trgi, parkirne površine........ ............................. ............................ ............................ .... 59

8.4

Premostitveni objekti ................................................................................................... 61



stran 3

8.5

Odvod zalednih vod nad cestnim telesom .......................... ............................ ........... 61

8.6

Snežne padavine na cesti in ob cesti ......................................................................... 62

9.0

VZDRŽEVANJE NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE...........................................62

9.1

Navodila za redno upravljanje in vzdrževanje ........................................................... 63

9.2 Vzdrževanje ......................... ............................ ............................ ............................. ..... 64 9.2.1 Vzdrževanje jarkov, kanalet, koritnic ...................................................................... 64 9.2.2 Vzdrževanje kadunjastih jarkov .............................................................................. 64 9.2.3 Vzdrževanje prepustov in drenaž ........................................................................... 64 9.2.4 Vzdrževanje revizijskih jaškov in požiralnikov ter cevne kanaliazacije ................... 64 9.2.4 Popravila................................................................................................................. 64

10.0 PRILOGE............................................................................................................65 10.1 Določitev hidro loških podatkov o na livu (inteziteta, tra janje, pogostnost) ....... 65 10.1.1 Vrste padavin.......................................................................................................... 65 10.1.2 Običajne enote........................................................................................................ 65 10.1.3 Obdelava podatkov o padavinah ............................................................................ 66 10.2

Podatki o padavinah....... ............................ ............................. ............................ ......... 67

10.2

Primer hidravličnega računa ....................................................................................... 81

10.3

Pretoki segmentnih jarkov za različne dimenzije jarkov in hrapa vosti ................... 82

10.4

Vrednosti pretoka Qd za požiralnik e z rešetko v koritnic i ali ob robniku ................ 87

10.5

Hidravlični parametri za preračun pretoka cevne kanali zacije .............................. 102



1.0

stran 4

PREDMET TEHNIČNE SPECIFIKACIJE TSC 03.380 je namenjena uporabi pri na črtovanju in rekonstrukciji ali obnovi obstoje čih javnih cest izven naselij in v naseljih, če s Pravilnikom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov ni določeno drugače. Tudi privatne ceste morajo biti na črtovane skladno z določili te TSC, če in kadar so namenjene za javno uporabo. TSC 03.380 določa pravilna za izvedbo sistema odvodnjavanja cest izven in v naseljih, za novogradnje in za rekonstrukcije ter obnove cest. Kadar pri obnovah in manjših rekonstrukcijah obstoječih cest ni mogoče slediti TSC v celoti, je treba posamezna določila uvajati skladno in tako, da zaradi njih nista ogrožena varnost prometa in funkcionalnost ceste. TSC 03.380 opredeljuje temeljne pogoje in lastnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri: - umeščanju cest v prostor, - določanju dimenzij geometrijskih elementov ceste, - določanju elementov ceste v pre čnem prerezu in - izvedbi elementov ceste, ki služijo zaš čiti cestnega telesa pred tujimi vodami.

2.0

REFERENČNI DOKUMENTI Tehnična specifikacija TSC 03.380 je zasnovana na naslednji referenčni tehnični dokumentaciji:

Kanalisanje kišnih voda, Osnove hidrotehnike i elementi vodno - ekoloških tehnika, Jovan Despotovič, Beograd, 2003 (rokopis) Highway Runoff Manual, Washington State Department of Transportation, Environmental and Engineering Center, february 1995 Strassenplanung Bautechnische Details, Bundesministerium für wirtschaftliche Angelegenheiten, Österreichische Foschungsgemeinschaft Straße und Verkehr, Ausgabe Oktober 1998 Abwasserkanäle und – leitungen, Abwassertechnische Vereinigung, Arbeitsblatt A 142, Oktober 1992 Richtlinien für die Anlage von Strassen (RAS) Teil: Entwässerung Forschungessellschaft für strassen- und Verkehrswesen, Köln, 1987

(RAS-Ew),

Handbuch des Strassenbaus, B. Wehner, P. Siedek, K.H. Schulze, Springer – Verlag, Berlin – Heidelberg – New York 1979 Pravilnik o projektiranju javnih cest in njihovih elementov (delovni osnutek, maj 2002) Tehnične specifikacije za ceste TSC 03.325 Maloprometne ceste (osnutek, november 2003) Tehnične specifikacije za ceste TSC 03.300 Geometrijski elementi cestne osi in vozišča (predlog, oktober 2003) Tehnične specifikacije za ceste TSC 07.105 Odvodnjavanje in kanaliziranje cestnih premostitvenih objektov (predlog, julij 2001) Tehnične specifikacije za ceste TSC 03.200 Temeljni pogoji za dolo čanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti (predlog, oktober 2003) Smernice za določitev načina zaščite podzemne vode na obmo čju avtoceste, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji DARS d.d., marec 1999



stran 5

Odvodnjavanje cest - detajli, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 1995 Odvodnjavanje puteva i gradskih saobračajnica OP'87, Stručni seminar, Gradjevinski fakultet Univerziteta u Beogradu – Inštitut za saobra čajnice i geotehniku, Beograd, 17. – 19. december 1987 Odvod odpadne vode iz naselij in zaš čita voda, Jože Kolar, Državna založba Slovenije (DZS), Ljubljana 1983 Projektiranje in gradnja sistemov za odvodnjavanje voznih površin, DRC Družba za raziskave v cestni in prometni stroki in Društvo za ceste Maribor, Zbornik referatov, Ljubljana – Gornja Radgona, april 2000 Uredba o odvajanju in čiščenju padavinske vode z javnih cest, MOP, (v pripravi)

3.0

POMEN IZRAZOV V tehnični specifikaciji TSC 03.380 uporabljeni strokovni izrazi, stalne ozna čbe in kratice imajo naslednji pomen:

Cesta je za promet z vozili in/ali za pešce dolo čen gradbeni objekt. Cestišče je zgornja ploskev cestnega telesa, ki omogoča izvajanje prometnih in izbranih vzporednih funkcij. Obsega vozišče in izbrane vzdolžne neprometne površine, ki potekajo vzdolžno v pasovih. Cestni jarek je odprt jarek ob cesti v terenu ali ob peti ukopnih ali nasipnih brežin za zbiranje in odvajanje površinskih voda. Cestno telo je prometnogradbeni objekt, ki v različnih pogojih v prostoru zagotavlja nemoten potek prometa motornih in drugih vozil pod pogoji, dolo čenimi v ZJC, ZVCP, Pravilniku o projektiranju javnih cest in njihovih elementov in iz tega pravilnika izhajajo čih tehničnih specifikacij; sestavljajo ga vsi materiali, uporabljeni za nasipe (zemeljska dela) in utrditev ceste (vključno vgrajeni objekti in naprave) med planumom temeljnih tal in vozno površino in/ali drugo zaključno površino. Dimenzioniranje je določitev celotne konstrukcije ali samo dela konstrukcije za dolo čeno obremenitev (glede debeline, kakovosti, oblike, itd.) z upoštevanjem določenih kriterijev (trdnosti, pogojev predelave, izkustvenih vrednosti idr.). Drenaža je gradbena naprava za zbiranje in odvajanje nevezane vode v tleh. Drenažna plast je prepustna in proti preperevanju odporna ter bližnji zemljini filtrsko stabilna plast zmesi kamnitih zrn ali umetne snovi za zbiranje in odvajanje nevezane vode v tleh. Drenažnokanalizacijska cev je drenažna cev, ki ima odprtine samo na zgornjem delu oboda. Dreniranje zbiranje talne vode v tleh s precejanjem skozi ustrezen material in odvajanje Erozija je površinsko ali linearno odnašanje (izpiranje) materiala, ki ga povzroča voda (tekoča, padavinska) led in veter. Globina prodiranja mraza je največja globina, do katere zmrzne voda v zemljini v dolgotranem mrazu. Globoka drenaža je drenaža, ki varuje cestno telo pred dotekanjem talne vode s strani oz. drenaža, ki služi za zniževanje nivoja podzemne vode v obmo čju cestnega telesa.



stran 6

Hidrološki pogoji so pogoji, ki opredeljujejo stanje voda v tleh v bližini ceste. Hrapavi kadunjasti jarek je cestni jarek za velike vzdolžne nagibe, ki s hrapavo površino in načinom izdelave zavira odtekajo čo vodo, da ne povzro ča poškodb. Hrapavost je geometrijska lastnost površine, ki vpliva na tok vode. Jarek je umetno narejena ali tudi naravno nastala poglobitev na terenu z majhno širino in veliko dolžino. Kadunjasti jarek je linijsko oblikovan odprt element za odvodnjavanje s prerezom v obliki kadunje in z majhno globino. Kanaleta je montažni element v obliki korita namenjena odvodnjavanju meteornih vod. Klima je skupek meteoroloških pojavov, ki določajo ozračje/okolje in njegove spremembe na določenem kraju. Količnik oprijemljivosti je razmerje med silo, preneseno na vozišče zaradi oprijemljivosti in normalno silo kolesa. Koritnica je cestni žleb, ki je zgrajen neposredno ob vozišču z dvignjenim robnikom na zunanji strani ter z utrjeno površino za odvodnjavanje, ki ima praviloma ve čji pre čni nagib kot vozišče ob njej. Ločilni pas je del cestišča (element prečnega prereza), ki fizično ločuje vozni površini dveh smernih vozišč ene ceste z nasprotnim prometom. Maksimalni prečni nagib vozišča je največje razmerje med razliko višin robov voziš ča in njunim razmikom, ki še zagotavlja prometno varno in udobno vožnjo in hkrati ne presega spodnje meje koeficienta drsnega trenja pri poledici na vozišču. Minimalni prečni nagib vozišča je najmanjše razmerje med razliko višin robov vozišča in njunim razmikom, ki še zagotavlja normalno odvodnjavanje voziš ča. Nagib je odstopanje ravne črte od vodoravne črte, merjeno v %. Nagib brežine je kot med brežino in vodoravnico, izražen tudi z razmerjem višine proti osnovnici. Naklon brežine 1:n je razmerje višine proti dolžini. Naprava za odvodnjavanje je naprava za zavarovanje pred vodo (preprečevanje nekontroliranega dotoka, zbiranje) in odvajanje vode naprej. Nasip je del cestnega telesa med posteljico in temeljnimi tlemi, umetno zgrajen iz zemljin in/ali kamnin tako visoko nad površino terena, da sta obe brežini ob robu cestiš ča nagnjeni navzdol. Niveleta je črta (linija), ki kaže višinski potek ceste (vzpone, padce) v vzdolžnem padcu. Nivo talne vode je prosta površina talne vode brez kapilarnih napetosti. Odtok skozi robnik je odtok z vozišča skozi odprtino v robniku. Odvodnjavanje ceste so ukrepi za zbiranje in odvajanje površinske vode s ceste. Ograja proti snegu je ograja za zmanjšanje snežne odeje (zametov) na prometnih površinah. Padavinska voda je iz ozračja izločena voda. Padec vzdolžni nagib, kjer se v smeri opazovanja višina znižuje.



stran 7

Pobočna drenažna plast je plast, ki iz brežine izcejajo čo vodo pobira in jo odvaja naprej. Pobočna voda je padavinska ali slojna voda, ki odteka po pobo čju (brežini). Ponikovalni jašek je jašek za uvajanje vode v prepustne plasti zemljine. Ponikovalni vod je cev s prepustnim ostenjem za zbiranje in odvajanje vode iz drenažnih jarkov in drenažnih plasti. Ponikovanje je uvajanje vode v prepustne plasti zemljin nad nivojem talne vode. je vrhnja (zaklju Posteljicazmanjšana čna) plast nasipa ali temeljnih tal, s posebnimi lastnostmi (povečana nosilnost, občutljivost na učinke mraza), doseženimi z ustreznimi gradbenotehni čnimi ukrepi (izboljšava, utrditev, stabiliziranje).

Površinska voda je na površini stoječa ali k osuševalnevalnemu jarku oz. bazenu odtekajo ča voda. Požiralnik je element za zbiranje in odvajanje površinske vode. Prečni nagib je nagib površine voziš ča pravokotno na os ceste. Prepust je gradbeni objekt, ki prebija nasip z odprtino ali svetlim premerom, manjšim kot 2m, merjeno pravokotno med opornikom in stenama. Prestrezni jarek je jarek, ki nad brežino prestreza površinsko vodo. Rezultirajoči nagib vozišča je vektorski seštevek nagiba voziš ča v vzdolžni smeri Robnik je:

- gradbena obroba prometne površine, ki je namenjena ojačitvi roba kot tudi optičnemu in/ali mehaničnemu vodenju prometa - iz cementnega betona ali naravnega kamna proizvedeni element za omejitev roba vozišča ali druge prometne površine

Stopničasti žleb je sestavljeni (montažni) žleb z utrjenim dnom za odvajanje vode pri velikih nagibih (padcih), oblikovanim v vzdolžni smeri stopni často. Strešni nagib je prečni nagib vozišča z zlomljenim nagibom od osi ceste proti robovoma. Talna voda je:

- voda v tleh, ki zvezno zapolnjuje votline v zemljini; njeno gibanje (tok) je odvisno izključno od sile težnosti, - skupna oznaka za podtalnico, ponikovalnico, vodo v plasteh, kapilarno vodo, vodo v razpokah in vezano vodo, - v tleh prisotna, vendar ne v kristalno mrežo vezana voda.

Tampon je nosilni sloj iz vodoprepustnega in zmrzlinsko odpornega materiala in hkrati podlaga za izvedbo nosilnega in obrabnega sloja voziš ča. Vijačenje je spreminjanje prečnega nagiba vozišča preko ničelnega položaja (med dvema nasprotnosmernima nagiboma). Vkop je odkop za celo širino ceste, katere vozišče je tako globoko pod površino terena, da sta obe brežini ob robovih cestišča usmerjeni navzgor. Vodovarstveno območje je območje, za katero je v interesu javne preskrbe z vodo ali drugih namer, ki pogojujejo zaščito, določena omejitev uporabe. Vozišče je enakomerno neprekinjeno utrjeni del cestiš ča, primeren za vožnjo vozil; sestavljajo ga prometni in posebni pasovi.



stran 8

Vzdolžni nagib je nagib nivelete v smeri vožnje. Zadrževalnik je gradbena naprava v sistemu za odvodnjavanje, v kateri se različne snovi, ki ogrožajo vodo (npr. lahke tekočine in težke kovine), lo čijo od odtekajoče vode in zadržijo. Zasek je cestno telo, ob hribu vkopano v teren, v dolini pa nasuto. Znižanje talne vode je znižanje nivoja podtalne vode s tehni čnimi ukrepi (npr. s črpanjem).

4.0

PREDHODNE RAZISKAVE

4.1

Splošna navodila Pravilna in korektna odvodnja padavinskih voda s cest je pomembna s stališča zagotavljanja varnega prometa in njegovega nemotenega poteka, poleg tega pa ima ustrezna odvodnja tudi velik pomen pri zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, predvsem na vode in tla. Tako lahko cilje odvodnje padavinske vode s cest razdelimo v naslednje skupine: a) zagotavljanje varnosti in nemoteno odvijanje prometa, b) zaščita ceste in cestnega telesa pred negativnimi vplivi vode, c) zaščita vode in tal pred negativnimi vplivi s cest. Problem zaščite pred vodami se pojavi takrat, kadar s cestnim telesom sežemo v obmo čje vpliva voda, bodisi pod njihovo gladino (npr. gladina podzemne vode ali nivo vodotoka) ali pa takrat, ko je cestno telo pod njihovim posrednim ali neposrednim vplivom (npr. poplavne vode, erozija cestnega telesa zaradi neustreznih vodonogospodarskih rešitev). Nenadejana prisotnost vode lahko povzroči zastoje tako pri gradnji, kot tudi pri obratovanju in s tem pove čanje stroškov, v skrajnem primeru pa tudi zelo veliko materialno škodo. Med obratovanjem cest prihaja do različnih vrst onesnaževanja in različnih oblik prenašanja onesnaževal v obcestni prostor. Tako lo čimo stalno onesnaževanje in izredno onesnaženje s cest. Stalno onesnaževanje je posledica prometa in se odraža v emisiji izpušnih plinov, ostankih pnevmatik in zavor ter v postopkih vzdrževanja voziš č, kot je na primer posipanje vozišča s soljo. Obseg onesnaževanja je odvisen od gostote in strukture prometa, kvalitete voziš ča in vrste voziščne konstrukcije. Onesnaževanje se stalno širi po zraku in ob časno ob deževju s spiranjem cestišča. Z zaščitnimi ukrepi občasno onesnaževanje kontroliramo tako, da se padavinske vode odvajajo v objekte za čiščenje odpadne vode s cest. Širjenja onesnaževanja po zraku pa ni mo č popolnoma obvladati. Do izrednega onesnaženja pride ob nesre čah, ki so lahko za okolje tudi usodne. Zaščito pred izrednim onesnaženjem se izvede na podlagi analize hitrosti širjenja onesnaževala in na podlagi predvidene hitrosti reakcije intervencijske ekipe, ki bo razlitje sanirala.

4.1.1

Osnovna izhodišča Namen predhodnih raziskav je podati vse relevantne informacije, ki so pomembne za pravilno, ustrezno, učinkovito, varno in ekonomsko sprejemljivo na črtovanje, projektiranje, izgradnjo in obratovanje odvodnjevanje cest. V vsakdanji praksi so izvajalci predhodnih raziskav strokovnjaki različnih strok, ki vodijo raziskave samostojno v skladu z navodili investitorja, nadzora, načrtovalcev in projektantov. Ker je v ta proces vpletenih veliko zainteresiranih se morajo informacij o rezultatih in vsebini raziskav izmenjevati že med samim izvajanjem raziskav. Rezultat dogovora med vsemi uporabniki raziskav in izvajalci mora biti jasna in pregledna projektna naloga. Izvajalec raziskav mora raziskave predstaviti v razumljivi in pregledni obliki, uporabniki rezultatov raziskav pa morajo na podoben na čin predstaviti tudi svoje zahteve po ustreznih podatkih. Rezultati predhodnih raziskav se praviloma zberejo v geološko geomehanskem elaboratu, ki je obvezni sestavni del dokumentacije v različnih fazah načrtovanja in projektiranja ceste. Obseg in stopnja raziskav, ki jih poda geološko geomehanski elaborat, so odvisni od stopnje obdelave in



stran 9

od zahtevnosti gradnje. Priporoča se, da so posamezne, podrobnejše preiskave in specialne obdelave sestavni del geološko geomehanskega elaborata. Na ta na čin je moč zagotoviti preglednejše podajanje informacij, hkrati pa projektantom in drugim obdelovalcem omogočimo lažji dostop do vira informacij. Navkljub svoji naravni pestrosti in raznolikosti je Slovenija dokaj dobro raziskana, na razpolago imamo številne podatke in baze podatkov, ki nam v veliki meri olajšajo iskanje podatkov, ki jih rabimo za projektiranje. Zaradi tega moramo pri izvajanju predhodnih raziskav izhajati iz že obstoječega znanja o območju, ki ga prečka cesta. Z natančno analizo že obstoječih podatkov lahko dosežemo velike prihranke pri izvajanju terenskih raziskav na lokaciji. Tako moramo izhajati iz dejstva, da nove raziskave predstavljajo dopolnitev že obstoje čega znanja. Osnovno vodilo pri izvajanju predhodnih raziskav v segmentu, ki se nananša na odvodnjo padavinskih voda je opredelitev odnosa med cesto in vodo. Tako je potrebno opredeliti: način prečkanja ceste preko posameznih vodnih teles (npr. pre čkanja vodotokov, stoječih voda, območij s podzemno vodo), karakteristike vodnih teles, ki so pomembne za projektiranje odvodnje (kvalitativne in kvantitativne lastnosti), vplivna območja posameznih vodnih teles, ki jih pre čka cesta. Način prečkanja ceste preko posameznih vodnih teles se prikaže na vzdolžnih in prečnih profilih ter na sitaucijskih prikazih. Vrsta in na čin prikaza je odvisna od stopnje obdelave in od zahtev uporabnikov podatkov. Na grafičnih prilogah se prikaže prostorsko lego posameznih vodnih teles, v tekstualnem delu poročila pa se poda intervale stacionaž in območij prečkanj z numeričnimi vrednostmi. Karakteristike vodnih teles se opredeli z opisom razmer, ki so prisotne na terenu in so rezultat ekpertne presoje izvajalcev predhodnih raziskav ter rezultati kvantitativnih laboratorijskih in terenskih raziskav. V okviruvpliva informacij obmovodno vodnih teles, ki injihvplivna prečkaobmo cestačjasevodnih poda čjih posameznih analizo ceste onavplivnih posamezno telo. Prikaže se napajalna teles, tako s stališča vpliva ceste na vodna telesa, kot tudi s stališča vpliva vodnih teles na cesto. Zahtevo po teh podatkih lahko ilustriramo s primerom vodnjaka, ki leži v dolvodni smeri od poteka ceste. Za ustrezno zaščito vodnjaka pred negativnimi vplivi s ceste je potrebno poznati lego depresijskega lijaka glede na potek ceste, to je za četek in konec depresije. Le tako bo na odseku, kjer cesta prečka lijak izvesti ustrezno odvodnjo. Sestavni del tega prikaza morajo biti tudi informacije o prečkanjih vodovarstvenih območij in drugih območij s pravnim statusom varovanega območja. 4.1.2

Osnovni pristop k delu Sestavni del predhodnih raziskav za opredelitev odnosa med cestami in vodami so hidrogeološke raziskave, kjer težimo k razjasnitvi vpliva podzemne vode na cestno konstrukcijo in dolo čitvi vpliva ceste na podzemno vodo. Pravo časna in kvalitetna napoved hidrogeoloških razmer je nujna za pravilne projektno tehnične rešitve pri gradnji v pogojih vpliva podzemne vode na cestno konstrukcijo, hkrati pa je podzemna voda komponenta okolja, ki jo je potrebno kvalitetno š čititi predvsem na tistih predelih, kjer cesta posredno ali neposredno vpliva na kakovost podzemne vode. Hidrogeološke raziskave morajo biti izvedene in interpretirane tako, da za potrebe uporabnikov podatkov jasno, razumljivo in nedvoumno prikažejo stanje vodonosnika, nivoje podzemne vode v daljšem hidrološkem obdobju, smer in hitrost toka podtalnice, ranljivost, občutljivost in izpostavljenost vodonosnika in druge hidrogeološke lasnosti, ki vplivajo na odnos med podzemno vodo in avtocesto kot gradbenim posegom in kot stalnim virom onesnaževanja.



4.2

stran 10

Voda in tla Odnos med tlemi in vodami se določi na podlagi hidrogeoloških raziskav. Hidrogeološke raziskave morajo vsebovati naslednje komponente: -

Analiza arhivskega gradiva

Izvede se kratek pregled rezultatov, ki so bili na razpolago že pred za četkom izvajanja predhodnih raziskav. -

Regionalni pregled geoloških razmer

Izvede se kratek pregled geoloških razmer, ki se navezujejo predvsem na hidrogeološko problematiko. -

Regionalni hidrogeološki pregled

Preveri se regionalne hidrogeološke razmere, to je smer toka podzemne vode, debelino omočenega in neomočenega sloja v prostoru. Pregled razprostiranja hidrogeoloških lastnosti (koeficient prepustnosti, transmisivnost, poroznost), poda se tudi osnovne bilan čne karakteristike vodonosnikov). -

Hidrogeološke meritve

Hidrogeološke meritve se izvajajo v odvisnosti od hidrogeoloških danosti obmo čja, ki ga prečka cesta. Kvantitativne meritve morajo biti izvedene v tistih območjih tal, ki so relevantna za določitev karakteristik potrebnih za dimenzioniranje odvodnje. Meritve obsegajo predvsem: - črpalne poizkuse, - nalivalne poizkuse, - meritve požiralnosti tal, - meritve nivojev podzemne vode v piezometrih, - meritve vertikalne prepustnosti tal - agresivnost podzemne vode na beton. -

Pregled varstvenih pasov in druge vodooskrbe iz podzemne vode

V fazi predhodnih raziskav se preveri prisotnost vodovarstvenih obmo čij in drugi zavarovanih območij, ki jih določa zakonodaja s področja voda ali varstva okolja. Dolo či se njihov potek in prečkanja glede na potek osi ceste tako da se podajo stacionaže ceste, kjer se posamezno območje konča in začne. Poleg tega se poda tudi hidrogeološke danosti, ki opredeljujejo posamezni vodni vir (izdatnost vodnjakov, zaloge podzemne vode itd.). Pri na črtovanju, projektiranju, izgradnji in obratovanju sistemov za odvodnjo se upoštevajo zahteve iz aktov s katerimi so opredeljena posamezna zavarovana obmo čja. S hidrogeološkega vidika se opozori na problematiko varovanja kot jo zahteva posamezni odlok. -

Pregledni opis / Napoved hidrogeoloških razmer na trasi

Prikažejo se hirogeološke razmere, ki vladajo vzdolž trase. Pregled se poda s pripadajo čimi intervali stacionaž ceste. Potrebno je definirati naslednje karakteristike: - porazdelitev podzemne vode (npr. prisotnost precejne vode, viseči horizonti podzemne vode, zvezna gladina podzemne vode), - maksimalne in minimalne nivoje podzemne vode (v ravninah) - porne tlake, - vrsto vodonosnikov (zaprt ali odprt vodonosnik). -

Klasifikacija hidrogeoloških razmer na trasi ceste

Klasifikacija hidrogeoloških razmer se izvede na podlagi občutljivosti terena na posameznih odsekih ceste (zelo občutljivo, občutljivo, zmerno občutljivo, občutljivo, neobčutljivo območje). Rezultati klasifikacije se podajo na vzdolžnem profilu v obliki klasifikacijskih trakov.



4.3

Lokalne raziskave

4.3.1

Obstoječe namakalne in odvodne naprave

stran 11

Raziskati je potrebno v bližini ceste leže če ali cesto križajoče naravne in umetne vodotoke kakor tudi obstoječe odprte ali zaprte naprave za odvodnjavanje kot so jarki, cevovodi, drenažni ali ponikalni vodi, ipd. V situacijski načrt je potrebno vnesti podatke o najdenih napravah, vnesti lego in izmere skupaj s podatki o globini, koli čini vode in smeri odtoka. V ta sklop spadajo tudi jezera, ribniki, izviri in tudi obstoje če cisterne in studenci z navedbo višine njihove vodne gladine. 4.3.2

Teren in rastlinstvo O obstoječI sestavi tal, njegovih lastnostih in vodonosnosti lahko sklepamo iz opazovanja obstoječih naravnih oblik terena in iz umetnih zasekov v terenu, kot so npr. gramozne jame, peščene in glinaste jame oziroma cestni in železniški ukopi. Teren nagnjen k plazovitosti prepoznamo po karakteristi čnih nagubanih valovitih površinah in po srpasti rasti dreves. Izvire in zajezene vodne horizonte spoznamo po rastlinstvu, ki v primerjavi z okoliško vegetacijo izstopa. Visok nivo podtalne vode ali plitvo leže čo plast, ki zadržuje vodo nakazujejo kisle trave in trstje.

4.4

Meteorološke in klimatske razmere Padavine kot najrelevantnejša oblika dovajanja vode k cestnemu telesu so razli čne tako po izdatnosti kot tudi po pogostosti v odvisnosti od geografske lege, letnega časa, trenutnih meteoroloških razmer, idr. Upoštevanje realnih podatkov o padavinah je tako pri projektiranju cest in pripadajočih naprav sistema odvodnjavanja ceste nujno. Za pridobitev zanesljivih podatkov o karakteristikah padavin je potrebno opazovanje padavin daljše časovno obdobje s pomočjo ombrografov, katerih produkt so ti. ombrogrami. Ti prikazujejo vsotno črto padavin na podlagi katerih lahko za referen čno obdobje določeno s strani Svetovne Meteorološke Organizacije izločimo posamezne nalive, torej višino padavin in trajanje naliva. Z nadaljno obdelavo podatkov o intenzitetah v opazovanem obdobju lahko izra čunamo pogostost pojava oz. gospodarsko enakovredne nize nalivov, ki so oblika padavin relevantna za projektiranje sistemov odvodnjavanja. Na področju Slovenije je za merjenje in opazovanje padavin ter seveda za ustrezno interpretacijo karakteristik le teh zadolžena Agencija RS za okolje. V sklopu izdelave projekta ceste moramo uporabiti s strani Agencije Republike Slovenije za okolje dane podatke o merodajnih nalivih za območje, kjer bo potekala bodoča cesta. Podatki za posamezne meteorološke postaje za obmo čje celotne Slovenije so podani v prilogi. Pri izračunu upoštevamo projektirani cesti najbližja postaja.

5.0

ZAHTEVE CESTNEGA PROJEKTA

5.1

Splošna pravila odvodnjavanja ceste

5.1.1

Sistemi odvodnjavanja Cesta mora biti opremljena z napravami za odvodnjavanje. Pri odvajanju padavinske vode s cest ločimo:



-

stran 12

Razpršeno odvodnjavanje, Točkovno odvodnjavanje.

Razpršeno odvodnjavanje je odvajanje padavinskih voda z javnih cest, urejeno s prelivanjem preko bankine, s posamičnimi izpusti ali z napravami za odvodnjavanje javne ceste, ki zbirajo vodo do skupne to čke izpusta iz območja javne ceste, Točkovno odvodnjavanje je odvajanje padavinskih voda z javnih cest na lokacijo skupnega izpusta, na kateri morajo biti izvedeni ukrepi za zadrževanje voda, in dodatno čiščenje, kadar so preseženi kriteriji iz Uredbe o odvajanju in čiščenju padavinske vode z javnih cest (v sprejemanju). Recipient padavinske vode s cest so lahko tla, teko če vode, stoječe vode, morje ali javna kanalizacija. Pri načrtovanju, projektiranju, gradnji ali rekonstrukciji cest in čistilnih naprave za čiščenje padavinske vode s cestiš č mora investitor izbrati takšno tehnologijo odvodnje zaradi katere bo prišlo do čim manjšega vpliva na kemijsko in koli činsko stanje podzemnih voda, stoje čih voda in akumulacij za pitno vodo. Lastne vode so padavinske vode, ki padejo na utrjene površine javne ceste. Zaledne vode so padavinske vode, ki padejo na druge površine javne ceste. Tuje vode so padavinske vode oz. druge vode, ki nastajajo izven površin javne ceste, pa so v stiku s cestnim svetom oziroma jih trasa javne ceste pre čka. Sprejemnik padavinske vode z javnih cest, ki se zbira z napravami za odvodnjavanje javne ceste, so lahko tla, površinske vode ali javna kanalizacija. Padavinska odpadna voda z javnih cest je tisti del padavinskih voda, za katerega se zahteva točkovno odvodnjavanje. Izhodišče za določitev načina ureditve odvodnjavanja podajata: lokacijska informacija o morebitnem območju s pravnim režimom, ki zadeva traso javne ceste, ter uradno ugotovljena prometna obremenitev, izražena z enotami osebnih vozil (v nadaljevanju: EOV). Pri novogradnjah se upošteva 20 letno plansko obdobje. Pri točkovnem odvodnjavanju padavinskih voda z javnih cest ni dovoljeno odvajati neposredno v stoječe površinske vode, ali v vode, ki so namenjene pripravi pitne vode, in neposredno v podzemno vodo. Razpršeno odvodnjavanje se uredi na javnih cestah, na katerih razmere ustrezajo naslednjim kriterijem: na javnih cestah, ki prečkajo medzrnske in razpoklinske vodonosnike 1, če dnevno povprečje pretoka vozil, izračunano iz letnih podatkov o prometu cestnih vozil, ne presega 12.000 enot osebnih vozil na dan (EOV/dan), -

na javnih cestah, ki prečkajo kraške vodonosnike, če dnevno povprečje pretoka vozil, izračunano iz letnih podatkov o prometu cestnih vozil, ne presega 6.000 enot osebnih vozil na dan (EOV/dan),

-

na javnih cestah, ki prečkajo območja kamnin, ali območja sedimentov, ki imajo povpre čno prepustnost manj kot 10-6 m/s, ali nevodonosna območja, če dnevno povprečje pretoka vozil, izračunano iz letnih podatkov o prometu cestnih vozil, ne presega 40.000 enot osebnih vozil na dan (EOV/dan),

1

Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja in o njegovem označevanju definira vrste vodonosnikov. Podani kriteriji upoštevajo naravne danosti (ranljivost voda) na zadevnem odseku javne ceste.



-

stran 13

na javnih cestah, s katerih se padavinske vode odvajajo neposredno v tekoče vode ali v obalno morje, če dnevno povprečje pretoka vozil, izračunano iz letnih podatkov o prometu cestnih vozil, ne presega 12.000 enot osebnih vozil na dan (EOV/dan).

Za javne ceste, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev, se mora za padavinsko vodo urediti točkovno odvodnjavanje. Zaradi doseganja čim boljših učinkov čiščenja padavinske vode se lastne padavinske vode s cestišča vodijo ločeno od tujih voda. Izjeme so dopustne le v primerih, ko odvodnja z lo čevanjem na lastne in tuje vode tehni čno ni mogoča ali ko bi zaradi tega nastali nesprejemljivo visoki stroški.

5.1.2 Dimenzioniranje naprav za odvodnjo padavinskih voda s cest Pri odvodnji upoštevamo v hidravličnih izračunih sledeče padavine: Kategorija

Avtoceste,

Ceste G2,

Kategorizirane Ceste R3

ceste

Hitre ceste

Ceste R1

lokalne ceste

Turistične ceste

Javne poti

Konstrukcija

Ceste G1

Ceste R2

Lastne in

Lastne in

Lastne in

Lastne in

Lastne in

zaledne dobe

zaledne dobe

ceste Nasip

zaledne dobe zaledne dobe zaledne dobe

povratna doba povratna doba povratna doba povratna doba povratna doba 5 let Vkop

2 leti

1 leto

Lastne in Lastne in Lastne in zaledne dobe zaledne dobe zaledne dobe

0,2 leta

0,2 leta

Lastne in zaledne dobe

Lastne in zaledne dobe

povratna doba povratna doba povratna doba povratna doba povratna doba

Depresija

20 let

10 let

5 let

2 leti

1 leto

Lastne in

Lastne in

Lastne in

Lastne in

Lastne in

zaledne dobe

zaledne dobe

zaledne dobe zaledne dobe zaledne dobe

povratna doba povratna doba povratna doba povratna doba povratna doba 50 let Zunanje vode Povratna

20 let

5 let

2 let

1 leto

Povratna

Povratna doba Povratna doba Povratna doba

doba 100

doba 20

5 let+0,5 m

let+0,5 m

let+0,5 m


2 let+0,5 m

1 let+0,5 m


5. 2

Modeliranje odtekanja padavinske vode s cest

5.2.1

Racionalna metoda

stran 14

Racionalna metoda, oziroma teorija je ena najbolj poznanih in najstarejših metod, s katero se določa hidrogram odtoka ob padavinah iz znane prispevne površine. Hidrogram odtoka se lahko računa po racionalni teoriji, če za opazovano prispevno površino veljajo naslednje predpostavke: 1. 2. 3.

Prispevna površina je pravokotne oblike; Nagib prispevnega območja v smeri toka je enakomeren; Površina prispevnega območja je približno konstantne hrapavosti.

Za preračun odtoka se uporabljajo padavine enakomerne intenzivnosti. Osnovni parametri, na katerih bazira izračunavanje hidrograma odtoka, so: 1. 2. 3. 4. 5.

Trajanje padavin – Tk; Intenzivnost padavin – ik; Čas koncentracije – T c; Velikost prispevnega območja – A; Koeficient odtoka – K0.

Na slikah 5.1 – a in b, je podan vpliv medsebojnega odnosa trajanja padavin Tk in časa koncentracije Tc na obliko hidrograma odtoka. Obstajajo tri možnosti, ki so odvisne od tega ali: 1. Padavine trajajo krajši čas kot je čas koncentracije: Tk1Tc. č

č

č

Izraizrazih: un maksimalnega hidrograma odtoka – Qmax je upoštevajo odnos obeh asov – Tc in Tk, po teh 1. Za Tk1
Q max =

2. Za Tk2 = Tc in Tk3>Tc:

T k1 K 0 ,ikslikaA 5.1-a Tc Q max2 =A,Koslika i k 5.1-b

(5.1) (5.2)

Zaradi ustreznega določanja koeficienta odtoka podajamo vrednosti za površine, ki se pogosto srečajo v praksi: 1. 2. 3. 4.

Asfaltne ali betonske, popolnoma neprepustne – od 0,9 do 1,0; Dobro nabite, malo prepustne (prst, prod) – od 0,5 do 0,8; Naravne, slabo poraščene, malo prepustne – od 0,2 do 0,5; Naravne, z zelo močno vegetacijo, zelo prepustne – od 0,1 do 0,3;

Dane meje za vrednosti koeficienta odtoka za navedene kategorije – vrste površin so široke. Načeloma nižje vrednosti iz intervala je treba vzeti pri prera čunavanju odtoka na osnovi padavin manjšega povratnega obdobja (do dveh let), večje vrednosti pa vzamemo kadar se ta preračun odtoka izvaja za padavine z ve čjim povratnim obdobjem (pet ali deset let)..



(a)

stran 15

t ik

Qmax2= Qmax3 Qmax1

Qmax2=Qmax3=AikKo Tk1 Qmax=AikKo Tc

t

(b)

ik3 ik1 ik Qmax2 Qmax3 Qmax1

t

Odvisnost intenzitete od trajanja dežja povratne dobe (npr. 10 let) - (sl. 1,2) Qmax=Ai k 2Ko 2 Qmax=Ai 3 k3Ko Tk Qmax=Ai 1 kKo1 Tc t

Slika 5.1: Hidrogram odtoka za tri enakomerna deževja razli čnih trajanj s povodij katerih je čas koncentracije Tc = Tk2: a) ko je ik = konst. b) ko je ik = ik(t), odvisnost intenzitete od trajanja dežja povratne dobe (10let)



stran 16

5.2.1.1 Modificirana racionalna metoda Na sliki 5.2 lahko vidimo odvisnost višine dežja ali intenziteta dežja od trajanja za določeno povratno dobo, za izračun odtoka dežnih voda in izra čun razporeditve požiralnikov se koristi del, ki je dan na sliki 5.2, a to so enakomerne padavine dolo čenega trajanja. Lahko se od čitajo intenzitete enakomernih deževij, ki trajajo 5, 10, 15, 20 … minut.

70 60 50

) p (mm

40 37.5 32.9 30 28.6 25.8 21.2 20

t 0 le 10 T=

i let T=5

let T=2

15 10 9 8 7 6 5

Tk (min) 10

15 20

(a)

30

45 60

(b)

Slika 5.2: Odvisnosti višine – p – (krivulja odvisnost intenzitete in krivulje (b) od trajanja dežja – (Tdežja dobe(a) – (T). k) in povratne

Na sliki 5.3 je primer izračuna odtoka s povodja, kjer je čas koncentracije enak trajanju dežju Tk2 katera proizvede hidrogram odtoka maksimalne vrednosti Q max2. Dež kratkega trajanja – Tk1 ne more proizvesti maksimalni odtok ker preneha deževati in če ni vzpostavljeno ravnotežje padanja dežja in odtekanje do najnižjega vodnega konca, in proizvede »povprečni hidrogram« s maksimalno vrednostjo Q max1– slika 5.3 Dež daljšega trajanja – T k3 ne more proizvesti ve čji maksimalni potencial kot je proizvedel dež trajanja Tk2, odvisno daje trapezni hidrogram s Qmax3=Qm ax2 – slika 5.3 koristi princip superpozicije.



stran 17

i

Slika 5.3: Na osnovi zgornje slike se izbirajo padavine enakomernih intenzitet, dolo čenega trajanja in povratnih dob (npr.10let). Tukaj je ena predpostavka povsem zgrešena, predpostavka s konstantno intenziteto dežja za vsa trajanja. V naravi je povsem druga če kot se lahko vidi na slikah 5.2 in 5.3 Skladno s tem dobimo tri različne maksimalne vrednosti za tri različna deževja, kot je dano na sliki 5.3, čeprav je oblika treh hidrogramov kot na sliki 5.2. Če je povodje sestavljeno iz dveh podpovodij s različnimi časovnimi i koncentracijami in skladno s tem dva trajanja merodajnih deževij Tk1 in Tk2 in s dvema vrstama površine in različnima koeficientoma odtoka – Koa in Kob, potem dobimo skupni hidrogram odtoka po principu enostavne superpozicije kot na sliki 5.4.



Tk1

stran 18

< t

ik 3 ik2 ik1 i

Odvisnost intenzitete od trajanja dežja povratne dobe (npr. 10 let) - (Sl. 1,2) a - neprepustna površina b - prepustna površina

Q

Qmax = Qmaxa +Qmaxb m Qmaxa

Qmaxa=Aaik2 Koa n

Qmaxb n Tk1 = Tcb

m

Qmaxb=Abik2 Kob3 T1k T2k t

= Tca

Slika 5.4: Maksimum hidrograma odtoka Qmax, z dveh povodij (Qmax a in Qmax b): a) neprepustna, Tca = Tk2 b) prep ustna, Tcb = Tk1

Še ena kombinacija treh podpovodij: d ve prepustni s časom koncentracije, ki odgovarjajo trajanju dežja Tk1 in Tk3 i nepropustno s merodajnim trajanjem dežja Tk2. Na sliki 5.5 je rezultat hidrograma odtoka s celotnega povodja na bazi hidrograma na podpovodje.



stran 19

t ik3 ik 1 ik

Odvisnost intenzitete od trajanja dežja dolocene povratne dobe (npr. 10 let) - (Sl. 1,2) a - neprepustna površina b 1- propustna površina 1 b 2- prepustna površina 2

t

Q (M s )

t n

m

Qmax a 3+ Qmaxb 3 Tk2 Q max a = A aik 3Ko a T k3

m

k2 Q max b 1 = A b1ik 3KTob T k31 t

p

Q max b 2=A b 2ik 2Kob 2 p

n

t

t

Slika 5.5: Maksimum hidrograma odtoka Q max s treh povodij (Qmax a, Qmax b, Qmax c): a) neprepustna, T c = Tk2 b) prepustna, T c = Tk1 c) prepustna, T =c T k3

Modificirana racionalna metoda (po Argue et al) V procesu uporabe racionalne metode se je ve čkrat poizkušalo tudi njeno izboljšanje, enega od teh je predlagal Argue. Merodajni čas koncentracije se določa na osnovi toka po neprepustnih površinah. V praksi imajo p rispevna območja tako neprepustne dele (platoji, parkirišča, igrišča, ulice,…), kot tudi prepustne dele (tereni, parki, gozdovi,…), tako da je izračun odtoka bolj zapleten kot takrat, ko je prispevno območje enake prepustnosti. Omenjeno delo upošteva zelo aktualno in pomembno vprašanje analize odtoka z neprepustnih delov prispevnega obmo čja (strehe, pločniki,…), s katerih voda odteka preko prepustnih terenov; ta problem je bil analiziran tudi prej. Argue prav tako uporablja izkušnje metode “ čas-površina”. Maksimalni pretok se lahko dolo či na dva načina in sicer: 1. S “celotnega” prispevnega območja 2. Z neprepustnega dela prispevnega območja in z enega dela prepustnih površin. 1. Merodajno trajanje padavin se določa na osnovi ocene odtoka z “najdaljšega neprepustnega dela prispevnega območja” – Tc. “Ekvivalentna neprepustna površina” celotnega prispevnega obmo čja se izračuna po naslednjih izrazih: (K 0 A )celo = K 0 e k

A

(5.3)

pri čemer je “ekvivalentni koeficient odtoka” enak: K 0, ek =


Kon An + Kop Ap An + Ap

(5.4)


stran 20

In pri čemer s o oznake v indeksih: n – neprepustna tla p – prepustna tla. Maksimalni pretok se nadalje izračunava po izrazu: Q max = K 0, en

A ik

(5.5)

Opomba: intenzivnost padavin ik je dolo čena na osnovi Tk=Tc. 2. Merodajno trajanje padavin se ocenjuje na osnovi odtoka z najdaljšega “neposredno povezanega neprepustnega dela prispevnega območja” – TN. Pri tem je neprepustni del prispevnega obmo čja tisti, s katerega voda ne odteka preko prepustnih površin. “Delna ekvivalentna neprepustna površina” se izra čuna po: TN (K 0 A ) = K 0, n An + K 0, p Ap TC

(5.6)

Maksimalni pretok se ra čuna po izrazu: Q max = K 0

A

del

ik

(5.7)

Opomba: intenzivnost padavin je dolo čena na osnovi Tk=TN.

5.2.2 Metode analize in preračuna odtoka deževnice za večje sisteme 5.2.2.1

Uvod Merodajna količina vode – pretok, na katerem se bazira dimenzioniranje hidrotehni čnih (rigoli, kanali, prepusti) in drugih objektov, se na nepreu čenih prispevnih območjih dolo ča posredno, na osnovi ocen parametrov, ki so relevantni za odtok. Vsako prispevno območje je zaradi velikega števila kombinacij parametrov primer zase in je zato dolo čanje merodajnega pretoka vedno in znova zapleten postopek. Ta dejstva se od časa do časa pozabijo, tako da se pri določanju merodajnega pretoka uporablja priljubljena izkustvena inženirska metoda.

5.2.2.2

Metode in parametri za analizo in izra čun odtoka Analizo odtoka zasnujemo na kratkotrajnih padavinah, ki se nato transformirajo – preoblikujejo v odtok. Število modelov, ki se uporabljajo za izra čun transformacije padavin v odtok, je velik. Ti modeli vsebujejo niz parametrov, med katerimi so najpomembnejši: 1. Parametri infiltracije 2. Parametri zadrževanja (retenzije) vode na površini 3. Karakteristike odtočnih površin – delnih prispevnih obmo čjih in prispevnih obmo čjih.

5.2.2.2.1 S intetični hidrogram odtoka vikotni tr obliki Variant te metode je veliko, a se tukajopisujejo komponente SCSmetode (SCS Soil Conservation Service), saj se le-ta najpogosteje uporablja. Kljub temu da obstajajo zapletenejši sodobni pos topki za analizo in izra čun odtoka, tukaj obravnavamo omenjeno metodo, ker se le-ta najpogosteje uporablja. SCS je oskrbela svet s priročniki za uporabo na osebnih ra čunalnikih, kar je nujno potrebno, d a se ta metoda natan čneje preuči, vendar ni dovolj da bi lahko uporabniku zag otovila ustrezno uporabo.



stran 21

Ta metoda ima nekaj prednosti za uporabo v praksi, od teh pa sta osnovna: 1. 2.

Linearni princip Princip superpozicije

Osnovna predpostavka je, da se lahko realni krivo črtni hidrogram odtoka z naravnih prispevnih območij ob določenih predpostavkah zamenja - aproksimira s trikotno obliko (glej SCS), tako kot je to prikazano na sliki 5.3. Čeprav

nas zanima vrednost maksimuma hidrograma odtoka Qmax, izhajamo še iz prostornine vode, ki pade na prispevno obmo čje – Vp, ki se lahko izračuna: Pri čem je:

Vp = A Pb

(5.8)

A - površina prispevnega obmo čja, Pb – višina padavin v (mm) S stališča odtoka “izgubljeno” prostornino od celotne prostornine vode, ki pade na tla tvorijo: Če

Izguba zaradi ponikanja vode v tla – Vpon, Izguba zaradi izhlapevanja – Vi, Izguba vode, ki jo vpijejo rastline – Vb. prostornino padle vode zmanjšamo za izgube, je prostornina odtoka naslednja: V 0 = Vp ( Vpon + Vi + Vb )

(5.9)

Količina vode, ki odte ka se najp ogosteje definira s parametrom, ki ga imenujemo koeficient odtoka – Ko, ki pa predstavlja odnos med p rostornino vode,kiodtekainprostorninovode,kije padla na prispevno obmo Lahko pse aaizraža tudikot: predstavlja razmerje med efektivnimi in bruto – čje.ient sku pnimi padavinami, koefic odtok K0 =

V Pe = Vp Pb

(5.10)

Pri čemer so Pe – efektivne padavine, koli čina vode, ki odteka v (mm). Na podlagi slike 5.3 je površina hidrograma odtoka, tj. prostornina odtoka naslednja: V0 =

1 ⋅ Q max⋅ Tb 2

(5.11)

Na podlagi enačb (5.2), (5.3) in (5.4) lahko izrazimo Qmax: Q max = 2 Pe

A Tb

(5.12)

Da lahko izračunamo maksimalno vrednost hidrograma odtoka znanega prispevnega obmo čja, moramo definirati naslednja dva parametra: -

Osnovo trikotnika hidrograma odtoka – Tb, Izgubep adavin, tj. prostornina odtoka – efe ktivnepadavinePe.

Obstajajo številne formule za določanje trajanja odtoka – Tb, pri čemer so osnovni parametri in pogoji, ki ga določajo naslednji: -

Velikost prispevnega območja



-

stran 22

Oblika prispevnega območja Dolžina prispevnega območja Nagib – padec prispevnega območja Trajanje merodajnih padavin.

Tako kot je to prikazano na sliki 1 se trajanje odtoka se sestoji iz dveh delov – obdobij: obdobje povečanega pretoka – Tp in obdobje ko le-ta upada – Tr. Upoštevajo č tudi to, lahko na osnovi enačbe (5.12) napišemo naslednje: Q max = 2 Pe

A Tp + Tr

(5.13)

Tukaj se opisujejo nekateri postopki za dolo čanje trajanja poti tpot, ki je sestavni del časa Tp, in pri tem upoštevajoč: -

Izračun potovanja s pomočjo “metode hitrosti” Kinematski val Empirične metode hidrologije.

Izračun časa poti, po metodi SCS se izvaja s pomo čjo “metode hitrosti” na osnovi enostavnega izraza: L Tpot = (5.14) v Pri čemer sta : L – dolžina toka v (m), V – povprečna hitrost tokav(m/s). Potrebno j e dob ro poznavanje te rena – prispevnega obmo čja, da bi bil izračun čim bolj natančen. Pogos to se ta čas izračuna samo za dele prispevnih obmo čij – delna prispevna območja. Ta metoda se lahko uporabi na enostaven način, vendar je treba pozorno oceniti povprečno hitrost toka na prispevnem območju, tako da dolo čimo relevantne parametre toka (pot, hrapavost in nagib). Priporočljivo je, da se ti parametri izmerijo ali ocenijo na terenu, če je le to mogoče. V zadnjem času se v hidrologiji, ki ji po neki ustaljeni praksi pripada takšna analiza odtoka, vse pogosteje uporablja metoda hidravlike. Zaradi definiranja trajanja odtoka se čas poti lahko izračuna na osnovi teorije kinematskega vala: tpot =

L0.6 n 0.6 ike 0.4 I0.3

(5.15)

Pri čemer so: L – dolžina toka v (m) n – hrapavost prispevnega območja po Maningu v (m-1/3s) I – vzdolžni nagib prispevnega obmo čja (m/m) ik – intenzivnost merodajnih padavin (m/s), da lahko dobimo čas koncentracije v sekundah. Potrebno je poudariti, da se lahko ta formula uporabi za prispevna obmo čja pri katerih je odtekanje, pogojno rečeno, v formiranem koritu, ali pa je tok mo č definirati kot “dvodimenzionalni ravninski tok”. Če odtekanje poteka v več rokavih, ki se sekajo, vijugajo, se potem širijo in kr čijo, nam ta izraz ne daje dovolj zanesljivih rezultatov, saj je zelo težko izbrati dominantno pot toka. Za ustrezno uporabo izraza (5.15) morajo biti parametri približno izena čeni na celotnem prispevnem območju, ali pa na njihovih delih– delna prispevna obmo čja. Prispevno območje se lahko razdeli na delna prispevna območja (glej sliko 5.4) pri čemer je čas koncentracije prispevnega obmo čja –



stran 23

Tc enak vsoti časa potovanja na delnih prispevnih območjih, tako kot je to označeno na omenjeni sliki. V določanju trajanja povečanja pretoka – Tp, uporabljamo naslednjo povezavo: Tc = 0,67 Tp

(5.16)

Da bi se lahko s pomo čjo empiri čnih formul izračunal čas dvigovanja pretoka Tp, s pomo čjo slike 5.3 se je treba spomniti, da je: T p = tp +

Tk 2

(5.17)

Pri čemer je tp – čas zamude, ki se lahko izračuna s pomočjo različnih enačb – rezultatov empiričnih analiz. Nekateri tipični izrazi so: T 0 = 1,06

L0,47 I

(5.18)

ali t0 = 0,40 L0,67

L Lc 0,086 1

(5.19)

I2 Potem tp = a T k + t 0

(5.20)

Alternativno tp = 0,75

L Lc 0,37 1

(5.21)

Iiz 2 Pri čemer so: L – dolžina toka v (km), Lc – dolžina prispevnega obmo čja do težišča v (km), I – nagib prispevnega območja v (%), A – koeficient od 0,3 do 0,5 za prispevna obmo čja od 20 – 100 km2, Iiz – “izravnani” nagib prispevnega območja v (%). Številke v izrazih od (5.18) do (5.21), tj. vrednosti koeficientov in eksponentov veljajo za terene z določenimi karakteristikami, kakor tudi za določene klimatske pogoje in jih je zato potrebno sprejeti z določeno rezervo, ter se vsekakor seznaniti z ustrezno literaturo pred neposredno uporabo. Obstaja veliko število izrazov, ki se uporabljajo za izračun časa zamude – tp, ki upoštevajo tudi druge parametre prispevnega območja. Trajanje upadanja pretoka – Tr je v funkciji časa rasti pretoka Tp ter se enostavno zmnoži trajanje 2

rasti. Vrednost tega koeficienta je od 1,05 do 1,55 za prispevna obmo čja od 2 do 100 km . Število postopkov za določanje izgube padavin je veliko. Omenjena metoda SCS predlaga uporabo CN vrednosti: “Curve Number” - vrednost krivulje s pomočjo katere se na osnovi skupnih – bruto padavin določajo efektivne padavine. Treba je pripomniti, da je določanje CN vrednosti zelo delikatna zadeva, tako da se uporaba te metode ne priporoča, kadar prispevno območje in relevantne informacije o le-tem niso kvalitetne. Uporaba te metode se svetuje samo kadar so v delovni ekipi tudi strokovnjaki s podro čja hidrotehnike. CN je karakteristika prispevnega območja, ki se računa na osnovi informacij o:



stran 24

1. Vrsti tal – zemljišča prispevnega območja v primerjavi z geološko sestavo; 2. Vrsti in kvaliteti površine pr ispevnega območja; 3. Načinu obdelave, če je prispevna površina kmetijsko zemljiš če: 4. Stanju predhodne vlažnosti v tleh ob dežju. Za diferenciranje tal zaradi določanja CN vrednosti, se glede na geološko sestavo upoštevajo naslednje vrste zemljišč. 1. 2. 3.

Prepustna in globoka tla – puhlica, pesek; Plitkejša tla – peščena in glinena tla; Plitka tla – pretežno glinena tla;

4. Zelo plitka glinena tla. Na splošno velja, da je vrednost CN tem ve čja, čim bližje koncu dane liste se nahaja zemljiš če opazovanega prispevnega območja po opisu geološke sestave le-tega. Na osnovi informacij o vrsti površja sledijo vrednosti parametra CN, kot prvo pa podajamo grobo informacijo: 1. 2. 3. 4. 5.

Naravna – neobdelana tla, od 75 – 95, Obdelano zemljišče, od 60 – 90, Žitarice, od 60 – 85, Livade - jase, od 40 – 80, Gozdovi, od 25 – 70.

Prve vrednosti so za “srednje vlažna tla” ob pri čakovanju novih padavin, druge vrednosti pa za “zelo vlažna tla” pred padavinami in odtokom. Razvidno je, da so meje parametrov zelo široke tudi za samo eno vrsto površine, kar kaže na dejstvo, da je treba biti pri takšnih analizah zelo pazljiv. Nadalje se izračunava deficit vlage – d, po izrazu: =

d

1000 CN

10

25.4v(mm )

(5.22)

Efektivne padavine se lahko potem izra čunajo po izrazu: Pe =

(Pb 0,2d) 2 Pb + 0,8d

(5.23)

Pri povezavi izraza (5.13) in izračunanega časa trajanja hidrograma odtoka – Tb, in ob natančnem poznavanju prispevnega območja zaradi izračuna izgube na osnovi izrazov (5.22) in (5.23), lahko ocenimo maksimalno vrednost hidrograma odtoka iz znanega nepreu čenega prispevnega območja. Zanesljivost te ocene je vredna najve č kolikor tudi zanesljivost uporabljenih podatkov. Kot se lahko vidi so tukaj samo našteti parametri na katerih bazira izra čun merodajnega pretoka, vendar se za izra čun mora najti niz parametrov, velikosti in odvisnosti, ki veljajo za konkretne pogoje in kar je najpomembnejše, za izbrati opazovano podnebje! Za nadaljnjo je treba da je pogledati navedeno literaturo in nato ustrezen izraz, formulo in po razlago potrebi ugotoviti fond podatkov, ki je na razpolago, nezadosten. Lahko pa se eno stavno izbere druga metoda, vendar je treba uporabiti tisto, za katero je dovolj zanesljivih informacij.



5.2.3

stran 25

Hidravlika cevi in jarkov

5.2.3.1 Tok s prosto gladino Obravnavamo tok s prosto gladino. Tu je osnovna ena čba za pretok (5.24)

Q = v ⋅S

kjer je:

v - hitrost vode S - mokri prerez

Hitrost določimo po enačbi (5.25)

v =C⋅ R⋅i

kjer je:

1 R6

C

C=

v C R

hitrost [m/s] de Chezyjev koeficient [m1/2/s] hidravlični radij - R=A/O (S…površina prereza cevi ali jarka, O… omočeni obod cevi, za krožni prerez velja: R=d/4) hidravlični padec (izražen v absolutni vrednosti) koeficient hrapavosti

i nG

nG

(5.26)

Pretok po cevi ali jarku izra čunamo po enačbi 5

Q=

i nG

⋅

S3 2 3

(5.27)

O

in hitrost 2

v =

i nG

⋅

S3 2

(5.28)

O3

5.2.3.2 Izbor profila cevi ali jarka S hidravličnim izračunom, ki smo ga opisali zgoraj, določimo pretok Q. sedaj pa moramo izbrati dimenzije cevi ali jarka. Pri dolo čitvi upoštevamo predvideno količino vode v cevi Q, in ustrezen padec kanala ter material cevi vali jarka preko koeficienta hrapavosti n G . Nadalje moramo upoštevati omejitve pri hitrosti vode v cevi. Majhne hitrosti vode v cevi omogo čajo usedanje suspendiranih delcev na dnu kanala. Hitrosti vode so omejene tudi navzgor, prevelike hitrosti lahko povzročijo obrabo (abrazijo) cevi. Premer cevi izberemo iz tabel, potem pa preverimo: min.hitrost vode v cevi je 0,4 m/s max. hitrost vode v cevi je 3 m/s Kontrole hitrosti lahko izdelamo vs pomočjo izračunov, vendar ker nimamo opravka z eksplicitnimi enačbami za višino vode v profilu, uporabljamo pripomo čke v obliki tabel Kontrola se naredi s pomo čjo tabel. Če

odvodnjavamo vodo po cevi, moramo upoštevati dejstvo, da so na tržišču le komercialni profili cevi, se pravi, da vzamemo prvi večji profil, ki je na tržiš ču, se pravi če bi nam hidravlični izračun pokazal, da potrebujemo cev s premerom 57,6 cm, izberemo cev s profillom 60 cm.



stran 26

Kako določimo hitrost vode in njena globina v cevi? Glede na podatke količini vodeQ, padci dnas kanala i in hrapavosti kanala n G izberemo prvi ve čji profil, ki zagotavlja pretok, sin ima še rezervo. Ker je pretok v cevi najši, bo cev le delno polna. Za poln9o cev po prejšnjih ena čbah določimo Q polna cev in v polna cev. Potem pa je postopek slede č: a) izračunamo razmerje: Qsušni/ Qpolna cev b) potem na podlagi teg a iz tabel odčitamo razmerji v/ vpolna cev in h/ hpolna cev c) izračunamo dejansko hitrost vode: vsušni= (v/ v polna cev)* vpolna cev d) izračunamo višino vode v cevi: hi= (h/ hpolna cev)* d Izračun časa tečenja vode po cevi: tp= l/v l - dolžina kanala

kjer je:

(5.29)

Sedaj lahko preverimo, če je čas natoka enak času trajanja računskega naliva. V kolikor ni, ponovimo izračun z novim računskim nalivom. 5.2.3.3 Računalniški izračuni V uvodu k poenostavljeni racionalni metodi smo navedli kup poenostavitev, da smo lahko izvedli račun. Seveda so predpostavke za te poenostavitve v realnih razmerah le redko nastopajo. Vendar so kljub tem poenostavitvam izra čuni zamudni, zahtevajo, da imamo na voljo razli čne tabele in velikokrat moramo te izračune ponavljati, ker smo izbrali napačen računski naliv. Zato so že za poenostavljeno racionalno metodo na tržišču na voljo računalniški programi. Najprej podamo podatke o konfiguraciji mreže, dolžinah cevi in padcih k analov. Nato podamo nabor različnih računskih nalivov. Nato s programomizra čunavamo pretoke in vršimo hidravlično dimenzioniranje cevi, jarkov, koritnic, itd. Poudariti je treba, da se lahko celotna analiza odtoka ob padavinah z razvojem numeričnih metod, postopkov in sredstev za računanje, izvede bolj natan čno. Z zapletenejšo analizo padavin – dežja in z uporabo zahtevnejših modelov transformacije padavin v odtok, kakor tudi z analizo toka na prispevnem območju, lahko bolje ocenimo hidrogram odtoka in njegovo maksimalno vrednost. S takšnimi metodami, katerih parametri se dolo čajo na osnovi merjenja na eksperimentalnih prispevnih območjih po celem svetu, se aproksimira oblika hidrograma odtoka, ki ima velik vpliv na prenos trdih delcev in na onesnaževanje na splošno. Spomnimo se, da je to enako pomembno kot je ocenitev količine vode.

5.3

Konstruktivne zahteve Prostorsko sliko ce ste predstavljajo združene projekcije in sicer: situacija, vzdolžni profil in pre čni profili. Za optimalne konstrukcijske rešitve in hkrati tudi rešitve odvodnjavanja je potrebna medsebojna uskladitev vseh projekcij. To pomeni, da je potrebno konstruiranje situacijskih elementov ceste vršiti koordinirano glede na vzdolžni profil in obratno. Tako ima npr. izbor minimalnih vrednosti vzdolžnega nagiba in mesto preloma nivelete glede na situacijo za potrebe odvodnjavanja odločilen pomen. Minimalni nagib nivelete smin se določa v odvisnosti od pogojev odvodnjavanja. Pod pogojem, da prečni nagibi cestišča (qrez = qp = qhid) zagotavljajo zadostne pogoje odvodnjavanja si lahko privoščimo tudi horizontalno niveleto. Takšen primer je seveda možno realizirati le, ko je cesta v nasipu oz. če ni preprečeno odtekanje vode iz vozišča. Nasprotno pa mora biti v primeru ceste v ukopu, kjer se odvodnjavanje vrši preko koritnic, kadunjastih jarkov (muld) in obcestnih jarkov zagotovljen ustrezen vzdolžni nagib nivelete, ki zagotavlja minimalne hidravli čne pogoje za tok vode. ˝

˝



stran 27

Minimalni nagibi, potrebni za u činkovito površinsko odvodnjavanje znašajo: 0.2 % - cementnobetonske površine, 0.3 % - asfaltne površine,  0.5 % - zatravljene površine.  

Težave z zadrževanjem vode oz. z nezadostnim odtekanjem lahko nastopijo n a območju vijačenja ceste, kjer prihaja do sprememb pre čnega nagiba vozišča in je potrebno velikost vzdolžnega nagiba obravnavati kot rezultirajoči vzdolžni nagib vektorsko sestavljen iz nagiba nivelete in sekundarnega vzdolžnega nagiba (nagib rampe vijačenja – ir). Podobne težave lahko nastopijo v primeru priključevanja sekundarnih cest, kjer lahko zaradi slabo sprojektiranega odvodnjavanja prihaja do za drž evanja vod e obm na očpriklju ju čevanja sekundarne ceste. Pri umeščanju ceste je prav tako pomembna višina nivelete, saj je najbolje, da le to dolo čamo tako, da omogočimo naravno odvodnjavnaje ceste. Pri prečkanju vodotokov je potrebno upoštevati hidravli čne lastnosti dotičnega vodotoka in napovedi hidrologov glede visokih voda, tako da v nobenem primeru ne pride do konflikta med cesto in naraslim vodotokom.

5.4

Okoljevarstvene zahteve glede zaščitenih območij

5.4.1 Zaščitena območja Krovna zakona na tem področju sta Zakon o varstvu okolja in Zakon o vodah. (Ur.l.RS 67/2002). Cilj Zakona o vodah je doseči takšno upravljanje z vodami, da bo doseženo dobro stanje voda in z vodami povezanih ekosistemov, spodbujena trajnostna raba voda ter dolgoro čno varstvo razpoložljivih vodnih virov ter njihove kakovosti, hkrati pa tudi zagotoviti varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin. Cesta in po njej odvijajoči se promet predstavljata tveganje za podzemno vodo zaradi tega je potrebno izvajati monitoring onesnaženosti podzemnih voda, ki mor biti pripravljen in izveden v skladu z Pravilnikom o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Ur.l.RS 5/2000). V Sloveniji skoraj vso pitno vodo pridobivamo iz podzemne vode. Tako so v Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. L. RS 46/97 in njegove dopolnitve Ur. L. RS 54/98 in 7/2000) vključene tudi nekatere zahteve za njeno zaš čito.

5.4.2 Principi pri načrtovanju 5.4.2.1 Najožje vodovarstveno območje (območje z najstrožjim režimom varovanja) Odvajanje odpadnih voda skozi najožje vodovarstveno območje nekega kompleksa vodnega zajetja in s tem gradnja izdelava kanalizacijskih cevovodov za odpadno vodo ni v skladu s potrebami zaščite voda.vV primeru, da morajo biti zaradi javnih interesov kanalizacijski cevovodi za odpadne vode in napeljava v obmo čju zaščitne cone 1 zgrajene, je odvzemanje vode preprečeno, preskrba z vodo pa zagotovljena nekje drugje. 5.4 2.2 Ožje vodovarstveno obmo čje (območje z strogim režimom varovanja) V ožjem vodovarstvenem obmo čju načeloma ni dovoljena gradnja kanalizacije . V primeru da morajo biti kanali za odpadne vode in napeljava zaradi nujnih lokalnih ali tehničnih danosti postavljeni v ožje vodovarstveno obmo čje, so vselej predvideni varovalni ukrepi, ki izklju čujejo obremenjevanje voda.



stran 28

5.4.2.4 Širše vodovarstveno območje (območje z blažjim režimom varovanja) V širšem vodovarstvenem območju je polaganje in obratovanje kanalov za odpadne vode načeloma dovoljeno pod upoštevanjem nujnih ukrepov za zaščito vod. To velja tudi za gradnjo in obratovanje objektov, ki sestavljajo mrežo kanalizacijski sistem kot so jaški, črpališče

5.5

Oblikovanje okolice Izgradnja ceste predstavlja grob poseg v naravo, zato si mora projektant prizadevati, da pri projektiranju uporabi takšne elemente osi in nivelete, da je ta poseg čim manjši oz. si mora prizadevati, da ta poseg čimbolj ublaži. Prav tako je potrebno vse naprave za odvodnjavanje ceste vklju čiti v krajino s primerno izbiro oblike in uporabljenega materiala. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi najmanjšim gradbenim objektom, kot so npr. prepusti. Izvedeni morajo biti tako, da v krajini ne izstopajo. Tako je npr. segmentni jarek z vidika krajinskega oblikovanja med vsemi oblikami jarkov najprimernejši, saj s svojo obliko ne izstopa med drugimi ureditvami. Ozelenitev cestnega telesa je prav tako ukrep, ki ne prispeva samo h kvalitetnejši izvedbi sistema odvodnjavanja, ampak prispeva tudi k boljšemu vklapljanju ceste v okolico.Poleg osnovne zatravitve bržin obsega zasaditev tudi uporabo drevnine in drugega rastlinskega gradiva, odvisno od prostorskega konteksta in značaja cestnega telesa. Prav zaradi zavedanja pomembnosti oblikovanja okolice, je potrebno v okviru projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja narediti tudi načrt zasaditve oz. kompleksne na črte krajinske arhitekture kot to določajo predpisi in projektna n aloga.

5.6

Višina cestišča Izbira niveletnega poteka ceste naj bo pogojena s čimbolj naravnimi pogoji odvodnjavanja. V primeru cest v nizkih nasipih je s ciljem prepre čitve zadrževanja vode v notranjosti cestne konstrukcije priporočljiva izvedba tampona s spodnjim robom višjim od raš čenih tal okoliškega terena. To velja tako za primer zaprtega tipa odvodnje, ko je potrebno zagotoviti odvodnjavanje tampona v cestne jarke, kot tudi v primeru odprtega tipa odvodnje ko se tampon tako kot voziš čni del konstrukcije odvodnjava disperzno v okolico. V primeru, da z umestitvijo ceste prekinemo naravno odvodnjavanje okolice, je potrebno odvodnjavanje le te priključiti na sistem odvodnjavanja ceste. Pri prečkanju vodotokov je potrebno upoštevati hidravli čne lastnosti vodotoka in napovedi hidrologov glede visokih voda, tako da v nobenem primeru ne pride do konflikta med cesto in naraslim vodotokom. Izbira višinskega poterka ceste mora zagotavljati protipoplavno varn ost, ki je za določene kategorije cest definirana v poglavju 5.1.2.

5.7

Odvodnjavanje vozišča Z izbiro prečnih in vzdolžnih nagibov ceste, ki se v končni fazi prezentirajo v obliki rezultirajočega nagiba moramo zagotoviti čim hitrejši odtok padavinske vode k robu voziš ča. Za kvalitetno odvodnjavanje vozišča se naj upoštevajo naslednji minimalni pre čni nagibi: 2.5 % - asfaltno voziš če, 2.0 % - betonsko voziš če,  4.0% - gramozno voziš če.  



stran 29

Velikost maksimalnega prečnega nagiba (qmax) je odvisna od pogojev zdrsa mirujočega vozila na vozišču, vrste ceste (urbana, izvenurbana) in od rezultirajočega nagiba, pri čemer velja: 7.0 % - ceste izven naselja in neobzidane ceste v naselju, 5.0 % - urbane ceste in ulice,  5.0% - krajevne ceste (pri hitrostih ≥ 50km/h do 7%).  

Eden od osnovnih principov pri projektiranju in hkrati uspešni odvodnji ceste je medsebojna uskladitev elementov situacije, vzdolžnega in prečnih profilov. S takšnim pristopom k analiziranju posameznih projekcij in ob vedenju, da je tok vode neposredno povezan z gradientom najve čjega padca je jasno, da je za kvalitetno odtekanje vode potrebno poznati rezultirajo či nagib. Tega dobimo z relacijo: qrez = s 2 + q2 [%]

(5.35)

kjer je: s q

-

vzdolžni nagib v % prečni nagib v %

Pri projektiranju se moramo izogibati mestom, kjer bi vrednost rezultirajo čega nagiba bila manjša od minimalnih hidravličnih pogojev za odtekanje vode. 0.2 % - betonske površine, 0.3 % - asfaltne površine,  0.5 % - zatravljene površine.  

Definicija rezultirajočega nagiba bolj ali manj definira kriti čna mesta, saj so le ta pogojena z velikostjo ali prečnega ali vzdolžnega nagiba. Tako je proces vija čenja ceste, torej prehoda prečnega nagiba preko ničelne točke območje, kjer zaradi majhnih vrednosti prečnih nagibov lahko hitro pride do zastajanja vode na voziš ču. Če se na območju vijačenja ni mogoče izogniti majhnim vzdolžnim nagibom je potr ebno za preprečitev akvaplaninga izvesti določene korekcije vozišča (drenažni asfalt, žlebičenje). Pravilo glede izbire mesta vijačenja pravi: OBMOČJE VIJAČENJA CESTE NAJ NE SOVPADA Z OBMOČJEM VERTIKALNE ZAOKROŽITVE NIVELETE. Ko smo že pri obravnavi rezultirajo čega nagiba naj navedemo, da kot maksimalno vrednost rezultirajočega nagiba smatramo q rez = 10 % oz. minimalna vrednost pa mora biti ve čja od minimalnega predhodno navedenega hidravličnega padca za obravnavano površino. Na podlagi izračunov in analiz so bile določene maksimalne vrednosti prečnega nagiba vozišča, glede na vzdolžni nagib upoštevajoč maksimalni rezultirajoči nagib (tabela 5.1).

nagib nivelete (s)

7.14

8.00

8.66

9.00

9.68

max. prečni nagib (qmax)

7.00

6.00

5.00

4.36

2.50

Tabela 5.1: Odvisnost maksimalnega prečnega nagiba od vzdolžnega nagiba pri qrez = 10% Vodo, ki prispe do robov vozišča odvedemo v odvisnosti od izbranega sistema odvodnjavanja. Tako lahko vodo disperzno spustimo v okolico, ali pa jo s pomočjo požiralnikov, muld, koritnic, obcestnih jarkov in ostalih naprav za odvodnjavanje odvedemo do izbranega recipienta.



5.8

stran 30

Odvodnjavanje drugih delov vozišča in utrjenih stranskih površin Pri odvodnjavanju drugih delov voziš ča, torej stranskih pasov, odstavnih pasov, postajališč, kolesarskih stez, hodnikov za pešce se je prav tako kot v primeru odvodnjavanja vozišča potrebno držati določenih pravil. V prostorskem odnosu na voziš če glavne ceste se omenjene površine s ciljem namestitve skupnega vzdolžnega odvodnjavanja (kadunjasti jarek, koritnica) ali višinsko ločijo ali pa se izvede nagib le teh stran od voziš ča. V nobenem primeru ne sme priti do odtekanja vode iz omenjenih površin na voziš če in s tem ogrožanja udeležencev v prometu. Omenjene prometne površine morajo tako kot vozišče izpolnjevati konstruktivne zahteve glede prečnih nagibov, saj mora tudi v njihovem primeru voda hitro odtekati v izbrani sistem odvodnjavanja. V sklop utrjenih stranskih površin uvrščamo bankine, za katere velja, da morajo biti v vsakem primeru izvedene tako, da je njihov pre čni nagib obrnjen stran od voziš ča (slika 5.6). S ciljem hitrega odtekanja se naj zaradi materiala iz katerega je bankina narejena uporablja pre čni nagib od 4 do 7%. 4-7%

4-7%

Slika 5.6: Pre čni nagib bankin

5.9

Odvodnjavanje neutrjenih stranskih površin V primerih, ko izvedba bankin ni potrebna in se pojavljajo direktno ob voziš ču neutrjeni stranski pasovi mora biti prečni nagib le teh s ciljem hitrega odtoka vode 12% in sicer tako kot v primeru bankin, stran od voziš ča. V izjemnih primerih je dovoljeno znižanje nagiba na 6%, vendar se temu poskušamo izogniti, saj zaradi zatravitve stranskih površin prihaja do dviganja teh površin in s tem do tvorbe naravnih robnikov. Ti prepre čujejo odtok vode oz. omogo čajo vodi, da posebej v primeru majnih vzdolžnih nagibov le ta pronica v cestno konstrukcijo. Da preprečimo nastanek omenjenega, že pri projektiranju predvidimo nižjo lego stranskega pasu od roba vozišča in sicer se priporo ča vrednost 3cm (slika 5.7). 12 %

m c 3

Slika 5.7: Znižanje neutrjenih stranskih površin V primeru nastanka naravnega robnika je potrebno zaradi zaš čite cestne konstrukcije neutrjen stranski pas znižati oz. odkopati do prvotne lege. Kadar imamo opraviti s cesto z velikimi vzdolžnimi padci (s > 3%) lahko voda pridobiva na hitrosti in v končni fazi doseže veliko hitrost. Zaradi preprečitve erodiranja neutrjenih stranskih površin na takšnih mestih vgradimo robnike oz. izvedemo koritnico z ustrezno lociranimi požiralniki. Kljub te mu, da vodnotehnično ni vedno potrebno pa zaradi ohranjanja enotne slike ceste in izkoriščanja smernega vodila, ki ga daje robnik izvedemo koritnico do naslednjega vija čnega prehoda.



5.10

stran 31

Odvodnjavanje pobočij cestnega telesa Pri odvodnjavanju oz. oblikovanju pobočij cestnega telesa lahko z ustrezno izbiro naklona pobočja vplivamo na koeficient odtoka (povečana stopnja izhlapevanja in ponikanja) in s tem zmanjšamo količino vode, ki priteka k cestni konstrukciji. Padavinsko vodo, ki priteka iz pobočij vkopov je potrebno odvesti s sistemom vzdolžne odvodnje do izbranega recipienta. Poudariti je potrebno, da pri projektiranju sistema odvodnjavanja težimo k lo čevanju meteorne vode iz okolice cestne konstrukcije in vode, ki se steka iz voziš ča. Razlog za to je v dimenzioniranju naprav za odvodnjavanje, katere bi zaradi združevanja bile nepotrebno predimenzionirane. V globokih vkopih je smiselno na pobo čjih na vmesnih bermah predvideti vzdolžno odvodnjavanje s kanaletami, s čimer razbremenimo sistem odvodnjavanja na dnu vkopa. Pri pobočjih moramo posvetiti pozornost morebitni podzemni vodi oz. podzemnim vodnim tokovom, katerim pot do cestne konstrukcije preprečimo z drenažnimi ukrepi opisanimi v poglavju 6.3.

5.11

Odvodnjavanje tampona in posteljice ter zaščita proti zmrzali Z ustrezno izvedbo tampona in posteljice moramo dose či, da se znotraj cestne konstrukcije ne zadržuje voda. Za kvalitetno odtekanje vode iz obeh naj bo tako vrednost pre čnega nagiba minimalno 4%. V odvisnosti od vrste in kvalitete ter seveda nosilnosti tal je potrebn o ločiti med izvedbo nosilnega sloja:  

s tamponom, s kombinacijo tampona in posteljice.

V primeru izvedbe nosilnega sloja ceste s tamponom moramo v vsakem primeru zagotoviti pre čni nagib 4%, pri večjih prečnih nagibih vozišča pa prečni nagib tampona sledi voziš ču. Tampon ceste z enostranskim nagibom zaradi predolge poti toka vode en meter od višjega roba proti sredini vozišča prelomimo in obrnemo v dru go stran (slika 5.8). 1m 4-7%

q

min 4%

4-7%

min 4%

Slika 5.8: Prelom nagiba tampona ceste z enostranskim nagibom V primeru izvedbe nosilnega sloja ceste s kombinacijo tampona in posteljice pa naj pre čni nagib tampona sledi prečnemu nagibu vozišča, prečni nagib posteljice pa naj bo q > 4% (slika 5.9). Razlog za to je v razliki med kvaliteto materiala potrebnega za izvedbo tampona in posteljice. Ta je tolikšna, da moramo pri projektiranju ceste poskusiti sprojektirati nosilni sloj ceste tako, da se hkrati s ciljem kvalitetne odvodnje obnašamo čimbolj racionalno.



stran 32

1m 4-7%

q

4-7%

q

q

min 4%

min 4%

tampon posteljica

Slika 5.9: Odvodnjavanje spodnjega ustroja ceste ob kombinaciji tampona in posteljice V primeru nasipa iz gramoza, posteljica praviloma ni potrebna. Prečni nagib tampona sledi prečnemu nagibu vozišča, zato pa mora imeti ustrezni nagib planum temeljnih tal, da lahko pronicujoča voda iz nasipa odteka.

6.0

VRSTA NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE

6.1

Splošna pravila za uporabo sistemov Pri izbiri sistema odvodnjavanja in s tem hkrati pri izbiri naprav za odvodnjavanje moramo upoštevati karakteristike le teh. Potrebno je v čim večji meri izkoristiti prednosti posameznih in nadalje z ustrezno kombinacijo padavinsko vodo odvesti do izbranega recipienta.

6.2

Naprave za površinsko odvodnjavanje

6.2.1

Jarki Jarki so ena od najpreprostejših in najbol j efektivnih naprav sistemov odvodnjavanja. Tehnične in funkcionalne lastnosti jarkov so definirane z naslednjimi tremi kriteriji: hidravlični kriterij – zagotavlja, da vsaki projektirani in nadalje izvedeni jarek v sklopu sistema odvodnjavanja ceste izpolnjuje vse zahteve glede merodajne koli čine vode in toka le te po jarku  varnost udeležencev v prometu – vpliva na obliko jarka ob morebitni nesreči in zdrsu vozila s ceste  zaščita okolja – ta kriterij zahteva oz. pogojuje uporabo jarka kot sestavnega dela cestnega telesa katerega cilj je preprečevanje onesnaževanja okolice z vodo, ki priteče iz cestišča 

Osnovna funkcija jarka v celotnem sistemu odvodnjavanja je sprejemanje vode, ki prite če iz cestišča preko bankine (slika 6.1, Q 1), nadalje vode iz brežin vkopa (Q2) in v končni fazi vode, ki priteče iz spodnjega ustroja oz. najnižjega nivoja posteljice ceste (Q 3) . V primeru navezave stranskih jarkov na obcestni jarek moramo v primeru velikih nagibov stranskih jarkov z vgraditvijo jaškov pred mestom spojitve jarkov preprečiti poplavljanje ceste zaradi vode iz teh jarkov.



stran 33

Q1 Q3

Q2

Slika 6.1: Prikaz poti dotekanja vode v jarek Glede na pozicijo ceste v prostoru, lahko pride do naslednjih sprememb uporabe jarka v sistemu odvodnjavanja: v primeru ceste v nasipu, znaša vrednost Q2 = 0, pod pogojem, da ne obstaja velika nevarnost onesnaževanja okolice in posledi čno v takšni situaciji uporaba jarka ni potrebna, saj v primeru ko je teren nagnjen od c estnega telesa vodo spustimo prosto po terenu (slika 6.2). 

Q1 Q3

Slika 6.2: Odtekanje vode iz ceste – cesta v nasipu, teren nagnjen vstran od ceste 

v primeru, ko je prečni nagib ceste orientiran v nasprotno smer jarka, je vrednost Q3

praktično enaka ni č, vrednost Q 1 pa se zreducira na koli čino vode, ki prite če v jarek preko bankine in brežine jarka (slika 6.3).

Q2

Q1 Q3 ≈ 0

Slika 6.3: Odtekanje vode iz ceste – pre čni nagib ceste orientiran v nasprotno smer kot je jarek Evolucija zemeljskih jarkov je privedla do pojava oz. osnovanja n aslednjih oblik jarkov: segmentni jarek trapezni jarek  trikotni jarek   

jarek z betonskimi kanaletami Segmentna in trapezna oblika jarka sta dve osnovni obliki, pri čemer je potrebno poudariti, da je v zadnjih letih trapezna oblika vse manj uporabljana. Razlog za to leži v pove čevanju hitrosti vozil, čemur posledično sledi vedno ve č zdrsov vozil iz cestiš ča. Ker je v primeru segmentnih jarkov v primerjavi s trapeznimi prihajalo do manjših poškodb vozil in ker se oblika segmentnih jarkov bolje vklaplja v cestno telo je vse manjša uporaba trapez ne oblike jarkov logičen zaključek. Do izjem pa prihaja, ko se soo čamo s prostorsko stisko, saj v teh primerih trapezni jarek zavzema manj prostora in je s tega vidika primernejši.



stran 34

6.2.1.1 Segmentni jarek V primeru poteka ceste v nasipu zajemamo padavinsko vodo praviloma v obcestne jarke segmentne oblike. Uporaba teh je pogojena z zadostno količino razpoložljivega prostora, saj zaradi svoje polkrožne oblike dna, praviloma zavzemajo ve č prostora kot jarki ostalih oblik. S stališča prometne varnosti je segmentni jarek najustreznejši od vseh tipov jarkov. Vozilo se v primeru zdrsa z vozišča manj poškoduje, saj zaradi oblike jarka obstane na brežini oz. v jarku, v katerega zdrsi v blagem loku. Tudi za kmetijsko mehanizacijo (obdelovanje površin, spravilo lesa ... ) je to najustreznejši tip jarka, saj ne ovira dostopnosti do obdelovalnih površin v tolikšni meri kot ostali tipi jarkov. Prav tako je najustreznejši s stališ ča umestitve ceste v okolico, saj zatravljeni segmentni jarek ne predstavlja tujka v naravnem okolju . Pravila, ki se jih moramo pri oblikovanja segmentnih jarkov držati: nagib brežine jarka ne sme presegati vrednosti 1:2, dno jarka mora biti vsaj 20 cm globoko v raščenem terenu oz. 20 cm pod nivojem planuma spodnjega ustroja, minimalna širina jarka, merjeno v ravnini bankine mora znašati minimalno  2,0 m,  načeloma so jarki segmentne oblike zatravljeni, v bližini vtoka in iztoka iz cestnega prepusta pa navadno obdelani s kamnom.  

Zatravljenost oz. na splošno obdelava dna jarka je pogojena z vzdolžnim padcem jarka, saj moramo v primeru neugodnega vzdolžnega padca zagotoviti odtok vode k recipientu oz. preprečiti erozijo dna in brežin jarka. V kolikor je to mogoče, naj vzdolžni padec jarka sledi naravnemu padcu terena. Navezujoč se na drugo to čko, je potrebno poudariti, da lahko segmentne jarke izvedemo tudi tako, da je segment izveden nad planumom s čimer jarek služi samo za odvodnjo površinske vode. V tem primeru je potrebno poskrbeti tudi za odvodnjo vode iz planuma ceste, za kar pa izvedemo drenažo direktno pod segmentnim jarkom.

Obdelava dna jarkov glede na vzdolžni padec 1. V primeru vzdolžnih padcev manjših od J < 1% se uporabi na dnu jarka betonska kanaleta, ki poveča oz. izboljša možnost toka vode (slika 6.4). Takšen jarek pride do izraza v primeru stalnih a vendar pretočnih voda majhnih količin. Kanaleta vgrajena v osi jarka je pre fabriciran element položen na sloju peska debeline 10cm.. min 2m

> 20 cm

Slika 6.4: Segmentni jarek za vzdolžne padce J < 1% 2. V primeru vzdolžnih padcev jarka J = 1 – 3 %, so primerni zatravljeni segmentni jarki, ki pa morajo biti tako kot jarki z betonsko kanaleto redno vzdrževani.



stran 35

min 2m

> 20 cm

Slika 6.5: Segmentni jarek za vzdolžne padce J = 1 – 3 % O

3. bdelavi dna jarka v primeru vzdolžnih padcev J = 3 – 10 %, moramo posvetiti posebno pozornost, saj mora biti dno obdelano tako, da zmanjša hitrost toka oz. da s svojo obdelavo odvzema energijo vodi, ki teče po njem. S ciljem prepre čevanja izpiranja in uničevanja strukture dna jarka se izvede obdelava dna na dolo čeni širini po posebnih pravilih. Za padce oz. nagibe od 3 do 5% je zadovoljiva rešitev obdelave dna s tolčencem na peščeni podlagi. V kolikor pa znašajo vrednosti padcev od 5 do 10 % pa je potrebna obdelava z lomljencem, postavljenim v sloj betona. B = min 2m B/2 - B/3 > 20 cm

Slika 6.6: Segmentni jarek za vzdolžne padce J = 3 – 10 % 4. Za vzdolžne padce jarkov J > 10%, se pojavi potre ba po posebni obdelavi z ob logami iz lomljenca večjih dimenzij, ki mora biti sidran po posebnih postopkih. Jarki s takšnim padcem se najpogosteje pojavljajo kot stranski jarki, namesto l omljenca in prikazane obdelave dna, pa lahko uporabimo tudi kaskade, kjer s stopničasto obliko jarka premagamo višinske razlike in tako upočasnimo tok vode. B = min 2m

> 20 cm

Slika 6.7: S

egmentnivz jarek za

dolžne padce % J >10

6.2.1.2T rapezni jarek Uporaba jarka jeteren) primerna takrat, nižjih ko nikategorij. možna izvedba segmentnega jarka (prostorsketrapeznega omejitve, zahteven in pri cestah Pravila, ki se jih moramo pri oblikovanju trapeznih jarkov držati: nagib brežine jarka ne sme presegati vrednosti 1:1.5, dno jarka mora biti vsaj 20 cm globoko v raščenem terenu oz. 20 cm pod nivojem planuma spodnjega ustroja,  minimalna širina dna jarka znaša 50 cm, le v primeru izjemne prostorske stiske znaša minimalna širina 40cm  



stran 36

načeloma so jarki trapezne oblike zatravljeni, v bližini cestnega prepusta pa navadno obdelani s kamnom. Stranica jarka, s katero se le ta nadaljuje na okoliški teren se praviloma zaokroži z radijem ustrezne velikosti. 

Tako kot v primeru segmentnih jarkov je obdelanost dna jarka pogojena z vzdolžnim padcem jarka, saj moramo v prim eru neugodnega vzdolžnega padca zagotoviti tok vode k recipientu oz. preprečiti erozijo dna in stranic jarka. V kolikor je to mogo če, naj vzdolžni padec jarka sledi naravnemu padcu terena.

Obdelava dna jarkov glede na vzdolžni padec Vrste obdelave jarka bomo prikazali na primeru, kjer se v jarek stekata podzemna voda iz posteljice in po vrdna šinska voda iz voziš ča. 1.V pri meru vz d olžnih padcev manjših od J<0.3%uporabinadnujarkabetonskakanaleta,ki poveča oz. izboljša možnost toka vode (slika 6.8). Tako kot v primeru segmentnih jarkov je kanaleta vgrajena v osi jarka prefabriciran element položen na sloju peska debeline 10cm.

> 20 cm

Slika 6.8: Trapezni jarek za vzdolžne padce J < 0.3 % 2. V primeru vzdolžnih padcev jarka J = 0.3 - 3 %, so primerni zatravljeni trapezni jarki, ki pa morajo biti tako kot jarki z betonsko kanaleto redno vzdrževani.

> 20 cm

Slika 6.9: Trapezni jarek za vzdolžne padce J = 0.3 – 3 % 3. Trapeznim jarkom vzdolžnih padcev J > 3 % moramo tako kot segmentnim jarkom posvetiti posebno pozornost, saj mora biti dno obdelano tako, da reducira hitrost toka oz. da s svojo obdelavo odvzema energijo vodi, ki teče po njem. S ciljem prepre čevanja izpiranja in uničevanja strukture dna jarka se izvede obdelava dna na določeni širini po posebnih pravilih. Tako je za padce od 3 do 5% zadovoljiva rešitev obdelave dna s tolčencem na peščeni podlagi. V kolikor pa znašajo vrednosti padcev od 5 do 10 % pa je potrebna obdelava z lomljencem, postavljenim v sloj betona.



stran 37

> 20 cm

Slika6.10: Obdela vadnatrapeznegajarkazavzd olžnepadce> J3% 6.2.1.3 Trikotni jarek Trikotni jarki se uporabljajo v redkih primerih in sicer takrat, ko smo v prostorski stiski ali pa kadar ne pričakujemove likih količin vode. Dno teh jarkovsepravilomahi tro zapolni z nesnago, ki nadalje preprečuje ali upočasnuje odtekanje vode, posled ično pa prihaja do pronicanja vode v sloje voziščne konstrukcije. > 120 cm

> 40 cm

Pravila, ki se jih moramo pri oblikovanju trikotnih jarkov držati: nagib brežine jarka ne sme presegati vrednosti 1:3, dno jarka mora biti vsaj 40 cm globoko v raščenem terenu oz. 20 cm pod nivojem planuma spodnjega ustroja,  minimalna širina dna jarka, merjena v ravnini planuma spodnjega ustroja, znaša vsaj 120 cm,  načeloma so jarki trikotne oblike zatravljeni, v bližini cestnega prepusta pa navadno obdelani s kamnom in izvedeni kot trapezni jarek  

6.2.1.4 Jarek z betonsko kanaleto Betonsko kanaleto smo srečali pri obdelavi dna jarka tako v primeru segmentnih kot tudi v primeru trapeznih jarkov. Uporabljena je bila v primerih, ko je bilo zaradi majhnega vzdolžnega padca potrebno omogočiti tok vode. V nasprotnem primeru, torej v primeru velikih vzdolžnih padcev pa je jarek z betonsko kanaleto prav tako primeren, saj v takšnem primeru ni potrebna posebna obdelava dna jarka z namenom zaščite pred erozijo. 6.2.1.5 Dim enzioniranje jarkov Dimenzioniranje jarkov za odvodnjavanje mora biti rezu ltat korektno izvedenih računov, ki se nanašajo na merodajne padavine, odgovarjajočo prispevno površino in pogoje odtekanja vzdolž jarka.



stran 38

Tok vode po jarku je v principu mogo če kot : enakomerno gibanje vode s stalnim pretokom in konstantno hitrostjo, kot posledica konstantne površine prečnega prereza in konstantnega vzdolžnega padca jarka  neenakomerno gibanje vode, ki je v primerjavi z enakomernim precej bolj realno 

Hidravlični izračun jarkov za potrebe odvodnjavanja temelji na predpostavki enakomernega vodnega toka, iz česar tudi izhajajo osnovne zakonitosti, ki jih uporabljamo pri dimenzioniranju. Pri dimenzioniranju jarkov se uporabljajo računski elementi prikazani na sliki 6.11. B

A

H

O

h

α

l

Slika 6.11: Elementi potrebni za hidravli čni izračun jarka Elementi za hidravlični izračun jarkov so naslednji:   

B – širina jarka (m) H – globina jarka ( m) A – površina pre čnega preseka jarka (m2) č

    

O omo –en ost (mč)ni radij (m) R =– A/O hidravli J = h/l – vzdolžni padec jarka v – hitrost toka vode (m/s) Q = F · v – pretok vode (m3/s)

PRESEK

A

O

R B ⋅H 2H + B m ⋅H

Pravokotnik

B ⋅H

2H + B

Trikotnik

m ⋅ H2

2H ⋅ 1+ m 2

H ⋅ (B + m ⋅ H)

B + 2H ⋅ 1+ m 2

2 3 ⋅B ⋅H

B ⋅ (1+ 23 − 25 )

Trapez

Segment

α

2

α

Tabela 3.2: Osnovni parametri za hidravlični izračun jarkov pri čemer so: m – naklon brežine (1:m) 2H α= B


2 ⋅ 1+ m 2

4

H ⋅ (B + m ⋅ H) B + 2H ⋅ 1+ m 2 2H 3 ⋅ (1+ 2α 2 − 2α 4 ) 3 5


stran 39

Za izračun hitrosti vode v jarku uporabimo ti. Stricklerovo formulo: v = k St ⋅ 3 R 2 ⋅ J

(6.1)

kjer so: kSt - koeficient hrapavosti R - hidravlični radij J - vzdolžni padec jarka ki daje možnost izra čuna pretoka po relaciji: Q = A ⋅v kjer so:

(6.2) Q - pretok A - površina prečnega preseka v - hitrost toka vode

Podobna, pogosto uporabljana formula za dimenzioniranje jarkov je ti. Chezy - Manningova formula, ki je definirana kot: 1 Q = ⋅ A ⋅ 3 R2 ⋅ J n

(6.3)

kjer so: Q n R J A

-

pretok koeficient hrapavosti po Manningu hidravlični radij vzdolžni padec jarka površina prečnega preseka

Iz zgoraj napisanega je razvidno, da so najpogosteje v uporabi Strickler-jeve in Chezy-Manningove enačbe, katerih osnova pa je praktično enaka. Enačbe se razlikujejo samo po apliciranem koeficientu hrapavosti. Med koeficientom hrapavosti po Manning-u in tistim po Strickler-ju pa obstaja enostavna povezava in sicer povezava recipročnosti, tako da velja: 1

n

= k St

(6.4)

kjer so: n - koeficient hrapavosti po Manning-u kSt - koeficient hrap avosti po Strickler-ju



stran 40

Vrsta površine o ij c a t e g e v

z e r b

la t a n v ra a N

o ij c a t a g e v z

a tn e ta l m U

kSt

Skalna stena: - gladka in homogena - neravna in nehomogena Tla: - zbita peščena tla - glinasta Srednje zatravljene površine: - odporne na erozijo

25 – 28 22 – 25 40 – 50 30 15 – 20

- neodporne na erozijo Močno zatravljene površine: - odporne na erozijo - neodporne na erozijo

20 –30 10 – 15 20 – 25

- betonske površine – gladke - betonske površine – stari beton - asfaltne površine

90 60 80

Tabela 3.3: Koeficienti hrapavosti po Strickler-ju 6.2.2

Kadunjasti jarek (mulda) Kadunjasti jarek je zelo pogosto uporabljan v primerih odvodnjavanja stacionarnih površin, kot so npr. parkirišča, primeren pa je tudi za odvodnjo cest v vkopu. V slednjih primerih ga uporabljamo, kadar zaradi prostorskih omejitev, konfiguracije terena, strmosti pobo čja in drugih dejavnikov uporaba boljših rešitev ni možna. Posebnost kadunjastega jarka je v tem, da je uporaben tudi v conah z majhnim vzdolžnim nagibom, kjer se voda z ustreznim pre čnim nagibom cestišča steče v njega in do požiralnikov priteče po principu “vodnega ogledala”. V takšnih primerih mora biti zagotovljena kvalitetna izvedba, saj se lahko v nasprotnem primeru pojavlja tok vode v smeri nasproti željene in tako pride do porušitve celotnega sistema odvodnjavanja. Z namenom prepre čitve nastanka takšnih težav je prav tako potrebna pravilna razporeditev in seveda redno vzdrževanje oz. čiščenje kadunjastih jarkov. Kadunjasti jarki so lahko asfaltni, betonski ali celo tlakovani. Pri maloprometnih cestah so ustreznejši in hkrati lažje izvedljivi asfaltni kadunjasti jarki. Prav tako kot koritnica ima kadunjasti jarek omejene hidravlične sposobnosti, ki pa jih lahko kontroliramo s preverbo pretoka na osnovi naslednje relacije: Q = k St ⋅ 3 h8 ⋅ J ⋅

b 2 ⋅h

(m3/sec)

(6.5)

kjer so: kSt - koeficient hrapavosti po Strickler-ju h - največja globina vode v kadunjastem jarku b - širina kadunjastega jarka J - vzdolžni nagib kadunjastega jarka Širina in globina kadunjastega jarka se dolo čita na osnovi zgoraj prikazanega hidravličnega izračuna, običajne širine pa so od 0.5 do 0.8 m in globine od 0.05 do 0.08 m. Za odvod pronicajoče zaledne in lastne vode se pod asfaltnim kadunjastim jarkom izvede še plitva drenaža.



6.2.3

stran 41

Koritnice Koritnice so eden od pomembnejših konstruktivnih elementov za kontrolirano vzdolžno odvodnjo. Prisotne so pri sistemih odvodnjavanja avtocest, cest v ukopih, pogosto pa se pojavljajo v oviru sistemov odvodnjavanja cest v naseljih. Zaradi omejitev z vidika konstruktivnih karakteristik in s tem posledi čno hidravličnih sposobnosti, vodo iz koritnic odvajamo do požiralnikov, ki morajo biti razporejeni na ustreznem rastru, s ciljem zajemanja vse dotekle vode. Ti so med seboj povezani z ustrezno cevno kanalizacijo, po kateri odvedemo vodo do izbranega recipienta. Vodo iz koritnic lahko prav tako odvajamo v obcestne jarke preko pobo čnih kanalet, ki bodo v nadaljevanju še omenjene. Pozicija koritnice je prvenstveno ob robniku, tako da direktno zajema vodo iz cestiš ča ter brežin ukopov, izso hodnikov pešce, izkolesarskih stez inbetonskih v dolo čenih primerih tudi iz zelenihna površin. Koritnice lahko za izdelane prefabriciranih elementov, betonirane mestu ali asfaltne s pripadajočim betonskim montažnim ali asfaltnim (redkeje) robnikom. Eden od pogojev, ki vpliva na izbiro tipa koritnice je zagotavljanje efektivnosti koritnice, ki pa je zagotovljena, če je vzdolžni nagib enak oz. ve čji od minimalnih hidravličnih zahtev nagiba. Pravila, ki se jih moramo pri oblikovanju koritnic držati: koritnica naj bo širine š = 0,50 – 0,75 m koritnica naj ima pre čni nagib qk = 7 - 15%, ne glede na pre čni nagib vozišča  ob koritnici z robnikom se predvidi lovilna berma, z namenom zaš čite koritnice pred vdorom nečistoč iz brežin in s tem zaš čite efektivnega odvodnjavanja.  

Zaradi svojih geometrijskih karakteristik imajo koritnice omejene hidravlične sposobnosti, ki pa jih lahko kontroliramo s preverbo pretoka na osnovi naslednje relacije: Q = k St ⋅ 3 h8 ⋅ J ⋅ kjer so:

6.2.4

0.315 (m3/sec) q

(6.6)

kSt - koeficient hrapavosti po Strickler-ju h - največja globina vode v koritnici J - vzdolžni nagib koritnice q - prečni nagib koritnice

Robniki Tudi v primeru, ko v okviru cestiš ča ni predvidena koritnica se ob vgrajenem robniku ustvari območje, ki opravlja enako funkcijo kot jo opravlja koritnica. Uspešno opravljanje te funkcije pa je tudi v tem primeru pogojeno z vzdolžnim nagibom roba ceste. Kot element v sistemu odvodnjavanja je robnik tako primeren, ko za izvedbo koritnice ni prostora, ko je potrebno pri cestah v nasipu preprečiti erodiranje bankine in brežine in ko je potrebno preprečiti zlivanje vode iz vozišča v okolico. Robnik v obravnavani funkciji najpogosteje sre čamo v mestih, kjer uspešno združujejo funkcijo robnika kot robnega elementa vozišča in hkrati elementa, ki omogo ča kanaliziranje vode in s tem uspešno odvodnjavanje. Požiralniki, takokitisti z mrežodakot tisti z vtokom podčarobnikom so skupaj jarki tisti element odvodnjavanja, poskrbijo setudi ob robniku pretakajo voda odvaja preko zcevne kanalizacije do recipienta. Hidravlične sposobnosti oz. pretok je definiran enako kot v primeru koritnic.



6.2.5

stran 42

Požiralniki Naloga požiralnikov v sistemu odvodnjavanja je zajemanje vode iz koritnic, kadunjastih jarkov in zemeljskih jar kov ter s tem odvajanje meteorne vode preko cevne kanalizacije do recipienta. Osnovna lastno st pož iral nikov je sprejemna kapaciteta, ki predstavlja koli čino vode, ki jo požiralnik lahko p od do ločenimi pogoji sprejme. Sprejemna kapaciteta požiralnikov je kriterij, na katerega so vezane vse mere, dela in prera čuni odvodnjavanja. Od po go jev v k aterih se nahaja požiralnik, torej od intenzitete naliva, od kvalitetne izvedbe ostalih elementov odvodnjavanja, od kvalitetne izvedbe umestitve požiralnika v cestno telo in od vrste drugih faktorjev je odvisno, ali voda, ki prite če do požiralnika (Qd) odte če vsa v požiralnik ali ne. V ve čini primerov se to ne zgodi, ampak pride do prelivanja vode (Q p), ki steče naprej v smeri najve čjega gradienta (slika 6.12).

Qd

Qs Qd Qp

Qs

Slika 6.12: Shema zajemanja vode v primeru popolne u činkovitosti in v primeru prelivanja Glede na način izlivanja vode v požiralnik poznamo naslednje vrste le teh: požiralnik z vtokom pod robnikom požiralnik z mrežo  linijski požiralnik  požiralnik s čelnim vtokom  požiralnik s stranskim vtokom  

6.2.5.1 Izbira požiralnika č

Izbiro požiralnika, tako obliko kot tudi položaj pogojuje ve parametrov in sicer:  količina vode, ki doteče do požiralnika  tip elementa odvodnjavanja po kateri priteče voda (koritnica, kadunjasti jarek, ..)  vzdolžni nagib ceste  prečni nagib ceste  hrapavost ceste Tip elementa odvodnjavanja po katerem prite če vode je pomemben zaradi njegove oblike, s pomočjo katere lahko kontroliram o širino toka vode, s čimer je pogojena u činkovitost požiralnika.



stran 43

Hrapavost pogojuje hitrost toka, ki pa ima lahko dobre in slabe lastnosti:  velika hrapavost oz. posledično počasni tok vode je dobro v primeru izlivanja v požiralnik saj obstaja večja verjetnost, da bo požiralnik sprejel vso doteklo vodo  posledica velike hrapavosti pa je ve čje razprostiranje tekoče vode, ki lahko v primeru uporabe požiralnika z vtokom pod robnikom ogroža prometno varnost 6.2.5.2 Sprejemna kapaciteta in učinkovitost požiralnikov Ob analizi prikazanih rezultatov lahko zaključimo, da sprejemna kapaciteta narašča s povečanjem Qd in s povečanjem prečnega nagiba q. Na podlagi črte Qs = Qd, kateri se z naraščanjem pretoka sprejemna kapac iteta Q s vse bolj oddaljuje lahko pridemo do zaklj u čka, da je učinkovitost požiralnika najbolje definirana kot: Ef =

Qs ⋅ 100 (%) Qd

(6.7)

Qs (l/s) 50

q (%)

s = 1% = s Q

40

Q

5 4 3

d

2

30 5 1 20 0

10

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

110

Qd (l/s)

Slika 6.13: Sprejemna kapaciteta požiralnika v odvisnosti od pre čnega in vzdolžnega nagiba Slika 6.14 prikazuje spremembo učinkovitosti Ef v odvisnosti od Qd in prečnega nagiba q za konstantno vrednost vzdolžnega nagiba s = 1%. Na podlagi danih odvisnosti in na podlagi razmisleka lahko brez dvoma ugotovim o, pove da s čevanjem pretoka Q d raste tudi količina prelivne vode Qp. Posebej je potrebno opozoriti na položajpožiralniškemreže,torejnatoalisoodprtinevzporedne z robnikom ali pa so na njega pravokotne (pomembno pri mestnih površinah, kjer lahko dolo čene postavitve predstavljajo fizično oviro npr. kolesarjem). Rezultati, ki jih opisujemo so vezani na postavitev paralelno z robnikom. V primeru postavitve pravokotno na ro bnik dobimo rezultate prikazane s črtkanimi črtami (slika 6.13 in 6.14). Takoj lahko opazimo, da sta sprejemna kapaciteta in u činkovitost požiralnika v primerjavi s požiralnikom ki ima odprtine vzporedne z robnikom precej manjša.



stran 44

Ef ( %) 100

s = 1% 80

60

q (%)

40

5 4 3 2 5 1

20

0

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

110

Qd (l/s)

Slika 6.14: Efektivnost požiralnika v odvisnosti od pre čnega in vzdolžnega nagiba Po ogledu rezultatov in posledičnih ugotovitvah pa ne moremo mimo ukrepov s pomočjo katerih lahko povečamo sprejemno kapaciteto in u činkovitost požiralnikov s pomočjo fizičnih posegov v neposredni bližini požiralnika: formiranje depresije - tvorimo deniveliranje površine voziš ča okrog požiralnika z namenom “pritegnitve” vodne mase k požiralniku  povečanje hrapavosti vozišča neposredno pred požiralnikom z namenom upočasnitve toka vode 

6.2.5.3 Lociranje požiralnikov Lociranje požiralnikov oz. določitev postavitve in medsebojnih razdalj je ključnega pomena pri zajemanju površinskih voda in hkrati ključnega pomena pri učinkovitosti celotnega sistema odvodnjavanja. Nasprotno pa z nepravilno izbiro postavitve neposredno ogrožamo udeležence v prometu in sicer tako z vidika tvorbe fizi čne ovire za udeležence kot z vidika nezadostnega opravljanja svoje primarne funkcije, posledica česar je v končni fazi zadrževanje vode na voziš ču. Upoštevajoč vse pogoje v procesu odvodnjavanja, torej lastnosti prispevne površine, hidrološke pogoje oz. merodajne padavine, je mogo če lociranje požiralnikov za konstantno širino ter konstantni vzdolžni in prečni nagib vozišča vršiti samo preko poznane sprejemne kapacitete požiralnika. V kolikor za potrebe pozicioniranja požiralnikov za hidrološko analizo uporabimo Racionalno č

metodo do vrednosti, ki nas zanimajo pridemo na naslednji na in: A = (B k + B ) ⋅ L = B f ⋅ L (m2) kjer je: A Bk B L

-

enemu požiralniku pripadajo ča površina (m2) širina ceste (m) širina koritnice ali kadunjastega jarka (m) razdalja med požiralniki (m)

Enotski dotok v koritnico ali kadunjasti jarek znaša:


(6.8)


qd = k 0 ⋅ i ⋅ B f /10000

stran 45

(6.9)

(l/sec⋅ m)

kjer je: k0 i

-

koeficient odtoka jakost naliva (l/sec⋅ ha)

Dotok v koritnico ali kadunjasti jarek je nadalje enak: Q d = qd ⋅ L

(6.10)

(l/sec)

Na podlagi vseh zgoraj napisanih relacij pridemo do željenega podatka: (6.11)

Q s + Qp = Q a + Qp0 = Q d oz. Q + Qp − Qp0 L= s qd

(6.12)

(m)

Bk B 0

Qp

L

qd

A Qd

Qp

Qs Slika 6.15: Prikaz merodajnih koli čin za dimenzioniranje pozicije požiralnikov Pozicioniranje požiralnikov ni lahka naloga, zato se v današnji praksi najpogosteje uporablja postopek, ki je iz mnogih že opisanih stališ č ve č kot sporen. Gre namre č za predpostavko, da je en požiralnik ne oziraje na konkretne pogoje odvodnjavanja “sposoben” sprejeti meteorno vodo prispevne površine 400m2 (prispevna površina je voziš če). Pojavlja se tudi postopek, kjer se predpostavlja enakost vrednosti Q d = Q s. Za takšen postopek je potreben podatek o u činkovitosti požiralnika, ki pa ga je za določen požiralnik mogoče dobiti samo eksperimantalno. Optimalno pozicioniranje požiralnikov je rezultat prera čunov, ki temeljijo na mejnih sposobnostih tako požiralnika kot tudi koritnice, kadunjastega jarka oz. katerega drugega elementa odvodnjavanja, ki kanalizira vodo s ciljem v požiralniku. Glede na to, da so tako požiralniki kot tudi elementi za kanaliziranje vode odvisni od karakteristik ceste, torej od vzdolžnih, pre čnih naklonov, elementov ceste, idr..



6.2.6

stran 46

Revizijski jaški Lokalno pozicioniranje požiralnikov smo že obdelali, če pogledamo zadevo globalno pa je ve č kot očitno, da je mesto le teh odvisno od poteka ceste, ki pa je podvržena tako horizontalni kot tudi vertikalni zakrivljenosti. Posledica te zakrivljenosti je nujnost poligonalnega vodenja cevne kanalizacije. Kot nepogrešljiv člen sistema odvodnjavanja se revizijski jaški locirajo na mestih, kjer prihaja do večjih sprememb v smeri vodenja cevne kanalizacije, prav tako pa jih moramo uporabiti v primerih, ko nastopi sprememba prečnega preseka cevne kanalizacije. Revizijski jaški prav tako najdejo svoje mesto v že omenjenem celovitem pristopu k odvodnjavanju ceste. v časunalog eksploatacije ceste in s tem hkratikanalizacije tudi sistema odvodnjavanja saj je Pomembni ena izmed so njihovih omogo čanje pregleda cevne in morebitnega čiščenja le te. Prav zato je potrebno izbiro velikosti in lociranje jaškov prilagajati temu cilju. Revizijski jaški morajo biti zato postavljeni na medsebojni razdalji 60 do 80 m, njihova svetla širina pa mora znašati minimalno 80 cm. Pri izbiri lokacije revizijskih jaškov se moramo na eni strani prilagajati sistemu odvo dnjavanja, na drugi strani pa je potrebno revizijske jaške postavljati na dostopna mesta in na m esta, ki niso prometno obremenjena. Drugi pogoj je včasih težje izpolniti, zato se mora v primeru, ko gre za postavitev jaška v voziš če težiti k postavitvi na sredino enega od voznih pasov, tako da je v času prometne obremenitve jaškek čim manj obremenjen s strani vozil. Izvedba revizijskih jaškov je v ve čini primerov iz prefabriciranih elementov, le v posebnih primerih (prisotnost podzemne vode) se izvedejo z betoniranjem na licu mesta. Za jaške globine ve čje od 50 cm je potrebno predvideti izvedbo lestve, ki omogo ča vstop in izstop iz jaška.

6.2.7

Kanalizacijski sistemi Vloga in pomen cevne kanalizacije, torej kontrolirana odvodnja vode zajete s pomo čjo požiralnikov in ostalih elementov odvodnjavanja do recipienta je več kot očitna in ni potrebna posebne obravnave. Pri analizi in preračunu sistema cevne kanalizacije je potrebno upoštevati dva robna pogoja in sicer : gorvodni pogoj: nanaša se na tok vode skozi požiralnike, ki predstavljajo povezavo med površinskim tokom vode in tokom vode v ceveh. Omogo čiti je potrebno tako zajemanje vode kot tudi odtok vode iz požiralnikov, ki ne sme v nobenem primeru zmanjšati oz. omejevati sprejemno kapaciteto požiralnikov.  dolvodni pogoj: nanaša se na recipient (vodotok, izsušeno korito, ipd..), ki diktira nivo. Ne smemo namreč dopustiti, da izvedemo izpust vode iz kanalizacije pod nivojem vodotoka, saj v tem primeru vodotok zalije cevi. 

˝

˝

Elemente cevne kanalizacije vodimo v območju bankin, koritnic, jarkov, pod hodniki za pešce ali kolesarje, v primeru avtocest pa tudi v obmo čju vmesnega ločilnega pasu. Glede na smer poteka ceste so lahko cevovodi vzporedni, poševni ali pa potekajo pr avokotno na os nivelete. Naloga slednjih je najpogosteje prenos površinske vode, ki se zbira preko požiralnikov in ostalih elementov odvodnjavanja pod voziščem ali pa imajo funkcijo povezave cevne kanalizacije z recipienti. V tem primeru govorimo o ti. sekundarnih cevovodih. Dimenzije cevi se določajo s hidravličnim izračunom, ki temelji na količinah vode potrebnih prenosa, na materialu iz katerega so cevi in varnostnem fakto rju odvisnem od razreda ceste. S ciljem omogočiti kvaliteten dostop za čiščenje in s tem čim večjo kontrolo nad u činkovitostjo sistema odvodnjavanja se kot minimalna vrednost premera cevi pojavlja vrednost φ = 25 cm.



stran 47

Zraven definicije premera cevi je potrebno določiti tudi mejne vrednosti, tako minimalne (pogojujejo tok vode) kot maksimalne (v primeru uporabe betonskih cevi pogojujejo stopnjo erodiranja le teh) vrednosti vzdolžnega nagiba cevi. Minimalne in maksimalne vrednosti nagiba cevi se dolo čijo na naslednji način: 2 n 2 v min R 4/3 2 n 2 v max max s c = 4/3 R

min sc =

(6.13)

in

(6.14)

kjer je: sc v n R

-

vzdolžni nagib cevi hitrost toka vode (m/s) Manningov koeficient hidravlični radij (m)

Kot minimalne hitrosti toka vode se obravnavajo hitrosti okrog v = 0.7 m/s in neznatno varirajo v odvisnosti od materiala iz katerega so (betonske, kerami čne, cevi iz umetnih materialov – plastične). Kot maksimalna hitrost toka se obravnava hitrost v = 2 m/s če je cev polna do vrha in v = 3.5 m/s v primeru, ko je cev do vrha polna samo ob časno [2]. Izbor cevi je odvisen od večih faktorjev med katerimi je posebno pozornost potrebno posvetiti: materialu iz katerega je cev mora biti odporen na kemi čne spojine, ki jih voda s seboj prenaša  vlogi cevi v sistemu odvodnjavanja: cevi so lahko enonamenske (omogo čajo samo pretok 

č

vode), v primeru namenskih pa imajo lahko tudi funkcijo dreniranja (ti. drenažno – kanalizacijske cevi ve (DK))  vrsti cevi: betonska, kerami čna, cevi iz umetnih materialov  obremenitvam, ki so jim cevi lahko podvržene (to čkaste ali linijske) 6.2.8

Drenažni sistemi v cesti Tako kot površinska, tudi podpovršinska voda škoduje cestni konstrukciji, povzro ča zmanjševanje stabilnosti le te in prav zato jo je potrebno tako kot površinsko vodo odvesti vstran od cestnega telesa. Prav zato je potreben pravilno zasnovan koncept sistema za odvodnjavanje podpovršinske vode – drenažnega sistema. Poleg vseh znanih škodljivih vplivov vode na stabilnost obj ektov zgrajenih iz zemeljskih materialov (nasipi, ukopi, zaseki) pa še zmeraj velja, da je nosilnost in trajnost mogo če doseči oz. povečati z ustrezno zbitostjo in pove čanjem debeline nosilnega sloja. Posledice napačno sprojektiranega drenažnega sistema so lahko mnogo bolj usodne od tistih, ki bi jih povzročilo stanje brez kakršnekoli drenaže. Funkcioniranje takšnih sistemov vodi namesto k odvajanju vode k zbiranju le te, posle dica povečane vlažnosti konstrukcije pa je zmanjševanje njene nosilnosti. Voda lahko prodre v cestno konstrukcijo z:    

infiltracijo skozi zgornji ustroj ceste, bočnim precejanjem skozi berme, bankine in brežine, filtracijo podzemne vode zaradi precejanja po vodonosnih slojih, kapilarnim dvigom podzemne vode



stran 48

Razen gibanja vode pod vplivom kapilarnih sil, gibanje vode skozi cestno konstrukcijo in vsi ostali načini prehajanja vode v cestno konstrukcijo potekajo po Darcy-jevem zakonu. Potrebno je poudariti da le ta velja za laminarni tok in pravi, da je hitrost gibanja vode proporcionalna koeficientu vodoprepustnosti in hidravličnemu gradientu. ν = k ⋅i

(6.15)

oz. v modificirani obliki: Q = k ⋅i⋅ A (6.16) q = k ⋅i⋅ A ⋅ t kjer je: ν i k Q A q t

-

Darcy-eva /fiktivna/ hitrost (l⋅ t-1) hidravlični gradient (∆h/∆l) koeficient vodoprepustnosti (l⋅ t-1) pretok v enoti časa (l3/t-1) površina (m2) pretok (l3) čas (t)

Najpomembnejša karakteristika tal, ki jo je potrebno upoštevati v procesu projektiranja drenažnih sistemov je vodoprepustnost, ki je definirana s koeficientom vodoprepustnosti (koeficient filtracije) k. Obravnavan koeficient je zelo variabilen in ga je prav zato potrebno čimbolj natančno določiti s pomočjo standardnih terenskih in laboratorijskih preiskav, saj se na njegovi osnovi in preko Darcy-evega zakona neposredno definirajo elementi drenažnega sistema. gramoz k (cm/s)

2

10 – 10

pesek -1

-1

10 – 10

prah -3

glina -3

10 – 10

-7

< 10-7

Tabela 3.4: Orientacijske vrednosti koeficienta vodoprepustnosti tal Očitno je, da je vodoprepustnost odvisna od vrste tal, le ta pa so pri projektiranju oz. izvedbi drenaž tudi kriterij za izbiro filtrskih materialov. Le te izbiramo po ti. pravilu filtra. Filtrski material mora biti bolj grobozrnat kot teren, ki ga dreniramo, kljub vsemu pa mora biti toliko finozrnat, da pri pronicanju vode filter finih delcev zemljine ne prepuš ča ali sprejema, saj se v nasprotnem primeru zamaši in tako preneha njegova primarna funkcija. Zgoraj navedenim zahtevam ustreza material katerega zrnavost je dolo čena po Terzaghi-jevem pravilu. Po njegovem morajo biti v filtru zrna, katerih je 15% (D15) najmanj 4 krat ve čja kot 15% zrn v najbolj grobi zemljini, ki obdaja filter. Polega tega ne smejo biti zrna izbranega materiala več kot 4 krat večja od tistih, ki jih je 85% (D85) v najfinejši zemljini okrog filtra. Temu pravilu ustreza filterski material, katerega krivulja zrnavosti seka linijo 15% zrn med točkama A in B. Krivulja filtra mora tako potekati med to čkama A in B (slika 6.16).



e in ilč o k e n p u k s d o ti n e c o r p i n ž e t u

prah srednji

fini

100

grobi

90 85 80

stran 49

pesek srednji

fini

grobi

gramoz srednji

fini

grobi

D85

70 mejne krivulje filterske plasti

60

mejne krivulje tal, ki jih ščitimo

50 40 30 20 15 10

D15

4×D15 A

4×D85 B

0 0.002

0.006

Slika 6.16: Filterske plasti:

0.02

0.06

0.2

0.6

2

6

20 60 premer zrn (mm)

- najmanj 4×D 15 najbolj grobe zemljine tal /točka A/ - ne več kot 4×D 85 najfinejše zemljine tal /to čka B/

Material, ki po svoji zrnavosti ustreza pravilu filtra se pri vgrajevanju ne sme toliko premešati, da se poruši filtersko pravilo. Geološke in hidrogeološke lastnosti se dolo čajo s preiskavami položaja, globine, nagiba in homogenosti slojev s ciljem natančnega definiranja nivoja in toka podzemne vode in s tem višine kapilarnega dviga le te. Opazovanja nivoja podzemne vode je potrebno izvesti za en hidrološki ciklus. Preiskovanje topografskih karakteristik se vrši s ciljem ugotovitve karakteristik prispevne površine (velikost, nagib, koeficient odtoka) s pomočjo katerih lahko nadalje ugotavljamo kolikšen del odteče po površini oz. kolikšen del se infiltrira in ga je z ustreznim drenažnim sistemom potrebno zajeti in odvesti ter s tem zavarovati cestno telo. Temperatura zraka in količina padavin sta osnovna klimatska parametra merodajna za projektiranje drenažnega sistema. Tako je npr. ključnega pomena kako dolgo je temperatura zraka pod ničlo, saj se z večanjem trajanja veča tudi globina zmrzovanja. Tako količina površinske vode, kot tudi koli čina infiltrirane vode ter spremembe nivoja podzemne vode so odvisne od količine padavin, lastnosti katerih dobivamo na podlagi hidroloških opazovanj. Preiskave in analize vseh navedenih parametrov dajejo odgovor na to, v kakšnih pogojih in kako sprojektirati ter zgraditi drenažni sistem. Potreba za vgrajevanjem dolo čenih drenažnih elementov se pojavlja na gotovo vseh lokacijah. Izjemoma drenaža ni potrebna v naslednjih primerih: nivo podtalnice je dovolj globoko, da njegovo nihanje ne vpliva na karakteristike tal, letna višina padavin manjša od 200 - 250 cm in odsotnost možnosti infiltracije vode vsled topljenja 

snega in ledu tampon izveden iz vodoprepustnega materiala ( koeficient vodoprepustnosti k > 10-3 cm/s), globok nivo podtalnice in odsotnost možnosti zmrzovanja tal 

V odvisnosti od predhodno opisanih možnosti pojava vode v tleh, se predvidevajo naslednje tehnične rešitve s pomočjo dreniranja: zniževanje visokega nivoja podzemne vode pod cesto zajemanje vode v brežini ukopa s ciljem prekinitve poti vode po vodonosnem sloju  zbiranje vode iz planuma in vode, ki pronica skozi zgornji ustroj  



stran 50

Tamponski sloj iz gramozno – peš čenega materiala, ki je del cestne konstrukcije opravlja tako funkcijo nosilnega sloja kot tudi funkcijo drenažnega sloja. Dimenzije tamponskega sloja se določajo na podlagi zahtevane nosilnosti, vendar je za sloje debeline od 15 do 50 cm, potrebno preveriti če debelina sloja zadošča podatkom hidravličnih analiz o količinah vode, ki jih je potrebno odvesti s tamponskim slojem. Potreben pre čni presek in debelina drenažnega sloja se določi s pomočjo že omenjenega Darcy-jevega zakona. V primeru, da dimenzije dobljene na podlagi računa nosilnosti ne zadostujejo obstajata dve rešitvi problema in sicer se prva nanaša na povečanje debeline tamponskega sloja, druga pa na uporabo materiala z večjim koeficientom vodoprepustnosti, kar je z vidika efektivnosti sistema odvodnjavanja ceste boljša rešitev. Zbiranje in usmerjanje vode, ki poteka s pomo čjo tamponskega sloja se zagotavlja z ustreznim vzdolžnim in prečnim nagibom planuma spodnjega ustroja. Vzdolžni nagib sledi niveleti planuma ceste, dočimer znaša minimalni prečni nagib za kohezivna tla je 4%, za stabilizirana pa 3%. S tamponskim slojem se preseka oz. prepre či kapilarni dvig vode, ki bi v nasprotnem primeru ob ugodnih pogojih zmrzovanja pomenil resno grožnjo življenski dobi cestne konstrukcije. Voda, ki se zbira na nivoju posteljice se lahko odvaja na dv a načina in sicer: direktno iz cestnega telesa skozi brežino nasipa (slika 6.17a) s plitvo drenažo, po kateri voda nadalje odteče vzdolž cestnega telesa do predvidenega iztoka (slika 6.17b)  

a)

b)

Slika 6.17

a) Direktno odvodnjavanje iz cestnega telesa b) Odvodnjavanje s plitvo drenažo vzdolž ceste

Pozicija plitve drenaže v primeru dvosmernih cest je lahko na obeh straneh, odvisno od nagiba tamponskega sloja iz katerega voda priteka v plitvo drenažo.

6.3

Odvodnjavanje cestnega telesa

6.3.1

Naravni ukrepi, ozelenitev S pomočjo naravnih ukrepov lahko do neke mere kontroliramo meteorno in podzemno vodo, ki ogroža cestno telo. Dotok vode do cestnega telesa je pogojen s koeficientom odtoka, kateri pa je v veliki meri odvisen od okolice v katero je cesta umeš čena in nagiba terena.



stran 51

S poraščenostjo terena oz. njegovo ozelenitvijo dosežemo: odtekanje vode po terenu proti cestnemu telesu je upo časnjeno, s čimer se veča čas dotekanja vode h konstrukciji  v primeru nenasičenosti terena z vodo s e povečuje stopnja ponikanja in izhlapevanja vode  poraščenost cestnih jarkov prav tako upo časnjuje tok vode, s čimer je zagotovljena manjša stopnja erodiranja dna in stranic jarka 

V sklop ozelenitve cestnega telesa spada tudi posaditev dreves in grmovnic, s katerimi poskrbimo sočasno za sonaravni vklapljanje ceste v okolje in za utrditev brežin. 6.3.2

Drenažne plasti Življenska doba in hkrati stabilnost cestnega telesa je pogojena s kvalitetno kontrolirano odvodnjo odvečne vode. S cesto lahko posežemo v obmo čja, kjer je nivo podzemne vode tako visok, da le to ogroža. Problem zniževanja nivoja podzemne vode in zajemanje vode iz vodonosnega sloja se pojavlja v odvisnosti od hidroloških in hidrogeoloških pogojev, tako da drenažni elementi, ki se v teh primerih pojavljajo niso standardni elementi sistemov za dreniranje ceste. Pri projektiranju ceste je potrebno upoštevati, da mora biti posteljica minimalno 30 cm nad nivojem podzemne vode. V primeru, da temu pogoju ni zadoš čeno je potrebno izvesti ti. globoke drenaže s pomočjo katerih se znižuje nivo podzemne vode. Globina in medsebojna razdalja med drenažami oz. debelina drenažnega sloja pod tamponom se projektira v odvisnosti od hidravli čnih pogojev in potrebne višine znižanja nivoja podzemne vode. Slika 6.18 prikazuje nomogram s pomočjo katerega se za poznano debelino sloja (d), maksimalno (h) in dovoljeno (h’) višino dviga nivoja podzemne vode določa globina drenaže za primer, da sta drenaži na medsebojni oddaljenosti d = 2b. Izvedba drenaž te vrste ni ekonomsko opravičena za globine večje od 4 metre. drenažni sloj pod tamponom

0.6 0.5

h /d

0.4

h /d

h/d 0.3

h /d

0.2

h /d

h

=1. 0

h'

=0. 8

d

=0. 6

z b=2d

=0. 4

h /d =0. 2

0.1 0.1

0.2

0.3

0.4

0.6

0.8

vodonosni sloj

z/d

Slika 6.18: Nomogram za dolo čanje globine drenaže v odvisnosti od dovoljenega nivoja podzemne vode V primeru, da z gradnjo ceste posežemo v vodonosne sloje oz. jih presekamo se lahko voda pojavi na celotni višini brežine izkopanega zaseka. Z namenom prepre čitve nestabilnosti brežine zaseka zaradi navlaževanja se izvedejo površinske drenaže, kjer se drenažni sloji postavljajo pod površino brežine zaseka in usmerjajo vodo k drenažni cevi (slika 6.19).



humus zbita zemlja drenažni sloj

stran 52

10cm 20cm 50cm

drenažna cev neprepustna folija

Slika 6.19: Drenažni sloj na brežini 6.3.3

Drenažni zaseki Za odvodnjavanje pobočij oz. za odvod plastovne in pronicajoče vode nad neprepustno plastjo uporabljamo drenažne zaseke. Drenažni zaseki lahko ležijo ali pravokotno ali pa poševno k nagibu pobočja V kolikor je treba zajemati vodo iz tanjšega vodonosnega sloja, je potrebno izvesti vzdolžne linijske drenaže, ki zaustavljajo precejanje vode po vodonosniku, v katerega smo s cesto posegli. Za dosego efektivnosti posega mora dno drenažnega rova segati v vodonepropustni sloj oz. je potrebno za garantirano delovanje sistema z neprepustno folijo zagotoviti neprepustnost drenažnega rova (slika 6.20). glina 20cm

glinena obloga vodonosni sloj vodoneprepustni sloj

Slika 6.20: Vzdolžni drenažni rov za zajemanje vode iz vodo nosnegas loja Dimenzije drenažnih zasekov so dolo čene na podlagi hidravličnih zmogljivosti in na podlagi konstruktivnih zahtev. Pri globinah zaseka pod 2.50 m naj širina zaseka ne bo manjša od 0.60 m, pri ve čjih globinah pa naj ne bo manjša od 0.80 m. Drenažni zaseki brez cevi naj se kon čajo pri prostem izteku v vodotok pod kotom 35°, ležijo pa naj najmanja 0.20m nad dnom vodotoka. 6.3.4

Drenažni vodi Drenažni vodi so najprimernejša oblika linijske drenaže. Potrebni so predvsem tam, kjer je vzdolžni padec drenažne naprave manjši od 1% ali kjer je pričakovana količina vode večja od 0.5l/s.



stran 53

Prerez drenažnih vodov je v tesni odvisnosti od pričakovane količine vode. Minimalni premer drenažnih cevi znaša 10cm. Pri navadnih filtrih naj bo pod drenažnimi cevmi najmanj 10cm debela plast iz filterskega materiala (prodec, pesek), pri ve čstopenjskih filtrih pa mora cev ležati na zgornjem robu najnižje filterske stopnje, katere debelina mora znašati najmanj 15cm. Vse ti filterski sloji pod drenažno cevjo pa odpadejo v primeru, če izvedemo podlogo drenažne cevi iz betona. Globina drenažnega voda je odvisna od višine izvora vode, ki jo mora prevzeti. Pri drenažnih plasteh naj bi bilo teme drenažne cevi najmanj 20cm pod planumom zemlje, s ciljem zagotovitve prevzema vode, ki jo odvodnjavamo. Drenažne vode je potrebno izvajati v zmrzlinsko varni globini samo takrat, ko z njimi prevzemamo pobočno vodo ali če z njimi razbremenjujemo pritisk podtalne vode. Drenažni vodi zaščitnih plasti naj bodo locirani na najglobljih točkah v globini varni pred mrazom. K tem vodom priteka po odjugi znatna količina vode, tako da si ne moremo privoščiti, da bi odvodnjavanje te vode preprečil morebiten nastanek ledu. Če ti drenažni vodi kon čajo direktno v prostem vodotoku je potrebno iztoke zaščititi pred zmrzovanjem. Najmanjši padec drenažnega voda znaša brez hidravličnega ra čuna 0.5%, v primeru eventuelnega hidravličnega računa pa naj ne bo manj kot 0.1%. Drenažne cevi so ali betonske ali pa iz umetnih snovi. V okviru slednji tako sre čamo drenažne cevi (DN) in kombinirane drenažno – kanalske cevi (DK). S pravilno izbiro drenažnih cevi lahko reguliramo uporabo filterskih materialov. Pregledni in kontrolni jaški drenažnih vodov so lahko najpreprostejše konstrukcije. Za njih je priporočljivo, da so vedno izvedeni z zaprtim dnom, v primerih ko pa v jaških ni potrebn o predvideti usedalnika pa izvedemo dno v obliki žleba in ga prilagodimo vtoku in iztoku drena žne cevi. Pri drenažnih vodih, ki se ne kon čajo v jaških ampak se navezujejo direktno na vodotok naj bo iztok izveden preko iztočnega objekta s prepadom, pri čemer naj konec cevi moli iz stene najmanj 10cm. 6.3.5

Razbremenilni vodnjaki Razbremenilne vodnjake uporabljamo tam, kjer moramo ceste speljati preko arteško napetega horizonta podtalne vode. Običajno gre v teh primerih za vertikalne drenažne rove ali vode, ki razbremenjujejo napeto podtalno vodo skozi neprepustno plast in jo vodijo na površje, k zgornjemu vodotoku. Poseben primer uporabe vertikalnega drenažnega rova je vgradnja rova v predobtežene meh ke plasti, izvedene s ciljem pospeševanja usedanja. V tem primeru služijo rovi za odvod iztisnje ne porne vode in s svojo izvedbo ter globinsko lego napram podtalni vodi u činkujejo kot razbremenilni vodnjaki ali požiralne vrtine. Razlikujemo tri vrste razbremenilnih vodnjakov in sicer enostavne, stopnjevane in cevne razbremenilne vodnjake. Enostavni razbremenilni vodnjaki so vertikalni drenažni rovi z mešanim filtrom. Stopnjevani razbremenilni vodnjaki so vertikalni ve čstopenjski drenažni rovi, ki imajo v nasprotju z mešanim filtrom ob dotoku čiste vode neomejeno trajnost. Cevni filterski vodnjaki za razbremenitev pritiska so visoko zmogljivi drenažni rovi, ki so obdan i z enkratno ali večkratno stopnjevanim filtrom. Razbremenilni vodnjaki naj imajo premer minimalno 30cm in naj segajo minimalno 3m v nosilec podtalne vode, ki ga razbremenjujejo. Vrtine, ki jih izvedemo ponavadi z vrtalnim izplakovanjem ali pa s tresilnim vrtanjem s polnimi cevmi napolnimo s prepustnim filterskim materialom, navadno z mešanim prodom.



stran 54

Jašek za odtok iz razbremenilnega vodnjaka se izvede z zaprtim dnom skozi katerega vodi nastavna cev drenažne cevi tako, da moli 20 cm nad dnom jaška (prepre čitev onesnaževanja). Takšen vodnjak zahteva stalno vzdrževanje, vodo ki se dviga pa odvajamo v odprte vodotoke.

6.4

Naprave za odvod vode iz cestnega telesa

6.4.1

Prepusti So hidrotehnični objekti katerih naloga je omogočiti prehajanje vode skozi cestno konstrukcijo prečno glede na os nivelete. Omenjena nalo ga, ki jo opravljajo oz. namen s katerim so izvedeni je podobna oz. v principu ista kot v primeru mostov. Kljub tej skupni lastnosti pa je seveda potrebno ta dva objekta obravnavati ločeno. Tako se maksimalna velikost prepusta omejuje s širino 5m, objekti večjih dimenzij pa se uvrščajo v skupino mostnih objektov. Ključna razlika med tema dvema objektoma pa je v tem, da se v primeru prepustov kalkulira z možnostjo da v posebnih slučajih delujejo kot objekti pod pritiskom, pri mostovih pa se mostov dimenzioniranje vrši pod pogoji toka vode s prosto površino. Ker je prepust namenjen prevajanju vodotoka skozi cestno telo se mora zagotoviti zadostn a transportna sposobnost, pri čemer je potrebno upoštevati tako količino vode, kot tudi količino nanošenega materiala, ki ga voda s svojim tokom prenaša s seboj. Naravno najbolj ugodna rešitev lociranja prepusta sledi ohranitvi smeri in oblike, ki jo je imel vodotok pred izvedenim križanjem s cesto. Na sliki 6.21 so prikazani razli čni načini lociranja prepustov glede na smer vodotoka in glede na os ceste. Variantna rešitev označena pod a) ohranja smer obstoječega vodotoka, s čimer je zagotovljen direkten vtok in iztok iz prepusta. Variante b), c) in d) prikazujejo kako postopati v primeru, ko je potrebno zaradi neugodne naravne smeri vodotoka izvesti korekcijo oz. regulacijo vodotok a s ciljem zagotovitve kvalitetnega prehoda vodotoka skozi cestno konstrukcijo.

a)

b)

c)

d)

Slika 6.21: Izbira položaja in smeri prepusta Slika 6.22a prikazuje primer, ko s sledenjem naravni smeri vodotoka dobimo enormno dolžino prepusta, tako da deviacijo vodotoka izvršimo iz ekonomskih in ne iz hidravli čnih razlogov. Za enako traso vodotoka je na sliki 6.22b prikazana nesprejemljiva rešitev deviiranja vodotoka s ciljem skrajševanja prepusta. Nesprejemljivost je posledica ostrih krivin tako na gorvodnem kot tudi na dolvodnem delu gledemateriala na prepust. polmeri do erozije konkavnih straneh polmerov in do nalaganja za Majhni krivinami, saj vodijo na teh mestih na ponovno prihaja do zmanjševanja hitrosti vode.



a)

stran 55

b)

Slika 6.22: Izbira položaja in smeri upoštevajo č faktor ekonomičnosti Na sliki 6.23 so prikazane možnosti izbire nagiba prepusta. Pri obravnavani izbiri je potrebno vedeti, da imajo vodotoki oz. vse druge pojavne oblike voda, ki se zlivajo skozi prepuste pri istem preseku pri manjših padcih manjšo prepustno mo č glede na količino vode in nanos materiala. V nasprotnem primeru, torej v primeru ve čjih padcev pa je potrebno računati s povečano erozijo območja, po katerem se pretaka voda.

a) vodotoka prepust z naravnim padcem

b) prepust z znižanim vtokom

c) prepust s hitrim tokom na iztoku

d) visoki položaj prepusta

Slika 6.23: Položaji prepusta v nasipu cestne konstrukcije 6.4.2

Ponikalnice V primeru, da s primernimi sredstvi ni mogo če doseči odvoda vode v odprt vodotok lahko v primeru prepustnih tal izkoristimo prav to njihovo lastnost. Tako meteorno vodo, ki se zbira na in v cestnem telesu odvedemo v prepustna tla v bližini ceste s pomo čjo ponikalne naprave. Pred izvedbo ponikalnic se je potrebno vedno s poizkusi prepričati o dejanski sposobnosti ponikanja v izbranih tleh. Ponikalni vodi V gradbeno – tehničnem pogledu so enaki drenažnim vodom opisanim v poglavju 6.3.4. Vodo, ki naj ponikne dovedemo v ponikalni vod preko zbirnega jaška z usedalnikom za blato. Dolžina posameznega voda, naj ne bo manjša od 10m. Vsak ponikalni vod je potrebno na koncu zatesniti oz. s ciljem večje kontrole nad dogajanjem izvesti kontrolni jašek.



stran 56

Ponikalni jaški Naloga ponikalnega jaška je vodenje dotekajo če vode preko neprepustne plasti v prepustno nižje ležečo plast. Zaradi daljše dobe trajanja, večje zmogljivosti in možnosti oskrbovanja naj imajo minimalni premer 1m, po možnosti 1.5m. Ponikalni jaški naj segajo samo do dolo čene globine, tako da od globine 4m raje uporabimo v nadaljevanju opisane požiralne vrtine. Učinkovitost ponikalnih jaškov lahko povečamo s centralno simetrično okoli jaška položenimi odcepnimi vodi iz drenažnih cevi, ki ležijo v višini prepustne plasti. Trajna zmogljivost takšnih jaškov je odvisna od premera jaška in hkrati od dejanskega koeficienta prepustnosti tal. Izkušnje kažejo, da je izvedba ponikalnih jaškov upravi čena v finem pesku srednje granulacije, medtem ko je v primeru finejših frakcij zmogljivost ponikanja manjša. Ponikalni jaški so iz prefabriciranih betonskih elementov. Za prepre čitev mešanja filterskih plasti ob padajoči vodi zgornjo plast v jašku prekrijemo s 30cm debelo plastjo grobega gramoza. Za zagotovitev trajnega delovanja ponikalnih jaškov je potrebno redno čiščenje blata iz jaškov oz. usedalnikov in obnavljanje zgornje filterske plasti. Požiralne vrtine Največkrat imajo obliko pokončnih drenažnih vodov ali ponikalnih vodov, ki odvajajo vodo iz zgornjega horizonta podtalne vode skozi neprepustno plast v prepustno plast, ki leži globlje in ima zadostno sposobnost ponikanja. Gre za globine od 4m dalje v katerih je uporaba ponikalnih jaškov neracionalna.

7.0

ODVODNJAVANJE MED GRADNJO Odvodnjevanje med gradnjo se izvaja v skladu z naravnimi danostmi terena v katerega posega cestno telo, geometrijo cestnega telesa in dinamiko gradnje. Tehnologijo odvodnjevanja med gradnjo je potrebno predvideti v fazah na črtovanja in projektiranja, izhodišča za projektiranje odvodnjevanja med gradnjo in podatki potrebni za to pa se podajo v fazi predhodnih raziskav. Relevantni podatki za projektiranje odvodnje med gradnjo so: - opredelitev geometrije vodonosnika v katerega posega cestno telo in odnos med cestnim telesom in podzemno vodo (podano kot vzdolžni in pre čni profili), - maksimalni nivoji podzemne vode, - hidravlične karakteristike vodonosnika (koeficient prepustnosti, transmisivnost, poroznost ...), - kemične karakteristike podzemne vode (agresivnost podzemne vode na beton). Za potrebe odvodnje velikih gradbenih jam v izdatnih vodonosnikih je potrebno izvesti črpalne poizkuse s potopnimi črpalkami, katerih kapaciteta presega nekaj litrov na sekundo. Rezultati črpalnega poizkusa morajo biti obdelani na podlagi meritev v opazovalnih vrtinah, ki so ustrezno razporejene okoli črpalnega vodnjaka. Za manjše gradbene jame je dopustno izvesti dimenzioniranje tudi na podlagi nalivalnih poizkusov. Pri enostavnih odvodnjah za dimenzioniranje odvodnje uporabimo analitične metode izračuna, pri obsežnejših odvodnjah, v bolj zapletenih hidrogeoloških pogojih moramo uporabiti metode numeričnega modeliranja s katerimi preverimo potek različnih variant dreniranja. Pri dimenzioniranju odvodnje je potrebno preveriti tudi vpliv na kvaliteto podzemne vode in morebitne vplive na količinsko stanje in na morebitne vplive, ki bi lahko nastali pri izkoriš čanje podzemne vode za potrebe vodooskrbe v dolvodni smeri. Pri dimenzioniranju odvodnje je potrebno določiti: - znižanje gladine podzemne vode, - število in vrsto črpalnih vodnjakov ali naprav, - dvižno višino in porabo energije, - stroške odvodnje.



stran 57

Na podlagi teh podatkov se na podlagi analize stroškov in dobrobiti izbere ustrezno metodo odvodnjevanja. Pri analizi stroškov je potrebno upoštevati tudi stroške črpanja za ves čas trajanja odvodnje in ne le stroške za izgradnjo sistema za odvodnjo. Sestavni del projekta odvodnje mora biti analiza radija vpliva odvodnje v gradbeni jami. Zaradi doseganja ustreznih ekonomskih učinkov morajo biti odvodi iz gradbene jame iz črpane vode speljani izven vplivnega radija odvodnje. Odvodnjavanje med gradnjo se izvaja kot: - izčrpavanje v odprti gradbeni jami, - vodnjaškimi zavesami (wellpoint systems) - globokimi vodnjaki, s horizontalnimi -- sodvodnja kombiniranimi metodami.drenažami ali horizontalnimi vodnjaki, Izčrpavanje v odprti gradbeni jami se izvaja takrat kadar imam opravka z manj izdatnimi in plitvimi vodonosniki. Praviloma se odvodnja izvede tako, da v gradbeni jami na robu ali na sredini izdelamo poglobitev, katere dno je za okoli 1 do 2 m nižje od kote osušitve gradbene jame. V to poglobitev se vstavijo gradbiš čne črpalke ustrezne kapacitete. Po potrebi se izdela ve č takšnih poglobitev, odvisno od obsega gradbene jame. Odvodnja z vodnjaškimi zavesami (wellpoint system) se izvaja v vododnosnikih v katerih želimo doseči relativno majhno znižanje gladin podzemne vode (do globine 7 m pod ni čelno koto tal). Na obodu gradbene jame se izdelajo vodnjaki, ki so med seboj oddaljeni na kratki razdalji, in se med seboj povežejo. Vodo iz njih se praviloma iz črpava z vakumskimi črpalkami, katerih šetvilo je odvisno od kapacitete črpalk, izdatnosti vodnjakov, njihov e medsebojne oddaljenosti in velikosti znižanja, ki ga želimo dose či. Odvodnja z globokimi vodnjaki se izvaja tako, da se izvaja takrat, kadar posegamo v izdaten vodonosnik in kadar moramo doseči relativno velika znižanja podzemne vode. Število vodnjakov se določi na podlagi analize stroškov in dobrobiti med stroški za izvedbo vodnjakov in stroški črpanja. Voda iz vodnjakov se iz črpava s tlačnimi potopnimi črpalkami. Konstrukcija vodnjakov je odvisna od izdatnosti vodonosnika in od zahtevane kapacitete vodnjaka. Odvodnja s horizontalnimi drenažami in horizontalnimi vodnjaki se izvaja tam, kjer želimo dose či trajnejše učinke, zlasti takrat, kadar želimo vzdrževati trajen nivo podzemne vode. V fazi gradnje predstavljajo drenaže dodaten ukrep, ki se ga kombinira skupaj z ostalimi metodami odvodnje. Kombinirane metode odvodnje so metode pri katerih za u činkovitost dreniranja uporabljamo tudi ukrepe za zmanjševanje prepustnosti okoliškega terena (npr. zagatnice, berlinske stene, injektiranje ...) ali pa kombinacijo zgoraj naštetih metod.



8.0

POSEBNI PRIMERI ODVODNJAVANJA

8.1

Ceste z več voznimi pasovi

c

stran 58

Pri estah z več voznimi pasovi so posamezne smeri vožnje običajno med seboj lo čilnim ene z loč pasom. Osnovni principi odvodnjavanja so seveda enaki kot v prime rudvopasovnihcest.Pravilna izvedba ceste mora omogočati čimhitrejše odtekanje vode iz voziš ča k njegovemu robu. Princip odvodnjavanja cest z več voznimi pasovi je odvisen od izvedbe ceste oz. od izbranega prečnega nagiba, tako da lahko nastopi:  

izvedba ceste s strešnim nagibom izvedba ceste z enostranskim nagibom

V primeru ceste s strešnim nagibom se vozni pasovi odvodnjavajo k robu tako kot v primeru vsake druge ceste. Strešni nagib mora biti izveden navzven, torej stran od lo čilnega pasu. V primeru tako kategoriziranih cest gre ponavadi za zaprt sistem odvodnjavanja, tako da vodo na robovih lovimo s sistemom robnikov in požiralnikov ali pa se voda steka v obcestne jarke. Pri cestah z enostranskim nagibom prihaja do razli čnih možnosti izvedbe lo čilnega pasu. Tako imamo možnost izvedbe dvignjenega ločilnega pasu, torej lo čilnega pasu z izvedbo koritnice z robnikom kjer vodo iz višje leže čih voznih pasov zajemamo ob robniku in preko požiralnikov vodimo v cestno kanalizacijo. Ločilni pas pa lahko izvedemo tudi tako, da v njegovo sredino lociramo kadunjasti jarek iz katerega vodo odvajamo preko požiralnikov v cestno kanalizacijo. Padavine, ki padejo na lo čilni pas obravnavamo različno z ozirom na širino pasu, utrditev in rastlinstvo. Pri zelo širokih lo čilnih pasovih ostane zemljišče v svoji naravni legi, tako da tu padavine pretežno pronicajo in izhlapevajo ali pa jih porabi rastlinstvo. V nasprotnem primeru pa je priporo čljiva izvedba ločilnega pasu s kadunjastim jarkom. Dosežemo dvoje in sicer se voda ne more stekati na voziš če, poleg tega pa se izognemo škodi, ki nastane na vegetaciji v sušnih obdobjih. Pri cestah z več voznimi pasovi, ki so locirane v gorskih predelih moramo povzeti ustrezne ukrepe za vodo, ki se steka k cesti. Na gorski strani višjega voziš če je tako potrebno predvideti ustrezne naprave (kadunjasti jarek, koritnica), ki vzdolžno odvajajo to vodo. V primeru izvedbe opornih zidov na vrhu zidov predvidimo odvodnjavanje s kanaletami, s čimer preprečimo prelivanje vode preko roba zidu in hkrati pronicanje za zid. Voda zbrana na tak na čin se vodi do zbirnih jaškov in nadalje v sistem odvodnjavanja spodnjega vozišča.

8.2

Mestne ceste in naselja Tudi v primeru cest in naselij se uporabljajo že opisani principi odvodnjavanja cest. Poudariti je potrebno, da v mestih obstajata dve vrsti kanaliziranja in sicer mešani ali lo čeni kanalizacijski sistemi. V primeru slednjih gre za lo čeno vodenje fekalne in meteorne kanalizacije, kar je večinoma pravilno in se v zadnjem času vse bolj uveljavlja. Pri projektiranju cest v mestih in naseljih je potrebno upoštevati dejstvo, da smo na obravnavanih področjih omejeni s prostorom in prav zato se vzdolžno odvodnjavanje cest v mestih in naseljih vrši s pomočjo koritnic, kadunjastih jarkov, ob ustreznih prečnih nagibih pa tudi samo ob robnikih. Tako sistem odvodnjavanja temelji na kombiniranju omenjenih naprav in požiralnikov ter revizijskih jaškov.



stran 59

Pogosto se vzporedno s cesto, torej ob njenih robovih pojavljajo kolesarske steze in hodniki za pešce (slika 8.1). Za odvodnjavanje teh je potrebno poskrbeti prav tako kot za voziš če samo, zato poskušamo upoštevati osnovni princip odvodnjavanja cest, torej čimhitrejše odtekanje vode.

e c š e p a z ik n d o h

a z e t s a k rs a s le o k

min 2% min 4%

a z te s a k s r a s e l o k

q min 4%

e c š e p a z k i n d o h

min 2% min 4%

Slika 8.1: Primer odvodnjavanja hodnikov za pešce in kolesarskih stez lociranih ob voziš ču

8.3

Trgi, parkirne površine Za odvodnjavanje trgov in parkirnih površin niso tako pomembni vozno-dinamični elementi ampak predvsem elementi odvodnjavanja. Padavinske vode morajo namreč kar najhitreje in zanesljivo odteči iz obravnavanih površin. Če

je trg kombiniran z voziš či se odvodnjavanje trga prilagaja temu voziš ču in v nobenem primeru na sme vplivati na varnost odvijanja prometa na vozišču. Celotna rešitev odvodnjavanja trgovinparkirnihpovršinjemo čno odvisna od nagnjenosti terena. Zato je v primeru velikih površin smiselno te razdeliti v posamezne ploskve, ki so v prečnem pogledu oblikovane v strešni, lijakasti (slika 8.1) ali piramidni obliki. Požiralnike lociramo v najnižjih točkah in hkrati na prispevne površine, iz katerih se voda v njih steka. Za vzdolžno odvodnjavanje trgov so zelo primerni kadunjasti jarki, ki s svojo lastnostjo vodnega ogledala omogočajo tok vode tudi pri majnih vzdolžnih padcih. Za odvodnjavanje kadunjastih jarkov poskrbimo s požiralniki z mrežo. Zelo primerni za odvodnjavanje so tudi linijski požiralniki (slika 8.2), ki jih lociramo na najnižjo točko ploskve s prečnim nagibom proti njim. S tem idealno nadomestimo sistem kadunjastega jarka in požiralnikov, za vzdolžni padec pa lahko poskrbimo že z oblikovanjem d na požiralnika.



stran 60

C

A

A C C z re re p

B

B

C prerez A - A

prerez B - B

Slika 8.1: Lijakasta oblika površine trgov in parkiriš č C

A

A C C z re re p

C prerez A - A

Slika 8.

1: Uporaba linijskih požiralnikov v primeru odvodnjavanja rkiriš pa


ča


8.4

stran 61

Premostitveni objekti Sistem odvodnjavanja in kanaliziranja cestnih premostitvenih objektov se nanaša na: odvodnjavanje zgornjih (vidnih) površin objekta odvodnjavanje pronicajoče vode z izolacijskih površin in sproš čanje parnih pritiskov  odvodnjavanje in zra čenj votlin, odvodnjavanje ležiš čnih površin  odvodnjavanje zalednih nasipov krajnih opornikov  priključevanje odvodnega sistema na cestno kanalizacijo  

Izbira prečnega in vzdolžnega nagiba mora biti v skladu z že opisanimi principi kvalitetne odvodnje. Naprave oz. elementi za odvodnjavanje ceste ne smejo posegati v nosilnost konstrukcije. O bjekti morajo imeti ločen sistem odvodnjavanja in kanaliziranja vode, ki se navezuje bodisi preko cestne kanalizacije ali direktno na recipient meteorne vode. To ne velja za kratke pre mostitvene objekte skupne dolžine, ki je manjša od potrebnega razmaka med cestnimi izlivniki. Takok ot za hidravlični prera čun ceste je potrebno tudi dimenzije inštevilokonstrukcijskih elementov sistema za odvodnjavanje določiti na podlagi vhodnih parametrov, ki so v tem primeru meteorološki podatki za mikrolokacijo ceste oz. premostitvenega objekta. Površinsko vodo z zgornje površine objekta odvodnjavamo preko izlivnikov in pre čnih odtočnih cevi v zbirno cev, ki jo vodimo do recipientov ali cestne kanalizacije. Vso površinsko vodo je potrebno s pomočjo izlivnikov zbrati tako, da ne te če preko dilatacij. Vsi ostali detajli odvodnjavanja premostitvenih objektov so zbrani v Tehni čnih specifikacijah, TSC 07.105, Odvodnjavanje in kanaliziranje cestnih premostitvenih objektov.

8.5

Odvod zalednih vod nad cestnim telesom V primeru globokih vkopov oz. v primeru uporabe mešanega pre čnega profila s ciljem zmanjševanja količin dotečene vode iz brežin vkopa k cestnemu telesu izvajamo jarke – ponavadi gre za izvedbo s kanaletami.

Q

Slika 3.10: Jarek v funkciji zmanjševanja koli čine dotekajoče vode k cestnemu telesu V primeru opornih zidov je potrebno izvesti ob vrhu zidu kanalete, ki onemogo čajo prelivanje vode in hkrati pronicanje za zid. Za zidom prav tako izvedemo drenažni sistem, saj se v nasprotnem primeru voda zadržuje na notranji strani zidu in v kombinaciji z nizkimi temperaturami negativno vpliva na stabilnost konstrukcije. Vodo, ki jo z drenažnim sistemom zbiramo za zidom, preko cevk napeljanih skozi zid vodimo v napravo za vzdolžno odvodnjavanje (najpogosteje koritnica) locirano ob peti opornega zidu.



8.6

stran 62

Snežne padavine na cesti in ob cesti Prisotnost snega na vozišču tako iz vidika prometne varnosti kot posledi čno tudi iz psihološkega vidika ni zaželjena. Kompaktni sneg ali brozga sta vzrok za prenekatere problema voznikov in običajno vzrok za številne zastoje v prometu. Med drugimi je zelo nevarna posledica sneženja nastanek ti. ¨snežnih desk , ki se jih brez temeljitega razbijanja praktično ne da odstraniti. Dodatni problemi se pojavijo ob kombinaciji vetra s snegom, saj prihaja do snežnih zametov za rešitev katerih so v končni fazi usposobljene specialne zimske službe za vzdrževanje cest. ˝

S ciljem zaščite udeležencev v prometu pred snežnimi zameti je na kriti čnih mestih potrebna namestitev ograj proti snežnim zametom. Ograje so lahko iz lesa, kovine ali umetnih snovi. Postavljene morajo biti vedno pravokotno na smer, v kateri pretežno piha veter in sicer neprekinjeno ali z ustreznimi zamiki in prekrivanjem krajših polj. Oddaljenost ograje od ceste mora znašati približno 12 do 15 kratno višino ograje, razmak med vzporednimi ograjami pa 10 kratno višino ograje. Ob spodnjem robu ograje mora biti reža višine 30cm za prehod vetra, na sami površini ograje pa mora transparentnost oz. koli čina lukenj znašati 50%. Ograje morajo biti ustrezno zasidrane. Višina je odvisna od predvidene količine snega, običajna je od 1.2m do 1.8m, le izjemoma pa se uporabljajo ograje z višino večjo od 1.8m. Varnost prometa pa je lahko tako kot s strani zametov ogrožena tudi s strani snežnih plazov. Za preprečitev dostopa plazu do prometnih površin pa prav tako nameš čamo ograje. Osnovni materiali so jeklo ali aluminij, beton ali kamen, lahko pa tudi les in ži čni preplet. Ograje morajo biti postavljene pravokotno na smer pritiska snega (vzporedno s črto enake nadmorske višine). Zgrajene so lahko posamezno, v verigi ali z zamiki. Na črt ograj mora upoštevati nagib pobo čja, višino snega in smer pretežnih vetrov. Prav tako moramo upoštevati specifi čno maso in količnik posedanja in drsenja snega ter hrapavost podlage na pobo čju, v končni fazi pa tudi izspostavljenost soncu. Ob spreminjanju snega v vodo, ob neustrezno sprojektirani in nadalje izvedeni cesti hitro pride do naslednjih negativnih pojavov: zastajanje vode na voziš ču pronicanje v tamponski sloj in zastajanje v njem  erozija ukopnih in nasipnih brežin  usadi bankin  usadi in plazovi v cestnem telesu  

Ob pravilno projektiranem sistemu odvodnjavanja se ves sneg ob pretvorbi v vodo, tako na območju vozišča kot v njegovi okolici odvodnjava po uveljavljenih principih odvodnjavanja. Vzdrževanje cest v zimskem času oz. omogočanje prevoznosti cest je tesno povezano s soljenjem, ki znižuje temperaturo lediš ča. Negativnim učinkom soljenja pa so na nasprotni strani izpostavljeni robniki, kanalete, prepusti, jaški, jeklene ograje in prometni znaki. Stopnja potrebnega soljenja je v tesni povezavi s pravilno izvedenim sistemom odvodnjavanja oz. s pravilno izvedbo elementov, ki omogo čajo hiter odtok vode.

9.0

VZDRŽEVANJE NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE Za obstoj cestnega telesa in voziš ča, k akor tudi za varnost udeležencev v prometu ni s amo pomembna kvalitetna izvedba sistema za odvodnjavanje in njegovih elementov ampak tudi redno in skrbno vzdrževanje sistema. S ciljem kvalitetnega vzdrževanja naprav za odvodnjavanje se mora v okviru projektne dokumentacije ceste narediti tudi projekt vzdrževanja ceste, ki med drugimi zajema tudi poslovnik za vzdrževanje kanalizacije odpadnih voda. V okviru tega poslovnika se opredelijo vse



stran 63

pomembne lastnosti obravnavanega sistema za odvodnjavanje in vsi potrebni ukrepi za ustrezno vzdrževanje. Na začetku je potrebno definirati upravljanje in vzdrževanje dotične ceste, s čimer se pooblašča upravljalca in vzdrževalca cestnega telesa oz. dela cestnega telesa, da v skladu s poslovnikom upravlja oz. vzdržuje cesto in s tem hkrati tudi sistem odvodnjavanja. Upravljanje in vzdrževanje se razdeli v odvisnosti od kategorije ceste, upravljalci pa so najpogosteje Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC), Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), občine, idr. Investitor gradnje avtoceste, hitre ceste in vodnogospodarskih ureditev mora pripraviti na črt izvajanja monitoringa in izvajati m onitoring na sestavine okolja na določenih mestih v določenem časovnem obdobju, in sicer se na čin in obseg monitoringa obdela v posebnem projektu: Na črt imisijskega monitoringa.

Tako je za primer voda potrebno: Dve leti po začetku obratovanja avtoceste, hitre ceste in izvedenjh vodnogospodarskih ureditvah spremljati stanje stabilizacije vodnega režima in ob morebitnih poškodbah vodnogospodarskih ureditev in objektov ali izkazani nujnosti glede dodatnih ureditev izvesti dodatne ureditve v skladu z navodili upravljavca vodotokov. 

Na dveh mestih izpustov vode iz zadrževalnika meteornih vod meriti temperaturo vode in nadzirati vsebnost škodljivih snovi v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive, in o dopustni temperaturi vode (Ur. list SRS, št., 18/85). Če se ugotovi prekoračitev vrednosti, je treba ustrezno ukrepati. 

Zagotoviti je treba varno funkcioniranje in vzdrževanje, zgrajenega odvodnega sistem a tudi z vidika erozijske ogroženosti zaledja in možnosti sproš čanja materialov. 

9.1

Navodila za redno upravljanje in vzdrževanje Navodila za vzdrževanje objektov za površinsko odvodnjavanje meteornih voda zajemajo opravljanje nadzorne službe in vzdrževanje naprav za odvodnjavanje: jarkov, koritnic, kadunjastih jarkov, kanalet, požiralnikov, jaškov, drenaž, cevne kanalizacije. Za vzdrževanje se smatra:  

opravljanje nadzorne službe vzdrževanje objektov

Opravljanje nadzorne službe zajema: redni pregledi pregledi pri izrednih dogodkih,  poročila o rednih in izrednih dogodkih  

Vzdrževanje objektov zajema: Preprečevanje korozije takoj po ugotovitvi nastanka pojava in zagotavljanje estetskega videza s čiščenjem,  saniranje mehanskih poškodb z ravnanjem poškodovanih delov oziroma zamenjavo teh delov, v odvisnosti od stopnje poškodbe, tako da ograja služi namenu.  Zagotavljanje funkcionalnosti sistema za odvodnjavanje  Zagotovitev prehodnosti ob ograji 



9.2

Vzdrževanje

9.2.1

Vzdrževanje jarkov, kanalet, koritnic

stran 64

Strojno čiščenje ja rkov, kanalet, koritnic V jarkih je potrebno pokositi vegetacijo, jo zmleti in razgrniti na brežini cestnega telesa. V kanaletah in koritnicah je potrebno nanošen material v pretočnem profilu odkopati, naložiti in odpeljati na ustrezno deponijo. Ročno čiščenjejarkov,kan alet, koritnic Kjer je v jarkih, kanaletah in koritnicah manjša koli čina materiala oz. lokacija ni dostopna z mehanizacijo je potrebno:  pokositi vegetacijo, jo zmleti in razgrniti na brežini cestnega telesa  nanošen material v preto čnem profilu odkopati, naložiti na samokolnico, transportirati v bližino vozišča oz. naložiti in odpeljati na ustrezno deponijo 9.2.2

Vzdrževanje kadunjastih jarkov S specialnim vozilom je potrebno odstraniti ves nevezan material, ga naložiti in odpeljati na ustrezno deponijo. Na mestih, ki niso dostopna z vozilo m je material potrebno odstraniti ročno.

9.2.3

Vzdrževanje prepustov in drenaž Prepusti Pri vzdrževanju prepustov se izvaja spiranje z vodo pod pritiskom, ro čna odstranitev materiala kjer je možen dostop, ostala dela vrši ustrezno podjetje s specialno mehanizacijo. Višek materiala se naloži in odpelje na deponijo. Drenaže Ob ugotovitvi nepravilnega delovanja drenažnega sistema se z vodo pod pritiskom poskuša odstraniti material v drenaži. V primeru neuspešne odstranitve materiala, je potrebno naro čiti čiščenje ustreznemu podjetju s specialno opremo. Če drenaže ni mo č očistiti, se izdela novo drenažo.

9.2.4

Vzdrževanje revizijskih jaškov in požiralnikov ter cevne kanaliazacije Po odprtju pokrova požiralnikov in jaškov se s specialnim strojem posesa vsebino peskolovov. Po končanem sesanju je potrebno jašek sprati z vodo pod pritiskom. Dela se morajo izvajati v smeri toka vode. V primeru pojava problemov pri delovanju cevne kanalizacije se izvede spiranje z vodo pod pritiskom, ročna odstranitev materiala kjer je možen dostop. Ostala zahtevnejša dela vrši ustrezno s specialno mehaniza cijo. Višek materiala, ki pri čiščenju nastane se naloži in odpelje napodjetje deponijo.

9.2.4

Popravila Če

se tekom nadzora oz. vzdrževanja ugotovi potreba po popravilu naprav za odvodnjavanje se to s ciljem zagotavljanja pravilnega delov anja naprav izvede v najkrajšem možnem času.



stran 65

Robniki V primeru poškodb ali dotr ajanosti robnika je tega potrebno odkopati, odstraniti poškodovane dele in temelj z razbijanjem, utrditi podlago, postaviti robnik na betonski temelj, obbetonirati, zasuti, zalit i reže med robnik i in reže med voziš em č in robnikom z ustreznim materialom (po preteku 24 ur od postavitve robnika). Odpadni material se naloži in odpelje v deponijo. Revizijski jaški in pe skolovci Odstraniti moramo p oškodova ne dele, pop otrebi iz vedemo rušenje asfalta, izkop, nakladanje in odvoz v deponijo. Izvedemo postavitev oz. izdelavo jaška, zasip z utrjevanjem, postavitev pokrova ozreš . etke inpo potrebi izvedemo polaganje asfalta.

10.0 PRILOGE Določitev hidroloških podatkov o nalivu (inteziteta, trajanje, pogostnost)

10.1

Hidrologija je znanost o vodi, o njenih pojavnih oblikah na površini in pod površino Zemlje kot tudi o odnosih v naravi, katere oblikuje voda. Voda je hkra ti tudi ku s pen izr az za vse vrste vode, ki se nahajajo v naravi, vključno z v semi sno vmi, ki s e nahajajo v vodiv raztopljeni, koloidni t er suspendiraniobl iki.

Padavine 10.1.1 Vr ste padavin Kpadavinamprištevamovs e pro duk te kon den zacije ,k i prisp ejon a tla iz atmosfere. Padavine delimo na več vrst glede na agregatno stanje, v katerem se pojavljajo, in glede na na čin nastanka padavin. Ko se vlažen zrak ohladi pod točko rosišča, se vodna para začne kondenzirati v vodne kapljiceter ledene kristale. T ako nastanejo megle in oblaki. Dež nastane v oblakih, ko se vodne kaplice ve čajo do take velikosti, da zaradi teže padejo iz oblaka in potem na tla. S kondenzacijo vodne pare pri o temperaturah pod 0 C nastanejo kristali, ki jih imenujemosneg. Hitro ohlajanje zelo vlažnega zraka pod 0 oCpov zroči nastanek toče,kilahkopovzro ča veliko škodo (borba proti toči). s

Na ohlajenih predmetih in zemljišču nastane s kondenzacijo vodne parerosa, pri temperaturi pod 0 o C pa megle na raznih predmetih nastanei . Poledica a. Z zmrzovanjem lan vje je gladka, prozorna o ledena prevleka na tleh ali rastli nah, kinastan e, čepodh lajen e ka plicebo stiku s površino pod 0 C zmrznejo. Žled (požled)j e pole dica, ki na stane dir ektno iz v odne pare na zelo mrzlih rastlinah. Ta včasih dose žekšno ta debe lino,dalo mi evje dr in po vzro ča liko ve gospodarskoškodo. Za hidrologijo sta po količini pomembna le dež in sneg.

10.1.2 Ob ičajne enote Padavine običajno merimo po povodjih in porečjih, njihovo velikost merimo običajno v km2 ter manjše v ha. Višino vodnega stolpca, ki bi se nabrala na ravni površini,če voda ne bi niti pronicala niti izhlapevala niti odtekala, imenujemo višino padavin. Izračunamo jo v mm, kar je ekvivalentno l/m2, 10 m3/ha ter100m 3/km2.Vkolikor šeupoštevamo janjapadavin,soobi čas tra čajne enote sledeče Količina pad avin Letna količina padavin Inteziteta p adavin (i) ali izdatnost (q')

2 (m 3) višina p avin ad (m) p . pore ovršina čja (m ) (m3/a) k oličina pad avin m( 3)/ čas opazovanja (a) (mm/min) ali višinapadavin(mm)/ čas ajanja tr (min) (l/s.h a) višina padavin (mm)/ čas trajanja padavin(s)

Povezava med inteziteto in izdatnos tjopadavin je: q' = 166.6 ⋅


h = 166.6 ⋅ i t

(5.32)


stran 66

Meritve so dokazale, da je odvisna letna količina padavin predvsem od treh glavnih faktorjev: a) topografske višine b) oddaljenosti od morja c) smeri vetrov Višina letnihp adavin ek n ega kra ja je prem o sorazme rna na dm orski šini vi inobratnosorazmerna oddaljenosti od morja. Pregled letn eko li činepada vin poda jajo izohiet e,krivulje, kispa jajomesta zistovišinopadavin. 10.1.3 Obdelava podatkov o padavinah Za uporabo v hidrologiji naredimo statistično ob delavo po datk ov o padavinah. Iš čemo srednje vrednosti (letne, mesečne) , ekstremne vrednosti itd. Bistveni podatki za padavine so: - inteziteta (l/s.ha, mm/min) - čas trajanja padavin (min, ure) - pogostnost (1/leto) ali povratna doba (leta) Povezave med inteziteto naliva,časom t rajanja in pogostjo d ajostatist ične obdelave. Rezultat teh obdelav so tako imenovane krivulje ITP (I-nteziteta, T-rajanje, P-ogostnost). Bistvena lastnost teh povezav je, da inteziteta padavin pada z naraš čajočim časom trajanja in krajšimi povratnimi dobami. Podatke o pod avinah izd aja Agen cija R epublike Slo venijeza ekstremen padavine po Gumbelovi metodi)

okolje(knjiga Povratne dobe za

V kolikor za počočenopog ostnostp adavinnim amopoda tkov(naprimerpadavinespogostnostjo2 kratnaleto ),lahkoup orabimoza prvoap roksimacij oRe inholdovo ena čbo 1 i ( n ) = ( 4 n − 0,369 ) * i ( n =1)

(5.33)

kjer je n pogostost padavin. Povratna doba T in pogostnost n stapovezana na način T

=


1 n

(5.34)


10.2

Podatki o padavinah SEZNAM POSTAJ MARIBOR-TABOR BABNO POLJE BOVEC BRNIK-LETALIŠČE CELJE ČEPOVAN ČRNIVEC AD PO LHO VIMG ČRNIVRHN

DCE RA

DOBLIČE (ČRNOMELJ) DUHNAO STR EM VRHU GORNJIL ENART ILIRSKA BISTRICA JAVORJE NAD POLJANAMI JAVORNIŠKI ROVT JERUZALEM KADRENCI KAMNIŠKA BISTRICA KNEŠKE RAVNE KOČA NAŠU D MIKO M KOČEVJE LESCE LISCA LJUBLJANA-BEŽIGRAD MARTINJE MAŠUN MESTNI VRH PRI PTUJU MURSKA SOBOTA-RAKIČAN NOVA GORICA NOVELO PRI TEMNICI NOVI LAZI NOVO MES TO PLANINA NAD SEVNICO PODKRAJ PODPECA POLIČKI VRH PORTOROŽ-BELI KRIŽ POSTOJNA RADENCI RAKITNA RATEČE-PLANICA ROGAŠKA SLATINA RUT SEVNO SLOVENSKE KONJIC E STARA FUŽINA ŠMARATA ŠMARTNO PR ISLO VEN JGR AD CU UKANC VEDRIJAN VOGEL ZGORNJA ŠČAVNICA ZGORNJE JEZERSKO


M

stran 67


stran 68

MARIBOR-TABOR Izdatnost padavin (l/s.ha) POVRATNADOBA

trajanje padavin

1 leto 5min 189 10min 143 15min 115 20min 99 30min 79 45min 5 9 60 min 48

2 leti 255 3 189 2 154 2 132 1 103 1 79 1 64

5 let 474 52 2 07 2 762 361 051 85

10 let 07 4 94 3 42 2 05 2 57 1 221 99

25 let 83 47 87 42 84 44 117

50 let 540 386 320 270 205 160 131

BABNO POLJE Izdatnost padavin (l/s.ha) POVRATNA DOBA

trajanje padavin

1 leto

2 leti

5 let

10 let

251et

50 let

5 min 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min

172 137 118 108 91 71 59

257 200 168 148 121 93 76

374 287 237 202 162 123 100

452 345 283 23 8 189 142 115

550 418 341 283 223 167 135

622 472 383 317 248 186 149

BOVEC Izdatnostp adavin( l/s.h)a

zd I

POVRATNA DOBA

trajanje padavin

1 leto

2 1eti

5 let

10 let

25 let

50 let


239 172 142 I27 97 75 239

320 237 201 177 143 116 320

431 328 281 245 206 171 431

505 387 334 291 248 208 505

597 463 401 348 301 254 597

666 519 451 391 340 289 666

BRNIK-LETALIŠČE atnaodsatp /vsi.nh(al

)

trajanje padavin

1 leto

2 leti


167 133 109 96 75 60 50

219 172 144 127 100 78 65


POVRATNA DOBA 5 let 10 let 25 let 292 225 192 170 135 103 85

340 260 223 198 157 119 98

400 304 263 234 186 140 115

50 let 445 337 293 261 208 155 128


stran 69

CELJE Izdatnost padavin (l/s.ha) POVRATNA DOBA 5 let 10 let 25 let

trajanje padavin

1 leto

2 leti

5 min 10 min 15 min 20 min

194 142 108 92

246 184 151 129

318 242 210 180

366 280 249 214

426 328 299 257

471 364 335 289

30 min min 45 60 min

70 54 44

102 79 65

146 114 92

175 137 111

212 167 134

239 188 151

50 let

ČEPOVAN

Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje padavin

1 leto

2 leti


266 224 181 159 125 88 68

357 276 227 201 160 125 107


564 395 332 296 239 211 193

668 455 385 344 279 254 237

50 let 745 499 425 380 308 286 269

ČRNIVEC

Iz

datnosatdp

avin .(hl/s a)

trajanje padavin

1 leto

2 leti


218 148 117 101 83 63 53

289 202 165 138 109 85 71


451 327 276 223 169 134 111

532 389 232 266 200 158 132

50 let 593 436 374 297 222 177 147

ČRNI VRH N

AD POLH OVIM G RA DCEM Izdatnost padavin (l /s.ha) trajanje padavin

1 leto

2 leti


195 148 121 102 82 66 56

265 191 158 137 110 88 72



425 289 242 215 174 138 109

505 338 284 254 206 163 128

50 let 564 375 315 283 229 182 141


stran 70

DOBLIČE (ČRNOMELJ) Izdatnost padavin (l/s.ha) POVRATNA DOBA 5 let 10 let 25 let

trajanje padavin

1 leto

2 leti


194 137 116 95

267 197 166 144

367 279 235 212

434 333 280 257

517 402 338 313

580 453 380 355

30 min min 45 60 min

72 55 45

112 85 71

166 127 106

202 155 130

248 190 160

281 216 182

DUH NA OSTREM VRHU Izdatnost padav in (l/ s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 1eti 5 1et 10 let 25 let 5 min 211 276 365 424 499 10 min 156 205 272 316 372 15 min 113 160 225 267 321 20 min 96 136 193 230 277 30 min 69 102 147 177 215 45 min 51 75 109 131 159 60 min 41 61 87 105 127

50 let 555 413 361 311 243 179 143

GORNJI LE NART Izdatnost padavin (l /s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 166 240 342 409 494 10 min 122 183 267 322 392 15 min 97 152 226 276 338 20 min 80 127 191 234 287 30 min 56 100 160 200 250 45 min 39 75 126 159 201 60 min 32 61 101 128 161

50 let 557 444 385 327 287 232 186

ILIRSKA BISTRICA Izdatnost padavin(l /s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 239 327 446 526 626 10 min 161 251 375 458 561 15 min 120 211 335 418 522 20 min 103 178 281 350 436 30 min 84 138 213 262 325 45 min 66 106 160 197 243 60 min 58 92 138 168 207

50 let 700 638 599 501 371 277 236


50 let


stran 71

JAVORJE NAD POLJANAMI Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 219 281 367 423 495 10 min 166 227 311 367 437 15 min 143 195 266 314 373 20 min 124 171 235 278 332 30 min 93 135 193 232 280 45 min 71 107 156 188 229 60 min

58

88

130

158

192

50 let 548 489 418 372 316 260 218

JAVORNIŠKI ROVT Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 179 229 297 342 399 10 min 138 182 242 282 333 15 min 111 154 213 252 301 20 min 93 130 182 216 259 30 min 75 103 141 166 197 45 min 62 81 107 125 147 60 min 53 67 86 98 114

50 let 441 371 337 291 221 163 126

JERUZALEM Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 106 188 301 376 471 10 min 85 142 219 270 335 15 min 70 118 184 228 283 20 min 59 101 159 198 247 30 min 45 79 125 156 195 45 min 31 61 102 128 162 60 min 24 49 83 105 134

50 let 541 383 324 283 224 188 155

KADRENCI Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 154 269 426 530 662 10 min 134 210 315 384 471 15 min 117 178 261 316 386 20 min 102 152 220 266 323 30 min 80 118 172 207 252 45 min 58 88 129 157 191 60 min 47 70 102 123 149

50 let 760 536 437 365 285 216 168



stran 72

KAMNIŠKA BISTRICA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 215 288 389 455 539 10 min 151 206 283 333 397 15 min 125 176 246 293 351 20 min 100 152 223 269 329 30 min 75 121 183 225 277 45 min min 60

57 53

94 80

144 118

178 143

220 174

50 let 602 444 395 373 316 252 198

KNEŠKE RAVNE Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 260 317 395 446 512 10 min 201 242 297 334 381 15 min 164 204 260 297 344 20 min 138 180 237 275 323 30 min 114 149 197 229 269 45 min 89 121 165 194 230 60 min 74 105 147 175 210

50 let 560 415 378 358 299 258 237

KOČA NAD ŠUMIKOM Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 174 248 349 416 500 10 min 150 197 260 303 356 15 min 131 172 227 264 311 20 min 113 152 205 241 285 30 min 88 120 165 194 232 45 min 68 92 125 146 174 60 min 58 77 103 120 142

50 let 563 396 345 319 259 194 158

KOČEVJE Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 177 278 418 511 627 10 min 145 204 284 337 404

50 let 714 453

15 20 min min 30 min 45 min 60 min

120 104 81 61 52


166 143 110 84 69

229 196 150 114 93

270 231 176 135 109

323 275 210 161 129

362 308 234 180 144


stran 73

LESCE Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 154 257 399 493 612 10 min 108 168 249 303 371 15 min 86 132 195 237 290 20 min 75 113 166 201 246 30 min 58 94 143 176 218 45 min 44 78 125 156 195 60 min 38 68 108 136 170

50 let 701 422 329 278 248 223 195

LISCA Izdatnostp adavin(l /s.h)a trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 165 237 334 399 481 10 min 138 187 254 299 355 15 min 116 158 217 255 304 20 min 96 137 193 229 276 30 min 75 106 149 177 213 45 min 56 83 120 144 175 60 min 46 67 97 117 141

50 let 542 397 340 311 239 198 160

LJUBLJANA-BEŽIGRAD Izdatnostp adavin( l/s.h)a trajanje padavin 5 min 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min

DOBA 2 leti POVRATNA 5 let 10 let 25 let 274 357 413 482 205 270 314 368 171 220 252 293 150 195 225 262 117 156 182 215 89 123 145 173 74 101 119 142

50 let 534 409 323 290 239 193 159

MARTINJE Izdatnostp adavin( l/s.h)a trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 176 250 351 418 502 10 min 136 190 265 314 376 15 min 116 164 229 272 326

50 let 565 422 367


1 leto 214 157 135 117 89 65 54

103 77 54 42


139 105 76 61

188 143 107 86

221 169 128 102

263 201 154 124

293 225 173 139


stran 74

MAŠUN Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 213 295 408 483 578 10 min 160 215 289 339 402 15 min 130 178 244 287 343 20 min 118 163 225 266 318 30 min 98 129 173 201 237 45 min 81 101 129 147 170 60 min

68

84

105

118

136

50 let 648 448 383 356 264 187 149

MESTNI VRH PRI PTUJU Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 169 263 392 478 586 10 min 123 193 290 354 435 15 min 99 157 235 287 353 20 min 86 135 202 247 303 30 min 65 104 157 193 237 45 min 48 76 113 138 170 60 min 40 61 90 109 133

50 let 666 495 402 345 270 193 151

MURSKA SOBOTA-RAKIČAN Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 178 264 382 461 560 10 min 138 202 291 349 423 15 min 110 170 252 307 376 20 min 93 148 223 272 335 30 min 76 114 166 200 244 45 min 57 84 121 145 176 60 min 47 68 97 116 141

50 let 633 478 428 382 276 199 159

NOVA GORICA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 257 392 578 702 857 10 min 218 304 422 500 599 15 min 177 248 346 410 492 20 min 153 214 299 354 425 30 min 116 174 253 306 372 45 min 88 138 207 253 310 60 min 69 115 178 220 273

50 let 973 672 552 477 421 353 312



stran 75

NOVELO PRI TEMNICI Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 289 391 531 624 741 10 min 223 284 368 423 494 15 min 186 240 314 363 426 20 min 157 204 270 313 368 30 min 123 160 212 246 290 45 min 92 119 156 180 210 60 min 75 95 122 140 162

50 let 828 546 472 408 322 233 179

NOVI LAZI Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 211 260 326 370 425 10 min 147 189 247 285 333 15 min 118 152 199 230 270 20 min 100 134 181 212 251 30 min 77 112 161 193 234 45 min 59 92 136 166 203 60 min 48 79 121 149 184

50 let 467 369 299 280 264 231 210

NOVO MESTO Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje padavin 5 min 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min


50 let 667 494 425 378 316 238 188

PLANINA NAD SEVNICO Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 194 264 360 424 504 10 min 154 207 280 328 389 15 min 131 171 225 262 307 20 min 108 142 188 218 257 30 min 80 109 149 175 209 45 min 57 82 116 139 168 60 min 46 66 93 111 134

50 let 563 434 341 285 233 189 151

1 leto 185 154 135 113 87 67 54



stran 76

PODKRAJ Izdatnostp adavin(l /s.h)a trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 234 287 359 407 467 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min

zd I

193 164 146 114 87 73

226 190 169 136 103 84

PODPECA atnaodsatp trajanje padavin 5 min 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min

/vsi.nh(al

)

1 leto 186 131 106 88 66 54

2 leti 239 165 133 111 83 65

60 min

43

53

271 225 201 167 124 100

300 248 223 187 139 110

338 277 249 213 157 122

POVRATNA DOBA 5 let 10 let 25 let 311 358 419 212 242 281 171 195 227 144 165 193 106 122 142 80 91 103 66

75

86

POLIČKI VRH Izdatnostp adavin(l /s.h)a trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 178 316 506 631 789 10 min 162 241 349 420 510 15 min 135 195 277 331 399 20 min 117 171 245 294 357 30 min 89 134 195 236 287 45 min 62 99 150 184 227 60 min 50 79 119 145 178

50 let 512 365 299 269 231 170 132

50 let 463 310 250 213 156 113 94

50 let 907 577 450 403 325 258 203

PORTOROŽ-BELIK RIŽ Izdatnostp adavin(l /s.h)a trajanje padavin 5 min 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min

1 leto 209 170 145 127 98 70 55



50 let 631 475 399 360 286 237 201


stran 77

POSTOJNA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 199 250 320 366 424 10 min 156 201 261 302 353 15 min 131 170 222 257 301 20 min 119 151 196 225 263 30 min 93 122 161 188 220 45 min 74 95 123 141 164 60 min 63 79 101 116 135

50 let 468 390 334 290 245 181 148

RADENCI Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 133 214 324 398 490 10 min 108 168 251 305 374 15 min 99 147 214 258 314 20 min 87 129 188 226 275 30 min 66 103 153 186 227 45 min 50 76 112 136 166 60 min 41 61 89 107 130

50 let 559 425 355 311 258 188 147

RAKITNA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje padavin 5 min 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min

25 let 451 363 312 283 246 183 144

50 let 498 405 351 318 278 206 162

RATEČE-PLANICA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 133 182 249 294 350 10 min 109 145 194 227 268 15 min 91 123 166 194 230 20 min 82 109 146 170 201

50 let 392 299 257 224

30 min 45 min 60 min

1 leto 205 142 110 96 79 60 51

66 52 43


2 leti 261 192 156 138 116 88 72

POVRATNA DOBA

86 68 57

5 let 337 260 218 196 168 126 100

114 91 76

10 let 387 306 260 234 202 151 120

132 106 89

155 124 105

172 138 117


ROGAŠKA SLATINA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 196 267 365 429 511 10 min 152 201 269 314 371 15 min 131 171 226 262 308 20 min 119 150 193 221 256 30 min 91 117 152 175 205 45 min 67 89 118 138 162 60 min 53 73 101 120 143

stran 78

50 let 572 413 342 283 227 180 160

RUT Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 50 let 5 min 180 286 430 526 646 736 10 min 138 214 319 388 475 540 15 min 119 188 282 344 423 481 20 min 109 166 244 295 360 409 30 min 91 133 191 229 278 313 45min 7 0 115 177 218 270 308 60 min 60 101 159 196 244 280 SEVNO Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje padavin 5 min 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min


50 let 726 523 436 396 336 265 206

SLOVENSKE KONJICE Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 181 286 432 528 649 10 min 129 209 318 391 482 15 min 104 168 255 312 385 20 min 92 145 217 265 326 30 min 74 116 173 211 259 45 min 61 89 129 155 188 60 min 51 72 101 120 144

50 let 739 550 438 371 295 213 162

1 leto 188 148 123 102 76 54 46



stran 79

STARA FUŽINA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 50 let 5 min 237 315 422 492 581 647 10 min 156 210 284 333 396 442 15 min 130 167 217 251 293 325 20 min 122 151 189 215 247 271 30 min 96 120 153 175 202 223 45 min 75 100 135 158 187 208 60 min

66

88

118

138

163

182

ŠMARATA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 177 271 399 484 592 10 min 126 188 273 329 400 15 min 112 161 229 273 329 20 min 98 138 193 229 274 30 min 79 109 151 179 213 45 min 60 84 116 138 165 60 min 50 70 97 115 138

50 let 672 452 371 308 239 185 156

ŠMARTNO OB SLOVENJ GRADCU Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 198 247 314 359 416 10 min 141 182 238 275 322 15 min 122 156 203 235 274 20 min 106 134 173 199 231 30 min 86 109 141 162 189 45 min 64 83 108 124 146 60 min 51 66 87 101 118

50 let 458 357 303 255 209 161 131

UKANC Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 211 274 360 417 489 10 min 160 206 270 312 366 15 min 134 174 230 266 313

50 let 543 405 347


122 106 89 78


157 132 110 96

205 168 138 121

237 192 157 137

278 222 181 158

308 245 199 174


stran 80

VEDRIJAN Izdatnost padavin(l /s.ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 50 let 5 min 271 360 482 563 665 741 10 min 224 278 353 402 465 511 15 min 185 232 297 339 393 434 20 min 164 208 267 306 355 392 30 min 127 168 224 262 309 344 45 min 97 12 9 173 20 1 238 265 60 min

VOGEL Izdatnostpa trajanje padavin 5 min 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min

81

10 4

136

157

184

203

davin(l/s. ha) 1 leto 244 1 76 1 45 1 32 1 12 9 2 80

POVRATNA DOBA 2 leti 5 let 10 let 25 let 310 400 460 536 21 7 274 312 359 18 2 232 265 306 16 2 203 230 264 13 4 165 186 212 11 0 136 153 174 9 8 123 140 161

50 let 59 2 394 33 7 92 0 32 1 190 71 6

ZGORNJA ŠČAVNICA Izdatnost padavin (l/s.ha) trajanje padavin 5 min 10 min 15 min 20 min 30min 45min 60 min

1 leto 144 112 88 79 65 53 44

POVRATNA DOBA 2 leti 5 let 10 let 25 let 50 let 206 292 349 421 475 157 219 260 312 351 12 8 185 222 269 303 11 5 163 196 237 267 94 134 160 193 2 18 75 106 126 151 1 70 62 86 103 123 139

ZGORNJE J EZERKSO Izdatnostpa davin(l/s. ha) trajanje POVRATNA DOBA padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 5 min 179 231 302 350 409 10 min 132 171 224 260 304 15 min 106 139 183 213 250 20 min 30 min 45 min 60 min

89 72 53 46


116 92 71 60

151 120 96 80

175 138 112 93

50 let 453 3 7 72 8

205 22 7 161 178 132 4 1 7 110 122


10.2

stran 81

Primer hidravličnega računa Imamo cev v okolici Ljubljane, dolgo 50m. Skica: kraj A l=50m, i=0 .8%, PVC ce v

kraj B prisp. površina A=0.6ha

Izberemo:

pogos tost naliv a: trajanje naliva: intenziteta zaL J koef. hrapavosti za PVC

n=1 15min Q= 155l/sha n = 0.01 1

Izračunamo koef. odtoka, npr. da dobimo ϕ=0,8215 Q pad = Q ′ ⋅ A ⋅ ϕ = 155 ⋅ 0.6 ⋅ 0.8215 Q pad = 76.4 l / s

- iz tabele glede na vrednosti Q in i odčitamo premer cevi: d = 500 mm …. za ta polmer od čitamo še: Q po ln a cev = 106.8 l / s (Q po ln a cev > Qskupni ) v po ln a cev = 0.54 l / s Qskupni / Q po ln a cev = 76.4 / 106.8 = 0.72

odčitamoraz merji: v/v

polna cev =

1,07

in h/ hp olna cev= 0,64

v = (v / v po ln a cev ) ⋅ v po ln a cev = 1.07 ⋅ 0.54 v = 0.58m / s

h = (h / h po ln a cev ) ⋅ h po ln a cev = 0.64 * 0.500 h = 320 mm t p = l / v = 50 / 0.58 t p = 86.207s = 1.44 min



10.3

stran 82

Pretoki s egmentnih j arkov z a r azli čne dimenzije jarkov in hrapavosti B – širina jarka ( m) H – globina jark a( m ) Q–pre

tok (m)3/s

v–h itrost( m/s) s – v zdolžni pa dec( %) kst–koe

ficient hrap avos tip

o Strick ler-

ju

B

A

H

O

h α

l



nagib s (%) 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5

20 v 0.2 0.2 0.3 0.3 0.4 0.4 0.4

Q 0.022 0.031 0.037 0.043 0.048 0.053 0.057

0.5 0.5 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9

0.061 0.065 0.068 0.084 0.097 0.108 0.118

nagib s (%) 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5

koeficient hrapavosti kst (m1/3/s) 30 40 v Q v Q 0.2 0.032 0.3 0.043 0.3 0.046 0.5 0.061 0.4 0.056 0.6 0.075 0.5 0.065 0.6 0.087 0.5 0.073 0.7 0.097 0.6 0.079 0.8 0.106 0.6 0.086 0.9 0.114 0.7 0.7 0.8 0.9 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 1.9 2.0

0.092 0.097 0.103 0.126 0.145 0.162 0.178 0192 0.205 0.218 0.229 0.241 0.251 0.262

0.9 1.0 1.0 1.3 1.5 1.6 1.8 1.9 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6

koeficienthrap avostik 30

20 v 0.2 0.2 0.3 0.3 0.4 0.4 0.4 0.5 0.5 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9

stran 83

Q 0.032 0.046 0.056 0.065 0.073 0.079 0.086 0.092 0.097 0.103 0.126 0.145 0.162 0.178

4.0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5


0.122 0.130 0.137 0.168 0.193 0.216 0.237 0.256 0.274 0.290 0.306 0.321 0.335 0.349 st

50 v 0.4 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.1

Q 0.054 0.076 0.094 0.108 0.121 0.132 0.143

1.1 1.2 1.3

0.153 0.162 0.171

(m1/3/s) 40

v 0.2 0.3 0.4 0.5 0.5 0.6 0.6 0.7 0.7 0.8 0.9 1.1 1.2 1.3 1.4

Q 0.049 0.069 0.084 0.097 0.109 0.119 0.129 0.138 0.146 0.154 0.188 0.218 0.243 0.267 0.288

v 0.3 0.5 0.6 0.6 0.7 0.8 0.9 0.9 1.0 1.0 1.3 1.5 1.6 1.8 1.9

Q 0.065 0.092 0.112 0.130 0.145 0.159 0.172 0.184 0.195 0.205 0.251 0.290 0.324 0.355 0.384

1.5 1.6 1.7 1.8 1.9 2.0

0.308 0.326 0.344 0.361 0.377 0.392

2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6

0.410 0.435 0.459 0.481 0.503 0.523

B = 1.00m H = 0.20m

50 v 0.4 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.1 1.1 1.2 1.3

Q 0.081 0.115 0.140 0.162 0.181 0.199 0.215 0.229 0.243 0.256

B = 1.50m H = 0.20m


nagib s (%) 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 4.0 5.0 6.0 7.0 8.0 9.0 10.0

nagib s (%) 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 4.0 5.0 6.0 7.0 8.0 9.0 10.0

20 v 0.2 0.3 0.4 0.4 0.5

Q 0.064 0.090 0.110 0.128 0.143

0.5 0.6 0.6 0.6 0.7 0.8 1.0 1.1 1.2

0.156 0.169 0.180 0.191 0.22 0.247 0.285 0.319 0.349

20 v 0.2 0.2 0.3 0.3 0.4 0.4 0.4 0.5 0.5 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9

Q 0.043 0.061 0.075 0.087 0.097 0.106 0.114 0.122 0.130 0.137 0.168 0.193 0.216 0.237


stran 84

koeficient hrapavosti kst (m1/3/s) 30 40 v Q v Q 0.3 0.096 0.4 0.128 0.5 0.135 0.6 0.180 0.6 0.166 0.7 0.221 0.6 0.191 0.9 0.255 0.7 0.214 1.0 0.285 0.8 0.8 0.9 1.0 1.0 1.2 1.4 1.6 1.7 2.0 2.3 2.5 2.7 2.9 3.0 3.2

0.234 0.253 0.271 0.287 0.302 0.370 0.428 0.478 0.524 0.605 0.676 0.741 0.800 0.856 0.907 0.957

1.0 1.1 1.2 1.3 1.3 1.6 1.9 2.1 2.3 2.7 3.0 3.3 3.6 3.8

0.312 0.337 0.361 0.383 0.403 0.494 0.570 0.638 0.699 0.807 0.902 0.988 1.067 1.141

koeficient hrapavosti kst (m1/3/s) 30 40 v Q v Q 0.2 0.065 0.3 0.087 0.3 0.092 0.5 0.122 0.4 0.112 0.6 0.150 0.5 0.130 0.6 0.173 0.5 0.145 0.7 0.193 0.6 0.159 0.8 0.212 0.6 0.172 0.9 0.229 0.7 0.184 0.9 0.245 0.7 0.195 1.0 0.260 0.8 0.205 1.0 0.274 0.9 0.251 1.3 0.335 1.1 0.290 1.5 0.387 1.2 0.324 1.6 0.433 1.3 0.355 1.8 0.474 1.5 0.410 2.1 0.547 1.7 0.459 2.3 0.612 1.9 0.503 2.5 0.670 2.0 0.543 2.7 0.724 2.2 0.580 2.9 0.774 2.3 0.616 3.1 0.821 2.4 0.649 3.2 0.865

50 v 0.5 0.8 0.9 1.1 1.2

Q 0.159 0.225 0.276 0.319 0.356

1.3 1.4 1.5 1.6 1.7

0.391 0.422 0.451 0.478 0.504

B = 1.50m H = 0.30m

50 v 0.4 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.1 1.1 1.2 1.3

Q 0.108 0.153 0.187 0.216 0.242 0.265 0.286 0.306 0.324 0.342

B = 2.00m H = 0.20m


nagib s (%) 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 4.0 5.0 6.0 7.0 8.0 9.0 10.0

nagib s (%) 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 4.0 5.0 6.0 7.0 8.0 9.0 10.0

20 v 0.2 0.3 0.4 0.4 0.5 0.5 0.6

Q 0.085 0.120 0.147 0.170 0.190 0.208 0.225

0.6 0.6 0.7 0.8 1.0 1.1 1.2

0.240 0.255 0.269 0.329 0.380 0.425 0.466

20 v 0.3 0.4 0.4 0.5 0.6 0.6 0.7 0.7 0.8 0.8 1.0 1.2 1.3 1.4

Q 0.137 0.194 0.238 0.275 0.307 0.336 0.363 0.388 0.412 0.434 0.532 0.614 0.687 0.752


stran 85

koeficient hrapavosti kst (m1/3/s) 30 40 v Q v Q 0.3 0.128 0.4 0.170 0.5 0.180 0.6 0.240 0.6 0.221 0.7 0.295 0.6 0.255 0.9 0.340 0.7 0.285 1.0 0.380 0.8 0.312 1.0 0.417 0.8 0.337 1.1 0.450 0.9 1.0 1.0 1.2 1.4 1.6 1.7 2.0 2.3 2.5 2.7 2.9 3.0 3.2

0.361 0.383 0.403 0.494 0.570 0.638 0.699 0.807 0.902 0.988 1.067 1.141 1.210 1.275

1.2 1.3 1.3 1.6 1.9 2.1 2.3 2.7 3.0 3.3 3.6 3.8

0.481 0.510 0.538 0.659 0.761 0.850 0.931 1.076 1.202 1.317 1.423 1.521

koeficient hrapavosti k (m1/3/s) st 30 40 v Q v Q 0.4 0.206 0.5 0.275 0.5 0.291 0.7 0.388 0.7 0.357 0.9 0.476 0.8 0.412 1.0 0.549 0.9 0.461 1.2 0.614 0.9 0.505 1.3 0.673 1.0 0.545 1.4 0.727 1.1 0.583 1.5 0.777 1.2 0.618 1.5 0.824 1.2 0.651 1.6 0.869 1.5 0.798 2.0 1.064 1.7 0.921 2.3 1.228 1.9 1.030 2.6 1.373 2.1 1.128 2.8 1.504 2.4 1.303 3.3 1.737 2.7 1.457 3.6 1.942 3.0 1.596 4.0 2.128 3.2 1.724 3.5 1.843 3.7 1.954 3.9 2.060

50 v 0.5 0.8 0.9 1.1 1.2 1.3 1.4

Q 0.213 0.301 0.368 0.425 0.475 0.521 0.562

1.5 1.6 1.7

0.601 0.638 0.672

B = 2.00m H = 0.30m

50 v 0.6 0.9 1.1 1.3 1.4 1.6 1.7 1.8 1.9 2.0

Q 0.343 0.486 0.595 0.687 0.768 0.841 0.908 0.971 1.030 1.086

B = 2.00m H = 0.40m


nagib s (%) 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 4.0 5.0 6.0 7.0 8.0 9.0 10.0 nagib s (%) 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 4.0 5.0 6.0 7.0 8.0 9.0 10.0

20 v 0.2 0.3 0.4 0.4 0.5 0.5 0.6 0.6 0.6 0.7 0.8 1.0 1.1 1.2

Q 0.106 0.150 0.184 0.213 0.238 0.260 0.281 0.301 0.319 0.336 0.412 0.475 0.531 0.582

20 v 0.3 0.4 0.4 0.5 0.6 0.6 0.7 0.7 0.8 0.8 1.0 1.2 1.3

Q 0.172 0.243 0.297 0.343 0.384 0.421 0.454 0.486 0.515 0.543 0.685 0.768 0.858

1.4

0.940


stran 86

koeficient hrapavosti kst (m1/3/s) 30 40 v Q v Q 0.3 0.159 0.4 0.213 0.5 0.225 0.6 0.301 0.6 0.276 0.7 0.368 0.6 0.319 0.9 0.425 0.7 0.356 1.0 0.475 0.8 0.391 1.0 0.521 0.8 0.422 1.1 0.562 0.9 0.451 1.2 0.601 1.0 0.478 1.3 0.638 1.0 0.504 1.3 0.672 1.2 0.617 1.6 0.823 1.4 0.713 1.9 0.951 1.6 0.797 2.1 1.063 1.7 0.873 2.3 1.164 2.0 1.008 2.7 1.344 2.3 1.127 3.0 1.503 2.5 1.235 3.3 1.647 2.7 1.334 3.6 1.779 2.9 1.426 3.8 1.901 3.0 1.512 3.2 1.594 koeficient hrapavosti kst (m1/3/s) 30 40 v Q v Q 0.4 0.258 0.5 0.343 0.5 0.364 0.7 0.486 0.7 0.446 0.9 0.595 0.8 0.515 1.0 0.687 0.9 0.576 1.2 0.768 0.9 0.631 1.3 0.841 1.0 0.681 1.4 0.908 1.1 0.728 1.5 0.971 1.2 0.773 1.5 1.030 1.2 0.814 1.6 1.086 1.5 0.997 2.0 1.330 1.7 1.152 2.3 1.536 1.9 1.288 2.6 1.717 2.1 2.4 2.7 3.0 3.2 3.5 3.7 3.9

1.410 1.629 1.821 1.995 2.155 2.303 2.443 2.575

2.8 3.3 3.6 4.0

1.881 2.172 2.428 2.660

50 v 0.5 0.8 0.9 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7

Q 0.266 0.376 0.460 0.531 0.594 0.651 0.703 0.752 0.797 0.840

B = 2.50m H = 0.30m

50 v 0.6 0.9 1.1 1.3 1.4 1.6 1.7 1.8 1.9 2.0

Q 0.429 0.607 0.743 0.858 0.960 1.051 1.136 1.214 1.288 1.357

B = 2.50m H = 0.40m


10.4

Vrednosti pretoka Qd za požiralnike z rešetko v koritnici ali ob robniku B – širina koritnice s – vzdolžni padec q – prečni nagib Qd – iztok v požiralnik Qs – sprejemna kapaciteta požiralnika

Qs,I – sprejemna kapaciteta požiralnika v primeru rešetke DIN 19549, 300×500 Qs,II – sprejemna kapaciteta požiralnika v primeru rešetke DIN 19583, 500×500 Qs,III – sprejemna kapaciteta požiralnika v primeru rešetke 500×780


stran 87



stran 88



stran 89



stran 90



stran 91



stran 92



stran 93



stran 94



stran 95



stran 96



stran 97



stran 98



stran 99



stran 100



stran 101


10.5

stran 102

Hidravlični parametri za preračun pretoka cevne kanalizacije

b

D

zs F

h

U

QT

h D

QV

vT

F

vV

D2

F R=U b D

R D

F ⋅ ZS D3

U D

0.001 2 3 4 5 6 7 8 9 0.010 11 12 13 14

0.023 .032 .038 .044 .049 .053 .057 .061 .065 0.068 . 071 . 074 . 077 . 080

0.17 .21 .24 .26 .28 .29 .30 .32 .33 0.34 .35 .36 .36 .37

0.00462 .00756 .00976 .01214 .01425 .01601 .01783 .01972 .02166 0.02315 .02468 .02624 .02782 .02944

0.2998 .3520 .3824 .4102 .4317 .4481 .4637 .4787 .4931 0.5035 .5136 .5235 .5332 .5426

0.0152 .0210 .0249 .0287 .0319 .0345 .0370 .0395 .0420 0.0439 .0458 .0476 .0495 .0513

0.00004 10 15 21 28 34 41 48 57 0.00063 71 78 86 95

0.3045 .3597 .3924 .4227 .4464 .4646 .4822 .4991 .5156 0.5276 .5394 .5510 .5624 .5735

15 16 17 18 19 0.020 22 24 26 28 30 32 34 36 38 0.040 45 50 55 60

.083 .086 .088 .091 .093 0.095 .100 .104 .108 .112 .116 .120 .123 .127 .130 0.134 .141 .149 .156 .163

.38 .39 .39 .40 .41 0.41 .42 .43 .45 .45 .46 .47 .48 .49 .50 0.50 .52 .54 .55 .57

.03108 .03275 .03387 .03559 .03674 0.03791 .04088 .04330 .04576 .04826 .05080 .05339 .05535 .05799 .06000 0.06271 .06753 .07316 .07819 .08332

.5518 .5607 .5666 .5752 .5809 0.5864 .6000 .6105 .6208 .6307 .6404 .6499 .6569 .6659 .6726 0.6813 .6960 .7122 .7257 .7387

.0532 .0550 .0562 .0581 .0593 0.0605 .0635 .0659 .0683 .0707 .0731 .0755 .0772 .0796 .0813 0.0837 .0877 .0923 .0963 .1002

104 114 120 131 138 0.00145 165 182 200 218 238 259 275 298 316 0.00340 386 442 495 552

.5845 .5953 .6024 .6129 .6198 0.6266 .6435 .6567 .6697 .6825 .6951 .7075 .7167 .7288 .7377 0.7495 .7699 .7926 .8121 .8312

65 70 75 80 85 0.090

.170 .176 .182 .188 .194 0.200

.58 .59 .60 .64 .62 0.63

.08854 .08307 .09767 .10233 .10705 0.11182

.7513 .7616 .7717 .7814 .7909 0.8000

.1042 .1075 .1108 .1141 .1174 0.1206

612 666 723 789 846 0.00912

.8500 .8658 .8815 .8969 .9122 0.9273



QT

h D

QV

stran 103

vT

F

vV

D2

b D

R D

F ⋅ ZS D3

U D

0.095 .100 .105 .110 .115 .120 .125 .130 .135

. . . . .

205 211 216 221 226 .231 . 236 . 241 . 245

.64 .65 .66 .67 .68 .69 .69 .70 .71

.11584 .12071 .12481 .12894 .13311 .13731 .14154 .14580 .14923

.8074 .8160 .8230 .8298 .8365 .8429 .8492 .8554 .8602

.1233 .1265 .1291 .1317 .1343 .1369 .1395 .1421 .1441

0.00969 .01040 .01101 .01165 .01230 .01298 .01367 .01439 .01498

.9397 .9545 .9667 .9788 .9908 1.0027 .0146 .0263 .0356

0.140 .145 .150 .155 .160 .165 .170 .175 .180 .190 0.200 .210 .220 .230 .240 .250 .260 .270 .280 .290 0.300 .310 .320 .330 .340 .350 .360 .370 .380 .390 0.400 .410 .420 .430 .440 .450 .460 .470 .480 .490 0.500 .510 .520 .530 .540 .550 .560 .570 .580 .590 0.600

0.250 . 255 . 259 . 263 . 268 . 272 . 276 . 281 . 285 . 293 0.301 . 309 . 316 . 324 . 331 . 339 . 346 . 353 . 360 . 367 0.374 . 381 . 387 . 394 . 401 . 407 . 414 . 420 . 426 . 433 0.439 . 445 . 451 . 458 . 464 . 470 . 476 . 482 . 488 . 494 0.500 . 506 . 512 . 519 . 525 . 531 . 537 . 543 . 550 . 556 0.562

0.72 .72 .73 .74 .74 .75 .76 .76 .77 .78 0.79 .80 .81 .82 .83 .84 .85 .86 .86 .87 0.88 .89 .89 .90 .91 .92 .92 .93 .93 .94 0.95 .95 .96 .96 .97 .97 .98 .99 .99 1.00 1.00 .00 .01 .01 .02 .02 .02 .03 .03 .03 1.04

0.15355 .15789 .16139 .16490 .16932 .17287 .17644 .18092 .18452 .19177 0.19909 .20645 .21294 .22040 .22697 .23453 .24117 .24785 .25455 .26128 0.26805 .27483 .28067 .28750 .29435 .30024 .30713 .31304 .31897 .32590 0.33185 .33781 .34378 .35075 .35673 .36272 .36871 .37470 .38070 .38670 0.39270 .39870 .40470 .41169 .41769 .42368 .42967 .43565 .44262 .44858 0.45454

0.8660 .8717 .8762 .8805 .8858 .8900 .8940 .8990 .9028 .9103 0.9174 .9242 .9298 .9360 .9411 .9467 .9514 .9558 .9600 .9640 0.9677 .9713 .9741 .9773 .9802 .9825 .9851 .9871 .9890 .9910 0.9925 .9939 .9952 .9965 .9974 .9982 .9988 .9994 .9997 .9999 1.0000 .9999 .9997 .9993 .9987 .9981 .9973 .9963 .9950 .9937 0.9923

0.1466 .1491 .1511 .1531 .1556 .1575 .1595 .1619 .1638 .1676 0.1714 .1751 .1784 .1820 .1851 .1887 .1918 .1948 .1978 .2007 0.2037 .2066 .2090 .2118 .2146 .2170 .2197 .2220 .2243 .2269 0.2291 .2313 .2334 .2359 .2380 .2401 .2420 .2441 .2461 .2481 0.2500 .2519 .2538 .2559 .2577 .2595 .2612 .2629 .2649 .2665 0.2681

0.01574 .01652 .01716 .01781 .01865 .01933 .02003 .02092 .02165 .02316 0.02472 .02634 .02781 .02954 .03111 .03296 .03462 .03633 .03809 .03990 0.04175 .04365 .04532 .04730 .04934 .05112 .05325 .05511 .05701 .05926 0.06124 .06325 .06529 .06772 .06984 .07200 .07420 .07643 .07869 .07100 0.08333 .08571 .08812 .09098 .09346 .09599 .09855 .10114 .10422 .10689 0.10960

1.0472 .0587 .0679 .0770 .0883 .0973 .1063 .1174 .1263 .1440 1.1615 .1798 .1939 .2111 .2260 .2430 .2577 .2724 .2870 .3016 1.3160 .3305 .3428 .3572 .3715 .3837 .3979 .4101 .4223 .4364 1.4485 .4606 .4726 .4867 .4987 .5108 .5228 .5348 .5468 .5588 1.5708 .5828 .5948 .6088 .6208 .6328 .6449 .6569 .6710 .6830 1.6951



stran 104

QT

h

vT

F

b

R

F ⋅ ZS

QV

D

vV

D2

D

D

D3

U D

.610 .620 .630 .640 .650 .660 .670 .680 .690 0.700

. 568 . 575 . 581 . 587 . 594 . 600 . 607 . 613 . 520 0.626

.04 .04 .05 .05 .05 .05 .06 .06 .06 1.06

.46049 .46742 .47334 .47926 .48614 .49203 .49888 .50473 .51154 0.51735

.9907 .9887 .9868 .9847 .9822 .9798 .9768 .9741 .9708 0.9677

.2697 .2715 .2731 .2745 .2762 .2776 .2793 .2806 .2821 0.2834

.11235 .11559 .11842 .12127 .12465 .12759 .13105 .13407 .13762 0.14071

.7072 .7214 .7335 .7457 .7599 .7722 .7865 .7988 .8132 1.8255

.710 .720 .730 .740 .750 .760 .770 .780 .790 0.800 .805 .810 .815 .820 .825 .830 .835 .840 .845 0.850

0.633 0.640 0.646 0.653 0.660 0.667 0.675 0.682 0.689 0.697 . 701 . 705 .709 . 713 . 717 . 721 . 725 . 729 . 734 0.738

.06 .07 .07 .07 .07 .07 .07 .07 .07 1.07 1.08 .08 .08 .08 .08 .08 .08 .07 .07 1.07

.52411 .53085 .53660 .54328 .54992 .55654 .56406 .57060 .57710 0.58448 .58815 .59180 .59544 .59907 .60268 .60628 .60986 .61342 .61785 0.62138

.9640 .9600 .9564 .9520 .9474 .9426 .9367 .9314 .9258 0.9191 .9156 .9121 .9084 .9047 .9009 .8970 .8930 .8890 .8837 0.8794

.2848 .2862 .2874 .2887 .2900 .2912 .2925 .2936 .2947 0.2958 .2964 .2969 .2974 .2979 .2984 .2989 .2993 .2997 .3002 0.3006

.14435 .14805 .15125 .15503 .15885 .16273 .16721 .17118 .17520 0.17984 .18219 .18455 .18692 .18931 .19172 .19413 .19657 .19901 .20209 0.20457

.8400 .8546 .8671 .8818 .8965 .9113 .9284 .9434 .9584 1.9758 .9845 .9933 2.0020 .0109 .0197 .0286 .0376 .0465 .0578 2.0669

.855 .860 .865 .870 .875 .880 .885 .890 .895 0.900 .905 .910 .915 .920 .925 .930 .935 .940 .945 0.950 .955 .960 .965 .970 .975 .980 .985 .990 .995 1.000

.. 742 747 . 751 . 756 . 761 . 766 . 770 . 775 . 781 0.786 . 791 . 797 . 803 . 808 . 814 . 821 . 827 . 834 . 841 0.849 .856 .865 .874 .883 .894 .905 .919 .935 .956 1.000

.07 .07 .07 .07 .07 .07 .07 .07 .07 1.07 .07 .07 .06 .06 .06 .06 .06 .05 .05 1.05 .05 .04 .04 .04 .03 .03 .02 .02 .01 1.00

.62489 .62925 .63272 .63703 .64131 .64556 .64893 .65313 .65811 0.66223 .66631 .67117 .67597 .67993 .68462 .69003 .69460 .69985 .70502 0.71081 .71577 .72201 .72807 .73359 .74088 .74749 .75542 .76374 .77326 0.78540

.8751 .8695 .8649 .8590 .8529 .8467 .8417 .8352 .8271 0.8203 .8132 .8045 .7955 .7877 .7782 .7667 .7565 .7442 0.7314 0.7161 0.7022 0.6834 0.6637 0.6428 0.6157 0.5864 0.5457 0.4931 0.4102 0.0000

.3010 .3014 .3018 .3022 .3025 .3028 .3031 .3033 .3036 0.3038 .3040 .3041 .3042 .3043 .3043 .3043 .3042 .3040 .3037 0.3033 .3029 .3022 .3014 .3004 .2989 .2972 .2946 .2908 .2844 0.2500

.20706 .21020 .21272 .21590 .21909 .22231 .22490 .22815 .23209 0.23539 .23871 .24272 .24676 .25015 .25425 .25906 .26321 .26809 .27301 0.27867 .28367 .29014 .29666 .30324 .31135 .31954 .33006 .34221 .35836 0.39270

.0760 .0875 .0967 .1083 .1200 .1318 .1412 .1532 .1676 2.1797 .1920 .2068 .2218 .2345 .2498 .2679 .2837 .3023 .3213 2.3434 0.3631 0.3891 0.4158 0.4434 0.4784 0.5149 0.5644 0.6260 0.7189 3.1416


TSC 03 380 - Odvodnjavanje Cest 2004

Recommend Documents