SLOVENSKI JEZIK UDZBENIK ZA ŠKOLE
S
HRVATSKOSRPSKIM
NASTAVNIM JEZIKOM
Sastavio
FRANC DROLC
� Da
ZAGREB 1970
Urednik
BRANKO BRAJENOVIC
Stručni recenzenti
J02E
Dr STJEPKO
·
TEZAK
SEVER
Stručni konzultant :ta hrvat�kosrpski jezik JOSIP
SILIC
Lektor VLADIMIR STROJNY
Opremio
BOJAN
STRANIC
Za upotrebu u školi odobrio Republički seiu.. tarijat za prosvjetu, kulturu 1 fizičku kulturu SRH rješenjem br. 483/2-1970. od 26. II 1970.
IZDANJE
•ŠKOLSKE KN.TIGEc, ZAGREB, MASARYKOVA 28
TISAK oOGN.TEN PRICA«, ZAGREB, SAVSKA 31
UVODNA NAPOMENA Udžbenik slovenskog jezika namijenjen je učenicima škola s hrvatskosrpskim materinskim jezikom. Nastavni programi škola pa i moderni ritam života u našoj zajednici uzrok su sve većoj potrebi .za upoznavanjem jezika, načina života i kulture bratskoga slovenskog naroda. Ovaj udžbenik mogao bi biti skromni korak u tom upoznavanju. Dakako, on ne služi detaljnom učenju gramatike slovenskog jezika. Njime će u6enici u kratkom tečaju steći osnovno znanje iz područja glasova, oblika i rečenica slovenskog jezika. Udžbenik se morao ograničiti u opsegu građe.Cak i više. Slovenski jezik od svih slavenskih jezika najbliži je hrvatskosrpskome, osobito njegovoj zapadnoj varijanti. pa [Su se zbog toga mogle mimoići mnoge podudarnosti u strukturi dvaju naših jezika. U ovom tečaju nije bitno traženje »razlika između dvaju jezika«, ali on ipak počinje »Od početka1C, od toga kako. treba. valjano pročitati napisanu slovensku riječ. kako tvoriti osnovne oblike i rečenice. Slijedeći lekcije, od kojih svaka govori o određenom području našeg života npr. o sportu ili bolesti - učenici će postupno izgrađivati znanje stečeno u prethodnim lekcijama. Lekcije od pete dalje sastaje se od četiri dijela. U prvom dijelu lekcije pratimo troje mladih ljudi u različitim životnim situacijama, u drugom upoznajemo novu gramatičku građu, 'treći dio čine ,vježbe. U njih je ugrađen i četvrti dio lekcije. Taj dio tematski proširuje obrađivano područje života odlomcima iz slovenske književnosti, člancima iz novina i sl. te tako izgrađuje fond riječi i frazeologije koja je na.jučestalija. Na kraju udžbenika nalap se slovensko-hrvatskosrpski rječnik. ·
F.D.
3
I.
slovenski
jezik
sloveniii!ina slovansld
lekcija
Jezik koji počinjete učiti i s kojim vas upoznaje ovaj udžbenik zove se slovenski jezik ili slovenščina. Njime se služe Slovenci u SR Sloveniji i graničnim predjelima susjedne Austrije i Itali]e. On pripada južnoslavenskoj skupini jezika - Slovenci kažu južnoslovanski - a gra niči prema zapadu s talijanskim i prema sjeveru s nje mačkim. Istočni mu je susjed hrvatskosrpski. Upravo zapadn�j varijanti hrvatskosrpskoga jezi�a slovenski je najsrodniji u svojoj gramatičkoj strukturi. Učimo, dakako, književni slovenski jezik, a ne dija lekt ili razgovorni jezik; jezik, dakle, kakav možete čuti na radiju ili televiziji, kakav nalazite u slovenskim knjigama - približno onaj tip jezika koji možete čuti od obrazovanih Slovenaca iz Ljubljane, glavnog grada Slovenije 'te kulturnog i upravnog središta Slovenaca. Za ilustraciju pročitajte pažljivo razgovor na slo venskom jeziku između djevojčice \Barbke i njezine bake u anegdoti o nosu i jeziku. Uvjerit ćete se da već sada, na početku, možete ipak nešto razumjeti:
BaTbka ;e imela dve očesi, dve ušesi, dve Toki, dve nogi - toda samo en ;ezik in tuđi nos ;e bil samo eden. VpTalala ;e babico: »Babica, pove; mi, zaka; imam vse po dvo;e, le ;ezik in nos ne?« Babica ;e odgovorila: »Zato, dTaga vnučica, da bi boZ;e videla, b ol;e čula, več delala in več hodila, toda man; bTbl;ala in man; vtikala svoj nos, kamoT ni po tTebno.« Vidite da ste i vi razumjeli zašto iBarbka ima dva oka, dva uha, dvije ruke i noge, a samo jedan nos i je zik. Uvjerili ste se u srodnost slovenskog s hrvatskosrp skim jezikom,· ali već u ovom kratkom tekstu mogli ste primijetiti i neke zanimljive jezične pojave, koje ćemo sada polagano i redom upoznavati.
5
2.
lekcija
Slovenci pišu - kao što ste zapazili - latinicom i · svoj glasovni sustav bilježe ovim znakovima:
abeceda
a,
b, c, č, d,
e,
f,
g, h, i, j , k, l, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
Slovenska abeceda ima 25 znakova, 5 manje nego hrvatskosrpska. Primijetili ste također da u njoj nema slova
ć, đ, dž, lj i nj.
Ipak, glasova u slovenskom jeziku ima više od
25,
takci da gotovo jedna trećina glasova nema svoj znak.
Prije nego što počnemo govoriti o slovenskim sa
moglasnicima
pročitajte
kako
je
zaslužni
propagator
slovenske književnosti u Hrvatskoj Tone Potokar pre veo na hrvatskosrpski jezik crticu Ivana Cankara Go·
spodin kapetan:
. Bilo je pro hladno jesenje jutro, magle su se vukle dolinom i plazile uza strme padine brda, dok se na bilima, obasjanim tracima rane zore, bijelio prvi snijeg, što je pao u noći. Nebo je bilo v edro; još se sjećalo ponoćnog snijega i hladnih jutarnjih zvijezda, mada je očekivalo izlazak sunca. Još jednom isti odlomak, ovaj put u originalu:
Hladno jesenska jutro je bilo, megle so se vlačile po dolini in se plazile ob strmih rebTih gora. Na vrhovih se je v žarkih zgodnje zarje belil prvi sneg, ki je bil za padel ponoči. Nebo je bilo jasno. Se se je spominjalo na polnočni sneg in na mrzle jutranje zvezde, ali že je čaka lo sonca. 11&1Doglaanikl
Slovenske samoglasnike bilježimo znakovima a, e, i, o, u. Da bismo tim znakovima mogli prikazati sve vo
kale, u ovom ćemo udžbeniku upotrijebiti sustav dodat nih grafičkih znakova iznad slova. Oni se u tekstovima
na slovenskom jeziku - osim u udžbenicima, rječnicima i sl. - ne bilježe. Njima ćemo ujedno označavati i akce
natsko mjesto u riječi. Koji su ti dodatni znakovi, mo žete vidjeti u riječima jesenska, megle, ponoči. Njima se označavaju:
6
ostrivec
dugi (i dugi zatvoreni} vokali npr. 4, i, u (e, 6); . ' "" kratki vokali npr.' d, i; u,·a, e, o; " dugi otvoreni vokali npr. e, đ. Sada već možemo prikazati slovenske naglašene vokale, duge i kratke i primjerima shemom krUh sit pUli i pili u i ' kmet bilo peu p6lji e 6 3 pes p�lji poli � đ o brat pali a ' Iz svoga jezika pomajete kratke i duge samoglas nike, pa ćete lako izgovarati i takve slovenske glasove: pili - sit, peli - kmet, p61ji - bilo itd. �
krativec strešica
kratki i dugi
otvoreni
zatvoreni
Da bi izgovor slovenskoga književnog jezika bio dobar, veoma je vdno poznavati karakteristične zatvo rene i otvorene vokale e i o. To je novost koju treba pobliže upomati. Zatvoreni samoglasnici artikuliraju se s ulim otvo rom usana, a otvoreni sa širim otvorom. e, 6 - jezik je uzdignut više prema nepcu, približava se položaju za izgovor i odnosno u (e-+- i, 6-+- u}; e, đ - jezik je opušten, približava se položaju za izgo vor samogl�snika a (�. 6-+- a}. Izgovorite samostalno e, 6, pa e, đ. Još jednom: e, e - ee. Za početak nastojte da· barem ne budu jednaki. Vježbajte se i na primjerima: ·
e-+-i, 6-+-U
·
ženi :�ni g6li: gOU
polglaanik
smrt
,
pes-[pas] pes, p6s, pes megia
)MlS -
psa
ženi se ženi se
meni meni
pili pelji
sela sela
g6Zi gđli
m6li mđli
v61i voli
v6lja
žela žela
volja
Iz svoga jezika ne pomajete ni posebni slovenski samoglasnik, tzv. poluglas. U shemi kratkih naglašenih samoglasnika označen je sa aA a u pismu ga bilježimo sa e. Poluglas se u slovenskom jeziku nalazi na mjestima gdje u hrvatskosrpskom stoji nepostojano a. Izgovaramo ga s malo razmaknutim usnama i lako uzdignutom sredinom jezika. To je mutan glas između e i a; donekle ga možete izdvojiti iz vokalnog r u riječima tipa smrt. ' Dakle: hrs. smit, slov. sm+t, vft - ves, pes izg. [vas], [pas]. Ne smijete izgovarati ni e ni a, jer npr. slovensko pes, pcis i pes tri i;u različite riječi. Poluglas može stajati i u nenaglašenom slogu (me gla), a u zav ilnim padežima - kao i nepostojano a . ispada.
7
3.
lekcija
Tako ste upoznali samoglasnike. Da biste se uvjerili u
svoj valjan izgovor, pročitajte joo jednom akcentuirani završetak odlomka iz Cankarove crtice kojoj je origi nalni naslov Gospod stotnik.
bilo zvezde polnočni
Nebo je bilo jasno. Se se je spominjalo na polnočni sneg in na mrzle jutr6.nje zvezde, ali že je čakalo sonca. Međutim, za valjano čitanje slovenskog teksta mo
rate upoznati i ostale glasove. svi
suglasnici
soglasnild
Ni znak.
sonanti zveneči nezveneči
m, n, r, _ l, j, v, l', n' b, d, g, z, ž, (dz], p, t, k, s, š, c, č,
(dž],
slovenskog
[y], (Y,]
h,
f
jezika
nemaju
svoj
sonanti
Čni bezvučni Z V U
suglasnici
Mnogi su suglasnici jednaki onima u vašem jeziku.
Neke ćemo razlike ipak morati ipodrobnije obraditi.
[l'], [n'] p6lj [p61']
Slovenski
povi
[lj] [nj] p6lje [p61je]
[dz] [dž]
[I'] i
[n'] samo su palatalizirani i nisu iden
tični hrvatskosrpskim palatalima
lj, nj. Suglasnički sku l + j ten+ j na kraju riječi ili sloga daju [l'] i [n'],
dok u položaju ispred vokala izgovaramo dva suglasnika l+ j te n + j; npr. g. mn. p6lj, .sanj izg. [pol'] [san'] dok p6lje, sanje izg.: [polje], [sanje]. Glasovi [dz], [dž], [r] također nemaju svoj znak u
abecedi. Javljaju se samo u posebnim pozicijama, kad se
bezvučni
c, č, h zbog asimilacije mijenjaju u svoj zvučni encičba (enadžba], h gospo
[kodzbek]
par. Npr. K6cbek [k6dzbek],· du [ygosp6du].
bilabialni v
Od suglasničkih glasova koje ne poznajete najvaž nije je upoznati tzv. dvousneni [y.]. Za razliku od zubno usnenog v taj se glas artikulira uz sudjelovanje obiju usana. Usne i jezik imaju položaj kao za izgovor vokala
u, ali u tom položaju ostaju neuporedivo kraće. U abe
cedi ne postoji znak za ovaj glas, a bilježimo ga slovima V ili l. 8
Zbog toga dobro naučite izgovor slova v. V
Izgovarajte ga:
[v6da]
kao
-
[siy] [siykast]
kao
-
kao
[predusem]
I
v
-
ispred samoglasnika; npr. voda, vino;
!/- - ispred
-
U
suglasnika i na kraju riječi: siv,
sivkast; -
U
suglasničkom skupu; predvsem,
V
snegu.
Slovo 1 izgovarajte:
[lepJ, [lipaJ
[bey], [vovkJ
[p6l'ski]
kao
-
kao
-
kao
-
1
!/-
1'
-
ispred samoglasnika: lep, lipa;
-
ispred suglasni!ka i na kraju riječi: bel, v6lk;
-
suglasnički skup na kraju sloga ili riječi: p6l;, pol;ski.
pravopis
Slovenski je pravopis načelno etimološki, stoga se riječi pišu drugačije nego što se izgovaraju. Tako npr. zvučni suglasnici na kraju riječi gube zvučnost. U rije či gosp6d umjesto zvučnoga d na kraju čitajte t. I na granici dviju riječi zvučni glas gubi zvučnost ako druga riječ počinje sonantom ili vokalom. Dakle:
gosp(>d [gosp(>t]
piši mlcid oče, a izgovaraj [mlat oče], [mlat m6š] itd. ostalim primjerima asimilacija u izgovoru jednaka je kao i u hrvatskosrpskom jeziku.
[ml�t 6če]
U
asimilacija
Prema tome piše m o
I I
-------- -1
na kraju riječi na granici dviju riječi ·
p6t, gosp6d
[p6t], [gosp6t]
mlad oče mlad mož
[mlat oče] [mlat m6š]
mlad fant brat gre lovec gre
[mlat fantJ [brad gre] [lovedz gre]
k bratu h gospodu
[gbratu] [ygosp6du]
-------
u sredini riječi
i z g o v a r amo -------
svatba, zgodba sladka, kratka
------- - ---- ------
[svadba] , [zg6dba] [slatka], [kratka]
Tako ste svladali slovenski glasovni sustav. Jedino morate zaipamtiti da ima nekih odstupanja od etimološ kog principa u pravopisu. 9
predlog s/z
Ispred zvučnih suglasnika i samoglasnika pISemo i govorimo prijedlog z:. z bratom, izg. (zbratom], a ispred bezvučnih s: s teto, izg. [steto].
predlog k/h
Ispred k, g pišemo prijedlog h: h kovaču, h gospodu, izg. [hkovaču], [ygosp6du], inače pišemo samo k: k bratu, k očetu, a izg. [gbratu], (kočetu].
Razvoj palatalizacije, sibilarizacije, jotovanja i pri jeglasa u slovenskom se jeziku ne podudara s razvojem
u hrvatskosrpskom, ali se najznačajnije glasovne pro mjene barem načelno mogu predočiti ovom shemom: k, g, h
ispred j daje č, ž, š ispred j daje č, j c, z, s ispred j daje č, ž, š p, b, m ispred j daje plj, blj, mlj k, g ispred i daje c, z + i (jedino u konjugaciji) iza c, č, ž, š, j, lj, nj o prelazi u e t, d
_
·
_
10
4.
lekcija
ALI SMO VSI? RIJECI
Ali smo vsi? Da, vsi smo. Andrej je tu, S6nja je tu in tuđi mama je tu. Ne, nismo vsi. S6nja in Andrej sta tu, a Bređa še ni tu. Bređa je še v Zagrebu, a že prihaj a v Lju bljano. S6nja in Andrej še čakata. Z Bredo se h6četa učiti slovenščino. N6četa se učiti sama. Dobro vesta, da Bređa že. prihaja iz Zagreba. Vsi čakajo. Bređa j e že tu. Zdaj smo vsi. Gremo! Greste tudi vi? Seveda!
·
vsl - svi tudl - također sta - (je)su (dvojica, dvije, dvoje) ie - još ni - nije že - već prlhaja - dolazi čakatl - čekati čakata - čekaju (dvojica, dvije, dvoje) hočeta - hoće (dvojica, dvije, dvoje) učiti se - učiti nočeta - neće vedetl - znati zdaj - sada gremo - idemo iti - ići seveda - dakako
Ovu ste lekciju počeli slovenskim tekstom. Sada tre ba da upoznate neke glagolske oblike koji vam nisu bili jasni u tom tekstu. prezent b iti
Glagol biti mijenja se u prezentu ovako: Jednina Dvojina
1. 1. sem 2. 1. si 3„ 1. je
sva sta sta
Množina smo ste so
Odrični oblik nisem nisi ni
nis:va nista nista
nismo niste niso
dvojina:
Zapamtite! Tri su broja u slovenskome - jednina, dvojina i množina.
dvije osobe ili stvari
Dvojinu upotrebljavamo kada se spominju dvije osobe ili stvari. 11
·
Drugi glagoli mijenjaju se u prezentu po primjeru hoteti (htjeti) - vedeti (znati). 1. 2. 3.
1.
1.
1.
h6če -m h6če -'Š h6če
-va -ta -ta
-mo -te -jo
ve -m ve -š ve
-va -sta -sta
-mo -ste -jo/do
iti - grem
Kao glagol vedeti sprežu se u prezentu još jesti jem, dati - dam, iti (ići) - grem.
hočem
Drugi glagoli mijenjaju se prema primjeru hoteti h6čem. Prezent glagola imeti glasi imam.
imam
akcenat
Općenito o akcentu u slovenskom jeziku treba za pamtiti ovo: 1. U slovenskome može biti naglašen svaki slog, pa i posljednji (npr. h6čem, imam). 2. U svakoj riječi, u načelu, samo je jedan- naglašeni vokal. 3. Svi su nenaglašeni vokali kratki; nema dakle dužine. 4. Kratki naglašeni vokal stoji, u načelu, samo u po sljednjem ili jedinom slogu. 5. Grafički znak za otvoreni vokal stoji samo na slovi ma o, e: o - e. Sve riječi svrstavaju se u 3 akcenatska tipa:
akcenatski tip
1. nepomični: npr. korak, g. koraka - akcenatsko mjesto se u promjeni riječi ne pomiče. 2. pomični: npr. jezik, g. jezika akcenatsko mjesto se u osnovi riječi pomiče za slog prema kraju riječi. 3. mješoviti: npr. k6st, g. kosti - akcenatsko mjesto se u nekim padežima pomiče s osnove na nastavak. -
Sada ponovno pročitajte tekst na početku ove lekcije.
stavek (rečenica)
Upitna rečenica počinje riječcom ali (da li): Ali smo? Itd.
Odrična rečenica tvori se pomoću negacije: nisem, nočem, nimam, ne v em, ne jem, ne dam, ne grem. Ali nismo? - Nismo. Ali ne veš? Ali ne greš?
12
5. PREDSTAVLJAM
TI
lekcija
ANDREJA
Ali poznamo Andreja? Kd6 j e t6? Ne, Andreja ne poznamo. Ne poznamo ga. Pfvič slišimo zanj, vendar ga h6čemo spoznati. To je Andrej . Andrej j e že velik fant. .Zivi V Ljubljani in hodi v š6lo. -Ali ga zdaj poznamo? Zdaj ga poznamo. Res, poznamo ga. Da, prav dobro ga poznamo. Koga še ne poznamo? Andreja že poznamo. Ali poznamo Sanjo? - Da, nj ega že poznamo, nj e pa še ne. . S6nje še ne poznamo. Ne, res ne, ne poznamo je še. Sanja je Andrejeva.sestra. On je fant, ona pa delrle Tuđi ona živi v Ljubljani. - Ali jo zdaj po znamo? Seveda, zdaj jo poznamo. Seveda jo poznamo. Res, kar dobro jo poznamo. Brata in sestro poznamo, mame in Bređe pa še ne. Ne poznamo jih, vendar jih je treba spoznati. Mama, S6nja in Andrej se pogovarjajo : Andrej: Samo Bredo j e treba š e čakati, sicer smo .
RLJECI kdoT - tko? poznamo - poznajemo sllilimo - čujemo sllšatl - čuti vendar - ipak spoznati - upoznati fant - dječak, momak hoditi - ići, hodati šola - škola rea - zaista prav dobro - vrlo dobro pa - pak dekle - djevojka kar dobro - baš, prilično dobro treba Je - treba pogovarJatl se razgovarati i!akati - čekati sicer - inače vsl smo zbrani - svi smo na okupu slovensko - sloven ski midva - nas dvoje, dvojica znati - znati prevel! - previše preceJ - dosta pomagati - pomoći motiti - smetati
vsi zbraru. Učimo se slovensko. Slovenščina ni težka. Midva s S6njo znava slovensko, mama tu đi, Bređa pa ne preveč. Mama: Ona res ne zna pteveč, z vama pa se lahk6 precej �auči.
Andrej: Ti, mama, nas poslu.šaš in nam pomagaš. Ne smeš pa nas motiti. Pri nas se učimo, da veš. 13
Prilikom upoznavanja Andrej j� upotrijebio niz zamjeničkih oblika. Nekima je pitao, drugima opet za mjenjivao imenice. Neke je oblike posebno naglašavao (npr. njega poznam, nje pa ne), a neke nije (npr. poznam ga, poznam jo). Ti su se oblici u različnim prilikama mi jenjali kao u hrvatskosrpskom jeziku, a bilo je i razlika. •
zamjenice
·
Naučite deklinaciju upitne zamjenice kdo? (tko?) i kaj? (što?) te ličnih zamjenica za sva tri broja i sva tri roda.
kdo? (tko?) kaj? (što?)
Upitne zamjenice kdo? i kaj? n. g.. d. a. 1. i.
kaj česa čemu kaj o čem s čim
Upitnom zamjenicom ili prilogom kje gdje, kdaj kada,. kak6 _..,... kako, zakaj zašto počinjemo upitnu rečenicu. Npr.: Kdo je to? Koga poznaš? Kje živi Andrej? Itd. -
-
-
ti, on, ona, ono; midva, vidva, ona dva; mi, vi, oni, one, ona
Lične zamjenice: jaz,
jaz, ti m.
kdo koga komu koga o kom s kom
s.
ž.
Jednina
on, ona. ono
n. g. d. a. 1.
i.
jaz mene, me meni, mi mene, me o meni z mano (men6j)
ti tebe, te tebi, ti tebe, te o tebi s tabo (teb6j)
on, ono njega, ga njemu, mu njega, ga o njem z njim
ona nje, je njej, ji nj6, jo o njej z nj6
Dvojina (dual)
ž. s.
m.
midva midve vidva vidve onadva onidve
n. g. d. a.
1.
i.
midva, midve naju nama naju o nama z nama
Množi.na m.
ž.
mi
me ve
vi
m.
oni,
ž.
s.
one,
ona
n. mi, me g. nas d. .nam a. nas 1. o nas i. z nami
vidva, vidve vaju vama vaju o vama z vama
onadva, onidve njiju, ju njima, jima njiju, ju o njima z njima
vi, ve vlis vam vas o vas z vami
oni, one, ona njih, jih njim, jim nje, jih o njih z njimi
Osim dvojine (duala), što treba posebno pažljivo naučiti, primijetili ste i to da u deklinaciji ima samo šest padeža. U slovenskoj deklinaciji nema posebnog oblika za vokativ. Gdje u hrvatskosrpskom jeziku dolazi voka tiv, u slovenskom se upotrebljava nominativ. 14
enklitika ·
I u slovensko� se jeziku upotrebljava enklitički oblik ako zamjenica nije naglašena (poznam. .gg" ne po znam ga). Enklitički oblici povezuju se s jednosložnim prijedlozima: .
za zame zate zanj zanjo zanj e
pred predme predt.e predenj prednjo prednje
v vame vate vanj vanjo vanje
na name nate nanj nanjo nanje
itd.
VJEZBE
1.
Z.
Stavite glagole u ovim rečenicama u odrični oblik. Negacija dolazi ispred glagola. Npr. Andreja ne poznam. Slovenščina ni težlta.
Andreja poznam. Bređa živi v Zagrebu. Sonja in Andrej znata slovensko.
Frane je znanec. Slovenščina j e težka. Franeta je treba predstaviti.
Stavite enklitike umjesto naglašenog oblika zamjenice. Npr. Njega poznam. Poznam ga. - Njega ne poznam. Ne poznam ga.
Ne, njega ne poznam. Da, njega poznam. Ne, nje ne poznam. Da, njo poznam. Ravno nje predstavim. Ne, ravno njih ne predstavim. Njim ne pišem. Njim pišem. Njej ga ne predstavim. Njej ga predstavim.
3.
f.
5.
. . . . .
. . . . .
.. .. .. .. ..
. . . . .
... ... ... ... ...
ga . jo (je). j ih. j im. ji ga.
Vježbajte upotrebu oblika »treba je« prema primjeru:
Njega je treba poznati. Njo je treba poznati. Ravno nje je treba videti. Meni ga je treba dati.
Treba . . . . .. ...... ... . . .
ga je poznati. j o je . . . . . . . . j ih j e . . . . . . . mi ga je . . . . .
Ni ga treba poznati. . . . je . . . . . . . . . . . . . . . . jih . . . .. .. . . . . . .. mi ga .. . . . . . . . .
.
Napišite složene rečenice prema primjeru: Andrej ni znanec, ampak sorodnik. Andrej ni znanec. Andrej je sorodnik. - Bređa ne živi v Ljubljani. Bređa živi v Zagrebu. - Mama se ne uči. Mama nam pomaga. Njega poznam, nje pa ie ne. Njega poznam. Nje pa še ne poznam. - Bredo poznam. Mame ne poznam. Midva znava slovensko. Onadva ne znata preveč. Odgovorite na pitanja:
Kd6 je to? ga hočeš spoznati? Ali ga poznaš? Ali ga ne poznaš? Ali ga je treba predstaviti? (Ne, ni . . . .) Ali ti ga j e treba predstaviti? (Ne, ni mi ...... ) Kj e živi Andrej ? In Bređa? Ali
15
POZDRAVI IN SRECANJA Dobro j utro! Dober dan! Dober večer želim! Lahko noč, gospa! Na svidenje! Pozdravljeni! �rečno! Zdravo, tovariš! Kako ti je ime? S kom imam čast govoriti? Kako se imenujete? Ime mi je Andrej. Pišem se pa Stare. Andrej Stare. Dovolite, da vam predstavim Franeta. Srečen sem, da vas poznam. Kako gre? Kako se kaj imaš? Kaj počneš? Kako pa kaj zdravje? Kako se počutite, gospodična? še kar dobro. Pa vi? Hvala, še kar gre. Ne preveč dobro. O, imenitno, hvala! Na zdravje!
16
BI.TECI pozdrav - pozdrav uel!agje - susret lahek· - lak gospa - gospođa na svttleDJe - do viđenja
tovarll - drug tovadllca - druga rica pisati 1e - zvati se Imenovati se zvati se srel!en - sretali KaJ pol!neiiT - Sto radtii? ztlravJe - zdravlje pol!uUtl se - osje ćati se gospodll!na - gospo đica lmenltno - Izvrsno
6.
lekcija
I
NASA DRUZ1NA Mama pravi: » To je naša družina. Vesela dru žina! « Ta žena je Andrejeva mama. Pravijo ji gospa Staretova. Gospa Staretova ima hišo sredi Ljublja ne. Hiša Andrejeve mame stoji ob Dolenjski cesti. V družini Staretovih so: mama, Andrej in S6nja. Mama ima dva otroka : sina in hčerko. Moža pa nima ve�. Andrej je njen sin, S6nja je njena hčer ka. Mama ima tudi sestro. Njena sestra živi V Za grebu. Mama ima še dve sestri. :Ena živi V Trb6v ljah, druga pa V Gorici. Več sester nima. To so njeni sor6dniki. Ima tri sestre. Andrej in S6nja imata tri tete. Očeta nimata več. Mama pog6sto _govori o svo jih sestrah. Največ govori o sestri iz Zagreba, manj pa o sestri iz Trb6velj. S6nja pog6sto piše tetam. Večkrat.piše teti v Zagreb. Vedno napiše: »Prelju ba teta! « TUdi teta iz Zagreba ima hčerko. Ime ji je Bređa. T@ta iz Zagreba govori slovensko. Mama, Andrej, S6nja in teta govorijo slovensko. Bređa ra zume slovensko. Tudi govoriti poskllša. Teta govori slovensko, Bređa pa ne. Bređa 1:1e uči slovensko, a še ne zna dovolj. Bređa je Andre jeva sestrična, Andrej pa Bredin bratranec. S6nja ni Bredina sestra, ampak sestrična. Bređa ne živi V Ljubljani, ampak V Zagrebu. Bređa živi V Zagrebu, a pog6sto prihaja v Ljubljano. V nedeljo spet priđe. 2 Slovenski jezik
RIJECI pravi - kaže družina - obitelj, porodica praviti - kazati btša - kuća ob - uz, pored, na sredi - usred otrok - dijete bi!erka - kći brez - bez n,len - njezin sorodntk - rođak tri - troje ta - ova pogosto - i!esto na,jvei! - najviše manJ - manje vei!krat - više puta vedno - uvijek preljubi - mili, predragi poskušatt - pokušati pa - pak dovolj - dosta ampak - no, nego bratranec - bratić prtbaJati - dolaziti spet - opet prlde - dođe
17
Bre�a ima zelo rada sestrično S6njo. A tuđi Andreja ima rada. Andrej ima rad sestro in mamo. Sestro manj. Sestra je svojeglava, a jo ima vseeno rad. Mama pravi: »Sor6dniki prihajajo na obisk. «
imenice i. r.
na -a
nul ima - voli zelo - jako, veoma vseeno - ·svejedno obisk - posjet, pohod
U ovoj su lekciji upotrijebljene riječi kao mama, te ta, sestra itd. u različitim padežima. Imenice ženskog roda s nastavkom -a mijenjat će se kao Mo pokazuje primjer imenice lipa: ·
Jednina
Dvojina
Množina
lipa lip-e lip-i lip-o lip-i lip-o
lipi lip lip-ama lfp-i lip-ah lip-ama
lipe lip lip-am lip-e lip-ah lip-ami
n. g. d. a. 1. i. lipo (a.) z lipo (i.) lip (g. mn.) lipam . lipah lipami
U deklinaciji imenica ženskog roda morat ćete po sebno pripaziti na dualske oblike, a i na neke druge padeže : a. jed. na -o, i. j ed. na -o, g. dv. i mn bez nastav ka, Ldv. i mn na -ah. .·
.
Promjene osnove
'g. mn. sester ladij
Da bi se olakšao izgovor suglasničke skupine u g. mn umeće se poluglas : dekla dekel, žemlja žemelj, iskra - isker, a ispred -j- umeće se i: ladja ladij. .,
-
-
-
Promjene nastavka gore (n. mn.) gora (g. mn.)
gospa
Kao stilska posebnost u množini, osob ito u starijim tekstovima često su nastavci naglašeni (g. mn na -a): gore, gora, goram, gorami. Tada su naglašeni i nastavci u g., a. i i. j ed. : brez žene, po vod6, za goro. .
Imenica gospa (gospođa) mijenja se ovako : Jed. Dv. Mn.
brez žene na cesti s sestro
18
gospa, -e, -e, -6 -e, -6; gospe -a, -ema, -e, -eh, -ema; gospe -a, -em, -e, -eh, -emi.
Prijedlozi brez, do, iz, od, na, v, s/z slažu padežima kao i u hrvatskosrpskoin j eziku: brez žene, na cesti, s sestro.
se ·
s istim
akcenat
Akcenat
U toj deklinaciji gotovo sasvim prevladava nepomič ni tip, gdj e akcenatsko mj esto ostaj e na istom slogu u svim padežima: 1.
lipa
3.
gora, gore
2.
velika većina; ne pomiče ·se akcenatsko mjesto u osnovi; mj ešoviti tip ima desetak imenica (stil ska posebnost). Akce:{l.atsko mjesto pre lazi s osnove na nastavak u g., a. i instr. j ed. te u dv. i mn. u cj elini. U svakidaš njem govoru idu u 1. tip, kao i poseb nost megld (dakle: megla).
VJEZBE 1.
2.
Odgovorite. na pitanja:
Kaj pravi mama? Kdo je ta žena? Kako ji pravij o? Kj e ima mama hišo? Ali ima mama še moža? Ali imata otroka očeta? Ali sta otroka brez tet? O kom mama najve č govori? Kako napiše Sonj a teti?
Ali ima teta hčerko? Kako ji j e ime? Ali Bređa razume slovensko? Ali zna Bređa dovolj ? Ali zna govoriti? Ali živi Bređa v Ljublj ani? Koga ima Bređa rada? Ali ima še koga rada? Kdo prihaj a na obisk?
Suprotne rečenice rastavite u po dvije proste:
Npr.: Bređa se uči slovensko. Vendar še ne zna dovolj . Bređa ne živi v Ljublj ani. Ona živi v Zagrebu. Bređa Bređa Bređa Bređa Sonj a Mama
3.
se uči slovensko, vendar še ne zna dovolj. živi v Zagrebu, a pogosto prihaj a v Lj ublj ano. ne živi v Ljubljani, ampak v Zagrebu. ni Andrejeva sestra, ampak sestrična. ima mamo, očeta pa ne.. govori o teti iz Zagreba, o teti iz Trbovelj pa ne.
Ispišite iz teksta »Naša družina« deset imenica ženskog roda pa ih postavite u tablicu s prijedlozima za različite padeže: 1.
2.
teta
brez
k/h
za
o
s/z
tete.
teti
teto
teti
teto
3.
4.
5.
2*
Prevedite tekst »Naša družina« na hrvatskosrpski jezik. Mijenjajte u prezentu glagole: živeti, imeti, praviti.
19
6. Potražite među imenicama ženskog roda u pjesmi »Kanglica« stilske poseb nosti. Sjetite se akcenatskih tipova u imenica ženskog roda.
Oton Zupančič: KANGLICA Deklica šla je po vodo z lepo srebrno kanglico. Zora na nebu sevala, ptičica v logu pevala. Jagoda zrela nudi se: » Daj, le za hip pomudi se! « »Jagoda rdečka, dober dan! Ali moj bratec je bolan in ozdravi! prej ne b6, da mu prinesem iz vrelca vodo, deklica moram zajeti jo, preden še sonce obsveti jo . . . « Hladne vodice zajela je, bistro domov odhitela je. Deklica šla je po vodo , z lepo srebrno kanglico, deklica je domov prišla, kanglica bila zlata vsa.
grem dom6v sem doma grem po vodo Tim za gorami, tim za vodami pozdrav z gora V gorih grmi, se. bliska pomladne vode
20
RIJECI kangliea - kantica deklica - djevojka Je šla - išla je log - lug pomudltt se - zadr!ati se, ostati rdei! - crven bolan - bolestan preJ - prije bo ozdravll ozdravit će prlnestt - donijeti zajett - uzeti, zahvatiti preden - prije nego obsvetttl - obasjati sonce - sunce domov - kući odbitett - po!uriti grm.i - grmi bllska se - sijeva megla - magla pomladna - proljet-
na
7.
lekcija
DOBER TEK ZELIM Mama kllha kosilo. Ima mn6go skrbi in dela. KUhati ni lahkastvar, a mama kllha dobro in same dobre stvari. Danes pripravlja pečeno kok6š. Kok6š ji prinese ženska iz vasi. Ta ženska ne živi v Lju bljani., ampak na vasi. Zenska pravi: » Kok6š se naj b6lje peče na masti. « Mama to dobro ve. Nik6li ne peče kok6ši brez masti. Zdravniki pripor6čajo rast linsko mast, vendar mama pog6sto peče tuđi s svinj sko mastj6. ·Kok6š najprej očisti, nat6 jo položi V pečico. Mama peče kok6š v pečici, otroka sedita pri peči in jo gledata. Mama najprej položi kok6š na eno stran. Cez nekaj časa jo obrne: M6ra se speči še po drUgi strani. S strani jo obfne še na hfbet, nat6 pa jo pusti V pečici. Tak6 ! Kok6š je pečena z vseh strani. Staretovi jedo za kosilo pečeno kok6š. Pri ko silu pa jedo še druge jedi. Med jedj6 ni lep6 govo riti. S6nja med jedj6 ne govori, z mislijo pa je že pri pečenki. Kok6š ima mn6go kosti. Na kosteh pa je slast no meso. Mes6 gre V slast. Andrej reče : »lzvfstno je! Tekne mi! « S kostmi pa ni kaj početi. Kosti niso dobre. Mama vfže po kosilu kosti v smeti ali pa v koš za odpadke.
RIJECI kosilo - ručak delo - rad pripravljati spremati lenska - lena vas - selo · zdravnik - liječnik rastllnsld - biljni najprej - najprije nato - zatim pei!ica - pećnica pei! - p eć obrniti - okrenuti hrbet - leđa pustiti - ostaviti z vseh - sa svih jed - jelo misel - misao teknitl - prijati, ići u tek poi!eti - . načiniti, raditi vrei!i - baciti smeti - smeće
21
S6nja in Andrej se med kosilom pred materjo · ne prepirata. Mama ne more verjeti svojim očem. Gleda ju z ljubeznijo. Pri tem si misli : V moji mla dosti je bilo drugače. Zdaj živimo brez skrbi. Zdaj si lahk6 privoščimo včasih tuđi pečeno kokoš. Nič nam ne manjka! 'Andrej pravi: »Da, mnogo si privoščimo!«
imealee i. na
r.
nsJunlk
povest
kost
Imenice kao jed, kost, kokoš ženskog su roda, a svr šavaju na suglasnik. Mijenjaju se kao povest ili kost: povest povesti
k6st kosti
povesti povesti
d.
povesti povest
kosti k6st
povestma kostema povestim kostem povesti kosti povesili kosti
povesti
kosti
povestih
mislijo
kosteh
povesti povesti
povestih
kosti kosti
kosteh
povestjo kostj6 povestma kostema povestmi kostmi
Sve ostale jednosložne imenice mijenjaju se prema
kost (od dvosložnih jedino još oblast, pomoč).
Do promjena u osnovi dolazi kod riječi s polugla som ispred sonanta u posljednjem slogu (misel itd.). Po luglas u zavisnim padežima ispada, a nastavci umjesto -jo (i. jed.), -ma (d. dv.), -mi (i. mn.) glase: -ijo, -ima, -imi. Npr.: z mladostjo: z mislijo, z ljubeznijo, s pesmimi.
-ev: britev, molitev, ceTkev U jednini mijenjaju se kao misel (u g. dolazi- -e: bTi tve), a u dvojini i množini kao imenice na -a: žetve, moli tvam, ceTkvah itd. Posebnost su imenice na
i dr.
mati hi!i prsi
kqst: kosti
22
.
povest mijenjaju se ·sve dvo�ložne i višesložne imenice te jednosložne nit, miš, smft, sluz. Prema primjeru
primjeru
2
kosti kosti
Množina
n. g.
i.
- misel
pvojina
Jednina
a. I. povest ljubeznivost nit
ne mqre - ne može verJeti - vjerovati ljubezen - ljubav v moji - u.mojoj drugai!e - druki!ije privoši!iti - priuštiti vi!aslh - katkad nii! - ništa manjkati - nedostajati, manjkati
Po tom se pravilu mijenjaju i imenice mdti (mdteTe, mdteTam, mdteTah) i hči (hčeTe, hčeTam, hčerah). Imen:ca pfsi mijenja se prema primjeru povest: pfsi, pfsi, pfsim, pfsi, pfsih, pfsmi.
se mijenjaju prema primjeru kost do i. jed. naglašene nastavke (brez skTbi, s ko stjo) . U dvojini i u množini svi su nastavci naglašeni: ko sti, kosti, kostem, kosti, kosteh, kostmi. Imenice koje
bivaiu u g. i
krf, s
oči, y
krvjo očeh
akcenat kost
Tako ćete mijenjati i imenice kri (krv) i oči: krf, krvi, s krvj6; oči, iz oči, v očeh, z očmi. Nepomični akcenatski tip najbrojniji je u ovoj dekli naciji. Primjer: mlad6st. U mješoviti tip idu jednosložne imenice osim nit, miš, smrt, sltlz te pom6č, oblcist. Pri mjer: k6st. Zapamtite naglašene nastavke U: g., i. jeci. te dv. i mn . Tako ne moiete kod tih imenica pogriješiti u akcentu.
V.1EZBE 1.
z. 3.
4.
Odgovorite na pitanja:
Kaj kuha mama? Ali je kuhati lahka stvar? Kaj pripravlja danes? Kdo ji prinese kokoš? Ali živi ienska v Ljubljani? Kaj priporočajo zdravniki? Kje peče kokoš in kje sedita otroka? Ali je med jedjo lepo govoriti?
Kje je Sonja z mislijo? Kaj je na kosteh? Kaj reče Andrej? Kam vrie mama kosti? Kako živijo Staretovi? Kaj si lahko privoščijo? Ali jim kaj manjrka?
Ispišite iz teksta »Dober tek lelim« sve jednosložne i višeslolne imenice ženskog roda na suglasnik, pa im odredite padež, broj i akcenatski tip. Stavite Imenice u zagradi u potrebni padež:
Mama ima mnogo (skrb). Mama kuha same dobre (stvar). (Kokoš) ji vedno prinese ienska iz (vas). Sonja in Andrej sta brez (skrb). Med (jed) se ne prepirata. Mama ju gleda z (ljubezen) v (oči). Sonja je z (misel) ie pri pečenki. V mamini (mladost) je bilo drugače. Mijenjajte u jednini, dvojini, množini imenice jed, misel, kri, sol, noi!. zajtrk . kosilo _: večerja tek jedilnik teden -
doručak objed, ručak večera tek, apetit jelovnik tjedan
ponedeljek, t6rek, srida, četftek, pete� sobOta, nedelja 5.
Prevedite na hrvatskosrpski jezik jelovnik za ovaj tjedan:
23
JEDfLNIK ZA TA TEDEN Mfzli dnevi so vzrok za spremembo potrebe po hram. Potrebujemo nekoliko izdatnejšo hrano, zat6 jo obogatimo z nekaj več . mesa in maščobnih živil, vendar ne srne manjkati tuđi sadja in zelenja ve. Za zajtrk vam pripor6čamo tople mlečne pijače, knlh z maslom in medom ali krUh s sirom ali jajca, pripravljena na različne načine, ter sadje. V tem času mora biti vaš zajtrk obilnejši kot v tOplih dneh. Ponedeljek
Kosilo: zelenjavna jUha, rezanci s sirom, kompot Večerja: dušena špinača, pire krompir, jajce TOrek
Kosilo: fižolova jUha, knlli, sadni sok ali sadje Večerja: pečen krompir V oblicah z maslom, motovilec v .salati, bela kava Sreda
Kosilo:
paradižnikova jUha, pečene nbe, krompir v kosih, salata Večerja: opečena slanina s čebwo, krUh, čaj
Cetitek
krompirjeva jUha z ohrovtom, mesni sva.Ijki, porova oma.ka, mešana salata Večerja: ajdovi ali koruzni žganci, mleko ali kava
Kosilo: Petek
Kosilo: dušeno kislo zelje, pečene krvavice Večerja: mlečna kaša Sobota
Kosilo :
zdrobova juha, vampi po primorsko z zeljem Večerja: špageti s sirom, solata Nedelja
goveja jUha, telečji zrezek, dušim riž, en divija s krompirjem in česnom, sadje Večerja: kostanjev puding, kava, čaj z limono Kosilo:
24
RIJECI dnevi - dani • mrzel - hladan vzrok - uzrok sprememba promjena potrebovati trebati lzdatneJill lzdašntji . nekaJ - nešto žlvilo - namirnica sadJe - voće zelenJava - povrće piJai!a - piće maslo - maslac obilneJill - obilniji kot - nego zelenjaven - od povrća duilena ilplnai!a pirjant špinat flzol - grah v obllcah - u lupi nama motovllec - matovilac . salata - salata paradižnik - rajčica kos - komad, kriška peteršllJ - periin čebula - luk ohrovt - ·kelj svaljkl - valjušci omaka - umak por - poriluk aJdov - heljdin ' koruza - kukuruz zdrob - krupica vampl - filecl, tripe (jelo od goveđeg želuca) goveja JUha - goveda j uh a zrezek - odrezak i!esen - bijeli luk kostanJ - kesten
8. NA
lekcija
OCETOVEM GROBU
Se nekaj dni je do pfvega novembra. Takrat je dan mftvih. Mama vzame otroke s seboj na poko pališče. Andrejev oče je pokopan V grobnici Z de setimi partiz�. Mama tiho joka. Bređa noče spraševati. An drej hodi počasi inje zamišljen. Skozi veje na dre vju piha veter in otresa rumeno jesensko listje. Mama priđe vsa.ko leto na ta žalostni kraj. Na grobu je potrebno še mnogo dela. Treba je očistiti stezo in poravnati pesek na njej, posaditi rože V čfno pfst na grobu, na sam praznik pa prižgati svečico. Tudi Andrej ima mnogo dela pred praznikom. Učenci osnovnih .šol morajo okrasiti s cvetjem spo minske plošče po mestu in na ta način počastiti spomin padlih borcev. Povsod se pripravljajo na žalno svečanos� s polaganjem vencev ob spomeniku v Parku talcev. Andrej razmišlja. Misli na svojega očeta. Ko maj se ga še spominja. Močno ga pogreša. Premi šljuje o človeku in njegovi usodi, o življenju in smfti. Clovek hrepeni po sreči, dela, ljubi in umira, bori se proti vojni, sovraštvu in nesreči. Vstaja in pada, zaklene se vase ob vsa.kem porazu, a se spet dvigne ob zmagi. Težko je, a vendar je vredno živeti in delati.
RIJECI oi!etov -- očev takrat - tada vzetl - uzeti otrocl - djeca pokopalliii!e groblje. z desetbnl - s deset jokatl -,. plakati spraiievatl zapitivati poi!asl - polagano skozi - kroz veja - grana drevJe - drveće plbati - puhati otresati - stresati rumen - žut listJe - lišće pritl - doći pesek - pi�esak l'rst - zemlja prižgatl - zapaliti u!!enec - ui!enik cvetje - cvijeće ploši!a - ploča spomin - sjećanje, uspomena povsod - svuda venec ---, vijenac komaj - jedva spominjati se sjećati se moi!no - j ako pogreša - nedostaje mu premišlJevatt razrnišlj ati i!lovek - i!ovjek usoda - sudbina življenje - život hrepenetl - čeznuti proti - protiv vojna - rat sovraštvo - mržnja vstajati - ustajati zakleniti zaključati dvigniti - podići zmaga - pobjeda vredno Je - vrijedi delati - raditi
25
Poznato vam je već da su prezentski nastavci kod glagola -m, -š, ; -va, ta, ta ; -mo, -te, -jo.
Infinitiv u slovenskom jeziku završava na ti. / a Infinitiv i prezent svakog glagola morate dobro zapam titi. Ako ne poznajete te oblike, nemoguće je tvoriti neke druge glagolske oblike (npr. imperativ ili perfekt). Neki će se oblici tvoriti od prezentske osnove, a neki od infi nitivne. Prezentsku osnovu pokazuje oblik za 3. lice jed nine (dela-). Infinitivna se osnova dobije ako se infini tivu oduzme nastavak ti : delati - dela. -
Infinitiv
-
-
-
-
-
đela- : đela pošlje- : posla-
Kod nekih će glagola obje osnove biti jednake, kod nekih opet različite. Prema prezentskoj osnovi mogu se glagoli podijeliti u četiri razreda, i to u glagole na -am, -im, -em, -jem.
1.
-am :-ati -am :-ati
đelam : đl!lati ravnam : ravnati
2. mislim : misliti
vidim : viđeti slišim : slišati h6dim : hoditi
razred: -am
razred: -im
-im :-iti -im : -e'ti -im :-ati -im: iti
-im :-iti :-l!ti
živim : živeti
-im
ležim : ležati
-im
častim : častiti
:-ati
3. razred:
misliti, čistiti, meriti, slutiti; videti; slišati; hoditi,· nositi, prositi, voditi, skočiti; častiti, kositi, dobiti, deliti, moriti; živeti, želeti, sedeti, hrepeneti, viseti; ležati, bežati, driati, kričati, molčati.
-em
đvignem : đvignitl
-em :-iti
krenem : kreniti
-em
vzamem : w.6ti . tresem : tresti lezem : lesti pađem : pasti grebem : grebsti rečem :reči
:iti -(am) -em :-l!ti -em :-ti -em :-ti -em :-ti -em :-ti -em :-či
začnem : začeti !gem :!gatl
-em :-l!ti -em :-ati
26
delati, jokati, pihati, čakati; ravnati, končati, divjati, spoznati, igrati.
ogniti, dotakniti, umakniti, stegniti; kreniti, treniti, zakleniti, kloniti; vzeti, vneti, objeti, sneti, verjeti; tresti, nesti, rasti; lesti, gristi, vesti; pasti, krasti, sesti, vesti; grebsti, tepsti, zebsti; seči (sežem), moči (morem), leči (ležem); začeti, napeti, početi; žgati, tkati
4.
kupujem : kupovati p6šljem : poslati pišem : pisati pijem : pi ti akcenat d6lam : delati h6dim : hoditi krl!nem : krenftl vzamem : vzeti p6šljem : poslati
razred: -jem
(u)jem : -ovati
kupovati, premišljevati, kovati, . snovati;
-jem : -ati -jem : -ati -jem : -ti
iskati (iščem), peljati (pelj em) ; risati (rišem), rezati (režem) ; peti (pojem), šteti (štejem), skriti (skrijem).
Akcenat je često u prezentu i infinitivu na istom slo svih glagola prvog razreda. U drugom razredu izuzetak je samo tip h6dim : hoditi. u trećem su
gu. Tako je u
razredu prezent i infinitiv naglašeni na različitim slogo
vima kod tipova krenem : kreniti i 11zcimem : 11z�ti, a u če
tvrtom tip p6Jljem : poslđti.
mjesto
Koi:I tih glagola akcenatsko u infinitivu nalazi se na vokalu ispred nastavka, a kod prezenta na osnovi. Nosioce tih tipova valja dobro zapamtiti.
VJEZBE
1.
Z.
3. 4.
S. &.
Napišite odgovore na pitanja:
Kdaj je dan mrtvih? Koga vzame mama na pokopališče? Kje je pokopan Andrejev oče? Kako hodi Andrej ? Kaj dela veter? Kajj• je treba očistiti na pokopališču? Kaj morajo okrasiti učenci? Na kaj se povsod pripravljajo? Kje pripravljajo žalno svečanost?
Napišite infinitiv od ovih oblika u prezentu: je, vzame, joka, hodi, piha, otresa, ima, morajo, pripravljajo, razmišlja, misli, spomni, pogreša, hrepeni, dela, ljubi, umira, bori se, zaklene se, dvigne se.
Napišite prezent od ovih infinitiva:
_
spraševati, očistiti, poravnati, pri!gati, okrasiti, počastiti, priti, !j.veti, delati.
· Ove glagole mijenjajte u dvojini i množini prezenta i omafite akcenatsko mjesto: delati : morati : poravnati : misliti : hrepeneti :
delam, . . . . moram, . . . . poravnam, . . . . mislim, . . . . hrepenim, . . . .
počastiti: priti: hoditi: vzeti: vstati:
počastim, . . . priđem, . . . . hodim, . . . . vzamem, . . . . vstanem, . . . .
.
ProBtajte glasno Udovičevu pjesmu •Poslednja minuta•. Pazite na nagla sak. Jeste li razumjeli o čemu pjesnik pjeva?
Ispišite: iz pjesme •Poslednja minutac sve glagole. Napišite prezent i infi llitiv tih glagola i omafite akcenatsko . mjesto.
.27
J6že Ud6vič:
POSLtDNJA MINUTA
» Pred puškami stojim, jutro vstaja, živo jutro posl �clnjega maja, tenko jok zvona je segel do tihega kraja. Pred puškami stojim, sonce, limo izza zelenega hriba vstam, posleclnjič me s svojo čisto lučjo nahrani! �
Pred puškami stojim, in vidim veliki vzrok in duha, ki je kriv, a kdor mori, je mftev in mftvi ostane živ. Pred puškami stojim, ljubim ta svet, sleclnjo bil, sleclnjo travo, in tople človeške oči, upfte v časov daljave. Pred pUškami stojim, kje je tfsta vesela deklica V tej minuti? Roko je stegnila iz sinjih sanj in nič ne sluti. Pred p'llškami stojim, oko na gfmu cvetočem še sok življenja pije, umfl bom S cvetjem V očeh, samo Se V venec mi vij e. Pred puškami stojim, že nesej o tesno, ozko, čfno rakev. Ne vežite oči! Buden bom konec dočakal! Pred puškami stojim, ta smft je velika in komaj sem je vreden A �akaj jih meri dvanajst in ne le eden ? «
.
Pred puškami vznak leži, j ata škrjancev s polja beži, sape bfze raznesejo njegov zadnji dih, z njim blagoslovijo svet, še nem in tih. 2a
RIJECI (po)sledDJi - posljedDJi tenko - tanko Jok - plai! Je segel - dopro j e u m o - hitno, lumo vstati - dići &e, ustati lui! - svjetlost posledlljii! - posljednji put ki - koji - biljka i!lov � - ljudski dalja a - daljina tista - ona sanj e - snovi, sanje stegnila - isprullla cvetoi! - koj i cvjeta umrl bom umrijet ću ozek - uzak rakev - lijes buden - budan doi!akal bom doi!ekat ću vreden sem - zaslulujem eden · - jedan dvanajst - dvanaest vznak - nauznak Jata - jato škrJanec - ševa sapa - povjetarac, lahor raznesti - raznijeti dlh - dah
bil(�
7.
Pročitajte ove uganke (zagonetke) i naučite koju od njih napamet:
UGANKE Brez ključa je zaklenjeno, čez goro je namenjeno ; vsak labko ve, komu in kam, kako in kaj pa eden sam. (Pismo) oton Zupančič
Zlato va16vje krog in kr6g, bredem do pasa, ne zm6čim si nog. (Zrelo žito) oton Zupančič
Komaj odpre oči, že na plotu stoji pa kliče čez pet vasi : »Dani se, dani! « (Petelin) Manica Komanova
Kača klopotača: t6stran griča v lUknjo zleze, onstran griča ven prileze. (Vlak pod predorom) Jo!e Smit
29
9.
lekcija
NA IZLETU MED GORSKIM! VRHOVI Vesela dnlščina se odpravlja na izlet v hribe. Vremenski preroki obetajo sončen dan. Clovek se naveliča mestnega hrupa, prahu iri tovarniškega dima. Ljudje odhajajo že navsezgodaj iz m�sta. Na svežem gorskem zraku preživijo jesenski dan vsak po svoje : nekateri ostanejo v dolini, ne zaupaj o vremenu, saj pravij� kmetje, da ob terri času na vrhovih pogosto zapade že nekaj centimetrov sne ga. Na sprehodu skozi jesenski gozd nabirajo gobe. V hladu lahko ostanejo do popoldneva, ali pa se . vfnejo k planinski koči in nato z avtobusom do mov. Drugi se z žičnico povzpnejo V kraljestvo gorskih velikanov. Med njimi sta tuđi Bređa in Andrej s prija . telji. Nekaj starejših mož stoji pri zgornji postaji. Od nje se odpira veličasten razgled do Ljubljane. Dekleta s pisanimi rt'.itami okrog vratu in s trakovi V laseh so še vedno brez glasu . Pfvič so tako visoko . Bređa gleda temne oblak� »Danes lahko š� dežuj e. Ti pa si prelahko oble čen za ta letni čas. « »Le brez skrbi! O dežju in mrazu ni sledu! « reče Andrej . Fantje z dolgimi lasmi in težkimi riahfbtniki gredo na pastirsko srečanj e na Krivem hfbtu. Tam igrajo za ples Veseli hribovci. Vsi so dobre volje. Še Bređi se razvedri obraz. .
-
30
RIJECI
med - medu drušilina - društvo odpravljatl se spremati s e prerok - prorok obetatl - obećati navellčatl se zasititi se
mestnl - gradski brup - buka prah - prašina odhajatl - odlaziti navsezgodaJ - rano vsak - svaki nekaterl - neki zaupati - vjerovati kmet - selj ak sprehod- - šetnj a gozd - šuma nabirati - skuplj ati goba - gljiva vrnitl ·se - vratiti se povzpetl se - popeti se
.
žičnica - žičara velikan - div postaja - stanica odpira se - otvara se razgled - vidik pisan - šaren ruta - rubac, marama
okrog - oko trak - vrpca lasje - kosa prvlč - prvi put delevatl - kišiti oblečen - obučen letnt čas - godišnj� doba
dež - kiša sled - trag nahrbtnik - naprtnjača Igrati - svirati
imenice m. r.
U ovoj lekciji nalazimo niz imenica muškog roda (izlet, prah, vfh itd.). Promjena slovenskih imenica mu škog roda prilično nalikuje na onu u hrvatskosrpskom jeziku, no ima i nekih razlika. Na primjeru deklinacije imenice korak lako ćete ih zapamtiti. Jednina
korak
n. g. d. a. 1. i.
korak koraka koraku korak koraku korakom
Dvojina
Množina
koraka korakov korakoma koraka korakih korakoma
koraki korakov korakom k;orake korakih koraki
starca
Kod i.n1enica koje znače nešto živo jednaki su a. i g. j ed., a kod onih koje znače nešto neživo a. i n. . jed. Poluglas (u hrvatskosrpskom j eziku na njegovu se mjestu nalazi nepostojano -a-) u zavisnim padežima ispada : starec - starca.
oče : očeta Franceta Stareta Toneta
U promjeni ;proširuju osnoV'U za j edan slog sa -t ime nica oce i domaća vlastita imena: oče : očeta, Frane : Fra neta, T6ne : T6neta, France : Franceta; Stare : Stareta.
gospodarja
Imenice koje svršavaju na, -r dobivaju između osno ve i nastavka -j-: gospodar : gospodarja (izuzeci: prosto ra, govora, večera, bisera, severa, šot6Ta).
grad : gradu
mož : moža
gradovi svet6vi c:vet6vi kmetje
možje
možem brez las otrOk �·otr6k
Promjene u nastavcima U g. jed. imaju naglašeni -ii ove imenice: grad, med, mah, las, sad, sled, strah, glas, rod, pas, prah, ;ez (g. j ed. : gradu, medu itd.). Naglašeni -a u istom padežu imaju imenice : mož, svet, sneg, les, dolg, voz, zob, bog (g. jed. : moža, sveta, snegii itd.) .
Dugu množinu (·s uvijek naglašenim umetkom -o v-) imaju imenice sa g. jed. na -u i -a (gradu, gradovi; sveta, svet6vi), a osim njih j oš i ovi primjeri : cvet, gozd, dom, zvon, grob, veter (cvetovi, gozdovi, domovi itd.). Umjesto nastavka -i u n. mn. imaju nastavak -je ovi rijetki primjeri : kmet;e, ftint;e, brtitje, gospodje, golobje, a .nagJašeil.i -j e : možje, lasje, zobje, ljudje. Kod njih su l. d. i. mn . na -em, -eh, -mi : ljudem, ljudeh, ljudmi, dok je g,.. mn. bez mrstavka : brez mož, lcis, zob - brez ljudi. G. mn. bez �a imaju j oš ovi primjeri : otrok, konj : otr6k.i kđ'Rj. ·
Sibilarizacija se j avlja samo u imenici otrok: n. mn . otroci, 1. mn. pri otr6cih. 31
akcen:at
Imenica dan mijenja se ovako: Jed. d8n, dne (dneva), dnevu, dan, pri dnevu, z dnem (dnevom) ; Dv. dneva, dni, dnema (dnevoma), d.ni, dneh (dnevih), dnema (-oma) ; Mn. dnevi, d.ni, dnem (dnevom), dni {dneve), dneh (dne vih), dnevi. Nepomični tip ie najbrojniji: korak : koraka. Pomični tip ima otprilike 70 imenica: človek : človeka (jezik, medved, otok, pTedlog, pTostoT, sđsed, t'f'ebuh, šotoT, pTevod itd.).
Mješoviti tip imaju imenice sa g. jed. na -a i -u: mož4, gTadu n. mn. na -je: možje, lasje. Imenica pes (pas) ima stalno naglašene nastavke: psd,
psu
itd.
pes,
VJEZBE
1. Odgovorite na pitanja: Kam se odpravlja vesela druščina? Kaj obetajo vremenski preroki? Cesa se človek naveliča? Kdaj odhajajo ljudje iz mesta? Kje ostanejo nekateri? In zakaj? Kaj pravijo kmetje? · Kaj delajo na sprehodu? Kam se povzpnejo drugi? Kdo stoji pri zgomji postaji? Kaj gleda Bređa? Kaj reče Andreju? Kam gredo fantje? Kdo igra za ples? Komu se r�edri obraz?
2.
Deklinirajte u množini imenice: cvet, dom, glas, svet, zob (npr.: cvet, cveta. cvetOvi, cvetOv, cvet6vih, itd.).
3. U tekstu »Na izletu med gorskim.i vrhovi« pronađite sve imenice muškog 4. 5.
roda te im odredite akcenatsko mjesto.
Stavite imenice u zagradi u potrebni padež:
(Mož) se sprehajajo po ulici. Zima je brez (sneg). Z Ljubljanskega (grad) je lep razgled. Miza je iz (les). Pri (ljudje) je vse mogoče. Dopunite rečenice imenicom dan u potrebnom padežu:
Ves ljubi . . . lije kot iz škafa. Zabavamo se do belega . . . . Tatovi kradejo pri belem . . . . . Vstanem pred . . . . in grem v gozd. Pozimi so . . . . . kratki. Cakam te že teden . . . . Lepšim . . . . . gremo nasproti. Ob deževnih . . . . . človek nima kaj početi. Za deževnimi . . . . . . priđe vedno sonce. ·
6.
32
Pročitajte naglas prognozu vremena:
. VREMENSKA NAPOVED Vremenska slika: Podr6čje visokega zračnega pritiska, ki zajema $everno in srednjo Evropo, na svojem jllžnem delu počasi slabi. Nad naše kraje doteka ob jugozah6dnih vetr6vih hladnejši zrak, ki bo že jutri povzr6čil sveže in nestalno vreme. Nap6ved za j utri : Ponoči in čez dan še pre težno jasno, na Prim6rskem burja, pop6ldne so v n6tranjosti m6žne posamezne krajevne nevihte ali plohe. Hladneje bo. Nap6ved za druge kraje Jugoslavij e : Spre menljivo oblačno z delnimi razjasnitvami, pojutri šnjem poslabšanje vremena. Padavine se boda raz širile nad vso državo. Vreme v Sloveniji ob 1 9 h : Ljubljana : megla, zračni pritisk 1 0 1 1 milibarov, močn6 pada. K6per: dežllje, piha btl.rja s hitr6stjo 80 km na Uro, zračni pritisk raste. Manbor: oblačno, po nevihti, piha močan severo zah6dni veter, zračni pritisk je ustaljen. Triglav-Kredarica : v oblakih, sneži, 70 cm snega. _
RIJECI napoved - prognoza podrol!je - područje zajematl obuhvaćati
del [-li - dio pol!asi - polagano doteka - dolazi zahod - zapad hladneJši - hladniji Jutri - sutra povzrol!iti - prouzročiti
nestalen - nestalan l!ez dan - preko dana
burJa - bura popoldne - popod ne,
poslijepodne
notranjost -
unutrašnjost možen - moguć kraJevni - lokalni nevihta - olu j a ploha - pljusak
spremenljivo promjenljivo
delni - djelomičan razJasnitev razvedravanje
pojutrišnJem preksutra
poslabšanje goršanje
-
po-
padavine - oborine razširitl - proširiti hitrost - brzina ura - sat sneii - sniježi pripekati - peći soparno - sparno bllsk - munj a deieven - kišovit posamezni - pojedinačni
K nevihti se pripraivlja.
SOnce sije. Sonce pripeka. Lije kot iz škafa - (iz kabla). Grmi, bliska se
-
(grmi,
sijeva)
. .
Sopamo, vroce, prijetno toplo je. Sneži. Deževen dan. Za dežjem pride sonce. 3 Slovenski
jezik
33
I O.
lekcija
DANES OSTANEMO DOMA Megleno jutro leži nad mestom. Bređa telefo . nira Andrejevi mami iz Študentske�a naselja. Tu je zdaj njeno začasno stanovanje. Sobo ima v tre tje� . nadstr6pju, telef6nska celica pa je pri vhodu v posl6pje. Zat6 se m6ra spustiti po stopnišču. Ko :r:naj h6di. Koleno jo močn6 boli od včerajšnjega izleta. Breda: Halo, so tam Staretovi? Glas: Kak6, prosim? Ne, pom6ta. Breda: Se to! številka menda ni napačna? I . . . Halo! Staretovi? Mama: Staretova ·pri telef6nu. Breda: Bređa kliče. Dobro jutro. Je Andrej doma? Mama: Ne, pravkar se je odpeljal s kolesom po mleko. Breda: Ali se lahk6 oglasi pop6ldne pri meni V naselju? Danes ostanem nemara kar doma. Vče raj sem se na plamni udarila na koleno, bolečina pa n6če prenehati. Vso n6č nisem zatisnila očesa. Mama: Saj pravim! Takšen izlet je za dekle preve liko breme. Potem tuđi jutri zvečer ne greste v gledališče? Breda: Res ne vem . . . Mog6če v četftek. Ali pa kdaj kasneje. Ob sredah je tako preveč ljudi pri predsttivah. Lep6 pozdravite sina. Mama: Bom, hvala! �reda: In na svidenje! 34
RIJECI doma - kod kuće meglen - maglovit lltudentllkl - studentski zai!asen - privremen stanovanje - stan telefonska celica nadstropJe - kat telefonska govor nica vhod - ulaz poslopJe - zgrada stopnlši!e - stubište vi!eraJllnJI - jučerašnji prositi - moliti pomota - zabuna iitevUka - broJ menda - valjda napai!en - pogrešan klicati. - zvati pravkar - upravo sada kolo - bicikl oglasiti se - javiti se nemara - mo!da vi!eraJ - jučer bolei!lna - bol prenehatl - prestati zatlsnitl - sklopiti (oči) takiien - takav zvei!er - uvečer gledalll i! e - kazaJ.l,šte i!etrtek - četvrtak sobota - subota torek - utorak
imenice s. r.
U ovoj se lekciji ·javlja niz imenica srednjeg roda koje završavaju na -o ili -e (;utro, stanovan;e). Mijenjaju se prema primjeru mesto:
Jednina mesto mesta mestu mesto mestu mestom
n. g. d. a.
mesto
1. i
Množina mesta mest mestom mesta mestih mesti
Dvojina mesti mest mestoma mesti mestih mestoma
Deklinacija imenica srednjeg roda prilično je slična deklinaciji imenica muškog roda. Posebno treba zapam titi samo to da su g. dv. i mn bez nastavka i da su iz jednačeni n. i a. svih brojeva. Kao mesto mijenjaju se �ve jednakosložne imenice, a kod ostalih proširuje se osnova za jedan slog u zavisnim padežima jednine, u dvojini i množini. Imenice koje označuju nešto mlado proširuju osno vu sa -t: dekle,' dekleta itd. Tako još dete, piiče i žrebe. Imenice sa -m- ispred -e u n. jed. proširuju osnovu sa n : vreme, vremena. Na Isti način još: breme, pleme, .
·
deki�. -eta vreme, -ena
J
te16, telesa
mesto : polje
-
-
seme, ime, rame.
Neke imenice prošifuju osnovu sa s-: tel6 : telesa; oko : očesa; kol6 : kolesa; uh6 : ušesa itd. Iza c, i!, ž, š, j umjesto -o, -om, -oma dobivamo na stavke -e, -em, -ema: mesto, mestom, mestoma : polje, po ljem, poljema. Zapamtite 1. mn imenice tla: na tleh te g. mn. : do tdl. -
.
.
akcenat
Nepomični tip prevladao je 'gotovo u čitavoj deklinaciji. Pomični tip predstavljaju primjeri kao tele, vreme, bre
me, gdje se u osnovi polniče akcenatsko mjesto: tele, tele ta, teletu itd. Mješoviti tip će biti lako zapamtiti u cjelini: b lag6, meso, testo, seno, proso, srebr6, zlato, nebo, srce, gor;e.
Na primjeru promjene imenice srce sami ćete primi jetiti naglašene nastavke u n., g. i a. jed., u svim ostalim padežhpa akcenat ostaje na osnovi: Jed. srce, -a, -u, -6, -u, -em; Dv. srci, e, -ema, -i, -Ih, -ema; Mn. srca, e, -em, -a, „Ih, -i. ab sobotah
Prilozi kao hrs. subotom, nedjeljom i sl. u sloven skom glase: ob sob6tah, ob nedel;ah (prijedlog ob s lo kativom). 35
VJEZDE 1.
2.
Odgovorite na pitanja: Komu telefonira Breda? Ali je Andrej doma? Kje pa je? Ali ostanemo danes doma? Kdaj gremo mogoče v gledališče? Kdaj je preveč ljudi pri predstavah?
Napišite rečenice! Npr.: Danes je ponedeljek. Ob ponedeljkih ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja praznik delavnik
ob ponedeljkih
-
- - --- ----··
se
kopam.
kopam se delam učim se j em same dobre stvari hodim na izlete hodim v gledališče ne delam tuđi ne delam mi je lepo -- -- --- ---
ob sobotah - subotom ob delavnikih - radhim danom dan - danes - podnevi (danju) noč - sinoči - ponoči večer - zvečer -(uveče) jutro - zjiitraj (ujutro) poldan - opoldne (upodne) leto - letos (ove godine) poletje (ljeto) - poleti (ljeti) pomlad (proljeće) - spomladi jesen - jeseni (ujesen) zima - pozimi (zimi)
-· dnevni
- nOčni
- večerni - jiitranji - opoldanski � letošnji - poletni - spomladinski - jesenski - zimski
Rješenje z. vježbe Ob ponedeljkih se kopam, Ob torkih sobotah Ob nedeljah in prazniklh .
•
3.
•
•
•
•
•
•
•
Ob sredah Ob četrtkih Ob delavnikih •
•
•
•
•
•
•
•
•
.
.
•
•
Ob petklh
•
•
.
•
Ob
.
Ispišite iz teksta »Podnajemnik sem« sve imenice srednjeg, ženskog i mu škog roda pa ih unesite u ovu tablicu: Imenice
m.
podnajemnik
36
.
r.
Imenice soba
ž.
roda
Imenice sr. roda bivališč'e
Prema reviji » Tovariš« : PODNAJEMNIK SEM Podnajemniki navadno ne opremljajo sami svojih sob, vendar lahk6 z majhnimi spremembami napravijo svoje začasno bivališče prijetno in ud6b no. Omaro. postavimo V sobo tako, da j e s hfbtno stranjo obfnjena proti vhodnim vratom. Hfbtno stran oblepimo s tapetnim papirjem in tako dgbimo steno za odlaganje vfhnjih oblačil. Na steno pritr dimo ogledalo, na tla postavimo koš za 'dežnike, po tleh pa razgfnemo kos polivinilskega tekača. Dobili smo prostor, ki nadomešča predsobo. Na drugi- stra ni omare uredimo umivalnico, garder6bo in ku hinjo. V umivalnem kotičku postavimo ob steno omarico za umivalnik. Da ne zm6čimo tal, jih oblo žimo s plastiko, pri pfhanju pa uporabljamo plastič no zaveso. Ležišče je preprosto. Zadostuje žimnica jogi, pregfnjena z enobarvnim dekorativnim bla gom. Blazine so lahk6 v več barvah. Zavesa med ležiščem in garderobnim kotičkom naj sega od stro pa do tal; ob oknih pa nagubamo tenke zavese, da je v prostoru več svetlobe. Police za knjige si lahk6 naredimo sami in jih obesimo na zid, ali pa pritrdimo na leseno ali kovinsko ogrodje. Potrebujemo še delovno mizo in ob njej udoben stol. MALI OGLASI 56bo s posebnim vhć>dom in centralno kurjavo v središču mesta odđam dvema študentoma (brez obiskov !). Pont'.tdbe pod »40.000 mesečno« . � Tričlanska družina išče stanoval_lje v Ljubljani, z možnostjo kuhanja in pranja ter souporabo kopalnice. 1 Mlada zakonca brez otrok iščeta garsonjero v Ljubljani ali okolici. Pont'.tdbe pod »Nagrada«. •
RIJECI podnaJemnik podstanar
navadno - obii!no napraviti - nai!initr bivališi!e - boravište zai!asen - privremen oJlllLra - ormar hrbten - s tražnji obrnjen - okrenut vhod - ulaz vrhnji - gornji pritrditi - prii!vrstiti
dežnik - kišobran tla - tlo razgrniti - prostrijeti
tekai! - pokriva!! nadomeši!ati nadomještati
umivalnica - umi vaonica
umivalnik
�
vaonik
umi-
kot - kut prhanje - tuširanje uporabljati - upotrebljavati
ležiši!e - ležaj zadostuje - dovolj no j e
iimnica - madrac, strunjai!a
pregrnjen - prekri ven
enobarven - J ednoboj an
blazina - j astuk barva - boj a sega - dopire, sež e svetloba - svjetlost okno - prozor nagubati - naborati narediti - nai!initl obeslti - objesiti lesen - drven kovinski - metalni ogrodJe - kostur miza - stol delovnl - radni stol - stolac
4. Dekle z visć>ko izobrazbo išče oprem
ljeno in ogrevano sć>bo v Kamniku. Pont'.tdbe pod »Nt'.tjno«. 5. Hrano in sć>bo dam mlajši samski ženski za dopoldansko pomoč v go spodinjstvu. 6. Dvosć>bno stanovanje v predmestju Maribora ugodno prodam ali zame njam za garsonjero � garažo v Lju bljani. Sifra »Pont'.tdba-povpraševa nje«.
37
·
I I·
•
lekcija
PRIN:ESI MI KNJIGO ! V knjigarni . se tare ljudi. Andrej ogleduje knjižne police. Cele skladovnice knjigi Bere naslo ve : Zbra:ria dela slovenskih pesnikov in pisateljev, povojne pesniške zbi'.rke, miniaturne izdaje sloven skih klasikov, temeljna dela iz domačega in tuj ega slovstva, poljudnoznanstvena dela, priročniki, slo varji, slovnice� berna, šolske in pisarniške potreb ščine. Največ kupcev je pri pultu z uvoženimi ploš čami. . Sonja: Cakaj , Andrej ! Vzemi prvi del Zgodovine človeštva. Zadnji obrok še ni plačan. Tu i:qiaš moj o denarnico, pa plačaj . Tu.di naslednjih zvez kov naj nam ne pošiljajo po pošti, tako jim reci ! Mene zanimajo plošče. Tu me poišči! Andrej: Le kje naj najdem to zgodovino? Sonja: Tistole tovarišico V modri halj i vprašaj ! Andrej: Oprostite! Je res izšla Zgodovina človeštva? In kje naj jo dvignem? Tovarišica: Pojdite v pfvo nadstropj e! Stopite po levem hodniku do stopnišča. Tam poiščite napis Uredništvo in uprava. Takoj zraven je odde �ek za knjižne zbirke. Tam povejte svoje ime _in pri.;. imek. Potem pa pridite nazaj k blagajni. Trenu tek! Kakšno vezavo pa imate naročeno? Platno ali polusnje? Andrej: Polplati:).o . Tovarišica: V redu. Kar izvolite! 38
RIJECI knjigama - knjitara tare se ljudi stiska j e
ogledovati
-
gledati
raz
skladovnica - gomila
brati - čitati zbran - sabran delo - djelo . plsatelj - pisac , povojni - poslijeratni
Izdaja - izdanje slovstvo - knji ževnost
polJuden - popu laran
slovar - rječnik slovnica - gramatika
berllo - čitanka plsarniškl - uredski potrebši!lna - potrepština
kupee - kupac uvožen - iz uvoza zgodovina - povijest
človeštvo
čanstvo
-
čovje
plai!an - plaćen naslednjl - slijedeći, Idući
zvezek - svezak polskati - potražiti najtl - naći tlstale - ona tovarlšlca - drugarica
moder - plav, modar
halja - kuta tziti - izaći dvignltl - podići poJdl l - iđJ ! stopi? - pođi I zraven - pored oddelek - odjel prilmek - prezime povedatl - reći nazaj - natrag vezava - uvez usnje - koža
vz@mi ! čakaj !
imperativ
delaj ! misli ! dvigni ! piši ! kupuj !
naj -dela !
U ovoj ste lekciji naišli na posebne glagolske oblike kao što su čaka;, vzemi i dr. Glagolski način kojim se izriče želja, zapovijed ili molba j est imperativ. Poznato vam je da npr. od glagola delati iprezent glasi delam. Prezentska mu je osnova dela. Imperativ tvorimo od prezentske osnove, dodajući nastavke: Množina Jednina Dvojina . 1. 2. 3. 4.
- hodite f3sti - častite livi - živite liži - ležite
del-am
misi-im
dvign..:em piš-em kupu-;em
-aj, -i,
-i,
-i, -j,
-ajva, -iva, -iva, -iva, -jva,
-ajta -ita -ita -ita -jta
-ajmo, -ajte -imo, -ite -imo, -ite -imo, -ite -jmo, -jte
Imperativ ima oblike za 2. lice jednine te 1. i 2. lice dvojine i množine. Za izricanje zapovijedi 3. licu upotrebljava se složerii oblik na; dela, na; delata itd. 1. razred: - am delaj, delajte -am: -ati delam: delati ravnaj, ravnajte . ravnam: ravnati -am : -ati z.
hOdi
razred razred razred razred
razred: -im
mislim: misliti vidim: videti _slišim: slišati h6dim: hoditi častim: častiti živim: živeti ležim: ležati 3. razred: ein dvignem: dvigniti krenem: kreniti vzamem: vzeti tresem: tresti lezem: lesti padem: pasti grebem: grebsti rečem: reči začnem: začeti žgem: žgati ·
-im: -im: -im: -im:
-iti -eti -ati -iti -i.ID.: -iti -im: -eti -im: -ati
misli, mislite
-em: -iti -em: -iti -Cam) em: -eti -em: -ti -em: -ti -em: -ti -em: -ti -em: -či -em: -eti -em: -ati
dvigni, dvignite kreni, krenite vzemi, vzemite tresi, tresite lezi, lezite padi, padite grebi, grebite reci, recite začni, začnite žgi, žgite
hOdi, hodite časti, častite živi, živite leži, ležite
.-
kreni
- krenite ni!mi - vzemite
4.
� - pošljite
razred: -jem
kupujem: kupovati (u)jem: -ovati -jem: -ati rišem: risati -jem: -ati pMljem: poslati pijem: piti -� em: -ti
kupuj, kuptijte riši, rišite pošlji, pošljite pij, pijte 39
Posebno valja zapamtiti imperative ovih glagola : bodi ! p6jdi ! b6j se ! spi ! st6j ! giej ! reci ! akcenat
biti bodi! bodiva! bodita ! hodimo ! hodite !
iti pojdi! pojdiva ! pojdita ! pojdimo ! pojdite!
bati se boj se! bojva se! bojta se ! bojmo se! bojte se!
spati spi ! spiva ! spita ! spimo ! spite !
stati stoj ! stojva ! stojta ! stojmo ! stoj te ! ·
Kod nekih glagola dolazi u imperativu do sibilariza cij e : reci!, peci!, teci!, lezi! itd. U akcentu imperativ se ravna prema prezentu. Ipak treba zapamtiti neke nosioce tipova koji pripadaju tzv. pomičnom tipu, jer se pomiče akcenatsko mjesto za slog prema kraju riječi, npr. hđdi - hodite. Dakle, između jedninskog oblika i svih ostalih oblika razlika je u na glašenom slogu. Nosioci tipova u pomičnom akcenatskom tipu j esu : hđdi! - ho dite! časti! - častite! živi! - živite! leži! - Ze�ite!
kreni! - krenitf!! vzemU - vzemite! pošlji! pošljite! -
brati - čitati branje - čitanje ' knjigama knjižara odstavek - odjeljak, stavak ·(u tekstu) berilo čitanka slovstvo književnost slovnica gramatjka slovar - rječnik pesnik - pjesnik pisatelj - pisac izdaja - izdanje veziva uvez -
-
-
-
-
zbrana dela - sabrana djela založba - izdavačka kuća naročilo narudžba naročnik pretplatnik naročilnica - narudžbenica zakljiičnica - zaključ nica izid - izlaženje (knjige) Koliko stane' Kolik� stoji, košta? -
-
-
VJEZBE
1. Odgovorite na ova pitanja:
Kaj pravi Sonja Andreju? Kaj naj vzame v knjigarni? Ali naj pošlj ejo knjigo po pošti? Kje je največ kupcev? Kaj zanima Sonjo? Kaj ji pravi Andrej ? Kaj vidi na policah?
40
gledati glej ! glejva ! glejta ! glejmo ! glejte !
Kaj vpraša tovarišico? Kam naj gre Andrej ? Kaj naj išče? Kaj naj tam. pove? Kam naj priđe potem? Kakšno vezavo ima naročeno?
Z. 3. 4.
Izrazite zapovijedi 3. licu. Upotrijebite glagole: počakati, iti, priti, vzeti. »Naj« stavite na drugo mjesto u rečenici (npr.: Andrej naj počaka!).
Napravite popis svih imperativa u 10. lekciji. Zatim napišite još oblike za dvojinu i 'množinu te stavite akcenatske znakove. (Npr. : počakaj ! . . . poča kajva, počakajta, počakajmo, počakajte . . .) Pročitajte »Knjižni oglas« i ispunite narudžbenicu. ------ ----
- - --- --·------ - ---
-- - - - -
SRtčKO KOSOVtl ,
,
I Z B RA N E PES M I - v krćtkem n a nćšem k n j ižnem ' trg u ! Kosovelova zb irka - vsi j o ta k6 žel j no priča kujemo - izide v krćtke m . Na klćda je omejena, zat6 v l j u d n o vćbimo vse l j u b ite l je Kosovel ove poezije, n o j si k n j igo zagotovijo z n a ročilom pred · izfd om. Elegćntno oprem ljena k n j ig a je prav gotovo kn . iga l eta i n pomem ben dog6dek v nćšem ku ltu rnem živ jen j u, stć ne pa 60 di n . Znesek je mog6če poravnćti v peti h obr6ki h . lzpol n ite odrezek i n č i m prej poš l j ite sp6d n j o n a ro čil nico n a naslov : Nćša za l6žba v Breži ca h ! N a ročil a sprejemajo tudi vse k n j i g ć rne po S l oven i j i .
l
Naročilnica za IZBRAN E P lt:SMI Srečka Kosovela Pod pisa n i (a)
„ „ „ „ „ „ „ . • „ „ „ . • „ „ „ „ „ . „ „ „ „ . . . • „ „ „ „ • • „ „ . „ „ „ „ . „ „ „ „ „ . „ . „ . „ „•• . „ . „ .
,„„.„„„.„„.„„„
pokl ic
kivati
omeJen - ograničen vljudno - uljudno vabiti - pozivati naročllo - narudžba' gotovo - sigurno pomemben - značajan
dogodek - događaj · znesek - iznos poravnati - izmiriti tzpolnitl - ispuniti odrezek - odrezak čimprej - što prij e spodnjl - donji naročllnica - narudžbenica
spreJemati
-
mati
IOčen naslov
pri
poklic - poziv, zanimanje
točen - tačan nepreklicno pozivo
mposlen pri
neo
naročati - naru -
. „ „ „ ••. „ . „ „ „ „ „ „ . „ „ . „ „ „ „ „ „ „ „ . „ „ „ „ „ „ „ „ . „ „ . „ „ „ „ . „ „„ . „ „ „ „ .„ „ „ „ „ „ „ „ . „ „ „ „ „ „ „ . _
čivati
prlpravIJen
-
man
. . „ „ „ . „ . „ .• „ „ . „ „ „ .• „ . „ „ . . . „ . „ „ .• „ „ .• „„ ••• „ „ „ . „ . „ „ „ „ . „ . „ . „ „ . „ „ .„ . „ „ . „ „ . „ „ „ „ „ •. „ „ „ .
nepre k l icno n a r6ča m IZBRA N E PtSMI Srečka Kosovel a bibli ofilski izdć j i Nćše za l6žbe v Brežica h za ceno a> din. Račun sem pri prćv l j e n (a) poravnćti - po prejemu k n j ig e ta koj v celoti, a l i pa - v peti h za pored n i h m esečn i h obr6 k i h po 1 2 d i n . lnjigo m i poš l j fte n a d 6 m - v sl užbo. Jjstrezno podčfta jte) v
l>Utum
RIJECI lzbran - izabran pričakovati - oče-
spre-
prejem - primitak takoJ - odmah celota - cj elina zaporeden - uza stopan
zagotoviti rati
-
osigu
v službo - na· radno mjesto
ustrezno - ono što
odgovara, odgo varaj uće oseba - osoba, lice
.„ . „ „ „ „ „ „ „ „ „ . • „ „ „ „ „ „ „ . „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ . • „
Pod p is (za prćvne osebe tu d i žig) 41
1 2.
lekcija
POKVARJENO RAZPOLOZ:ENJE
·
Bređa potfka pri Staretovih z velikim šopkom cvetja V rokah. Vesela j e, saj ima Andrejevo mamo zelo rada. Gospa Staretova ji odpre, se zahvali za pozornost in jo povabi V dnevno sobo. Mama: Kar izvoli naprej . Otroka sta doma. Tako sem žfilostna. Ze ves ljubi dan se prepirata zaradi moderne· glasbe. Andrej (Sonji) : Res ti ni mogoče dopovedati. _ Sonja: Kaj hočeš! Občudujem novi stil. Andrej: Navdušuj se, nihče ti ne brani, a vsaj do naših gostov bodi obzirna. Mama: Kaj na televizjji ni nič pametnega? Andrej: Sami premori in tehnične mot:Q.je. Zat6 nam je pa naša sestrica postregla s svojo divjo glasbo. Cel kup plošč ima. Samo električna ki tara ji še manjka. Sonja: Ti se pa spoznaš ! Ti imej svoj okus in lepe melodije, mene in moje plošče pa pusti pri miru, · če ti niso všeč. Andrej: Zapomni si : tega ne prenesem. Polna ušesa imam tega vreščanja. Sonja: Neznosen si. Ne maram več govoriti s tabo. Grem raje V svojo sobo ! Andrej: Kar poj eli! Mama: Nikar ne bodi užfiljena! (Bređi) Tako je občutljfva! Ti pa, Andrej , t:Udi nisi preveč vlju den. 42
RIJECI pokvar,fen - pokva ren potrkatl - pokucati lopek - kitica (evijeća) odpreti - otvoriti pozornost - pažnja naprej - naprijed ves - sav zaradi - zbog dopovedati - dokazati Di mogoi!e - nije moguće obi!udovatl - diviti se navdulevati se oduševljavati se nlhi!e - nitko vsaj - barem obzlren - obziran premor - stanka motnja - smetnja postrei!I - podvoriti spoznati se - razumjeti se u što pustiti - ostaviti l!e - ako všei! - po volji zapomnltl si - zapamtiti ne prenesem - ne podnosim neznosen - nepodnošljiv · marati - željeti ubijen - uvrijeđen obi!utljlv - osjetljiv
Sonja: Nesramen je in sploh ima zastarele pogle<:le na življenje. Bređi je ner6dno in nič ne reče. Mama si misli sama pri sebi :
nearamen - bezo-
sploh - uopće nerodno - neugodno razlli!en - različit brazan
- Kako .sta si različna!
pridjevi
star : stari
Svaki pridjev može imati sva tri roda i tri broja. Je dnako kao i u hrvatskosrpskom jeziku rod i broj pridje va ovisi o rodu i broju imenice koju pridjev pobliže označava. Najveći broj pridjeva ima dva oblika, određeni i neodređeni. Dok se u hrvatskosrpskom jeziku razlikuje deklinacija određenih oblika od deklinacije neodređenih, u slovenskom jeziku deklinacija pridjeva jest jednostav nija. Deklinacija je samo jedna. Određeni i neodređeni oblik razlikuju se jedino u n. jed. pridjeva muškog roda : star : stari.
mlad mlađega
mlado mlado dv. : mladi mn. mlada a. :
n. :
jed. mlada dv. "mlade mn. mlade
kateri?
Kao primjer poslužit će nam pridjev mlad: n. g. d. a. 1. i. Jed. mlad, -ega., -emu,n/ g, - em, -im ; Dv. mlada,-ih, -ima, -a, -ih, -ima; ·Mn. mladi, -ih, -im, -e, -ih, -um. Tako se dekliniraju pridjevi muškog roda. Srednji rod se od muškog razlikuje samo po tome što su n. i a. svih brojeva izjednačeni, dok za a. pridjeva m�kog roda ipak treba znati označava li pridjev nešto živo (a. = g.) ili nešto neživo (a. = n.). Oblici za ženski rod (mlada, mlcidi� mlcideJ mijenjaju se u jednini kao imenice ženskog roda na ".'a, a u dv. i mn . kao muški oblici (jedino što su a. i n. izjednačeni, :npr. dv. mladi ženi - n./a., mn. mlade žene - n./a.). g. d. a. 1. i. n. -o, -i, -o; Jed. . mlada, -e, -i, Dv. mladi, -ih, -ima, -i, -ih, -ima ; Mn. mlade, -ih, -im, -e, -ih, -imi. Na pitanje kateri? (koji?) stoji određeni oblik pri djeva, a pridjevi na -ji, -nji, -ski, -ški mogu imati samo određeni oblik (divji, jutranji, slovenski, človeški). Za pamtite još i to da iza zamjenice ves (sav) dolazi odre đeni oblik : ves · ljubi dan. 43
kakšen?
Neodređeni oblik imat će pridjev koji odgovara na · pitanje kakšen (kakav). Pridjevi na -ov, -ev, -in nikako ne mogu biti u određenom obliku : bTatov, sestTin, stričev. Iza neodređene zamjenice vsak (svaki) pridjev stoji u neodređenom obliku : vsak pameten človek.
akcenat
U živom današnjem j eziku prevladao je u deklinaciji pridjeva 1. nepomični tip: mlad, mlađega ; mlada, mlade itd. 2. pomični tip poznaju samo : velik, velikega ; velika ; rojen, rojenega ; rojena ; debel, debelega; debela. -
-
Prema tome griješiti.
u
akcentu ' kod pridjeva ne možete po. - - - -
·
veselje - vesel - veselo žalost - žilosten - žalostno žalitev - užilj en - užaljeno vljudnost - vljuden nesr&mnost - nesramen navdušenje - navdtišen poZomost - pozoren občutljivost - občutljiv obzirnost - obziren To ni lepo! To je grdo! Jezen sem. - (Ljut e� > -
�� �
VJEZBE 1.
2.
Odgovori� na ova pitanja: Kaj delata otroka ves dan? Kaj občuduj e Sonja? Kaj ji reče Andrej ? �akšna naj bo do gostov?
- -
__ _ _ _
1 1
.
1j
_J
S čim je postregla Sonj a gostom? Ali so Andreju nj ene plošče všeč? Cesa ima Andrej že polna ušesa? Ali je Andrej preveč vljuden?
Napišite rečenice tako da iz svakog stupca odaberete riječi koje u rečenici mogu imati smisao. Npr.: Poslušaj ponedeljkov koncert po željah posluJalcev. Daj mi koncert po željah poslušalcev ponedeljkov zunanjepolitični komentar oglej si torkov radijski in televizijski spored prepiši sredin večer domačih pesmi in napevov obišči četrtkov Športna priloga Dela vzemi' petkov sobotni obleci glasbena matineja preberi nedeljski dnevnik poslušaj delavniški vozni red praznični kupi mi obleka ·
3. Najavite »slušaocima« današnji radio-program. 44
Priloga RTV
V
»Delu«
NAŠ DANAŠNJI RADIJSKI SPORED Dobro jutro, dragi poslušalci! Začetek oddaje, vmes ob 5 . uri pfva jutranja poročila, nato do Bh pisan glasbeni spored s kramljanj em - Pregled današnjih prireditev in napotki za tu riste Radij ska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) - Dopoldanski koncert resne glasbe - Nekaj minut z Ljublj anskim jazz ansamblom (priredbe starih ruskih pesmi) Melodije, ki j ih radi poslušate Oddaj a za naše kmetovalce ; kmetijski nasveti Nekaj del hrvaških skladatelj ev Zgodilo se je na današnji dan s pevci in ansambli naše radijske postaje Poročila, aktualnosti doma in V . svetu Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri Pogovor s poslušalci. Revija zabavnih zvokov Naši posluščllci čestitajo in pozdravljajo Vsak dan za vas. Za vsakogar nekaj Oddaja Gremo v kino. S knjižnega tfga Glasbena medigra Melodije za razvedrilo. Zabavna radijska igra Otroci, tu j e pravljica za lahko noč Večerni radijski dnevnik, najnovejša poročila, komentarji in sestavki, vremenska slika Slovenske narodne poje Koroški oktet Tedenski zunanj epolitični komentar Literarni nokturno. Oddaja za naše izselj ence Vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan Zaplešite z nami - Zadnja poročila in zaključek oddaje
RIJECI spored - program priloga - prilog poslušalec - slušalac začetek - . početak oddaja - emisija vmes - između toga poročila - vij esti pisan - šaren kramIJanje čavrlj anj e
prireditev - priredba
napotek - uputa stopnja - stupanj ponovitev repriza
resen - ozbiljan priredba - obrada kmetovalec -
poljoprivrednik poljo privredni nasvet - savj et zgoditi se - dogoditi se pevec - pjevač pogovor - razgovor zvok - zvuk vsakdo - svatko medlgra - međuigra razvedrilo - razonoda
kmetijski
radijska igra radio-drama
pravljlca - bajka sestavek - sastavak peti - pjevati tedenskl - tj edni lzselj enec - iseljenik
zaključek
-
kraj
45
I3
•
lekcija
BREDA KUPOJE CEVLJE RIJECI
Bređa potrebuje nove čevlje za j esen. Na Sta rem tfgu imajo nekaj najnovejših modelov jesen �ke· obutve. Mora jih pogledati. Pravkar odhaja iz naselja. Andrej j o že čaka na oglu. Bređa ga zagle da, zat6 stopi hitreje.
i!evJJI - cipele obutev - obuća i!akatJ - i!ekatl ogel - ugao &topi - pode bltreJe - brie dolgo - dugo nii! hudega - ništa zato zapretl - zatvoriti drugam - drugdje prodajalna - prodavaonica lzblra - Izbor odpretl - otvoriti deljen deloVnl l!as dvokratno radno . vrijeme Dli!esar - nii!ega opraviti - obaviti prodajalka - prodavačica postrei!I - poslulltl prlmeren - pogodan barva - boja rJav - smeđ lzlolba - izlog . i!eden · - zgodan plaši! - kaput rokav - rukav
Breda: Dobro jutro! Ze dolgo čakaš? Andrej: Nič hudega. Trgovina, ki jo hočeš videti, je ·zapfta zaradi inventilre. Zato je treba iti dra gam. Vem za lepšo in bolj moderno prodajfilno. Menda se ni preselila v kak drUg konec Ljublja ne. Tam je navadno največja izbira. *
Andrej: Odpfto je. Cevlje je bolje kupovati popol dne, vendar imajo deljen delovni čas in ne do biš ničesar do 5h popoldne. Breda: Ti govĆri v trgovini. Bova lilje opravila.
Prodajalka: Dober dan želim! S čim vam lahko postrežem?
Breda: Zenske čevlje, prosim. Andrej: Močnejše. Za jesensko sez6no. Ali imate kaj primemega? Prodajalka: V kakšni barvi? Svetle ali temnejše? Breda: Rj ave z nižjo peto. (Tišje.) V izložbi imajo prav čeden vzorec. Nič boljšega mi ni treba k novem plašču s kimono rokavi. 46
·
Andrej (se nasmeje) : Glasneje povej , saj sama znaš! Prodajalka: Zelo rada vam ustrežem. Samo - pri tem modelu imamo samo velike številke. Zal še le jutri dobimo novo pošiljko z manjšimi. Ogla site se jutri. Najb6lje zgodaj zjutraj . Andrej: Pa jutri! !!vala lepa. Na svidenje.
·
povedatl - kazati ustre� - ugoditi števUka - broj lele - tek zgodaJ - rano
U današnjoj ste lekciji upoznali nove oblike za raz ličite stupnjeve komparacije pridjeva. Pridjevi se kom pariraju pomoću posebnih nastavaka: -ši, -ji, -ejši.
pozitiv komparativ superlativ -ši
1. stupanj : lep otrok, lepa žena, lepo dete; 2. stupanj : Zepši otrok, lepša žena, lepše dete; 3 . stupanj : 11.a;lepši, najlepša, najlepše.
Nastavkom. -ši tvore drugi stupanj pridjevi: jednosložni: dolg - dal;ši, grd - grši, hud hu;ši, lepši, mza;ši, slabši; d\l'osložni: tanek - tan;ši, kratek krdjši, man;ši, širši, b6ljši. -
-
-ji
Nastavkom -ji tvore komparativ priQfevi: jednosložni: drag drdž;i, tih tUji, strog str6žji, blag - bltiž;i; dvosložni: lahek ltižji, 6ž;i, nižji, viš;i, gl6bl;i, večji. -
-
-
-
-ejši
Nastavkom -ejši tvore kolllparativ pridjevi: jednosložni: nov novejši, starejši, čiste;ši, svete;ši; dvosložni: bogat - bogatejši, hitrejši, ostrejši, kasne;ši; svi višesložni. Superlativ se tvori dodavanjem predmetka naj komparativu: na;lepši, najdražji, najnove;ši. Kao pridjev u prvom stupnju dekliniraju se i kom parativ i superlativ: lepšega, nafnovejšemu itd. -
. najlepši
lepšega
·
divji
Neki pridjevi opisuju komparativ prilozima bOlj i manj, a superlativ uz pomoć naijbolj, najmanj. To su pridjevi: koji označavaju boje: rdeč bOlj (na;bolj) rd_eč, s nastavcima -ji, -nji, -ski, -ški: div;i - bOlj (na;bolj)
Jesen
div;i, s nastavcima -en, -at, -ast, -av: lesen, kosmat, rdečkast itd.
do]go
U rečenici: Ze dolgo čakaš? j avlj a se prilog d6lgo. Takvi prilozi imaju nastavak kao srednji rod pridjeva. Taj je nastavak kod nekih naglašen, a kod većine nije.
rdeč
-
47
kako? lepo
Odgovaraju na pitanje · kako?, dok pridjevi odgovaraju na pitanje ktikšen, kiikšna, kakšno?
lep6 : veselo
Naglašeni nastavak imaju primjeri: lepo, dTago, gTdo, gosto, hladno, lahko, kasno, ostTo, sladko, svetlo, temn6, tesno, tTdo, glasno, močn6, slabo, težk6, ·
Svi drugi takvi prilozi naglašavaju se kao veselo. Prilozi takvog oblika imaju i komparaciju. U kompa rativu dobivaju nastavk� srednjega roda : -še, -je, -eje/
-ejše.
kakšno? (pridjev)
kako? (prilog)
še : še je : je ejše : eje
lepše mesto lažje breme glasnejše petje
akcenat lep : lepši starejši
U komparaciji pridj eva prevladava nepomični tip: lep : lepši, dTag : najdTtižji, j edino j e nastavak -6jši naj češće naglašen: staTejši, novejši : ljubeznivejši.
glasneje
Prilozi se u akcentu ravnaju prema ppdjevima iz kojih su izvedeni.
lepše, slabše pojem, pišem lažje, nižje, tišje pojem, govorim itd. Glasneje poj ! Kasneje priđi!
dobro, bolje, najbOlje milo, manj, najmanj . mnogo, več, največ dolgo, dlje, najdlje rad, raje, najraje zelo, bOlj, najbolj
bel čin moder rdeč rjiv rumen
-
bijel crn . plav crven smeđ žut
VJEZBE
1. Odgovorite na pitanja:
2.
Kaj potrebuje Bređa za j esen? Kaj imajo na Starem trgu? O čem pripoveduje Andrej ? Ali se je trgovina preselila?
Kdaj j e bolj e kupovati čevlje? Kakšne čevlje želi Bređa? Kakšne številke iniajo? Kdaj dobijo majhne številke?
Stavite u komparativ i superlativ: bela obleka, star klobuk, slab kruh, visoka gora, težko breme, visoko drevo, velik človek, kratek čas.
3. Stavite pridjeve u zagradi
u
potrebni stupanj:
Andrej je (mlad) od Sonje. Andrej j e (mlad) kot Sonja. Andrej je (velik) od Bređe, a (majhen) od mame. Obleka je (drag) od čevljev, vendar so čevlji (lep). Hlače so od vsega (dolg). Plašč je (dolg) od suknjiča. Suknjič je (kratek) od plašča.
48
4.
Napravite popis novih izraza o modi i odjeći na Slovenskemc.
u
tekstu »Tristo let mode
Prema reviji' »Naša žena« TRISTO LET MODE NA SLOVENSKEM (odl6mek)
V drugi polovici šestnajstega stoletja vlada v Evropi eno najmračnejših obdobij zgodovine in temu primema je tuđi moda, ki �ahteva tesne, do vratu zapete obleke, največkrat temnih barv. Obla čila so težka in t6ga. K nam ta moda privihra s pre cejšno zamudo. z navdušenjem pa naše plemstvo sprejme nova oblačila, ki jih iz trideset�etne vojne prinesejo plemiči in kmetje. Možje nosijo dolge lase in ohlapne st'.iknjiče z mehkimi čipkastimi ovratni-· ki, široke dolge hlače in čeznje mehke škornje. Zen ske zavfžejo zopmo špansko modo. Plemiške dame razkazujejo svoje toalete, narej�ne po' francoski ali nemški modi. Najbolj zanimiva j e lasulja, ki jo pudrajo in krasijo na najrazličnejše načine. Možje n6sijo k lasulji bogato izvezen st'.iknjič do kolen, hlače dokolenke, bele ali čfne nogavice ter čevlje z zaponko in širciko peto. Zenske se bahato spreha jaj o v širokih oblekah, sestavljenih iz sp6dnjega in zgomjega krila, z dfznimi dekolteji in dragocenim nakitom. Po Napoleonovem zatonu se moda iz Pariza preseli na Dunaj . To je čas Prešema in njegovih so dobnikov. V devetnajstem stoletju naše prababice spoznajo spet novo modo, ki žensko postavo čisto izinaliči. Nosijo visoke klobuke s krajci, pahljače in s6nčnike. V pasu so preščipnjene kot ose. A ženske že od nekdaj znajo potrpeti za lepć>to. 4
Slovenski j ezik
RIJECI odlomek - odlomak najmrai!nejše najmračnije
stoletje - stoljeće obdobje - razdoblje zapet - zakopčan najvei!krat - najčešće
oblačilo - odjeća tog - ukrućen zamudiL - zakašnjenje
preceJšen - priličan tridesetleten tridesetogodišnji
dolg - dug ohlapen - labav suknjli! - kaput, sako
m111h ek - mek škornji - čizme zavrei!l - odbaciti razkazovatl - pokazivati
narejen - izrađen lasulja - vlasulja nogavice - čarape zaponka - kopča sprehaJatl se šetati se.
.
obleka - odijelo krilo - suknja spodnje krilo podsuknja
dragocen - drago cjen
zaton - pad sodobnlk - suvre menik
postava - stas izmalU!ltl - unakaziti
klobuk - šešir kraJec - obod pahlJača - lepeza soni!nik - suncobran
. pas - struk preščipnJen stisnut
od nekdaj - odavno potrpetl - trpjeti
49
1 4.
lekcija KREN1LI SO NA DEZ:ELO
Andrejeva mama je bila rojena V prijazni hri bovski vasici. Tu živi še zdaj Andrejeva babica. Za praznike so jo obiskali otroci iz Ljubljane. Odpoto vali so vsi trlje: Andrej , Sanja in Breda. Andrej je bil že nekajkrat V rojstnem kraju svoje matere, Sa nja tudi, Bređa pa še nikoli. Vozili so se z vlakom, nato z avtobusom, pa tudi peš so hodili. Vlak je vo zil po lokalnih pr6gah, avtobus po podeželskih ce stah, Andrej pa jih je vodil po stranskih poteh. » Le kje je zdaj tista bližnjica? Cisto sem poza bil« , je rekel. Vendar vseeno ni zgrešil poti. On se kljub vse inu povs6d znajde. Bređa si j e želela videti ta k6š ček domovine. Utrudila pa se je že po nekaj kilo , metrih h6je. Na vsakih nekaj korakov so morali počivati. Zanjo je bila · ta p6t nekaj strašnega. Sli šala je govoriti o razliki med mestom in podeže ljem, vendar kaj takega ni pričakovala. In tako se je veselila te poti. Bila je razočarana. Andrej jo je tolažil : » Saj smo že na p61 poti. še kakšne p61 ure ho da imamo. Zdaj zdaj mora biti konec naporov. Po glej to dolino ! Leži pred tabo ka.kor na dlani. In ta mit, razlit čez pokrajino. Kje si že kdaj doživela toliko lepote? Včasih, pozno jeseni na primer, je ta p6t čisto drugačna. Samo strmiš in gledaš. Narava je zaspala, živali so se umaknile k počitku. Rečem ti, prava idila! Da, na deželi je res lep6! « •
50
RIJECI krenitl - krenuti dežela - selo, pokrajina
ro,Jen - rođen brlbovskl - brdski babica - baka neka,jkrat - nekoliko puta
roJstnl - rodni nikoli - nikad peš - pješice proga - pruga podeželskl -'- seoski stranska pot zaobilazni put
bllžnjlca - prečac čisto - sasvim pozabiti - zaboraviti
zgrešiti - promašiti kljub - unatoč zna,Jtl se - snaći se koši!ek - komadić utruditl se umoriti
se
hoJa - hod poi!ivatl - odma . rati se
podeželJe - selo, provincija
,
prii!akovatl očekivati
tolažiti - tješiti pol ure hoda -
pola sata hoda
kakor - kao . iito razllt - razliven i!ez - preko vi!aslh - katkad pozno - kasno narava - priroda llval - životinja umakniti - skloniti poi!itek - poi!lnak
perfekt
Glagolski ob1ici kao vrnili so se ili delal je perfekt su glagola vrniti .se i delati. Perfekt ili prošlo vrijeme j est, dakle, složeni glagolski oblik. Kako je složen i kako ga tvorimo? Složen je od gla golskog pridjeva radnog (vfnil, delal) i prezenta glagola biti. Prezent glagola biti već ste upoznali. Sada zapamtite da se pridjev radni tvori od infinitivne osnove. Glagoli iz svih razreda imat će ovakav pridjev radni za sva tri roda i sva tri broj a :
delal : delala
am -ati am -ati
hOdil : hodila
želel : želela ležal : ležala krenil : krenila
im -iti im -eti im -ati
delal, -la, -lo ; -la, -li, -li; -li, -le, -la ; ravnal, končitl, divj al, spozna!, igral ; mislil, čistil, meril, slutil; videl ; slišal;
im -iti
hOdil, prosil, vOđil, skočil ;
im -iti im -eti im -ati em -iti em -iti em -eti em -ti em -ti · em -ti em -ti em -či em -eti em -ati (U.)j em -ovati jem '-ati j em -ati j em -ti
časti!, kosil - ali : govori! i: pokosi!; želel, visel, itd., ali : trpel, sedel, hrepenel; bežal, držal, kričal, molčal ; dvignil, ognil, dotakni!, umakni!, stegnil; kreni!, trenil, zakienil, klOnil ; vzel, vneI, objel, snel, verjel; iresel : tresla, nesel : nesla, rasel : rasla; lezel : lezla; grizel, vezel; sedel : sedla; padel, vedel, kradel; grebel : grebla; tepel : tepla; zebel : zebla ; rekel, pekel, segel, mogel, Iegel; začel, nape!, ožel - umfl, tfl ; žgal, tkaI;
kupova!, premišljeval, snoval -·koval ; poslal, isk al , ostal, p eljal; pisal, risal, rezal; pil, pel, štel, skri!.
-
bil sem
Glagol biti u perfektu glasi: bil sem, bila si, bili so.
šel sem
Zapamtite još perfekt glagola iti: šel sem, šla si, šli so.
lesti - lezel sedel grebsti - grebel sesti
-
Posebnost su također neki oblici iz 3. razreda. Tvore se od prezentske, a ne od infinitivne osnove : lezel : lezla (prema : lezem; inf. lesti) itd., sedel : sedla (prema: sedem; inf. sesti) itd., grebel : grebla (prema : grebem; inf. grebsti) . Pridjev radni od glagola reči, peči, seči, moči, leci 0 glasi : Tekel, pekel, segel, m6gel, legel.
akcenat
4*
Akcenat je načelno na istom slogu kao u infinitivu : delati - delal. Akcenatsko mjesto infinitiva pokazuje na glašeni slog u oblicima pridjeva radnog za ženski i sred-
51
delati : delala delal : delala
hćidil : hodila želel : želela ležal : ležala krenil : krenila
nji rod j ednine i za dvojinu te množinu (delati-delala-de lali), a najčešće i za muški rod j ednine (delati-delal-de-1 Zala); od tog pravila odstupa oblik za muški rod j ednine glagola na : im -iti im -eti im -ati em -iti Zapamtite nosioce tipova u tom pomičnom naglas nom tipu.
VJEZBE 1.
Odgovorite na pitanja: Kje je bila rojena Andrejeva mama? Koga so obiskali otroci? Kako so potdvali? Kaj si je želela Bređa? Kdaj se je utrudila? Ali so morali pogosto počivati?
2.
3.
4.
5.
6. 52
Kakšna· je bila zanj o ta pot? O čem je slišala govoriti? Kako jo je tolažil Andrej ? Kako leži dolina pred njo? Kako je na deželi?
Potražite u tekstu »Krenili so na deželo« sve glagole u perfektu; napišite infinitiv. Npr. : je bila (biti) - so obiskali (obiskati) itd. Mije.njajte lice i broj u slijedećim rečenicama. Od glagolskih enklitika samo »je« stavite iza zamjeničke. Obiskal sem jo za praznike. Vodi! sem te po stranskih poteh. 2elel sem si videti ta košček dpmovine. Tolažil sem vas. Umakni! sem se v gorski mir. Stavite u perfekt glagole u rečenicama. Enklitike dolaze na rečenicama. Je. Tako je. Lahko je. Lahko ti j e. Zdi se ti lahko.
2.
mjesto u
Stavite slijedeće rečenice u odrični oblik. Odrični oblik glagola biti pono vite u 3. lekciji. Bilo je. Tako je bilo. Bilo je lahko. Bilo ti je lahko. Zdelo se ti je lahko. Iz teksta »Nagrada« ispišite sve glagole u perfektu i napišite prezent. Npr. je prišel - priđe itd.
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc: NAGRADA (odl6mek)
Nekega dne je prišel iz doline gospodar in de jfil očetu : » Napravi mi dvesto metrov dfv V g6zdu PQd sklepom. « » B6m « , je odgov6ril oče, čeprav je ta beseda bila pop6lnoma odveč, ker drugače ni moglo biti. Potem sta oče in gospodar pregledala svet, ki se je imenoval Pod sklepom. Bil je silno težaven, zelo stfm in se je raztezal od globoke globače do vfha hriba. Edina vozna p6t je bila speljana spo daj blizu globače in zato je bilo treba vsa dfva spra viti po strmini k tej p6ti. Včasih je Pod sklepom bila novina, to se pravi, da so tam svet požigali, nat6 pa na njem sejali fž. T6da tega že davno niso več · delali. Zato se je zaraslo grm6vje. cez in čez je bil zdaj ta svet pokrit 'Z debelimi brezami, gabri in bUkovjem. Gospodar je hotel zdaj to posekati in potem zasaditi s sadikami čfnega lesa. Oče je bil tega naročila vesel, ker je bilo delo pred nosom in mu ni bilo treba dMeč hoditi.
RIJECI deJal Je - rekao je napravlU - načiniti dvesto - dvjesta sklep - zglob bom - hoću čeprav --. lako popolnoma - potpuno odveč - suviše ker - jer drugače - drukčije slino - j ako težaven - težak, mučan r.aztezaU se - protezati se globok - dubok globafa - jaruga hrib - brdo edln. - jedini vozna pot - kolski put spelJaJi Je - vodi spodaJ - dolje seJatl -., sijati novina - krčevina to se pravi to znači polgatl - spaliti potigati - paliti rž - raž grmovJe - grmlje čez ln čez - skroz-naskroz pokrit - pokriven gaber - grab bukovJe - bukvik posekaU - posjeći sadlka - sadnica les - drvo daleč - daleko naročllo - narudžba
53
I 5.
lekcija
PO SOLI SE DOB I MO Sonja ima ta teden pollk popoldne. Bređa in RIJECI dollbno •e - naći _ ćemo se Andrej . gresta ponjo pred srednjo ekonomsko šolo. pou,k - nastava Ljubljan&n Bređa vpraša nekega Ljubljančana: Ljubljani!anin peljatl - voziti Ali. pelje tale avtobus na Vič? ta(le) - ovaj tlstl - taj onl(le) - onaj - Ne, tale ne! Ta pelje v· M6ste. tam(le) - tamo - prijelaz - Kaj pa tisti na drugi strani ceste? Ali pa prehod pešec - pješak odltl - otići spotoma - usput mogoče onile tamle? prlpovedovatl pripovijedati . - Da, a j e že odpeljal. Je že pri" prehodu za šolanje - školovanje osemletka - osmo pešce. godišnja škola polletJe - polugodi Andrej se smej e . .Na Vič odideta ·peš, spotoma šte nezadosten - nedovoljan pa Andrej pripoveduje o svojem šolanju. lzdelatl - proći (na is)!itu) - Tole j e osnovna šola. Tu sem hodil v osem odllCDJak - odličan đak letko. V tej šoli sem imel V pfvem polletju zadnjega poi!ltnlce - raspust poslopje - zgrada prav "'-- baš, upravo leta nezadostno oceno. Kako sem se učil vse tiste strokovnjak stručnjak mesece! Pa sem le izdelal! Ob koncu leta sem bil stlk - dodir, veza . Izobrazba - obrazo, . .1:: 1 V poc1 v •trucah sem o dše' l na morJe. T'i" v č:U\.. ze o dlicnJ vanje strukovni - stručni sto poslopje tamle j e tehniška šola. Tu sem bil ved- " :r::�n-=-s��i. no med boljšimi dijaki. Takrat je bilo lepo! Kj e so P4:���t1 - posve ·
·
·
V
"
-
že tisti časi! Nekaj let je že tega. Dijaki so se razšli vsak na svojo stran, jaz pa s to šolo nisem izgubil stika . :rfa tej šoli namreč poučujejo sami ugledni
strokovnjaki z visokošolsko izobrazbo. Rad sem imel strokovne predmete, a tuđi splošnoizobraže"'valnih nisem zapostavljal. Po mat'llri sem se vpisal na tehniško visoko šolo. Imel sem talent za tehniško stroko. Zdaj imam mnogo dela, a še vedno posve čam ob vseh obveznostih mnogo časa izvenšolskim 54
obveznost - obveza
oblikam dela. Posebno m.e veseli drllžbenopolitična vzgoja mladine. Tehnika človeka pre cej izsuši. Zato mora vsak sam širiti svo j e obzorje. Po tej le Ulici prideva pred ekonomsko šolo. Zadnja učna ilra mora biti vsak Čas pri kraju. Zvo nilo je. PoUka je konec.
oblika - oblik drUžben - društven vzgoja - odgoj mladina - omladina preceJ - prlllčno, dosta obzorje - obzor učna ura - nastavni sat
Dosad ste naučili kako treba pitati za neku nepo znatu osobu (Kdo je to?) ili stvar (Kaj je to?). Na ovu osobu ili stvar pokazuj e pokazna zamjenica to. U ovoj lekciji pak Andrej pokazuje konkretne stvari: ta, tisti, ćini {ovaj, taj , onaj) avtobus; ta, tista, ćina šola ; tći, tisto, ćino poslopje. Za autobus koji je sasvim blizu upotrebljava zamj e.. nicu ta, za udaljeniji tisti, dok za autobus koji je sasvim daleko zamjenicu oni. Na taj način razlikujte i vi upo trebu. pokaznih zamjenica ta, . tisti, oni. Osim toga nau čite i deklinaciju zamjenice ta za sva tri roda i broja :
pokazne zamjenice to
ta tisti oni
Jednina s. t6 tega temu n./g. t6 o tem s tem m.
n. g. d. a.
. ta tega
1.
i.
Dvojina
ta
ž. ta te tej t6 o tej s t6
ž. s. ti ti teh tema ta ti ti o teh s tema m.
ta
Množina m. ž. s. ti te ta teh tem te te ta o teh s temi
ta,· tale
Zamjenice ta, tisti, oni često se pojačavaju dodava njem riječce -le: tale, tistile, ćinile, tegale, temule.
ves, vsega
Kao ta deklinira se i zamjenica ves {sav), a pokazne zamjenice tisti, ćini kao pridjevi: tisti, tistega, o tistem, s tistim. m.
ž.
s.
ta ta t6 ves, vsa, vse tisti, tistega tisti, -a, -o 6ni, 6na, 6no tak, -a, -o tak takšen takšen vsak, -a, -o vsak
g. jed.
d. j ed. 1. j ed. i. jed. d. dv. d. mn. 1. mn i. mn .
tega temu vsega vsemu, tistega -emu, -emu, 6nega takega takšnega vsakega
tem tem vsem, -em, -im, -em, -im,
tema tem vsema, -ima, -im, -ima, -im,
teh temi vseh, vsemi -ih,
-ih,
-imi -imi
55
Kao pridjev mijenja se i zamjenica vscik (svaki) : vsci . kega, vscikemu itd. te posvojne zamjenice m6;, mo;ega; sv6;, svo;ega itd. Zapamtite još neke pokazne priloge: tu - tule tam - tamle sem - semle
tu, tam, tuka; sem, t;a, t;aka; teda;, seda;, zda;
mj esno značenje vremensko značenje
Tu, tuka;, tule sem. (tu, ovdje) T;a, sem grem. (tamo, ovamo) Seda;, zda;, zda;le. (sada) Tak6. Zat6. T6liko.
Kje si zdaj? Kam greš? Kdaj ? Kako? Zakaj ? Koliko?
VJEZBE 1.
Odgovorite na pitanja: Kdaj ima Sonja pouk ta teden? Kam gresta Andrej in Bređa? Katero šolo ji pokaže Andrej ? Kakšno oceno je imel v tej šoli? Ali je izdelal? Kam je šel na počitnice? Na kateri šoli je bil med najboljšimi učenci? Koliko let je že tega? Katere predmete je imel rad? Kam se je vpisal po maturi? Kaj ga zdaj posebno veseli? ·
2.
Ispišite iz teksta »l'o šoli se dobimo« sve pokazne zamjenice, odredite im rod, broj i padež.
3. Stavite zamjenice u zagradi u potreban rod i padež:
4.
5.
56
Kam pelje (ta) avtobus? Stopili smo v (tisti) hišo. Iz (ta) šole prihajajo sami odij.čnjaki. S (ta) ljudmi ni mogoče delati. Za (tisti) poslopji tamle je Stu dentsko naselje. (Tale) pero je slabo, ne morem pisati z njim. Kje imaš (oni) uvoženo? (Onile) srajca na tretji polici mi je všeč, (tisti) tamle ne morem · videti, (tale) tu je pa predraga. U
slijedećim rečenicama glagole u perfektu stavite u prezent: V osnovno šolo sem hodil v Ljubljani. V tej šoli sem se pridno učil. Pouče vali so nas ugledni strokovnjaki. Učenci so imeli radi slovenščino. V to šolo sta hodila tuđi Bređa in Andrej . . Potražite u rječniku na kraju knjige prezent glagola raziti se.
. 6.
Prevedite na svoj jezik slijedeći tekst:
RAZPIS ZA šOLO Vzg o j ftel jska š61 a v Domža l a h vpisuje v tem š61skem l etu v pfvi Mtn i k st6 d i j a k i n j . Pogoj za vpis j e uspešno dokonča na ose m l etna š6 1 a . Kandidatke m6ra j o biti te l esno in d u ševno zdrave in ne sta rejše kot petna j st l et. · Prošnje za vpis naj ka n d idatke oddajo v ta · n i štvu š61e do desetega j u n i j a tega l eta, proš n j i pa naj pri ožijo :
l
- orig i n a l n o spričeva l o o d o konča n i ose m l etni š6l i, - izpisek iz matične knj ige rojstev i n - m nenje š6 1 e, ki s o jo obiskova le. Prednost pri vpfsu i ma j o tiste kan d i d atke, ki so že doslej z uspehom pom a g a le pri d e l u .v vzg 6 jno-va rstve n i h zav6d i h . Peti n dva jsetega j u n i ja tega l eta imajo kandidćtke preizkus zna nja iz slovenskega j ezika, iz tujega jezika in matemati ke ter preizkus pevskega posl u h a .
RIJECI razpls - raspis vzgojltelj - odgojitelj letnlk - godište dljakinJa - učenica · pogoJ - uvjet
vpls
-
upis
osemleten - osmogodišnji kandidatka - kandidatkinja prošnja - molba oddatl - predati spril!evalo - svje. dodžba dokoni!an - završen roJstvo - rođenje oblikovati - posjećivati mnenje - mišljenje dosleJ - dosad van;tvo - cjelo4nevni boravak prelzkus - provje ravanje posluh - sluh '
Ravnatel jstvo Vzgo j itel jske š61e
57
1 6.
lekcija
BR�DIN ROJSTNI DAN
Bliža se Bredin rojstni dan. Slavljenka sta m!je v študentskem naselju, zat6 je napovedano praznovanj e pri njenih sor6dnikih. Staretovi pri pravljajo veliko slovesnost. Izbirajo darilo in raz mišljajo o povabljencih. Sanja_ molči, Andtej j e slabe volje, mama p a vsa V skrbeh. Kaj se j e zgo dilo? Kaj je spet nar6be? Mama: Kj� sta bila ves dan? Odk6d prihajata? Sanja: Nikjer nisva bila. Od nik6der ne prihajava. Mama: Kakšen odgovor je pa to? Zakaj sta tako redkobesedna? Nekje sta vendarle bila in nekaj sta gotovo delala. Kd6 ve, kaj vama je? Zaupajta mi vse, kar vaju teži. Nič ne skrivajta pred mano! Sonja: Bila sva v mestu, kjer sva izbirala darilo. Darilo, ki sva ga kupila in s katerim mislimo· obdariti Bredo za rojstni dan, -je tu. Zdaj pa se začenjajo težave. Mama: Kakšne težave? Darilo sta kupila, do nede lje imamo še dovolj časa. Vs.e še lahk6 pripravi mo za goste, ki so povabljeni. Saj smo se dome nili za nedeljo? Andrej: To že, samo ne vem . . . Sonja: Ti tako nikoli ničesar ne veš. Andr.ej: Pozabil sem na važno posvetovanje v Za grebu, kamor moram odpotovati v nedeljo zju traj . 58
RIJECI roJstni dan - ro đendan blllati se - pribli lavati se slavJJenec - slavlje nik napovedan - najav ljen, zakazan praznovanje proslava slovesnost - svei!anost, slavlje izblrati - izabirati darilo - poklon povablJenec - uzvanik
moli!atl - šutjeti slabe volje - neras· položen v llkrbeh - zabrinut narobe - krivo, naopako odkod - otkuda nlkJer - nigdje od Dikoder - niot kuda redkobeseden šutljiv gotovo - sigurno kar - što kJer - gdj e ki - koji kateri - koj i obdariti - darovati zai!enJati - poi!injati telava - poteško� dovoJJ - dosta, dovoljno pripraviti - spremiti PGV!'bJJen - pozvan domenitl se - dogovoriti se posvetovanJe - sa vjetovanje kamor - kamo
Mama: Le kako si mogel biti tako pozabljiv? Ali si
že koga povabil? Andrej: Nihče še ne ve. Nikomur še nisem rekel. Bređa pa tako nima namena nikogar vabiti. Mama: Nič hudega! Saj lahko preložimo na soboto. Za soboto zvečer povabi nekaj kolegov, pa ko nec! Tu.di Bređi tako povej ! Andrej: In za katero uro naj jih povabim? Mama: Najbolje ob šestih.
pozabljiv - zaboravljiv nihi!e - nitko nikogar - nikoga nikomur - nikomu namen - namjera preložiti - odgoditi
kdor kar nekdo nekaj
Još j edanput pogledajte deklinaciju upitnih zamje nica kdo? i kaj? U današnjoj ste lekciji našli primjer odnosnih i neodređenih zamjenica {npr. kd6r-nekd6) i priloga (npr. nekje, nikjer). Ako upitnoj zamjenici dodamo -r, dobijemo odnosnu (kd6r, kdr). Ako joj dodamo ne-, malo-, marsi-, dobijemo neodređenu : nekd6, nekaj; mdrsikdo (mnogotko) itd.
kdorkoli
Odnosnoj možemo dodati koli da bismo dobili oblik kdork6li (tko god), kark6li itd.
odnosne i neodređene zamjenice
-
Odnosna zamjenica ki (koji) nije vam · poznata. Ona se ne mijenja, a u padežima s prijedlogom zamjenjuje ju odnosna zamjenica kateri (koji).
ki kateri
Odnosne i neodređene zamjenice mijenjaju se prema ovoj shemi:
ne mala marsi-
_I_ kd6 koga komu koga kom kom
kd6r k6gar komur kogar korner korner
I
nihče : nikogar nič : ničesar
l nihč�
I
l koli I
nemalomarsi-
1
I
�j �cesa čemu kaj čem čim
·
kar česar čemur kar čemer čimer
l nič
I
i koli I
I'
Mijenjajte dakle: nekd6, nekoga; kdork6li, kogar k6li; nihče� nik6gar - nekaj, nečesa; kark6li, česark6li; nič, ničesar. 59
UPQznajte i tvorbu priloga zamjenilkog izvora. Oni se, dakako, ne mijenjaju. (negdje) ( gdje) (gdje) (nigdje) (gdje god) nekje kje . kjer nikjer kjerkoli mjesno značenje nekako kako kdkor nikcikor kdkorkoli načinsko značenje nekdaj kdcij kadar nikddr kddarkoli vremensko značenje Odnosne zamjenice i prilozi vezuju odnosne rečenice s glavnom rečenicom. Npr. Kdo dela? (upitna) Ta dela. Vsak dela. (izjavna) Dela vsak, kdor hoče živeti (odnosna) . Dela to, kar hoče. Dela nekaj , kar ga veseli. Dela tam, kjer hoče. Dela tako, kakor ·hoče. Dela takrat, kadar hoče. Dela toliko, kolikor hoče. VJEZBE 1.
Odgovorite na pitanja: Kod sta hodila brat in sestra? Kakšne volje je Andrej ? Kaj sta kupovala v mestu? Kam mora Andrej odpotovati? Kaj ima važnega v Zagrebu? Koga misli povabiti na praznovanje? Ali ima Bređa namen koga vabiti? Kdaj je mogoče pripraviti praznovanje? Za katero uro je najbolje povabiti goste?
•
2. -Stavite na početak zavisnih rečenica potrebnu odnosnu zamjenicu (kdor,
kar, ki, kateri) : . . . . . . ne dela, naj ne j e ! Kupi ga pa lahko vsak, . . . . ima denar. To je ko lega, . . . sem ga povabil. Tu je darilo, . . . . sem ga kupi! in brez . . . . . ni mogoče praznovati. To je on, o (kdor) sva govorila. Clovek, o . . . . . sva go vorila, živi v Brežicah. Za darilo poišči nekaj, . . . . je vredno. Nič takega ne najdem, s . . . . . bi bila lahko zadovoljna. Vse tisto, o . . . . smo govorili, je laž.
3. Odgovorite na pitanja prema primjeru: Kam greš? Nikamor ! Grem tja, Kaj delaš? ......... . . . . . . to, Kje delaš? . . . . . . . . . . . . . . tam, Kako delaš? . . tako, . . . . . . . . . . . . toliko, Koliko delaš? Odkod prihajaš? ......... .......... .
·
4.
60
.
.
.
.
.
.
.
.
.
·
.
kamor hočem. .............. .............. .............. ............. , od koder . . .
.
.
Pročitajte nekoliko idućih obrazaca za čettitke. Cesti.tajte svome bratu ili prijatelju Novu godinu na slovenskom jeziku.
DARILA - CESTITKE Ne pozćbite ! N a j pri m ernejše, najplemenitejše darilo za vsć kog a r i n z a vsć ko pril6žnost je lepo, dobra k n j ig a . N ć š a za l 6žba je pri prćvi l a poseben prospekt daril n i h k n j i g . Za hteva jte g a v naj b l ižj i k n j igćrni ! O b pretehta nem izboru kniig nćše za l6žbe se va m res ni težk6 od l oč iti . Knj ige dobite tUd i na novol etnem sej m u na Gospodćr skem razstavišču . Vsem cen j en i m potr6šn i kom, odjem ć l cem i n posl ćvn i m p ri jćte l j e m s e pri por6ča mo i n žel imo uspešno nOvo l eto. ·
*
*
*
Ob visOkem živl jenjske m i u bi l ej u žel imo d r6 g i stć ri m d m i iz L6škega pot6 ka, n o j ostć n e še do l g o med n ć m i - hva l ežne hčerke iz Zćg reba, Trb6ve l j , Gorice i n Lju bljćne ter vn u ki Andrej, S6 n j a in Breda . *
*
RIJECI prlmeren - prikladan priložnost - prillka vsakdo - svatko poseben - poseban pretehtan ...:... promišljen odločltl se - od lučiti se novoletni - novo godišnji seJem - sajam razstavtšče - izložbeni prostor odjemalec - kupac potrošnik - potrošač žlvljenjskl - životni stara mama - baka hvalelen - zahvalan vnuk - unuk vstop - ulazak, stupanje
*
Za uspešno oprćvl jeno d i pl6mo na teh n i š ki visOki šć l i čestita jo Andreju Sta retu kolegi, pri jćte l j i in domćči. *
*
*
Sestri S6 n j i ob vstOpu na novo živl jenjsko p6t žel i vso srečo i n m nćgo delovn i h uspehov brat And rej . *
*
*
Vesele novo l etne prćzn i ke ! 2:ivel d ć n žena ! 5.
Pročitajte p o s I o v i c e i zapamtite one od njih koje su vam se svidjele. Prevedite ih na hrvatskosrpski jezik. PREGOVORI
Nihče ne gre rad pfvi na led. Marsikatera ptica visoko leta, pa nizko pade. Kd6r druge zaničUje, prazno glavo oznanjuje. Kar je dobro, se samo hvali. Kd6r ne dela, naj ne je. Kar seješ, to b�š žel. D6ber glas seže V deveto vas . Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. Cesar je polno šrce, to rado iz ust gre. Vsi ljudje vse vedo.
1 7.
lekcija
NA AVTOBUSNI POSTAJI Andrej kupuje voz6vnico na · avtobusni posta ji. Sanja telefonira mami iz javne telefonske govo rilnice. Bređa stoji pri Andreju. Mama vpraša: »Ali Andrej že kupuje karto? « Sanja vpraša Bredo, če Andrej že kupuje kar to, Če bo vzel karto V obe .smeri in Če · stoji V vfsti pred šalterjem za povratne voz6vnice. Bređa ji reče, da stoji pri pravem okencu in da bo verjetno vzel karto v obe smeri. Prosi jo tuđi, naj reče mami, da je na postaji strašna gneča in da ne ve, kako bo potoval. Vendar U.pa, da so rezervacije še na voljo. . Mama spet vpraša, zakaj Andrej ni vzel čfne potovalke. Bređa ji reče, naj se ne vznemirja ; da je perilo prel6žil v usnjeni k6vček z zadfgo in da jo je zato pustil doma. Iz zv6čnika na postaji se oglasi : »Avtobus pro ti Zagrebu prihaja pod številko deset in ima odhod ob enajsti uri in trideset minut. Avtobus je priprav ljen za odhod. P6tniki, vstopite! »Ali si vzel vse s seb6j ? Nisi česa pozabil?« Andrej pravi, da j� vse v redu. Poziv za po svetovanje ima. Poročilo o republiškem posveto vanju mladih aktivistov tuđi. Gleda anketo. Spra šujejo, koliko je bilo udeležencev na seminarju v 62
RIJECI vozovnlca - vozna karta govorUnlca govornica smer - smj er, pravac v obe smerl - u oba smjera . vrsta - red okence - prozorčić, šalter verJetno - vj erojatno vzel bo - uzet će prositi - moliti upatl - nadati se na voljo . - na raspolaganje i!m - crn potovalka - putna torba vznemtrJati - uznemirivati perilo - rublje kovi!ek - kovčeg zadrga - zupčani za tvarač, zatvarač na poteg · proti - prema, protiv odhod - polazak vstopltl - ući · porol!llo - izvještaj republiŠkl - repu blički udelelenec sudionik
Bohinju in kakšne teme so pritegnile naJveč po z6rnosti. Sprašujejo ga tud.i, zakaj ni poslal poro čila štirinajst dni pred zveznim posvetovanjem o mladinskih delovnih akcijah. Kar ner6dno mu je. Ne ve, kje bo prenočeval, a U.pa, da bo organizator poskrbel za prenočišče in povfnil p6tne str6ške. »P6tnikom in voznemu os�bju želimo srečno vožnjo! «
pritegnltt - privući štirinajst - četrnaest enaJst - Jedanaest spraševatl - zapitkivati zveznl - savezni delovnl - radni prenočevatl - noćiti prenočišče - prenoćište povrnitl - vratiti stroškl - troškovi potnlk - putnik osebJe - osoblje
U dosadašnjim lekcijama već ste upoznali neke vrste rečenica. Npr. : Andre; kupu;e kaTto.
upravni govor
- izjavna
Andre;, kupi karto!
-
uzvična
Andre; na; kupi karto!
- uzvična
Ali kupu;e karto?
- upitna
Zaka; kupu;e karto?
- upitna
Te su se rečenice upotrebljavale u upravnom go voru. Npr. :
Bređa reče: »Andre; kupu;e kaTto.c Bređa zakliče: »Andre; na; kupi karto!« Bređa vpraša : »Zaka; ne kupu;e karte?« neupravni govor
Upravni govor možemo pretvoriti u neupravni go vor kako bismo upoznali još neke vrste rečenica. izjavna
. „ ,
če zakaj
I
Bređa ·-
__ ra.ša : w
. . . . „, kupi karto.
»Naj kupi . . . upitna
izjavna
zavisno-upitna „ . ,
da kupuje karto.
Bređa reče : »Andrej kupuje karto.« Bređa zakliče:
izrična . . . , da . . . , naj
izrična
uzvična
I
\
zavisno-upitna
»Ali kupuj e? « . , i!e kupuje. »Zakaj kupuje? « . . , zakaj kupuj e ·
.
63
j 1
I
Izrična je rečenica ovisna o glavnoj u kojoj su gla goli: izricanja: mišljenja: htijenja: OSJecanjac S
reči, povedati, govoriti, zaklicati itd.; misliti, spomniti se, vedeti itd. ; hoteti, ukazati, odločiti itd. ; čutiti, videti, slišati, bati se, upati, -perjeti itd.
glavnom rečenicom vezuje se pomoću riječi da, naj.
Zavisno-upitne rečenice jesu podvrsta izričnih reče nica, j er sadrže u zavisnoj pitanje, a u glavnoj objašnje nje tko pita.
S glavnom rečenicom vezuju ih upitne zamjenice i upitni prilozi te veznik če.
VJEZBE 1.
2.
3.
4. 5.
Odgovorite na pitanja: Kj e kupuj e Andrej vozovnico? Kaj vpraša Sonja Bredo? Ali stoji Andrej pri pravem okencu? Ali bo vzel karto v obe smeri? Kaj upa Bređa? Ali je Andrej vzel črno potovalko? Kam je preložil perilo? Kako se oglasi iz zvočnika na postaji? Kaj sprašuj ejo Andreja. v anketi? Pronađite u tekstb »Na avtobusni postaji« sve rečenice u upravnom govoru i napišite umjesto toga izrične ili zavisno-upitne rečenice. Npr. : Mama vpraša: »Ali Andrej že kupuje karto?« Mama vpraša, če Andrej že kupuje karto. Pronađite u istom tekstu sve izrične i zavisno-upitne rečenice i napišite umjesto toga upravni govor. Npr. : Sonj a vpraša Bredo, če Andrej kupuje karto. Sonj a vpraša Bredo : »Ali Andrej kupuje karto?« Napišite prve tri rečenice u tekstu »Na avtobusni postaji« u odričnom obliku. Stavite u perfekt glagole koji su u ovim rečenicama u prezentu: Andrej reče, da je vse v redu. Poziv za posvetovanje ima ; gleda _anketo. Sprašujejo ga, koliko je bilo udeležencev na seminarju. Sprašujejo tuđi, zak�j ni poslal poročila. Kar nerodno mu je. Ne ve, kje bo prenočeval.
6. Prevedite na svoj jezik članak iz »Priročnika za mlade aktiviste«. 64
Priročnik za mlade aktiviste : INOZEMSKI BRIGADIRJI NA NAŠIH DELOVNIH AKCIJAH Sodelovanje tujih brigadirjev na naših delov nih akcijah, posebno pa na . zvezni Akciji je že tra dicionalno in predstavlja eno najbolj pomembnih in konkretnih oblik mednarodne aktivnosti Zveze mladine Jugoslavij e. Praktično vse organizacije, s katerimi sodelujemo, tuđi vabimo, da pošljejo svoje mladince na naše delOvne Akcije. Tolikšen pomen dajemo tej obliki mednarodne aktivnosti predvsem zato, ker se na akcij i ustvarjajo zelo te sna prijateljstva - prijateljstva, ki se skujejo ob delu, ob premagovanju naporov. Take vezi pa so trajnejše od deklaracij , od raznih obiskov, kjer se ljudje spoznavajo in drug na driigega navezujejo le površinsko. Na Akciji se srečuje mladina najraz ličnejših driižbenih, nacionalnih, rasnih · in religi oznih porekel. Mladi se zbližujejo, izmenjavajo svoje življenjske izkušnje, spoznavajo Jugo_slavijo in njeno driižbeno ureditev in se učijo jezikov. Ak cija odigrava tuđi svojo vzgojno vlogo in zdrav, stveno fU.nkcijo, posebno še zato, ker so tuji briga dirji večinoma študentje in srednj ešolci.
vabilo poziv sporočilo obavijest obvestilo obavijest vest vijest novica novost poročilo izvještaj opozorilo upozorenje opoJQ.in opomena op0mba napomena -
-
-
-
-
RIJECI
,
prtrol!nlk - prirul! nik inozemskt - ino zemni, strani sodelovanJe - sudjelovanje zveza - savez zveznl - savezni najbolJ pomemben - najznačajniji mednarodnl - me đunarodni mladinec - omladl nac tolikšen - tolik pomen - značenje predvsem - prije svega delo - rad pre111&govanje svladavanje vez - veza drug na drugega j edan na drugog razlll!en - različan druiba - društvo poreklo - podrijetlo lzmenjava - razmjena . lzkušnja - iskustvo spoznavati - upoznavati ureditev - uređenje vloga - uloga vel!lnoma - većinom srednješolec srednjoškolac
seja sjednica zasedanje zasj edanje posvetovanje savjetovanje sestanek sastanak srecanje susret -
-
-
-
-
-
-
-
-
5 Slovenski j ezik
65
1 8.
·lekcija
K SODNIKU ZA PREKRŠKE V hiši se dogaja nekaj nenavadnega. Andrej
prebira časopis, mama pospravlja. Ne ugibajmo, kaj se je zgodilo. Raje poslušajmo pogovor. Andrej sprašuje, mama odgovarja. Andrej: Bi lahko izvedel, zakaj se je moja razvajena sestrica zaklenila? Mama: Do zdaj ni imela navade, da bi se zaklepala. Andrej: Pa si jo vprašala, kaj je bilo? Mama: Dolgo sem jo morala spraševati, da mi je nazadnje le povedala. Pred dnevi je bilo . . . S kolegom iz Kamnika se je vozila . . . Andrej: V Kllmniku ima kolega? Nisem vedel! Mama: Nekaj mesecev si že dopisujeta, zadnje čase pa prihaja pogosto V Ljubljano s svojim avtomo bilom. Peljala sta se po Celovški cesti. Menda je bila strašna gneča na križišču pred podvezom. Andrej : Samo o kakšni nesreči mi ne pripoveduj ! Mama: Sonja pravi, da je rumena luč na semaforju ugasnila tisti hip, ko sta zapeljala v križišče. Ne vem, koliko avtomobilov, kolesarjev in mopedi stov se je znašlo na kupu. Sama ne ve nič t6č nega. Gledala · je miličnika, ki je stal ob ploč niku in opazoval promet! Nenadoma je zagleda- . la, kako z leve in desne strani prihajajo vozila v križišče. Kaj je bilo pa v resnici, mi je pa še zdaj uganka. ·
66
RIJECI soclDik - sudac prekršek - prekršaj nenavadno - neobično dogaJati se - događati se brati - čitati prebirati - čitati pospravljatl - pospremati ngtbatl - pogađati uganltl - pogoditi raJe - radije odgovarJatl - odgovarati lzvedetl - saznati razvaJen - rai ma!en navada - običaj zaklepatl - zaklju čavati nazadnje - konačfto doplsovatl - dopisivati ugasnltl - ugasiti se zapelJatl - skrenuti krllišče - raskršće podvoz - podvoitnjak pripovedovatl prtpovijedati kolesar - biciklist millčnlk - mlliclo nar opazovatl - proma trati nenadoma - izne nada resnlca - istina uganka - zagonetka
Andrej: Zeli se mi, da dekle nekaj skriva.
Mama: · Ko sem prišla prejle domov, se je oglasila iz sobe, odpreti pa ni hotela. Našla sem tole prazno kuverto. Andrej: Sodnik za prekfške? V podobnih kuvertah pošiljajo vabila na zaslišanje. Še zapfli jo bodo. Mama: Za vsilko malenkost pa tuđi ne zapirajo. Andrej: Ne vem, če ni bilo kaj hujšega. Kar naj ima! Zakaj pa se zala.tava iz ene skrajnosti v drugo. Zakaj pa se vozi s tem tipom!
preJle - maločas oclpretl - otvoriti pocloben - sličan zasll!lanJe - preslušanje zapretl - zatvoriti · maplratl - zatvarati zaletavatl se - zalijetati se
Slovenski glagoli mogu izražavati svršenost ili ne svršenost radnje te vrstu glagolske radnje. Mogu biti dakle svršeni (zagledala je) ili nesvršeni (gledala je), a s obzirom na vrstu glagolske radnje trenutni (zaklenila se je), trajni (gledala je) ili učestali (da bi se zaklepala).
nesvršeni: delam
delam, čcikam, gledam; mislim, hvalim, tožim, sodim - kosim, častim, morim, živim, sedim itd.
svršeni: plačam
plcičam, nečam - končam; kupim, Tešim, skočim, st6pim - dobim, pustim; padem, sedem, Tečem, zaklenem, vzamem, pošljem.
Dodavanjem prefiksa možemo od nesvršenih dobiti svršene : obdelam
delam obdelam, dočakam, pogledam; p'l"emislim, pohvalim;
izplačam
plačam kupim
-
padem
-
-
a svršenima mijenj ati značenje : -
izplačam, dokončam; nakupim, odTešim, poskočim, nastopim pridobim, zapustim; napadem, nasedem, izTeČem itd.
Mijenjanjem glagolske osnove. dobivamo : od nesvršenih trajnih učestale, a od složenih svršenih također . učestale. 5*
67
delujem
delam
obdelam
spomavam
mislim
premislim
pišem
prepišem
poznam
spoznam
hodim gorim
prehodim izgorim
letim nesem ženem
zaletim prinesem preženem
letam nosim gonim
vedem
prevedem
vodim
pijem
napijem
pojim
plačam spravim pustim dobim dvignem uganem zaklenem vzamem padem sedem vfžem rečem pošljem začnem
izplačam pospravim zapustim pridobim
plačujem spravlj am puščam dobivam dvigam
na pitanje : Kaj delamf
nesvršeni
plačujem pospravljam
na pitanj e :
Kaj starim?
svršeni
prevzamem napadem nasedem navfžem izrečem razp6šljem
delujem
jemljem padam sedam mečem govorim pošiljam
obdelujem, sprašuj em, pričakujem premišljujem, opazujem prepisujem, izrezujem, obiskujem spozn �vam, obravnavam sprehajam izgorevam, doživ.;. ljam zaletavam prinašam (donosim) preganjam (pregonim) prevajam (prevodim) napajam, popivam, pokrivam, umivam izplačujem pospravljam zapUščam pridobivam ugibam zaklepam prevzemam napadam nasedam razmetavam izgovarjam razpošiljam začenjam, umiram
U uzvičnoj rečenici s glagolom u odričnom obliku upotreblj avajte samo nesvršene glagole. Npr. : Nikar ne hodita predolgo! Ne kupuj neumnosti! Ne jemlji, ne razmetavaj, ne prinašaj, ne zavlačuj itd. VJEZBE I.
Odgovorite na pitanja: Kaj se dogaja v hiši? Kaj dela Andrej? In mama? Kaj je storila Sonja? S kom se je vozila pred dnevi? Kdaj se ugasnila rumena luč?
2. Ispišite 68
Koga je gledala Sonja? Kaj je nenadoma zagledala? Kaj je našla mama? Kaj pošiljajo v takšnih kuvertah? Ali zapirajo za vsako malenkost?
iz teksta »K sodniku za prekrškec sve svršene glagole.
3.
4.
5.
Od svršenih glagola napravite nesvršene:
dodelati postaviti pridelati otresti
zgoditi zapelj ati zagledati razsoditi .
zasaditi prebirati pospravljati ugibati
Infinitive u ovim rečenicama stavite u potrebno vrijeme i zapamtite kako se mijenja glagolski vid: Sonj a pravi, da je rumena luč (ugašati) počasi, potem pa je hitro (uga sniti). Miličnik je (gledati) promet. Nenadoma je (zagledati) Sonj o. (Opazo vati) jo j e, (opaziti) pa je tuđi njenega kolega. (Peljati) sta se po Celovški cesti in (zapeljati) v križišče pri podvozu. V takšnih kuvertah (pošiljati) vabila na zaslišanj e ; tuđi Sonji so ga (poslati). Pročitajte glasno poznati odlomak iz »Sluge Jerneja« lv�na Cankara.
1van Cankar: HLAPEC JE';RNEJ IN NJEGOVA · PRAvtcA (odl6mek)
Tako se je zgodilo, kakor bom povedal ; še otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste uče ni in poznate postavo ! - Delal sem štirideset let na Betajnovi ; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanj6 pokril, ne na polju ne na senožeti, kamnr še ni bil kanil pot od moj ega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslOvil to moj e delo. Pa je umfl stari Sitar, pa je prišel sin nj egov, heg6dnik, in je rekel,
V
prešerni pij anosti je rekel : Jernej ,
zdaj pov�ži culo in p6j di, zakaj , Jernej , zdaj sem j az gospodar ; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadlo žen, ne maram te več ; ni več kota zate V domu, ki si ga sam postavi! in ga varoval vsega hudega, ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal, le vzemi po potno palico pa p6j di, kamor ti je pot ! Tako je rekel ; je razsodil sam zoper pravico in postavo , da
RIJECI hlapec - sluga pravica - pravo razsodlti - presuditi postava - zakon senožet - sjenokoša kaniti - kanuti pot - znoj negodnlk - nevaljalac prešeren - obij estan cula - zavežljaj zakaj - jer dodelati - doraditi nadložen - tegoban maratl - mariti kot ·- kut, zapećak varovati - čuvati pridelek - plodovi, prinos pridelati - proizve sti u poljoprivredi popotna palica (putni) prosjački štap pot - put zoper - protiv jablan(a) - j abuka jablana je tistega j abuka pripada onome napotiti se - kre nuti razdreti - razrušiti, poništiti
je j ablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo j e zasadil. Jaz pa sem šel in sem se napotil iskat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je člove ška sila ne more razdreti. 69
6. Pažljivo pročitajte izreke
poznatih pisaca.
IZREKI Anton Pavlovič Cehov Kd6r je iskren, ima tudi prav. Vs&k m6jster je nezaupljiv in dv6mi o svojih delih - tak6 tUdi m6ra biti. Varuj se izbranega jezika. Jezik mora biti pr�prost in eleganten. George Gordon Byron [Džordi Gordon Bajron]
Kd6r seje veter, žanje vihar. . Govorijo o dobrih starih časih. Vse dobe, ki s6dijo v preteklost, so dobre.
Maksim Gorki Kjer ni natančnega znanja, je ugibanje : deset ugibanj je devet pom6t. Bonore de Balzac [Onore d Balzak] Nič ne užali ljudi bolj kot resnica. Kadar človek v�liko laže, začenja še svojim lažem verjeti. La Rochefoucauld [La Rošfuko] Ničesar ne daje človek tak6 radodapio kot nasvete. Napake, za katere nihče ne ve, radi pozabimo .
.
70
1 9.
·
lekcija
LE KAJ BO S TABO Sonja se j e vrnila od sodnika· za prekfške. An drej jo je priča.kal, ji rekE;?l, da j e neuravnovešena in da ne ve, kaj bo z njo . Poslušajmo, kako sta se pogovarjala! - Kdaj mi boš prenehal očitati? Ali boš sploh kdaj .priznal, da �am tudi ja z svoj e · pro _ bleme? - Dobro, pa naj bo l Prenehal bom takrat, ko bom uvidel, da j e pri tebi nemogoče kaj doseči. Upam, da prej ne bom izgubil potrpljenja. Mi vsi se ukvarjamo samo s tabo, medtem ko nam ti vra čaš samo nezaupanje. Dokler si takšna in dokler boš takšna ostala, ti res ne morem dati miru. - Ali ne vidiš, kako mi vse, česar se dotak nem, zleti z rok? V se, kar si zamislim, se mi spre vfže V nekaj nepričakovanega. Vse, kar predvi dim, j e že vnaprej obsojeno na neuspeh. - Bolj si domišljava kakor pa nesrečna. Daj si dopovedati, da od življenja ne smeš preveč pri čakovati. Le kdaj boš razumela, da to, kar doživ ljaš, ni nekaj neskončno novega in da imajo vsi ljudje · svoje težave, jih bodo imeli in so jih imeli, odkar svet stoji. Ko boš spoznala, da je mogoče iz majhnih in neznatnih stvari nekaj ustvariti, ta krat b oš rekla : V teh majhnih stvareh J e pravza prav vsa sreča. Poskušaj , pa se ti bo posrečilo. Zbu-
RIJECI prli!akati - dočekati neuravnovešen neuravnote!en pogovarjatl se razgovarati prenehatl - prestati oi!itati - predbacivati uvideti - uvidjeti dosei!l - postići nemogoi!e - nemoguće potrpljenje - str pljenj e ukvarjatl se baviti se medtem ko - dok nezaupanje - nepovjerenje dokler - dok dotaknlti - dotaći sprevrie se - promijeni se neprli!akovan neoi!eklvan vnaprej - unaprijed obsojen - osuđen domlšlJav """-- umišljen Daj si dopovedatl ! - Daj se uvjeriti ! prii!akovatl - oče kivati dollvljati - do!lvljavati majhen - malen ustvaritl - stvoriti rei! - stvar poskušatl -• pokušati posrei!ltl se uspjeti zbuditl - probuditi
71
di se iz svojih globokih sanj ! Preteklost naj ti ne bo več važna. Samo prihodnost naj bo v tvojih očeh. Iz preteklosti si vzemi samo nauk, da bo tre ba delati in se učiti, ker bo jiitrišnji dan zahteval od tebe celega človeka. futur
globok - dubok eanje - san, snovi preteklost - prošlost prlbodnost - budućnost nauk - pouka Jutrlšnjl - sutrašnj i cel - cio
Za izricanje radnje ili stanja u budućnosti Andrej se služi složenim glagolskim oblikom - futurom. Futur tvorimo od pridjeva radnog određenog glagola i futura glagola biti. Slovenski jezik poznaje samo jedan oblik futura, premda i prezent svršenih glagola katkad može značiti radnju u budućnosti (priđemo : zvečer priđemo, dobimo se tu).
Futur glagola biti biti : bom delati : delal bom
bom, boš, bo; bova, bosta, bosta; bomo, boste, bodo. Drugi glagoli tvore futur ovako : bom delal, bodo šli. Futur možemo upotrijebiti u svim rečenicama. Izjavna: Delal bom. Jutri bom delal. Ne bom delal. Upitna: Ali boste šli? Ali ne boste delale? Uzvična: Na; bo! (Neka bude !) Izrična: Pravim ti, da bom delal. Upam, da bomo šli. Zavisno-upitna: Vprašal sem, ka; bo. Povej , kako bo!
Naučite još dvije vrste rečenica. kdaj ? (kada?) zakaj ? (zašto?)
Pitanje : Kdaj bom delal? Zakaj boš delal? Zakaj bo treba delati?
Odgovor: Delal bom, ko bo lepo vreme. Delal bom, ker moram živeti. Zato, ker bo ;utrišn;i dan to zahteval.
Ko bo lepo vreme, ko bom spoznal i dr. jesu vre: menske rečenice, a s glavnom rečenicom ih vezuje vez nik ko (kada). Drugi vremenski veznici su još : preden (prije nego), dokl�r (dok), odkdr (otkako), kadar (kada). Npr. : ko kadar preden dokler
ker 72
Delal bom, ko bo lepo vreme. Delam, kadar je lepo vreme. Delal sem, preden j e pričelo deževati. Dokle;? Delal sem, dokler je bilo lepo. Odkle;? Delam, odkar pomnim. Kda;?
Ker bo ;utrišn;i dan to zahteval jest uzročna reče nica, a s glavnom rečenicom je vezuje uzročni veznik ker (jer).
·
VJEZBE 1.
Odgovorite na pitanja: Kaj vprašuje Sonja brata? . Cesa ji Andref noče priznati? Kdaj ji bo Andrej prenehal očitati? Doklej ji ne bo mogel dati miru? Cesa Andrej ne vidi? V kaj se ji sprevrže vse, kar si zamisli? Kakšna je Sonja po Andrejevem mnenju? Cesa Sonja ne razume? Kdaj bo rekla, da je v majhnih stvareh vsa sreča? Kakšen nauk naj si vzame iz preteklosti?
2. Postavite u perfekt glagole u rečenicama:
Poznam ga. (Pozna! . . . . . ,). Moram ga spoznati. Treba je. Treba ga je spoznati. Ne poznam ga. (Nisem . . . . . . .) . Ne srnem ga spoznati. Ni treba. Ni ga treba spoznati.
3. Postavite u futur glagole
u rečenicama. Enklitike bom, boš, bo itd. stavite kao »je« iza zamjeničkib enklitika, ali neposredno iza negacije: PozJ\am ga. Moram ga spoznati. Treba ga j e poznati. Ne poznam ga. Ne srnem ga spoznati. Ni ga treba poznati. Je. Lahko je. Lahko ti je. Zdi se ti lahko. Ni. Ni lahko. Ni ti lahko. Ne zdi se ti lahko.
Rješenje z. 1 3. vježbe
4. 5.
Pozna! sem ga. Moral sem ga spoznati. Treba j e bilo. Treba ga j e bilo spoznati. Nlsem ga spo zna!. Nisem ga smel spoznati. Ni bilo treba. Ni ga bilo treba spoznati. Pozna! ga bom. Moral ga bom spoznati. Treba ga bo poznati. Ne bom ga pozna!. Ne bom ga smel spoznati. Ne bo ga treba poznati. Bo. Lahko bo. Lahko ti bo. Zdelo se ti bo lahko. Ne ' bo. Ne bo lahko. Ne bo t1 lahko. Ne bo se ti zdelo lahko.
Potražite u tekstu »Le kaj bo s tab0« sve vrste rečenica koje ste do sada naučili. Kajubovu pjesmu »Po tisoč letih« prevedite i naučite napamet.
Karel Destovnik-Kajuh: PO TISOC LETIH
Let tisoč in ne samo tisoč, dva tisoč, še dlje in še dlje smo hlepeli, hlasta.li po tebi, ti leto poslednjih računov in pfvih sad6v.
RIJECI
tlsoi!
- tisuća dlJe - dulje hlepetl - žudjeti hlastatl - grabiti 1&d - plod
73
Ti,
ki so v sfcih te sUžnji nosili, ti, ki tlačam so zate se bili in ki o tebi smo vsako_ jesen govorili, vsako jesen, ko je svet bil prav tak. ko grobišče, takrat smo si mislili: kmal.u nas sreča in pomlad obišče! To leto bo naše in naša bo !etos pomlad, prišla bo tak6, kot prišla je enkrat, a vendar drugače, o
s cvetjem, a s puško na ranu, !etos bo v boju prišla in s kosami, s katerimi borno plevel pokosili, z rokami prišla bo, .ki z njimi iz kamenja borno gradili, iz kamenja tega sveta, ki !etos ga borno zrušili. -
Zato bo to leto le naše in naša bo !etos pomladi
74
tlai!an
sulenJ
rob kmet groblje takrat - tada kmalu - uskoro pomlad - proljeće enkrat - jedanput, nekoć runa - rame leto& - ove godine plevel - korov zrulltl - srušiti -
-
groblil!e
-
2 0.
Pf SAL BI JI RAD Stari mami bi bilo treba sporočiti, da je teta v bolnišni ci. Najbolje bi bilo pisati priporočeno pismo. Tako razmišlja Andrej . Pisal bi ji, da bi ne bila v skrbeh. Pisal bi, pa nima papirja pri roki. Njen naslov ima, zato prosi Sonjo, naj bi ona napisala pismo ali razglednico, ker gre ravno V mesto. Takole se menita: Še enkrat te vprašam, če bi pisala stari m ami . Kar sam ji piši! Saj bi pisal sam, ko bi imel papir. Pa vi diš, da ga nimam. Kuverto in znamko bi še našel, le papirja ni. Misliš, da bi pismo lahko napisal s strojem? - S strojem se ne spodobi. Kaj bi si pa mf.;. slila! Zakaj pa nisi prej pomisiil na papir? Bi si ga bil pa kupil! - Sama veš, da bi ga kupil, če bi se bil spomnil. To lahko napraviš namesto mene. - Pisala že ne bom! Kvečjeniu pismo ti lah ko prinesem iz kioska, če mi daš denar. - Nimam drobiža. Tist� nekaj dinarjev bi pa že lahko založila. Kasneje bi ti vfnil. - Da, ko bi bilo to res! Ce mi obljubiš, ti prinesem. Ampak samo, če mi boš res vfnil!
lekcija
RIJECI sporoi!ltl - javiti bolnlšntca bolnica priporoi!eno - preporučeno ravno - uprava takole - ovako menttl se - razgovarati i!e - da 11, ako ko - kad znamka - marka naJtl - naći s strojem - strojem ne spodobi se nije pristojno spomnttl se - sje titi se namesto - umjesto kvei!Jemu - najviše, u najboljem slu čaju denar - novac drobi! - sltnež kasneJe - kasnije
75
- Ti,
nekaj bi ti rekel! - In če bi ti ga ne hotela prinesti, kaj pa potem? 'Ce bi mi obljubil, bi ti ga prinesl� zagoto vo. Tako pa n6čem. Ne in ne! - Kako se ti jeziš za vsako malenkost! - Tu.di ko bi mi plačal kup zlata, bi ti ga ne prinesla, da veš!
kondicional
delal bi
obIJubltl zagotovo
-
obećati sigurno
U rečenici Neka; bi ti povedal! nalazi se oblik za kon dicional, pogodbeni glagolski način kojim se izriče po godba, želja ili mogućnost. Tvori se pomoću glagolskog pridjeva radnog i glagol skog oblika bi za sva lica i sva tri broja.
Jednina m. r. delal bi ž. r. delala bi s. r. delalo bi
Dvojina delala bi delali bi delali bi
Množina delali bi delale bi delala bi
Kondicional ima i oblik za prošlo vrijeme: bi bil de lal. Tvori se od pridjeva radnog određenog glagola i kon dicionala glagola biti. Kondicional glagola biti glasi : '
m. r. ž. r. s. r.
ko bi če bi
izjavna upitna uzvična suprotna izrična mvisno-upitna vremenska uzročna 76
Jednina bi bil bi bila bi bilo
Dvojina bi bila bi bili bi bili
Množina bi bili bi bile bi bila
Kondicional se najčE!šće upotrebljava u pogodbenoj rečenici. Tom rečenicom izriče se uvjet potreban da se izvrši radnja glavne rečenice. Pogodbenu rečenicu ve zuju s glavnom veznici če i ko. Npr. : irealni uvjet (veznik ko) Delal bi, ko bi bil zdrav. Delal bi, če bi se mi ljubilo. realni uvjet (veznik če) -
-
Kondicional može stajati i u drugim rečenicama. Delal bi. (za ublažavanje izjave, izražavanje želje) Ali bi delal? · Na; bi delal! (za ublažavanje zapovijedi 3. licu) Delal bi, pa nimam časa. Pravi, da bi delal. Ne vem, kaj bi delal. Preden bi začelo deževati, bi bil že gotov. Delam, ker bi moral že davno končati.
VJEZBE 1.
Odgovorite na pitanja: Kaj bi bilo treba sporočiti stari mami? Kakšno pismo bi bilo · najbolje pisati? Cesa nima Andrej pri roki? V kakšnem primeru bi pisal? Kaj prosi Sonj o? V kakšnem primeru bi Sonja prinesla pismo? Zakaj mu ga noče prinesti? ·
2.
Glagole u donjim rečenicama stavite u kondicional. Enklitiku »hi« stavite uvijek na 2. mjesto u rečenici: Poznam ga. Moram ga spoznati. Treba ga je spoznati. (Treba bi ga . . . . ) Ne ' poznam ga. Ne srnem ga spoznati. Ni ga treba poznati. Lahko j e. Lahko ti j e. Zdi se ti lahko. Zdi se ti ga lahko prepisati. Rješenje 2. vježb e : Poznal b i g a . Moral b i ga spoznati. Treba b i ga bilo spoznati. N e b i g a pozna!. N e b i g a smel spoznati. Ne bi ga bilo treba poznati. Lahko bi bilo. Lahko bi ti bilo. Zdelo bi se ti lahko. Zdelo bi 11e ti lahko prepisati.
3.
Na 1. mjestu u rečenici, a ispred »hi«, može stajati jedna riječ, skup riječi ili čitava rečenica:
Lahko ti prinesem tudi znamko. takšnem primeru ti ne prinesem ničesar. Ce hočeš, ti kupim poštno nakaznico.
V 4.
Ispred »hi« može stajati također »naj« u rečenicama s imperativom za 3. lice jednine. Npr.: Poznal naj bi ga. Poznam ga. Moram ga spoznati. Prosil jo je, naj mu prinese kuverto. Zato naj jo lepo prosi.
5.
Pročitajte i prevedite na hrvatskosrpski jezik Odhodni telegram. Sastavite i vi nekoliko telegrama na slovenskom jeziku.
o štnllka
I
�I
l I
Vrsta eesed 1
.
l I
SLUZBENI DEL dan .
I
I
ura c„
I
I
m n.
1
I
Prevzel
I
podalkl
Službeni
ODPRAVUEN dan
Telegrafu
I
I
V vdem interesu je, da telegram pišete s liskani m i črkaml l
ELIZABETA
I
Cas
I
ura
:: :>
Odpravll
min.
I
· ---- ---------·-·········-····-----
MA MA N EV ARNO ZBO LELA
�LAY.!!I�.QY._l\..Y.�.9.!?.Q§
-
PRit I T AKOJ
-
____________ _
__
___
- CAKAM
f�J.!JQ� '{_ �-�9.-��---_Q)?. P.Y..��!�-��-! ....����!��!_
_
_
.
__
--········---···-·····-··-············-········ ····----- --···---·-------···------
------
-:-
,
--·--·--·----·--···---··---·-
BREDA
____
······-····
J UT RI T R I NAJST EGA
· ----------- ----·-·-····-·-·-···„·-··--·-·-·---·-„·---···-··-- „-·----·-
= .o
I
DOLENJSK A C�§-!.� IJ„„ WJrn.!.!JA�4__ _„
-------------------· ----------···-···-------··- -.-----·-··········-······················----·-··-
·····-·---
Zaračunano dln
ODHODNI TELEGRAM
ST ARE
> .2
�
·
_________ __
·--------·
-·····-----·-··-·····--·----·-- ----- -
�
-- ---········-··········-···-·-···-·-··-···-···-···· ·-···-
-·--------- --
----·------------------ ------------------
-···--·············--·---------------·-··-···- ······
-----
6.
Citajte glasno pjesmu »Mamica piše prevedite.
Anica
teti« Anice Cemejeve,
Cernejeva:
MAMICA PIŠE TETI
Hvala za pismo. Odpisali nismo, je dela , čez glavo . . . vse nam je zdravo . . Vse gre po sreči, vedno smo večji: .
k
teti jo bo primahal, sladkih pogač mu pripravi, vso hišo pozdravi, pa še kaj se oglasi pri svoji sestri na vasi!
Draga že pridno pomaga, Peter je hiter ko veter, Mira se včasih prepira, Saša je dušica naša, J6žko že hodi po moško kmalu bo konja zajaha!; Pismo
je
RIJECI odplsa.U - otpisati, odgovoriti na pi· smo l!ez glavo - preko glave itl po srel!I - ići sretno vel!Jl - veći prldno - marljivo (po) moško - muški kmalu - uskoro prlmahal Jo bo doći će
pisano - z roko (rukom) - s strojem (strojem) - s svinčnikom (olovkom) - s čmilom (tintom)
Pismo pošiljamo - navadno (obično) - ekspresno - priporočeno (preporučeno)
pošiljatelj
nabirilnik
-
-
po.filjalac poštanski sandučić
pismonoša pismonot!ia prejemnik - primalac -
78
prepišite je i
nakiznica - uputnica položnica uplatnica svinčnilt olovka čmilo tinta -
-
-
2/ VLJUDNO VABLJENI! Včeraj je bila Andreju poslana na d6m tale okrožnica Slavističnega društva v Ljubljani: Na posvetovanju, ki je bilo posvečeno orga nizaciji jubilejne proslave ob stoletnici slovenskega gledališča, je bilo ugotovljeno, da so vse priprave končane, zat6 je bil dol6čen naslednji spored pro slave: Ko bo prebran uvodni svečani g6vor, V ka terem bo prikazana zgodovina gledališke kulture pri nas in obdelane glavne razvojne čfte sloven ske dramatike, b6do razglašeni rezultati nagrad nega natečaja za najboljši srednješ6lski sestavek o temi - Ivan Cankar, dramski ustvarjalec nato pa podeljene nagrade, diplome in priznanja udeležencem natečaja. Vsi sestavki, ki so bili po slani na natečaj, so bili ocenjeni z najstr6žjimi estetskimi merili, najboljši med njimi pa bo ob javljen v tedniku za drUžbena in kulturna vpraša nja »Razgledi« . V klubskih prostorih našega društva bo pri ložnostna razstava gradiva o uprizoritvah Cankar jevih dram, ki jo pripravlja Gledališki muzej . Na proslavo so bili povabljeni predstavniki dražbenih organizacij, kulturnih in znanstvenih ustan6v, posebno Opere in Filharmonije in osred njih gledaliških hiš naše 6žje domovine ter Društva
.
lekcija
v)Judno - uljudno okrolnica - okružnica stoletnica - stogo dišnjica gledallši!e - kaza lište ugotovitl - ustano viti priprava - pripre ma koni!atl - svršiti nasledn,fl - slijedeći, idući spored - program prebratl - pročitati i!rta - crta razglasiti - objaviti sestavek - sastav dramatlk - dramatičar ustvarJalec - stva ralac merilo - mjerilo prilolnosten - pri godan razstava - izložba uprizorltev - pred stava gledallškl - kaza lišni gradivo - građa osrednji - središnji
RIJECI
79
književnikov, obenem pa tud.i zast6pniki tiska, ra dia in televizije ter številni drUgi javni in kulturni delavci. Za udeležence je pripravljen krajši umetniški program, V katerem bo mešani pevski zbor Glasbe ne matice zapel nekaj pesmi. Prostori b6do ogrevani - Vabljeni!
obenem - ujedno zastopnlk - zastupnik tlsk - tisak števllen - brojan umetnlški - umjetnički mešan - mješovit pevskl - pjevački zapeti - zapjevati ogrevan - grijan
Rečenice iz ove lekcije u kojima izvršilac radnje ni je poznat mogu se izraziti i na drugi način: Izvršilac nepoznat: - je bila poslana okrožnica - je bilo ugotovljeno . - bi bil določen - ko bo prebran - ovire so · premagane - priprave so končane - so bili povabljeni - bodi pozdravljen
pasiv
pridjev trpni
- so poslali okTožnico -
so ugotovili bi določili ko bodo prebrali ovire smo premagali pripTave so končali - povabili smo jih pozdravljam te
-
-
U tim glagolskim oblicima izvršilac radnj e nije poznat, odnosno onaj o kome se u rečenici govori radnju ne vrši, nego je trpi. To glagolsko stanje naziva se pa siv. Pasivni oblici tvore se od glagolskog pridjeva trp nog i oblika glagola biti za određeno vrijeme i način. Glagolski pridj ev trpni tvori se od prijelaznih svr šenih glagola, i to od infinitivne osnove dodavanjem na stavka -(e)n, -t.
delan
80
1. dela-ti
izdelan, premagan, ogrevan dokončan
2. reši-ti hodi-ti časti-ti
reš_en preh6jen počaščen, zapuščen, nagraJen
3. dvigni-ti gris-ti pas-ti reči zače-ti
privzdignjen, premaknjen, zaklenjen obgrizen, izvezen napaden, ukraden, obseden, izveden izrečen, presežen načet, ožet, napet, ožgan
4. snova-ti posla-ti pisa-ti pi-ti
zasnovan poslan, prepelj an, preiskan pisan, prepisan, narisan, razrezan ubit, popit, skrit, preštet
·
obgrizen napađen presežen
akcenat poslan
Posebnost su oblici obgTizen, napaden, pTesežen iz 3. razreda. Glagoli tipova lesti : lezem, pcisti : pcidem, f'lči ; f'ečem. te gTebsti : gTlbem pridjev trpni tvore od prezentske osnove. Akcenat je u pravilu na istom mjestu kao u prezentu, osim glagola na -jem : -ati gdje se nalazi na istom slogu kao u infinitivu: poslati - poslan.
U slovenskom jeziku rijetki su pasivni oblici.
VJE2BE 1.
2.
Odgovorite iaa pitanja: Kaj je bilo poslano Andreju? Cemu je bilo posvečeno posvetovanje? Kaj je bilo ugotovljeno o pripravah? Kaj bo prikazano v uvodnem govoru? In kaj bo po govoru? Kako so bili ocenjeni vsi prispevki za natečaj? Kdo je bil povabljen na proslavo? Kaj je pripravljeno za udeležence proslave? Kdo bo pel na proslavi? Kakšni bodo · prostori? Sve pasivne glagolske oblike iz teksta •Vljudno vabijenic izrazite u aktivu. Npr. : Je bilo posvečeno . . . . , smo posvetili itd. .
.
3. Pročitajte i prevedite •Obvestilatr. O BVESTILO V skladu s dol6čba m i 1 50. člena za k6na o prispevki h i n dćvk i h občć nov ' (U re d n i l ist S RS št. 7/67, 36/67 i n 40/68)
o bvešča i o dćvčne u p rave s k u pšči n 6 bči n Lj u b l j ć na-Beži g rad, Lj u bl j ć na-Cen ter, Lj u b l jć na-M6ste- P61 j e, Lj u b l j ć na-S iška in Lj u b l j ć na-Vič- R ud n i k zaveza nce z a prispevke i n dćvke, d a s o d6lžn i d o 31 . j ć n uarja 1 97 . . . . . PREDL02TTI DAVč:N E NAPOVEDI ZA O DM!:RO PRIS Pl:VKOV I N DAVKOV O D DOH O D KOV, k i so j i h doseg l i v l etu 1 97 . . . . 6 Slovenski jezik
81
4.
ProMtajte izvještaj zagrebačkog dopisnika ljubljanskog lista »Delo« o iz.: ložbi djela Jurja Dalmatinca. Ispišite iz tog teksta sve glagole i odredite u kojem su obliku.
Tone Potokar:
IZJEMNA, DRAGOCENA RAZSTAVA (poročno v
•D�lu•)
Juraj Dalmatinac - tak je naslov izjemne· kiparske razstave, ki je bila pred dobrim tednom odpfta· V zagrebškem Umetniškem paviljonu na Zrinjevcu. Priredila jo je gliptoteka Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Priprave za to razstavo so trajale d6lgo vfsto let, saj gre za po srečene sadrene odlitke izjemnih kiparskih in kle sarskih del z obojestranskega podr6čja, ki so na stajala v glavnem v drugi polovici 1 5 . stoletja, in sicer na prostranem obmorskem pasu in na ot6kih vse do Paga in Dubrovnika. Zagrebška razstava seveda ni mogla zajeti ce lotnega dela Dalmatinca, ampak se je morala ome jiti na najveljavnejše in umetniško najbolj dovršene stvaritve. Ce upoštevamo, da Zagreb že d6lgo vfsto let ni imel prilike videti podobne razstave, b6mo ra zumeli odločitev prireditelja in hkrati njeg6vo že ljo, da bi to razstavo videlo čimveč ljudi. Zato bo. odpfta vse do jeseni. Trud, ki je povezan s to raz stavo, je izjemen. ·
82
RIJECI
lzJemen - izuzetan razstavlti - izložiti jugoslovanski - jugoslavenski gre za to - radi se o tome posrel!en - uspjeli odlltek - odljev obojestranskl � obostran v glavnem uglavnom ln slcer - i to obmorskl - pri morski zajetl - obuhvatiti celoten - cjelokupan omeJltl - ograničiti veljaven - valjan dovrlen - savršen stvarltev - ostvarenje upoltevatl - uzi mati u obzir odlol!ltev - odluka l!lmvel! - što više
22.-
lekcija
BOLNIKA GREMO OBISKAT Andrejeva teta je hud� b6lna. V ljubljansko bolnišnico je prišla že pred letom dni zdravja is kat. še ko je bila mlada, j e bila vedno bolehna. Imela je slabo kri. Zdravniki pravzaprav niso mo gli ugotoviti, kaj ji je. Po pomoč in nasvet se je za tekla k sestri V Ljubljani, ki pozna še iz študentskih let nekaj priznanih zdravnikov. Zdravstveno stanj e se ji je čez noč poslabšalo, tako da so morali klicati rešilni avto. Ni bilo več časa, da bi šli klicat zdrav nika na dom. Vse življ enj e se je bala, · da ima raka, da bo dobila nekakšno nevarno vnetje, ali pa da bo umfla za jetiko. Na kliniki so ugotovili znake neke neznane bolezni. Povedali so ji, da se ji zdaj ni" treba več bati, a da je prišla zadnji mp in da ne vedo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi ča.kala še nekaj ur. Potem so j o prepelj ali v Ljublj ane, kakor si j e želela. Tam da b o imela boljšo nego. Tu.di Bređa se je preselila v Ljubljano, kot smo izvedeli. Sorod niki ne bodo zanjo V skrbeh in tuđi obiskfl.t jo bodo lahko prišli kdaj pa kdaj. Da, hudo je bolna·. Zdrav niki ji pregledujej o kri, obsevanja in pregledi se vrstijo drug za drugim. Vedno nova zdravila ji predpisujejo. Vse osebj e na oddelku si prizadeva storiti vse, samo da bi ozdravila. Danes je dan obiskov. Bređa in Staretovi so že pri vratarju. Srečanje z bolnico je na m6č ganljivo. 6*
-.
RIJECI bolDik - bolesnik obiSkatl - posjetiti hudo - jAko nasvet - savjet zateči se - obratiti se priznan - priznat poslabšati - pogor šati klicati - zvati rešllnl avto - kola za hitnu pomoć nevaren - opasan vnetJe - upala jetika - sušica neznan - , nepoznat bolezen - bolest povedati - reći ni treba - ne treba prepeljatl - prevesti skrbetl - brinuti kdaj pa kdaj katkad pregledovatl - pre gledati obsevanJe - zrače nj e vrstiti se - redati se drug za drugim j edan za drugim zdravilo - lij ek predpis - propis oddelek - odjel prizadevati si nastojati storiti - uraditi ganljiv - dirljiv
83
Vsi stojijo okr6g bolniške postelje. Gospa Staretova popravlja sestri .blaziilo in posteljnino. Breda po stavi šopek V vazo in pomaranče na nočno oma rico. Andrej se šali, ve, da teti ni pomoči, a pri bol niku ni dobro govoriti o bolezni.
iskat
iskati
prišla iskat supin
U tekstu koji govori o posjetu bolesii.iku stoje i ove rečenice : V ljubljanska bolnišnico je prišla zdravja iskdt; da bi šli klicat zdravnika; . . pa tudi teto bodo lahko prišli kdaj pa kdaj obiskdt. Glagolski oblici: iskat, kliCat, obiskat slični su infi nitivu isk�ti, klicati, obiskiiti. Pojavljuju se uvijek u vezi s nekun glagolom kre tanja (je prišla iskat) ili s glagolima koji kretanje prouz rokuju (da bi šli klicat zdravnika). Taj se oblik zove supin ili namjerni oblik. Tvori se od infinitivne osnove. Dela-ti : delat - grem delat, hitim delat. Glagoli poklicati; povabiti, pustiti, braniti, morati prouzrokuju neko kretanje, pa u vezi s njima treba upo trebljavati supin : poklicati : povabiti:. braniti : pustiti : morati:
glagolska Imenica
akcenat
pokličem jest povabim pit ne branim ti kupovdt ne pustim ti sekat 'V gozd moram nakupovat.
Glagolska imenica i u slovenskom jeziku završava nastavkom -je. Tvori se od glagolskog pridjeva trpnog nesvršenih glagola, a i nekih svršenih : brati: branje, oranje, kuhanje, vstajanje; vneti : vnetje, ponižanje, priznanje, itd. Akcenat se u supinu ravna prema pridjevu radnom na -l, a u glagolskoj imenici prema glagolskom pridjevu trpnom.
VJE2BE 1.
Odgovorite na pitanja:
Kdo je hudo bolan? Kam je prišla pred letom dni? Kakšna je bila, ko je bila mlada? 84
bolnlikl - bolesni čki posteljnlDa - poste ljina
Kaj so ugotovili zdravniki? Koga pozna njena sestra v Ljubljani? Cesa se je teta bala vse življenje? Kam se je preselila Bređa? Kakšno je srečanj e z bolnico? Kaj dela gospa Staretova? Ali je pri bolniku dobro govoriti o bolezni? - bolna je bolan sem zbolel sem (obolio sam) zbolela je bolehen sem - bolehna je -
bolan sem na jetrih, na pljiičih umfla je za jetiko, za rakom
2. Potražite u lekciji
10
glagola i pokušajte napisati namjerni · oblik.
3. Potražite idućih 10 glagola, napišite im prezent, infinitiv, perfekt i kon dicional. 4.
5.
Postavite u namjerni oblik glagole koji su u zagradi: Bređa se pelje v Ljublj ano (nakupovati). V soboto zvečer �mo odšli (gledati) Hamleta, a smo bili razočarani. (Zajtrkovati) hodimo po navadi v Ljudsko kuhinj o. Mama se bo vrnila s trga (kuhati). Prevedite na svoj jezik najavu televizijske emisije o otkrivanju raka ,u grlu.
ODKRIVANJE RAKA V GRLU Ob naraščanju rakastih obolenj vse pogosteje srečujemo tuđi rak gfla. še posebno se pojavlja rak V gflu pri mOških in sodi med tista obolenja, pri " katerih dosegajo naši zdravniki že zelo dobre rezultate. V ponedeljek borno videli, kaj je na tem po dročju novega pri nas in kakšne so možnosti za pre prečevanje in zdravljenje. Doktor Janez Krajnik vam bo med drugim pokazal tuđi sodobni način za zgodnje odkrivanje raka v gflu. Pri tem dela zdravnik v popolnem mi ru, ne moti ga bolnikov kašelj, ni .mu treba hiteti zaradi draženja bolnikove sluznice ali bolečin. ·
RIJECI odkrivanJe - otkri vanje obolenje - obolje nj e vse pogosteje - sve češće srečuJemo - susre ćemo, nailazimo pojavljati - poj av ljivati moški - muškarac sodi - pripada, s pada dosegatl - postizati možnost - moguć nost preprečevanje sprečavanje zdravljenJe - liječenje zgodnji - rani popoln - potpun kašelj - kašalj
85
Zdravnik si lahk6 ogleda počasi in z vso natanč nostjo vsak delček gfla in to desetkrat povečano. Oddaja bo dala gledalcem nap6tek, bolnim pa upanje na p6ti k zdravju.
natani!no&t preciz nost deli!ek djelić desetkrat deset puta povei!an - povećan gledalec gledalac napotek naputak bolnl bolesnik bolan bolestan upan.Je nada -
-
-
-
-
-
-
-
6.
Pročitajte i prevedite »Navodilo - -
-
-
--
-
---
---
- - --
za
uporab0« (Uputu za upotrebu).
- -----
NAVO DILO ZA U PO RABO K i l og ra m koncentrira ne 6cetne kisline va m da dva jset l itrov šti ri odstotnega jedil nega kisa. Opozorilo :
I
Kislino pred u pora bo razredčimo, koncentrirano kis l i no pa h ra n i mo n a va rnem m estu . Nerazredčena kisl ina ob dotiku s k6žo povzroči o p�kline, če pa p ride v 6rg a n fzem, je l a h k6 živl j e n jsko neva rna . l z p raznjene staklen ice je treba dobro splakn iti z v6do, nat6 j i h l a h k6 u pora b i j a m o tud i v d ru g e na men e . .
I
Odpiranje varnostnega zamaška
i· I
Staklenica je za pfta z va rnostn i m za mćškom. Zamašek obfnemo v smeri puščice in g a izvl ečemo, varnostnega za maška, ki je v vratu steklenice, pa ne izvlečemo, ker p rep re č u j e h itro izte ka n j e kisl ine. Z l a h k i m stiska n j e m steklen ice l a h k6 izteka n je po spešimo. Razr&dčenje
I i I
Kisl ina, pom eša n a s sed m i m i deli vode ni več neva rna . Pome ša na z dva jseti m i deli vode pa da šti i:iodstotn i jed,i l n i kis.
I
I i
l
.
Pfva pom6č
Z n a k zastrupitve so m e h u r j i i n bolečine na o peče n i h mesti h . Opekline je treba sprati s čisto vodo, pri pošk6dbah sl uznice V usti h a l i g r l u pa je treba piti čimveč m l aka a l i pa razto pine s6de b i karb6ne. Po prvi pomoči je treba ponesrečenca ta koj od pe l j ati k zdravn i k u .
_
__
---- --
86
----
- --
-
-
- - ---
- --- - -
2 3.
lekcija
KOLIKO JE URA? Sonja je odšla v kino. Bila je nervozna. Popol dne je imela opravkov čez glavo. Prišla je domov približno ob šestih. Mame ni našla doma, ker je menda pred dese.timi minutami odhitela zdoma. Ni vedela točno, koliko je ura, in kar je najvažnejše, zmanjkalo ji je denarja. Zato je poiskfila Andreja. - Koliko je ura? --.- Pol sedmih. Ali nimaš svoje ilre? Vedno ti zaostaja ali pa prehiteva. - Andrej , kaj ti pomem trenutek? - Trenutek je lahko sekunda, če jo primerjam S tednom; je tiidi minuta V primerjavi Z mese cem, j e ura glede na stoletje, ali pa dan proti več nosti. Kakor vzameš! . - Ali mi lahko posodiš za trenutek st6 di narjev? . - Lahko, samo trenutek počakaj ! Zjezila se je in odšla. Bilo je že p0zno in .mu dilo se ji je. Dogovorila se je s tremi prijateljicami, da se bodo dobile ob sedmih pred Namo. Ce bi se zgrešile, pa najkasneje ob četft na osem pred ki nom, ker se predstava prične ob pol osmih. S6nja se je bala, da bo prepozna. In res, prijateljic ni bilo več pred Namo. Bile so že pri blagajni. Prišle so dovolj zgodaj in kupile štiri vst6pnice za sedeže
RLJECI opravek - posao i!ez glavo - preko glave ob šestih - u šest sati menda - valjda. navodno zdoma - od kuće naJva!neJill - naj važniji zmanjkatl - nestati denar - novac polskatl - potražiti pol [-1) sedmih pola sedam zaostajati - zaosta j a.tt preblteva - (sat) ide naprijed pomenlti - znai!itl trenutek - trenutak teden - tjedan prlmerJatl - usporediti prlmerJava - (us)po redba · glede na - s obzi rom na P.osodltl - pozajmiti, posuditi zJe:fltl se - naljutiti se pozno Je - kasno Je mudl se - žuri se zgreilltl se - mimoići se naJkasneJe - najkasnije i!etrt - četvrt zai!etl - poi!etl ob pol osmih - u pola osam prepozen - prekasan dovolj - dosta zgodaj - rano vstopnica - ulaznica sedež - sjedište
87
Števflka Šest, sedem, Ćsem in devet V zadnji Vfsti parterja. Dvorana se počasi p6lni. V predzadnji vfsti je samo Še en sedež prazen, V zadnji pa mog6če eden ali dva. še nekaj minut in predstava se bo začela. Kar veselje je pogledati najmodemejšo kinodvo rano V mestu. Obnovili so jo pred dvema letoma. Na platnu se vrstijo obvestila in reklame. Luči ugašajo, dvorana je p6lna in predstava se lahk6 začne. glavni brojevi •
Ova lekcija govori o vremenu, a glavni brojevi su u njoj oblici koje još niste upoznali. Slovenski su glavni brojevi: 1 eden (en), ena, eno dva, dve 3 trlje, tri 4 štirje, štiri 5 pet 6 šest 7 sedem 8 6sem 9 devet 10 deset 1 1 enajst 12 dvanajst 13 trinajst 14 štirinajst 15 petnajst
2
šestnajst osemindvajset
štev1lka - broj . broj ka predzadnji - pretposljednji 1nogoee - 1J1ožda vrstiti - redati ugašati - gasiti se
20 dv{ljset 21 enaindvajset 22 dvaindvajset 30 trideset 99 devetindevetdeset 100 st6 101 st6 eden (st6 ena) 200 dvesto 1 {)00 tisoč 1 234 tisoč dvesto štiri intrideset 1,000.000 milij6n
Glavne brojeve od 15 do 19 tvorimo kao brojeve od 1 1 do 14, a od 23 do 99 kao 21 i �2. Za razliku od hrvatskosrpskih složenih broj eva piše mo ih u slovenskom zaj edno, a desetica dolazi na drugo mjesto (npr. petindvajset). Brojeve od 40 do 90 tvorimo kao broj trideset, a bro jeve od 100 do 900 · pišemo zajedno i najčešće ne mije njamo.
eden en mož enega
l:den (en), ena, eno mijenjaju se kao pridjevi: eden - enega; en mož - enega moža, ena - ene - eni itd.
dveh treh dvema (d. mn.)
Dva (m. r�). dve (ž., s. r.) i oba, obe dekliniramo kao zamjenicu ta u dualu : ta, teh - dva, dveh.
88
treh trem (d. mn.) štirih štiriin. pet mož
akcenat
ob petih
TTije (m. r.), tri (ž., s. r.) dekliniramo kao zamjenicu ta u pluralu : ti, teh, tem - tri(je), treh, trem itd. Brojevi štirje_ (m. r.), štiri (ž., s. r.), pet, šest, itd. mijenjaju se kao pridjevi u pluralu : štirje možj e - štirih mož itd. Pet traži imenicu koju brojimo u genitivu. Tako i ovi broj evi : pet mož, šest deklet, sedem fantov itd. Broj evi st6, tiso č, milij6n naj češće se ne mijenj aju. Kod brojeva akcenat je jednostavan. U svim brojevi ma i padežima ostaje na osnovi, samo su osnovni vokali kod brojeva od 5 do 10 u zavisnim padežima otvoreni: pet: petih, ob petih itd. Kod složenih glavnih brojeva pojavljuje se pomoć ni akcenat: 6semindvtijset, sedemin6semdeset itd.
VJE2BE 1.
2. 3.
4.
Odgovorite na pitanja: Kam j e odšla Sonj a? Kdaj je prišla domov? Cesa ji je zmanjkalo? Kaj se je dogovorila s prijate ljicami? Kdaj se prične predstava v kinu?
Kaj so kupile prijateljice? Koliko praznih sedežev je v za�nji vrsti? Kdaj so obnovili kinodvorano? Kaj se vrsti na platnu?
Napišite slovima brojeve: 33, 56, 65, 96, 1 0 1 , 213, 1 967. Najavite vrijeme: Koliko je ura? 6,00 ; 6,30 ; 6,15 ; 6,45 ; 6,55 ; 7,05 ; - 1 1,45 ; 9,55 ; 8,15
(Ura j e šest, pol [-1] . . . . . , četrt na . . . . . . , tričetrt na . . . . . , pet minut manjka do . . . . . . , sedem in pet minut).
U koje vrijeme? . Ob 8 h; ob 8,30 ; ob 9,45 Koliko časa potrebuješ? (Koliko ti treba vremena?) pol [p6�] ure, četft ure, tri ure, pet ur poldrugo uro (sat i pol) Koliko je ura? - (Koliko j e sati?) 8,00 osem 7,30 pol osmih = sedem in trideset minut 7, 15 četft na osem = sedem in petnajst minut 7 ,45 tri četft na osem = sedem in 45 minut 7,55 pet minut (manjka) do osmih = sedem in 55 minut 8,05 pet minut čez osem = osem in pet minut Ob korej? - (U koje vrijeme?) Ob osmih, ob pol devetih, ob tri četft na osem, ob pet do osmih, ob osmih in pet minut Točen čas: ob udarcu na gong bo ura devetnajst in trideset minut Ročna, žepna, stenska ura - ura zaostaja, prehiteva -
·
89
5.
Naučite pjesmu Oto�a Zupančiča »Zebljarska«. ·
Oton Zupančič:
ZEBLJARSKA Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni; voda nam kolesa, mehove nam žene, od štirih do ene, od štirih do �ne. Pol treh, pol treh spet pUha nam meh! Zareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene voda nam · kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh . . . .
Smo jih v polje sejfili? Po p6ljih naši �eblji cvet6; poglej v nebo: -vanj smo jih . kovali od štirih do ene, do osmih od . treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh . . . 90
RIJECI
lebljar - čavlar vata - tratina !ebelJ - čavao
meh - mijeh gnatt - tjerati naklo - nakovanj skljui!en - pognut utruJen - umoran larei! - užaren cvetett - cvjetati pogleJ - pogledaj
Pa 6ndan sem pred zrcalom postal:
postaU ondan
-
neki dan stati
o, kakor da sem po sebi kovM! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih .do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene voda nam kolesa, meh6ve nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh . . .
91
2 4.
lekcija
NJENA PRVA PLACA Sonja. takole pripoveduje svojo zgodbo: V tovarni dela že drugi mesec. Službo je na stopila pfvega decembra. Zaposlili so jo kot po možno fakturistko. Njeno delovno mesto je po pra vilniku o delitvi osebnih dohodkov ocerijeno z 9 0 točkami, vrednost točke pa znaša 1 o novih dinar jev. Delavci in uslllžbenci prejemajo plačo za nazaj, zato je račilnala, da bo imela ravno za novoletne · praznike okrog 9 0 0 N-din v žepu. Zgodilo pa se je drugače. Sredi decembra je morala vzeti 5 0 0 novih dinarjev posojila, podjetje pa je napovedalo izpla 'čilo decembrskih osebnih dohodkov za desetega januarja. Na delo se vozi z avtobusom, ki kakor nalašč zamuja ravno okrog šeste ure. Za zamujenih pet minut pa računovodstvo odtfga od plače 50 novih dinarjev. Pfvič je zamudila že peti dan - ni bilo avtobusa, drugič pa okrog petnajstega V mesecu. Sklenila je, da bo to zadnjič in da se bo privadila Pri blagajni je dobila desetega januarja redu. svojo kuverta. Vzelo ji je sapo. Potern pa se je za mislila: vrednost točke je padla na 8 , 4 0 (osem celih štirideset) N-din. 9 0 to�k znese torej 7 5 6 dinarjev; . manj 6 dinarjev prispevka za sindikat, manj 50 di narjev, ker je zamudila (še dobro, da so ji račilnali · -
92
RIJECI plai!a - plaća zgodba - prii!a takole - ovako tovarna - tvornica nastopitl - nastupiti pomoien - pomoćni delltev - podjela osebnl - osobni dohodek - dohodak toi!ka - bod, tačka znašati - iznositi delavec - radnik uslu!benec - službenik prejemati - primati za nazaj - unatrag ravno - baš, upravo okrog - oko posojilo - zajam podjetJe - poduzeće napovedatl - naj aviti izplai!ilo - isplata nalaši! - navlaš, usprkos zamujatl - kasniti zamujen - zakašnjen odtrgati - otkinuti prvič - prvi put drugii! - drugi put skleniti - odlučiti zadnjii! - posljednji put privaditl se - navik nuti se vzeti sapo - oduzeti dah torej - dakle
·
samo enkrat), manj 5 0 0 dinarjev posojila - vsega skupaj 2 0 0 dinarjev v kuverti. » Samo 20 tisoča.kov?! « Do konca ineseca je k sreči ostalo le še dvajset dni.
manj - manje skupaJ - ukupno tisoi!ak - hiljadar· ka, tisuću starih ' dinara k srei!I - srećom
redni brojevi
Od glavnog broja pet dobijemo dodavanj em nasta vaka -i, -a, -o oblike rednih brojeva. Redni broj pokazuj e koje j e nešto po redu. Npr.
pet : peti
pet:
peti,
peta
šest:
peto
sedem:
deseti enajsti triindvajseti prvi, -a, -o drugi, a -o tretji četrti prvega drugega -
peta, peto (peti dan, peta ura, peto leto)
šesti,
šesta, šesto
sedmi, sedma, sedmo
Tako tvorimo redne brojeve i od ostalih glavnih broj eva. Zapamtiti treba samo posebne oblike za redne brojeve o d 1 do 4 : mesec, druga noč, tretje delovno mesto, četfti dan.
prvi
,
Svi redni brojevi mogu se mijenjati kao pridjevi: aprila, petnajstega v mesecu, za deseti maj, okrog šeste ure zjutraj .
pfv ega
Složeni redni broj evi pišu se zajedno : tisočdev etsto sedeminšestdesetega leta.
Ako redni broj zapisujemo brojkom, iza nj e stavimo tačku : 1. VIII. 1967: leta - prvega osmega tisočdevetsto sedeminšestdesetega leta .. Od glavnih brojeva tvorimo priloge s nastavkom da bismo izrazili koliko puta se nešto događa:
enkrat
-krat
dvakrat
samo enkrat (jedanput), mog6če trikrat itd.
prvič drugič
Međutim, ako želimo izraziti koji se put po redu nešto događa, upotrijebit ćemo prilog pfvič (prvi put), drugič itd. koje tvorimo od rednog broja za muški rod i s nastavkom -č.
akcenat peti deseti
Akcenat je j ednostavan. U svim rednim brojevima svih rodova akcenat ostaje na osnovnom vokalu, samo su vokali kod brojeva za vrijednosti od 5 dol O otvoreni : peti, osmi, deseti.
93
Kateri dan je danes? Dane8 je 15. 9. - petnajsti september, petnajsti deveti. Jutri bo 6smi m&rec;
8. m.
Osmi marec je dan žena.
Včeraj je bil pivi apn1. Danes je pivega, petnajstega, zadnjega
V
mesecu.
1955. leta - tisocdevetstopetinpedesetega leta (redni broj)
leto 1914 broj)
-
leto
tisoč
devetsto štirinajst (glavni ·
V Zagrebu, dne 1. vm. 1967. (tačka na kraju re čenice)
Zagreb, l/VID-67 (bez tačke)
I
- ·- --i
VJE.ZBE
1. Odgovorite na pitanja:
Kateri mesec dela Sonja v tovarni? Kdaj j e nastopila službo? S koliko točkami je ocenjeno njeno delovno mesto? Kaj je Sonja računala? Za kdaj je bilo napovedano izplačilo decembrske plače? Kdaj zamuja avtobus? Kdaj je Sonja zamudila prvič? In drugič? Kolikokrat je zamudila? Koliko denarj a je dobila v kuverti? In koliko dni je še ostafo do konca meseca?
2. Koji je danas dan? Napišite riječima: 1. 1. 1966; 31. I. 1967; 13/12-1970 3. Napišite riječima brojeve u idućim rečenicama. Razmislite jesu li to glavni ili redni brojevi.
4.
5.
94
Od 70 potnikov sta se rešila samo 2. Juš Kozak je v 70 letih svojega življenja 5 desetletij posvetil slovenski književnosti. Z 20 učenci ni mogoče delati.
Napišite brojkom ove brojeve (ako su redni brojevi, stavite tačku): V šestdesetih letih tega stoletja so se izmenjale že tri generacij e. V tridese tih letih prejšnjega stoletj a je Prešeren ustvaril svoja najboljša dela.
Pronađite priloge izvedene od brojeva u odlomku iz knjige •Zipni bontOn«.
J6že Sircelj: Z:mPNI BONTON (odl6mek)
Kolikokrat pozdraviti kolege iz sosednjih od d�lkov? Vsakokrat, ko j ih srečamo na hodniku, V bifeju, na sestankih ? In kolikokrat jim j e treba seči V roko? Recept se glasi : samo enkrat dnevno, pri svidenju pa se mu nasmehnite ali mu rahlo pokimajte. Rokova!i pa se b6ste s kolegom, · ki se je vfnil z daljšega slUžbenega potovanja, z dopusta, s kolem, ki so prišli iz drugih obratov na sejo delav skega sveta ali s katerimi se niste videli že sedem laških let in podobno. Na sestankih v večjih delovnih organizacijah se dostikrat zgodi, da sede drug zraven drugega ljudje, ki jih ni nihče nikomur predstil,vil, ki se tuđi sami niso seznanili med seboj . In tovariš X pove svoje mnenje. Tovarišica Y pa prosi za besedo in pravi : » Ne strinjam se z besedami svojega predgo vornika, « pri tem pa 11:�ma pojma, ne kako se piše ne koga zastopa. V takih primerih je delovni predsednik zme rom dolžan seznaniti prisotne med seboj , ·zlasti še novince. In če bo pfvi na mestu in vsakemu ude ležencu segel V roko, tuđi ne bo nič hudega. Ko sem bil še novinec, sem ime! za šefa novi narskega veterana. Prve dni slUžbe sem mu pri našal V oceno prevode in vsakokrat potfkal, pre den sem vstopil v njegovo pisarno. Drugega dne je bilo šefu dovolj , pa me j e vprašal : ·
RIJECI iep - džep iepnl - džepni kollkokrat - koliko puta vsakokrat - svaki put seči v roko - pružiti ruku poklmati - kimnuti nasmehnlti se - na smiješiti se nasmeh - smiješak rokovati se - rukovati se daljši - dulji obrat - pogon delavski - radnički svet - savjet sedem Iaških let cijela vječnost · podobno - slično dostikrat - često sede (= sediJo) sjede strlnjatl se - slagati se zastopatl - zastupati zmerom - uvij ek dolian - dužan prisoten - prisutan novinec - novaj lij a prinašati - donositi preden - prij e nego pisarna - ured stroJepiska - tipkačica spodobno - pristoj no obnašati se - vlada ti se, ponaša t\ se imate opraviti imate posla
»Kaj tfkate? Saj tu ni moje privatno stanova nje. V pižami tuđi nisem in do strojepiske se čisto spodobno obnašam. « To me je izučilo. Ce imate torej opraviti V svojem kolektivu, ne tfkajte. 95 .
6.
Pročitajte i prevedite oglas poduzeća »Termika«.
TERMI KA industrijsko in montažno podjetje za izolacije LJ U BLJANA, Ka m n iška 25
r a z g l 3. š a prosta delovna mesta
1 . sodelavke za delo v Za h od n i N emči j i na delovnem mestu sekreta rke po· djetj a ; ·
2. tajnice kad rovsko-org a n izacijske sl užbe ; 3. administratorke za prevzem i n od premo pošte ; 4. kurirja. Pogoji :
pod 1 . n a j m a n j sred n j a strokovna izobrazba ekonomske smeri a l i splošne smeri s pra kso v zuna n j i trgovin i , pop6 1 n o o b vlada n j e nemškega jezika, strojepfsja i n samost6 j rie korespon . dence; pod 2. sred n j a strokovna izobrazba ekonomske a l i splošne smeri s pra kso na sl ičn i h del ovn i h masti h, zna nje strojepisja in po možnosti stenog rafije ter nemškega jezika ; pod 3. a d m i n i strativna š6 1 a z zna n j e m strojepisj a ; pod 4 . konča n a ose m l etka i n i zpit z a moped. N a sto p je mogoč takoj a l i po dogovoru, osebn i dohodki po . pravi l n i ku o del itvi osebn i h doh6d kov. Pismene pon u d be sprejema kad rovska sl užba pod j etja 1 5 d n i od d n eva objćve. .
96
25.
lekcija
TEGA SE TI NI TREBA BATI Radijski napovedovalec: Dragi poslušalci, vključu
jemo · naše mikrofone na stadionu za Bežigradom, od koder homo prenašali atletsko prireditev. Re p0rter je Mitja Tresk. Reporter: Tu centralni stadion za Bežigradom. 0glašam se z veličastne atletske prireditve z med narodno udeležbo. Tekmovanje je končano sko raj v vseh disciplinah. V času, ko to poročam, zaključujejo tekmovanje tekmovalci v teku na 1 0 0 metrov Z ovirami, V skoku V višino, daljino in skoku ob palici ter metalci diska, kopja, kla diva in krogle. Ostala je Še zadnja točka V današ njem nastopu - tek čez dfn in stfn. Posredova! vam bom start in zadnje trenutke tega edinstve nega šp6rtnega dogodka. Vreme je čudovito, sta dion poln do zadnjega kotička, gledalci so raz burjeni, napeto vzdušje se stopnjuje. Ves stadion je na nogah. Starter daje znak, tekači so se raz tegnili v dolgo kolono in krenili v pfvi krog . . . Andrej: Tega bi ne smel zamuditi. Tako stvar si je treba ogledati. Bojim se za našega Hrastnika. Prav on, ki je športnik, da malo takih, je nekaj krat tako popusti! v finišu, da so ga premagali mnogo slabši nasprotniki. Nikoli se še ni tako pripravljal kot zdaj . Tega sem se zbal. Kako se 7
Slovenski j ezik
RIJECI napovedovalec najavljivač, spiker vklJučevatl - uklju čivati prenašati - preno siti priredltev - priredba , oglašati se - j avljati se velii!asten - veli čanstven udeleiba - sudjelo vanj e, učešće tekmovanje - na tjecanj e skoraj - skoro poročatl - izvje štavati zakljul!evati - za vršavati tekmovalee - natje catelj · tek - trka, trčanje ovira - zapreka, prepona vlšlna - visina daljina - dalJ palica - motka metalee - bacač kopje - koplje krogla - kugla nastop - nastup tek l!ez drn in stm - trka u prirodi, cross edlnstven - jedinstven iportnl - sportski dogodek - događaj l!udovlt - prekrasan razburJen - uzbuđen vzdušje - atmosfera 1topnJevatl - poja čavati, stupnjevati raztegnlti - razvući gamudlti - propu stiti popustiti - posustati premagati - pobl· jediti nasprotnlk - pro tivnik
97
----
mi je začela roka tresti! Tega bi se mi ne bilo treba bati. Zmagal bo, a posebno slavnostni mi mohod bi si bilo vredno ogledati. Nastop bi ne privabil toliko gledalcev, če bi se jim ga ne zdelo vredno ogledati . Mislim, da bi rudi televizija ne prenašala slavnostne podelitve kolajn in sveča nega mimoh6da, če bi se ji ga ne izplačalo prenašati.
Slušajući prijenos sa stadiona, Andrej je upotrijebio enklitika - glagolskih (nenaglašeni dijelovi složenih glagolskih oblika za različita vremena i načine), zamje ničkih (se od povratnih glagola, dativna i akuzativna) i ostalih nenaglašenih riječi (negacija ne). One s11 upo trijebljene u rečenicama (prostim i složenim) prema ovoj shemi: ogledam treba se mi ga je biti si ga treba se mi ga je bilo biti ogtedal sem Ili ga niz
enlđitille
si ga sem si ga
i og.
sem
nisem nisem si ga ! bi bi si ga j og.
ne bi si ga ne bo si ga
j j
ne bi ne bo
si si si si si
ga ga ga
og.
ga
�:- -------- -- bi ;�---�--.,� bll� · :: ne- -bi se mi ga bilo
\:.
og. j . og. ;
ga
ker
bi bi
sem
-----------·
. . . , sem ga 98
ga ga ga ga ga ga
ni ne bo ne
nisem
•
:
:
:
i tr. ! tr.
---
__
si si si si si si
::
:
;;! !;: , : _; ;__ ; ]· ker si ga ker bi si ga
zmaptl pobijediti llavnostnt svečani prlvabltl privući vredno Je vrijedi podelltev podjela kolajna medalja, kolajna
--
----- --b:·1
se
mi ga je bilo se mu ga bo
--
·
- ----
-----
b. b.
ker
- -------------
·
r ::·· :c:· -�i-.���-- :�:--:-:-· r bi se mi ga ne bilo tr. b. bi se mi ga bilo tr. b.
-
--
-
--- -
-------
-
-
--
-·----
--
-
---
--
-
-
-- --
---
--
- - - - --
----
--
-
----------
!: Jl i J
'-- ---·· ------ ·
og. og. og. og. og. og.
1
- - - - - - - - - - - - - - - - - - ---- -
-
· - ------- - - - - - - - - -
i i i
tr. b. tr. b. tr. b.
ne bo se mi ga ni se mi ga - -- ---- - -- - ---- - - - - - - - - - - -
-
- -
-·
Enklitike stoje u rečenici uvijek na drugom mjestu. Na prvom mjestu može stajati jedna riječ (ogledal sem si, ker s em si ogledal), skup riječi (včeraj popoldne sem si ogledal) ili čitava rečenica (ko sem bil na stadionu, sem si ogledal). Prema tome, enklitika može stajati i nepo sredno iza zareza.
-
Negacija stoji uvijek ispred glagola: ne ogledam si, ne bo si ogledal, ne bi si ga ogledal, ker si ga nisem .ogle dal itd. •hi« stoji u rečenici uvijek na drugom mjestu: ogledal bi si ga, ne bi si ga ogledal, ker bi si ga ne ogle dal.
Na drugom mjestu u rečenici enklitike se svrstavaju po redoslijedu : glagolske + zamjenilke (izuzev je i bom, boš, bo itd.).
I: I m
+
I:I
+ d. + a.
Zato sem se ti ga bal pokazati. Zato bi se ti ga bal pokazati.
+ d. + a. +
Zato se ti ga je bal pokazati. Zato se ti ga bo bal pokazati. .
VJEZBE
1.
Odgovorite na pitanja:
Od kod se javlja radijski reporter? V katerih disciplinah bo tekmovanje vsak čas končano? Kaj je zadnja točka v današnjem nastopu? Kakšno je vreme, obisk in razpoloženje na stadionu? Kako so se raztegnili tekači? Kaj praW. Andrej? Kdo je premagal Hrastnika? Kaj bi si bilo vredno ogledati? Kdo prenaša slavnostno podelitev kolajn? 2.
Glagole u ovim relenicama stavite u
3.
lice jednine:
To stvar sem si moral ogledati. Nekajkrat sem popusti! v finišu. Premagal sem ga� Tega sem se bal. Ogledali smo si slavnostni mimohod.
3.
Ispišite iz teksta •Tega se ti ni treba bati« sve relenice u kojima kondicional.
4.
Napišite u perfekta, futuru i kondicionalu ovu uzromu relenicu:
se
javlja
. . . , ker se ti ga bojim pokazati . . . . . . , ker se mi ga boji pokazati. .
.
5.
Prolitajte pregled sportskih događaja i naui!ite slovenske nazive za sportske grane.
7*
99
PREGLED šPORTNIH " DOGODKOV DOMA IN NA TUJEM RIJECI
na tujem - u inozemstvu tekma - utakmica pokal - pehar, kup lanskl - lanjski beograjskl - beogradski moštvo - momčad polčas - poluvrij e
Nogomet
Zagreb : nogometna tekma za Jugoslovanski pokM med lanskim prvakom beograjsko Crveno zvezdo in moštvom zagrebškega Dinama. Drugi p6lčas pre naša televizija .
me
medrepubllškl međurepublički dlrke - t:cke kolesarstvo - bici kllzam namlznl - stolni skupščlna - skupština obi!lna - općina obi!lnskl - općinski streljanje - gađanj e . strellši!e - strelište, streljana lzdelava - izrada skakalnlca - ska kaonica
Konjski šport
Ljubljana : Konjske dirke z medrepubliškim kasaš kim maratonom na hipodromu
V
Stožicah.
Kolesarstvo
Ljubljana : Zadnja etapa mednarodne kolesarske dirke » Po Hrvaški in Sloveniji « . Namizni tenis
Kranj : Prvi republiški turnir za člane in članice v avli občinske skupščine. Streljanje
Maribor: Tekmovanj e v streljanju z malokalibar ska puško serijske izdelave na strelišču v Ljud skem vftu. Smiičanje
Kranjska gora: Prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše in starejše mladince na 3 0-metrski skakal nici. Ribniška koča: Mariborski slalom. 100
·
Orodna telovadba Novo mesto : Dvoboj Novo mesto-Brežice V telo vadnici novomeške gimnazije. Povratno srečanje bo v brežiški dvorani Enotnosti. DUn.aj : Pfvo odpfto prvenstvo za nagrado Nemčije v rokob6rbi · (gfško-rimski slog) . . Finalno srečanje med nemškimi in avstrijskimi rokob6rci. L6ndon : Tekmovanj e za angleški pokal v minig6lfu. V m6štvu 16ndonskega Golf-cluba nast6pajo naj slavnejši igralci Anglije.
orodna telovadba vježbe na sprava ma orodj e - sprave, oruđe telovadba - tjelo vježba, gimnastika telovadniea - gim nastička dvorana enotnost - j edin stvo Dunaj - Beč Neml!Ja - Njemačka rokoborba - rvanje grški - grčki Gri!tja - Grčka slog - stil nemški - njemački rokoboree - rvač angleški - engleski Anglel - Englez tgralec - Igrač Angl!Ja - Engleska
101
RJEČNIK
SLOVENSKO
-
HRVATSKOSRPSKI
A
ijđa - heljda ijdov - heljdin akademija - akademija ali - da li ali - ili ampak - no, nego, već, ali angleški - engleski Anglež - Englez A.nglija -:-- Engleska ivtobus - autobus ivtobusni - autobusni B
babica - baka bahat - hvalisav barva - boja bati se, bojim se - bojati se beognijski - beogradski berilo - čitanka beseda -:-- riječ bežati, bežim - bježati bil [- 1] --.:. biljka bilka [-lk-1 - biljka bister - bistar bivališče !...._ boravište blagajna - bla.gajna blago, blaga (s) - roba, sukno blaiina - jastuk blisk - munja bliskati se, bliska se - sijevati, sijeva bližnjica - prečac bolan, b61na [-i,µi-] - bolestan bolečina - bol bolehen - boležljiv boleti, bolim - boljeti bolezen - bolest bolnik - bolesnik bolniški - bolesnički bolnišniea - bolnica boriti se, borim se - boriti se bralec - čitatelj brinje - čitanje brat, britje (n. mn.) - brat, braća britec, britca - bratac, braco brati, berem - čitati bratrinec - bratić breg, brega (m) - brijeg breme, bremena (s) - breme, teret bresti, bredem - gaziti
brez - bez brlog - brlog buden - budan bukovje - bukvik borja - bura
c
cel [-y] - cijel celica - ćelija ; telefonska celica
-
te-
lefonska govornica celota - cjelina cenjen - cijenjen cesta - put, cesta cwa - zavežljaj cvet, cveta, cvetovi (m) - cvijet cveteti, cvetim - cvasti, cvjetati cvetje - cvijeće cvetoč - koji cvjeta
c čakati, člikam - čekati
če - ako čebula - luk čeden - zgodan čeprav - iako česen - češnjak, bijeli luk češplja - šljiva češpljev - šljivov četft - četvrt četftek - četvrtak četfti - četvrti četrtkov - od četvrtka čevelj, čevlja (g. jed.) - cipela čez - preko ; čez dan - preko dana ; čez in čez - skroz-naskroz čim - tem - što - to čimprej - što prije čimveč - što više člen - član člOvek, človeka (m) - čovjek človeški - ljudski človeštvo - čovječanstvo čniilo - crnilo, tinta čita -c- crta čudovit - prekrasan, divan
ča.s - vrijeme
105
D
dileč - daleko daljava - Q.aljina dan, dneva (dne) (g. jed.) - dan danišnji - današnji dines - danas daniti se, dani se - daniti se dir, darii (m) - dar, poklon darilo - dar, poklon davčni - porezni d4vek-- porez debel, debela - debeo decembrski - prosinački . deJati - reći dekla - služavka
·
dekle, dekleta (s) - djevojka deklica - djevojčica del [-1] - dio delati, delam - raditi delavec - radnik delavnik - radni dan delavski - radnički delček [-lč-l - djelić delitev - podjela delien - dijeljen ; deljen delovni ča.s - dvokratno radno vrijeme delni, delna [-ln-] - djelomičan delo - rad, djelo delovni - radni denar - novac denamica - novčarka deset - deset deseti - deseti desetkrat - des�t puta devet - devet devetdeset - devedeset deveti - deveti devetnajst - devetnaest dež, dež,fi. (m) - kiša dežela - selo, pokrajina, zemlja deževati, dež6je - kišiti, pada kiša deževen - kišovit dežnik - kišobran dih - dah dijak - đak, učenik dijakinja - učenica dimnik - dimnjak dirka - trka divji - divlji dlan, dlani (ž) - dlan dlJe - dalje dober - dobar
106
dobiti, dobim - dobiti; doblmo se ob treh - naći ćemo se u tri sata dočikati - dočekati dodelati - doraditi dogijati se, dogaja se - događati se dogodek - događaj dogovoriti se, dogovorim se - dogovoriti se dohodek - dohodak dokler - dok dokolenke - dokoljenice dokončao - .završen dokončati, dokončam - svršiti d61g - dug(ačak) dolg, dolgi (m) - dug dolina - dolina določba - odredba določiti, določim - odrediti dolžin, d61žna - dužan dom, d6ma, domovi (m) - dom doma - kod kuće domeniti se, domenim se - dogovoriti se domiilj&v - umišljen domov - kući domovina - domovina dopis - dopis dopisnica - dopisnica dopisovati se, dopisUjem se - dopisi vati se dopovedati, dopovem (komu) - uvjeriti (koga) dopust - dopust doseči, dosežem - dostići, postići dosegati, dosegam - postizati doslej - dosad, dosada dosti - dosta dostikrat - često dotakniti se, dotaknem .se - dotaći dotekati, dotekam - dotjecati dob'k - dodir dovoliti, dovolim - dopustiti, dozvoliti dovolj - dosta, dovoljno dovršen - savršen doživeti, doživim - doživjeti doživljati, doživljam - doživljavati dri.g - skup dramatik - dramatičair drevje - drveće drOben - sitan drobfž - sitnež drugiče - drugačije, drukčjje drugičen - drugačiji
drugim - drugamo dr6gič - drugi put dr6ščina - društvo dražaben - društven drtib& društvo dri.žben - društven družina - obitelj, porodica družinski - obiteljski, po:rodični drva, drv (g. mn.) - drva driiti, držim drtati dUh, dahi (m) - duh Dunaj - Beč dunajski - bečki dušen pirjani dva (m), dve (ž, s) - liva, dvije dvi.jset - dvadeset dvakrat - dva.put dvanijst - dvanaest dvesto - dvjesta dvigniti, dvfgnem - dići, podići dvomiti, dv6mim - stimnjati ' dvorišče - dvorište -
-
-
E
. eden, en (m), @na (ž), eno (s) - j edan, ·-na, -no edin jedini edinstven - jedinstven, izvanredan enik - jednak endivija - endivija (vrsta salate) enkrat jedanput enobanen - jednobojan enotnost - jedinstvo -
·-
F
glisen - glasan glaaiti se, glasim se glasiti se gledilec - gledalac gledaliiče kazalište gledaliiki kazališni glede na - s obzirom na . ; glede teg& - s obzirom na to globa.ča - jaruga ' globOk - dubok gnitl, ženem. - goniti, tjerati gneea - gužva g6ba - gljiva goditi se, god.i se događati se gospa gospođa gosp6d, gosP6dJe (n. mn.) gospodin, gospoda gospodar - gospodar gospodirski gospodarski, privredni gospodirstvo - gospodarstvo, privreda gospodična - gospođica gospodinJa - kućanica, domaćica gospodinjstvo - kućanstvo, domaćinstvo gotovo - sigurno goveJi goveđi govorilnica [-ln-J - govornica govoriti, govorim govoriti gozd - šuma gri.d, snd1i (m) zamak graditi, gradim - graditi grad.ivo građa GfčUa Grčka gtd - ružan greh - grijeh grlč - grič, brežuljak crmett, srmi grmjeti grm6vje - grmlje grob, grobovi (n. mn.) - grob grobiiče - groblje · gfški - grčki -
-
-
• • •
.
.
-
-
-
-
-
-
--..
-
-
-
fint, fintje (n. mn.) - dječak, dječaci ; momak finilen - finalan fiž61 grah
B
-
G
bilja - kuta hčerka kćerka hči - kći hiia kuća hiter - brz hiteti, hitim - žuriti hitrOst brzina hlid, hladu (m) - hlad hladne.te - hladnije -
-
giber grab ganljiv - dirljiv gJ.is. glasu (m) glas ghisba glazba glisben - glazbeni -
-
-
·
-
107
hlapee - sluga hlastiti, hlastim - grabiti blepeti, hlepim - žudjeti hoditi, hodim - ići, hodati boja - hod hoteti, hočem - htjeti hriniti, hranim - hraniti hraniti, hranim - čuvati hfbet - leđa hfbten - stražnji, leđni hrepeneti, hrepenim - čeznuti hn'b - brdo hn'bovec - brđanin hri.p - buka hud - ljut ; hudo bolan - jako bolestan hvaležen - zahvalan hvaležnost - zahvalnost I
igrjlec - igrač, glumac igrjti, isrim - svirati ; glumiti ; igrati se - igra.ti se ime, imena (s) -- ime imeniten - izvrstan imenovati, imen6jem - imenovati imenovati se, imen6Jem se - zvati se imeti, imim - imati in - i incnemski - inozemni islainje - traženje iskati, iš&mi - tražiti iskra. isker (g. mn.) - iskra iskren - iskren iti, grem - ići ; sre za to - radi se o tome . izbira - izbor izboljšanJe - poboljšanje izbrin - izabran izbrati, izberem - izabrati izdija (knjige) - izdanje izditen - izdašan izdelati, izdelam - izraditi izdelati (razred) - proći u školi izdelava - izrada izgubiti, izgubim - izgubiti izid (knjige) - izlaženje iziti, iziđem - izaći izjema - izuzetak izjemen - izuzetan izkUšnJa - iskustvo
108
izlet - izlet izložba - i.zlog izmaličiti, izmaličim - unakaziti izmenjati, izmenJam - zamijeniti izmenjava - razmjena izmenJavati, izmenJavam - mijenjati izmučen - izmučen izmamiti se, izmiiznem se - iskliznuti, i.zmaknuti se, ispetljati se izobrazba - naobrazba izpisek - ispis izplačati (se), izplačam (se) - isplatiti
(se)
izplačilo - isplata. izp6lniti, izp6lnim - ispuniti izraz - izraz izrazni - izrazni izrek - i.zreka izseljenec - iseljenik izsušiti, izsušim - isušiti izučiti (se), izučim (se) - izučiti (se) izvedeti, izvem - saznati izvtsten - izvrstan izžemati, izžemam -'- ižimati, iscjeđivati izleti, izžmem - ižeti, iscijediti J
jablana - jabuka (drvo) jata - jato Jliven - j avan jaz - j a jed, jedi (ž) - jelo jedilen - za jelo, jestiv jedilnik - jelovnik Jedro - j�a jesen - j esen jesenski - j esenski jesti, Jem - jesti jetičen - sušičav jetika - sušica, tuberkuloza Jez, jem (m) - jaz Jezen - ljut jeziti (se), jezim (se) - ljutiti (se) j6k - plač jokati, jokam - plakati jubilej - jubilej , obljetnica jubilejni - jubilarni jugoslovanski - jugoslavenski Jiitranji - jutarnji · Jiitri - sutra jutrišnJi - sutrašnji
K.
kiiia - zmija kicJa.r - kada kađark61l. - bilo kada kaj - što kajne? - zar ne? kak6 - kako kikor - kao što kikšen - kakav kim - kuda, kamo kimor kamo kandlđlit - kandidat kandidat.ka - kandidatkinja kingllca - kantica kiniti, kinem - kapnuti kar - što ; Kar dobro! - Baš dobro ! kasneJe - kasnije kišelj kašalj kđiJ - kada kd6 tko kd6r - tko ker - jer ki koji kilogram - kilogram kilometer - kilometar kipar - kipar kis ocat kislina - kiselina kje gdje kjer - gdje kjerk6li bilo gdj e klesar - klesac klicati, kličem - zvati kljub - unatoč klobuk - šešir kmalu - uskoro kmet, kmetje (n. mn.) - seljak, seljaci kmetica - seljanka kmetijski - polj oprivredni kmetovalec poljoprivrednik knjigirna - knjižara književnik - književnik ko kada k6d .:...._ kuda kok6š - kokoš kolajna - medalja, kolajna koleđlir - kalendar kolektiv - kolektiv koleno - koljeno kolesir - biciklist kolesarski - biciklistički kolesarstvo - biciklizam k6llkokrat koliko puta -
-
-
-
-
-
-
-
-
-
k6likor - koliko kol6, kolesa (s) - kotač, bicikl k6maj - jedva: komp6t - kompot končiti, končim - završiti končno - konačno konec - kraj k6pje - koplje korak korak koriiza - kukuruz koriizen - kukurumi k6s - komad ; kriška kosilo objed, ručak k6st, kosti (ž) - kost kostanj kesten kostinjev - od kestena košček - komadić kot - kao k6t - kut, zapećak kotiček - kutak kovač - kovač koriti, kiijem - kovati k6vček - kovčeg kovinski - metalni kr;iJec obod (kod šešira) kraJeven - lokalan, mjesni kraljestvo - kraljevstvo kramljanje čavrlj anj e, ćaskanje kreniti, krenem - krenuti kri, krvi (ž) - krv kriio - krilo, suknj a ; sp6đnje krilo podsuknja kriiiŠče - raskršće krog - krug ;· krog in kr6g - unaokolo krOgla - kugla krompir - krumpir krvavica - krvavica kupee kupac kupovanje - kupovanj e kUpovati, kupujem - kupovati kurjiva - grijanje kuverta - omotnica kvečjemu najviše, u najboljem slu čaju -'-
-
-
-
-
-"-
-
L
liđJa. ladiJ (g. mn.) - lađa lihek, lihka - lak lahk6 lako l;ins� - lanjski --,..
109
Ili.s, lasu, lasJe (m) - vlas, kosa hist.en - vlastit lasiilja - vlasulja le - samo lep - l ijep les, lesa (m) - drvo · Jesen - drven Jesti, lezem - puziti letni - godišnji ; letni čas - godišnje 'doba letnik - godište leto - godina ; sedem laš.kih let - cij el a vječnost letos - ove godine · levi - l ijevi ležati, ležim - ležati ležišče - ležište lfstje - lišće IJU.bek - ljubak, mio Jjubezen - ljubav Jjubezniv - ljubazan Jjubeznivost - ljubaznost Ljubljui!an - Ljubljančanin ljudJe - Ij'udi 16g - lug 16titi se, lotim se - latiti se liič, luči (ž) - luč, svjetlost liiknja - rupa
M
mah, mahu (m) - mahovina majben, majbna - malen malenkost - sitnica, malenkost mama - mati manj - manje manjkati, manjkam - nedostajati, manjkati marati, maram - mariti, željeti marsikaj - štošta marsikateri - mnogi, poneki · maslo - maslac masoven - masovan masten - mastan mašooba - masnoća med, medu (m) - med medicinec - medicinar medigra - međuigra, intermeco mednaroden - međunarodni
110
medrepubliški - međurepublički medtem - između toga, u međuvreme , nu, dok megla - magl a meglen - maglovit meh, mehu (m) - mijeh mehek, mehka - mek melodija - meilodija menda - valjda, navodno meniti, menim - misliti meniti se, menim se - razgovarati ; zmeniti se - dogovoriti se merilo - mjerilo meriti, merim - mjeriti mesec - mjesec mes6, mesa (s) - meso mesto - mjesto, grad mešan - mješovit meščan - građanin meta.lec - bacač meta.ti, mečem - bacati met.er - metar midva - mi, nas dvojica miličnik - milicionar mimohod - mimohod, defile mir, mirU (m) - mir misel - misao miza - stol mladina - omladina mladinec - omladinac mnenje - mnijenje, . mišljenje močen - jak moči, morem - moći moder - plav, modar mog6č - moguć mog6če - moguće, možda molčati, molčim - šutjeti morda - možda moriti, morim - moriti morje - more moški - muškarac, muški moštvo - momčad motiti, m6tim - smetati motnja - smetnja motovilec - matovil ac (vrsta- salate) mož, moža, možje (m) - muž možen - moguć m6žnost - mogućnost mraz - hladnoća mrtev - mrtav mrzel, mrzla - hladan muditi se, mudim se - boraviti ; mudi se - hitno je
N nabirilnik - poštanski sandučić nabirati, nabiram - skupljati nabit - nabijen načelo - načelo način - način načH - nacrt nadl6žen - tegoban nadomeščati - zamjenjivati, nadomještavati nadstr6pje - kat nagnida - nagrada nagiibati, nagiibam - naborati nabtbtnik - naprtnjača nij - neka niJboU - najviše (u opisnoj komparaciji) najkasneje - najkasnije najmričnejši - najmračniji n&jprej - najprije n&jti, njjdem - naći nijveč - najviše največkrat - najviše pqta nakimica - uputnica (za novac) nakit - nakit naklida - naklada, tiraža niklo - nakovanj nakupovinje - kupovanje nakupovati, nakupUjem - kupovati nal&šč - usprkos, navlaš namen - namjera., svrha namesto � umjesto namizen - stolni ; namizni tenis stolni tenis nimreč - naime napičen - pogrešan napis - napis nap6.tek - naputak, uputa nap6titi, nap6tim - uputiti napotiti se, napotim se - uputiti se
nap6ved - najava, progno.za ; šp6rtna nap6ved - sportska prognoza napovedan - najavljen napovedati, napovem - najaviti napovedovilec - najavljivač, spiker napi)r - napor
napraviti, napravim - načiniti naprej - dalje, naprijed ; za naprej unaprijed nariščanje - rast nariva - priroda narivnost - ravno, upravo
nariditl, naredim - načiniti, učiniti narejen - izrađen nar6be - krivo, naopako, pogrešno nar6čati, nu6čam - naručivati naročilnica - narudžbenica naročilo - narudžba naročiti, naročim - naručiti naročnik - pretplatnik naselje - naselje naslednji - slijedeći, idući naslov - naslov Jiasmebnlti · se, nasmehnem se - nasmiješiti se naspr6tnik - protivnik nastopati, nastopam - nastupati nastOpltl, nastOpim - nastupiti nasvet - savjet na svfdenje - do viđenja natinčnost - potankost natanko - potanko natečjj - natječaj nato - nato, zatim nauk - pouka, nauk navada - običaj navidltl se, navidim se - naviknuti se navidno - obično navjjen - naviknut navdušen - oduševljen navdušenje - oduševljenje navduševitl s�. navdušujem se - oduševljavati se nav.dušiti, navdUšlm - oduševiti navelfčatl se, navelfčam se - zasititi se ; navelfčal sem se - dosadilo mi j e · navodilo - uputa navsezg6daj - · rano nazidnje - konačno nazij - natrag ; za nazaj - unatrag neb6, neba (s) - nebo nedelja - nedjelja nedeljskl - nedjeljni, od nedjelje neg6dnik - nevaljalac nekaj - nešto nekajknit - nekoliko puta nekikšen - nekakav nekaterl - neki nekdaj - nekada ; od nekdaj -· odavno nekd6 - netko nekje - negdje nek6liko - nekoliko nemira - možda Nemčija - Njemačka nemir - nemir nemogoč - nemoguć
111
nemški - njemački nenidoma - iznenada nenavlidno - neobično nepreklicno - neopozivo nepričakovin - neočekivan neroden - nespretan·; nerocbao je
nezgodno je neskončen - beskrajan, beskonačan · nesrimen - bezobrazan nesrimnost - bezobrazluk nesreča - nesreća nesrečen - nesretan nestalen - nestalan neumnost - glupost neuravnovešen - neuravnotežen neviren - opasan nevimost - opasnost nevihta - oluja nezadosten - nedovoljan nezaiipanje - nepovjerenje nezaup)jiv - nepovjerljiv neznan - nepoznat nezniten - neznatan neznosen - nepodnošljiv nič - ništa nihče - nitko nikir! - nemoj ! nikjer - nigdje nikoli - nikada nogavica - čarapa notranjost - unutrašnjost novica - novost novineo - novajlija novoleten - novogodišnji niijno - hitno
o
ob - uz, pored, na obi (m), obe (ž, s) - oba, obje občina - općina občinski - općinski občudoviti, ob čudtijem - diviti se občutljiv - osjetljiv občutljivost - osjetljivost obdijati, obdijam - okružavati obdariti, obdarim - darovati obdobje - razdoblje obenem - ujedno obetati, obetam - obećavati obesiti, obesim - objesiti
112
običaj - običaj · obilen - obilan obisk - posjet, pohod obiskiti, obiščem - posjetiti, pohoditi obiskoviti, obisktijem - posjećivati,
pohađati objava - objava oblačilo - odjeća obl&čen - oblačan oblečen - obučen, odjeven oblik - oblak obleka .,.-- odijelo oblice - lupina (kod krumpira) oblika - oblik obUtibiti, obljubim - obećati obmorski - primorski obnašati se, obnašam se - vladati se, ponašati se obnoviti, ob novim - obnoviti obojestrinski - obostrani obolenje - oboljenje obri.t - pogon obri.z - lice, obraz obfniti, ob fnem - okrenuti obfnjen - okrenut obrok - obrok obsevanje - zračenje obs6diti, obsodim - osuditi obstijati, obstijam - postojati obtitev - obuća obvestilo - obavijest obvestiti, obvestim - obavijestiti obveznost - obveza obziren - obziran obzimost - obzirnost obz6rje - obzor, horizont ocena - ocjena oceniti, ocenim - ocijeniti ' oče, očeta (m) - otac očetov - očev očistiti, očistim - očistiti očitati, očitam - predbacivati, prekoravati, zamjerati očite'k - zamjerka oddija - emisija odditi, oddim - predati oddelek - odjel odgovarjati, odgovirjam - odgovarati odgovoriti, odgovorim - odgovoriti odhli.Jati, odbijam - odlaziti odbiteti, odbitim - požuriti odbod - polazak odbodni (telegram)' - polazni (brzo jav)
ođigriti (se), odigram (se)
- odigrati
(se) odjemilec - kupac odkir - otkako
odkrivati, odkrivam - otkrivati odli�n - odličan odllčnjjk - odličan đak
odlitek
opravek - posao, rad
- odljev ođločitev - odluka
ođločiti (se), ođloi!im. (se) - odlučiti (se) ođlOmek - odlomak odmev - odjek odpadki - otpaci odpelj1iti, odpeljem - odvesti odpirati, odpiram - otvarati odpisati, odpišem - odgovoriti (na pismo)
odpraviti se, odprivim se
-
spremiti
se (na put)
odpravljatl se, odpravIJam se - spremati se (na put)
odpreti, odprem - otvoriti odrezek - odrezak odtfgatl, odtfgam - odsjeći, otkinuti
odvei! - previše ogel - kut, ugao oglas - oglas oglisltl se, oglislm se - javiti se oglišati se, oglišam se - javljati se ogledilo - ogledalo ogledati si, ogledam si - pogledati ogledovati, ogledUjem - razgledavati, promatrati
ogreti (se), ogrejem (se) - zagrijati (se) ogrevan - grijan ogr6dje - kostur, skelet oblipen - labav obrovt - kelj okence - prozorči'Ć okno - prozor okO, očesa (s) - oko okOlica - okolica okrasiti, okrasim - okititi okrOg - oko, okolo okrOinica - okružnica
omaka - umak omara - ormar omirica - ormarić omeJen - ograničen omejiti, omejim - ograničiti ondan - nedavno oni (m), ina (ž), 6no (s) - onaj, ona, ono onstran - s one strane opaziti, opazim - primijetiti ·
8
Slovenski jezik
opazovati, opaz6jem - promatrati opeklina - opeklina OPoldinskl - podnevni op6mba - primjedba OPomhl - opomena opozorilo - upozorenje OPozoriti, opozorim - upozoriti opri.viti, opravim - obaviti; lmeti opraviti s čim - imati posla s čime opremiti, �premim - opremiti oprostiti, oprostim - oprostiti or6dje - oruđe, sprave oseba - osoba osebje - osoblje osebni - osobni
osedliti, osedlim - osedlati osem - osam 6semdeset - osamdeset osemleten - osmogodišnji osemletka - osmogodišnja škola
osemm\j st - osamnaest ismi - osmi osrelhQI - središnji ostati, ostanem - ostati ošteti, oštejem - izgrditi itok, otoka (m) - otok otresati, otresam - stresati otresti, otresem - · stresti otrĐk, otroci (n. mn.), otrO k (g. mn.)
-
dijete
ovira - zapreka, prepona ovratnik - ovratnik ozdraveti, ozdravim - ozdraviti (posli-
ozdrivitl, ozdrivim - izliječiti je bolesti)
ozirati se, oziram. se - obazirati se omanjevati, oznanjUjem - oglašavati ozretl se, ozrem se - obazreti se ozek - uzak
p
pa - pak pai! - ipak padavine - oborine pjdll (borci) - pali (borci) pabljii!a - lepeza pjllca - štap, motka pjmeten -' pametan papir - papir paradižnik - rajčica
1 13
partizan ...,.... partiza.n pas, pasti (m) - poj as, struk pastir - pastir paviljon - paviljon peč, peči (ž) - peć pečen - pečen pečenka - pečenje pečica - pećica ; pećnica peljiti, peljem - voziti, voditi perilo - rublje pesek - pij esak pesem, p&mi (ž) - pjesma pesnik - pjesnik peš - pješke pešec - pješak pet - pet petdeset - pedeset petd.esetletnica - pedesetogodišnjica petek - petak petelin, petelina (m) - pijetao, kokot peteršilj - Perš in peti - peti peti, p6jem - pjevati petnijst - petnaest pevec - pjevač pevski - pjevački pihati, piham - puhati pijiča - piće pisan - šaren pisarna - ured pisirniški - uredski pisiteIJ - pisac pisati, pišem - pisati ; pisati se - zvati se, prezivati se pliča - plaća plačan - plaćen pličati, pličam - platiti plačeviti. plačtijem - plaćati planina - planina plišč - kaput plemenit - plemenit plemiški - plemićki plevel - korov ploha - pljusak plošča - ploča poceni - j eftin počikati, poč&kam - počekati, priče-
kati poč&si - polagano, polako počastiti, počastim - počastiti početi, počnem - raditi ; Kaj počneii? - Sto radiš? počitek - poč inak
1 14
počiti, počijem - odmoriti se počftnice - praznici počivati, počivam - odmarati se počtititi se, počtitim. se - osjećati se podelitev - dodjeljivanje, podj ela podeliti, podelfm - dodijeliti podeželje - pokrajina, provincija, selo podeželski - seoski podjetJe - poduzeće podn&JeQUlfk - podstanar podnevi - danju podoben - sličan podpis - potpis podrc)čje - područje podvoz - podvožnj ak pogiča - pogača pogled - pogled pogledati, pogledam - pogledati pogoj - uvjet pogosto - često pogovirjati se, pogovirjam se - raz govarati pog6vor - razgovor pogrešati, pogreiiam - osjećati nedosta tak čega ; nekaj pogrišam - nešto mi nedostaje poiskiti, poiščem - potražiti pojasnilo - objašnjenje pojasniti, pojasnim - objasniti pojaviti se, pojavim se pojaviti se pojtitrišnjem - preksutra pokil - pehar pokimati, pokimam - kimnuti poklic - zvanje, poziv poklicati, pokličem - pozvati pok.opališče - groblje pokopin - pokopan pokrit - pokriven pokriti, pokrijem - pokriti pokrivati, pokrivam - pokrivati pokvirjen - pokvaren P61 [-1] (Osmih) - pola (osam) p61 [-y] - pola polčas - poluvrijeme poleti - ljeti poletje - ljeto polivim1.ast - polivinilski poljiiden - popularan polletJe - polugodište, semestar polnoč - ponoć polnočen - ponoćni polovica - polovica položiti, položim - položilti položnica - uplatnica �
poJD.eJD.ben - značajan poJD.en - značenje poJD.eniti, poJD.enim - značiti pollllid - proljeće POIDl.idni - prolj etni poJD.6č, poJD.oči (ž) - pomoć poJD.6ta - zabuna poJD.6žen - pomoćni poJD.ucliti se, poJD.udiJD. se - ostati, boraviti, zadržati se ponedeljek - ponedjeljak ponehati, ponebam - prestati ponesričenec - žrtva nesretnog slučaja ponesričiti se, ponesrečilD se - unesrećiti se ponoči - noću ponovitev - ponavljanje, repriza po�iidba - ponuda ponuditi, poniidilD - ponuditi popevka - popijevka, šlager pop61dne - poslijepodne, popodne pop61n - potpun pop61noJD.a - potpuno pop6ten - putni popustiti, popustim - posustati pir . - poriluk poravnati, poravniJD. - izmiriti ; poravnati dolg - vratiti dug pora1; - poraz poreklo - podrijetlo, porijeklo por6čati, por6čam - j avljati, i.zvještavati poročno - izvještaj ; poročila - vijesti (na radiju) posaditi, posadim - posaditi posaJD.ezen - pojedinačan poseben - poseban posekatl, posekalD - posjeći poskočen -:-- poskočan, živahan poskrbeti, poskrbiJD. - pobrinuti se poskušatl, poskušam - pokušati poslibšanje -· pogoršanje poslabšati, poslabšam - pogoršati poslati, p6šljem - poslati poslednji - poslj ednji poslednjič - posljednji put posl6pje - · zgrada poslDh - sluh poslušilec - slušalac poslušati, poslušam - slušati posuditi, pos6dilD - posuditi posojilo - zajam pospeši&i, pospešim - ubrzati posprivljati, pospravljam - pospremati
8*
,
posričen - zgodan, uspio posrečiti se, posričilD se - uspjeti ; posrečilo se JD.i je - uspio sam posredovati, posrediiJeJD. - posredovati postaja - postaja, stanica, kolodvor posta.ti, postaneJD. - postati postati, postojim - stati postava - zakon ; stas postavitev - postavljanje postaviti, postavim - posta.viti posteljnina - posteljina, krevetnina postreči, postrižem (komu s čim) ponuditi (koga čime), podvoriti, poslužiti posuti, posujem - posuti posvečati, posveča.ID - wsvećivati posvetiti, posvetiJD. - posvetiti posvetovanje - savjetovanje pošiljatelj - pošiljala� pošiljati, pošiljam - slati pošk6dba - povreda pošten - pošten p6t, poti (ž) - put p6t, potU (m) - znoj poteJD. - zatim poten ...:.... znojan p6tnik - putnik potovalka [-lk-] - putna torba potovinje - putovanje potovati, potujem - putovati potreba - potreba potrebovati, potrebiajem - trebati potribšmna - potrepština potrkati, pottkam - pokucati potr6šnik - potrošač potrpljenje - strpljenje poučevati, poučiijem - poučavati poiik - nastava povi.biti, povabim - pozvati povabljen - pozvan poribljenec - uzvanik povečan - povećan povedati, poveJD. - reći, kazati povest - pripovijest povojni - poslijeratni povpraševanJe - potražnja. povriten - povratan povseJD. - posve, sasvim povs6d - (po)svuda povzpeti se, poyzpnem se - popeti se povzročiti, povzročiJD. - uzrokovati pozabiti, pozabim - zaboraviti · pozabljiv - zaboravljiv pozdrav - pozdrav
115
pizen kasan poziv poziv poznati, poznam pozna(va)ti poz6ren - pažljiv por.6most pažljivost požpti, požgem spaliti požigati, požigam paliti, spaljivati prabiblca prabaka prib, prahu (m) - prašina pri.v pravilno ; prav dobro vrlo dobro; lmeti prav biti u pravu ; Prav! - U redu ! pravica pravda, pravo pravilnik pravilnik priviti, pravim kazati, reći, govoriti ; to se pravi to znači, to jest pri.vkar upravo privljlca bajka pri.vzaprav zapravo prizen pra,zan praznovinJe proslava prebirati, prebiram čitati preblvališče boravište, mjesto bo-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
ravka
prebivati, prebivam boraviti prebriti, preberem pročitati ' prece,i dosta, prilično prece,išen priličan preden prije nego predmes&Je predgrađe predmet, predmeta predmet predor tunel predpis propis predpisati, pred.pišem propisati predsednlk predsjednik predstava predstava predstaviti predstaviti, predstavim predstavnik predstavnik predvideti, predvidim predvidjeti predvidevati, predvldevam predvi-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
đati
predvsem prije svega pregled pregled pregledati, pregledam pregledati pregled.oviti, pregled6Jem pregledati pregniti, preienem prognati, protje-
-
-
-
-
rati
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
šljati
premor stanka prenašati, prenašam -
prenositi ; pod
-
nositi
prenehati, preneham prestati prenesti, prenesem - prenijeti ; podnijeti ; ne prenesem ne podnosim noćište, prenoćište prenočišče prenočiti, prenočim - noćiti prepir prepirka prepirati se, prepiram se prepirati se prep6zen prekasan preprečiti, prepričlm spriječiti preprečevinje sprečavanje prerok, preroka (m) - prorok preseliti se, preselim se preseliti se preščipnlti, preščipnem probušiti, -
-
-
-
-
-
-
-
-
-
probiti
preščipnjen stisnut, probušen prešeren obijestan, razdragan pretehtan promišljen preteklost prošlost pretežno pretežno preveč previše previdno oprezno prevod prijevod prellveti, preilvim - preživjeti ptha - tuš pthanje tuširanje pričakovitl, prlčakiijem - očekivati pridelati, pridelam - proizvesti (u po-
-
-
-
-
-
-
-
-
ljoprivredi)
pridelek plod (rada), prinos prideloviti, pridelli.Jem proizvoditi -
-
pregovor poslovica pregfnjen prekriven prehitevati, prehitevam
(u poljoprivredi) priden marlj iv
-
-
-
ići naprijed (sat)
preblid prehlada prehod prijelaz prehoditi, preh6dim
-
pretj ecati ;
pribijati, pribijam dolaziti prlhOd dolazak prlh6dnost budućnost prlimek prezime prijitelj prijatelj -
-
-
-
-
1 16
preizkiis provjeravanje 11reJ prije preJem primitak prejemati, prejemam primati prejem.nlk primalac preJeti, prijmem primiti prejle maločas prektšek prekršaj preUU.bi mili, predragi preložiti, preložim - odgoditi premigati, premigam pobijediti premagovinje svladavanje premišljeviti, premišljiiJem razmi-
-
-
prijeći
-
prlJeten - ugodan, prijatan priloga - prilog priložiti, priložim - priložiti priložnost - prilika priložnosten - prigodan primlihatl � - doći (žustro) primer - primjer . primeren - pogodan, prikladan primerjati, primerjam - usporediti primerjava - usporedba prinišatl, prinii.šam - donositi prinestl, prinesem - donijeti pripeka - žega pripekati, pripeka - žeći priporočati, priporočam - preporuči-
vati
priporočen - preporučen priporočiti, priporočim - preporučiti pripovedov:itl, pripovedujem - pri-
povijedati prlpr:iva - priprema ; uređaj pripr:ivitl, prlpr:ivim - pripremiti pripravljati, pripr:ivljam - pripremati pripr:ivljen - pripravljen, spreman priredba - obrada, aranžman priredite)j - priređivač, organizator prireditev - priredba priričnik - priručnik pris&ten - prisutan prispćvek - doprinos pritegni.ti, pritegnem - privući priti, priđem - doći pritisk - pritisak pritrditl, pritrdim - pričvrstiti priv:ibltl, prlv:ibim - privući priv:iditi se, prividim se - naviknuti se
prlv:iten - privatan privoščiti, privoščim - priuštiti prizadevati si, priza.devam si - nasto-
jati priznan - priznat; ugledan prizn:iti, priznam - priznati prižgitl, prižgem - zapaliti prodaj:ilka - prodavačica proga - pruga promet - promet prositi, prosim - moliti prostor, prostora (m) - prostor prostr:in - prostran prošnja - molba · proti - protiv proti - prema prst, pfsta (m) - prst
prst, prsti (ž) - zemlj a (kao materija) prvak - prvak pfvič - prvi put pfvikrat - prvi put pustiti, pustim - ostaviti puščica - strijela R
račUn - račun rač1inati, računam - računati rad - rado ; rad imam - volim radič - radič (vrsta salate) radijska igra - radio-drama rije - radije rikast - nalik na rak(a) rikev - lij es ; grobnica rima - rame rastlina - biljka rastlinski - biljni ravn&te,lj - ravnatelj, upravitelj, di-
rektor
ravnateljstvo - ravnateljstvo, direkcija ravnati, ravnim - ravnati, upravljati r:ivno __:. upravo razburjen - uzbuđen razdirati, razdiram - rušiti, razarati razdriti, razdrem - razn'išiti ; poništiti mglasiti, razglasim - objaviti razgled - vidik razglednica - razglednica razgfnitl, razgfnem - prostrijeti raziti se, raziđemo se - razići se razjasnitev - razvedravanj e razkazova.ti, razkaz1ijem - pokazivati različen - različit razlit - razliven razložiti, razloiim
-
razložiti, protu-
mačiti razmišljati, razmišljam - razmišljati raznesti, raznesem - raznijeti razpis - raspis razpoloženje - ugođaj razredčitl, razredčlm - razrijediti razsoditi, razsodim - presuditi razst:iva - izložba razstavišče - izložbeni prostor razst:iviti, razsta.vim - izložiti razširiti se, razširim se - proširiti se raztegniti, raztegnem - razvući raztezati se, raztezam se - protezati se raztopina - otopina razvijen - razmažen
117
razvedrilo - razonoda razvedriti · se, razvedri se - razvedriti se razvoj - razvoj rdeč - crven reč, reči (ž) - stvar redkobeseden - šutljiv' res zaista, doista resen - ozbiljan resnica istina reiilni avto - kola za hitnu pomoć rjiv - smeđ ..Očni - ručni rOd, rodu (m) - rod ..Ojen, rojena rođen rojstni kra.I - rodni kraj ; ..OjstnJ dan - rođendan ..Ojstvo - rođenje ..Oka - ruka rok&v - rukav rokob6rba - rvanje rokob6rec - rvač rokovaii se, roklijem se - rukovati se r0ža - ruža ; cvijet rumen - žut rita - rubac, marama tž, iii (ž) - ral -
-
-
seja.ti, sejem - sijati sejem - sajam sek6nda - sekunda senožet, senoieti (ž) - livada, sjenokoša sestanek - sastanak sestavek - sastavak sestrična sestrična seveda - dakako sever sjever sezninlti, sezninlm - upoznati slcer - inače ; in sicer - i to sfien - dosadan skakilnica - skakaonica sklid - fond skladatelj - skladatelj, kompozitor sklidovnica - gomila sklenitl, sklenem .zaključiti, odlučiti sklep - zaključak; zglob sklepati, sklepam - zaključivati sključen - pognut skloniti se, sklonim se pognuti se skoraj - gotovo skOzi - kroz skri,fnost - krajnost skfb, skrbi (ž) briga skrbeti, skrbim - brinuti skriti, skrijem - sakriti skrivati, skrivam kriti, sakrivati skrlvnost - tajna skupaj - ukupno, skupa skupščina - skupština slabeti, slabim - slabiti slanina slanina slast, slasti (ž)' - slast slasien - slastan slavnost - svečanost sbivnosien - svečan sled, sl edi (ž) ; sledu (m) - trag slednji - svaki slikar - slikar slišati, sliiim - čuti slog - stil slovanski - slavenski slovar - rječnik slovenski - slovenski ; govoriti (po) slovensko - govoriti slovenski slovenščina - slovenski jezik slovesnost - slavlje, proslava slovnica - gramatika slovstvo - književnost služben - služben smeli - smijeh smebljaj - smiješak -
-
-
-
-
-
s
-
sablja, sabelj (g. mn.) - mač,. sablja sid, sada (m) - plod sadika - sadnica sadje voće . sidni - voćni sidra - sadra, gips sij - ta, j er samo - samo si.moien - samotan sinje - san, sanje sipa - povjetarac, lahor sečl, sežem - segnuti, doprijeti sedem - sedam sedemdeset sedamdeset . sedemnajst sedamnaest sedež - sjedište sedmi - sedmi segatl, segam - dopirati seja - sjednica -
-
-
118
smejiti se, smeJim se - smijati se smer, smeri (ž) - smjer smet, smeti (ž) - smet, smeće sneg, snegi (m) - snijeg snežfti, sneii - sniježiti sob6ta - subota sodelovinje - sudjelovanje s6dlti, s6dim - suditi ; s6dltl v kaj spadati, pripadati čemu sodnik - sudac sodoben _,_ suvremen sodobnik - suvremenik solita - salata s6nce - sunce s6nčen - sunčan s6nčnik - suncobran soparen - sparan sopr6ga - supruga sor6dnik - rođak sosednji - susjedni sovrištvo - mržnja speljiti, speljem - zavesti, razvesti, izvući (auto) spet - opet uopće sploh splošen - opći spidaj - dolje sp6dnji - donji pristojan spod6ben pristojati, spod6biti se, spod6bl se dolikovati spomenik - spomenik spomin - uspomena; sjećanje, pamće nj e spominjati se, spominjam se - sjećati se, pamtiti spominskl - koji! se odnosi . na uspo7 menu spimniti se, spimnim se - sjetiti se spored - program, raspored poruka sporoi!ilo usput sp6toma spoznati, spoznam - (s)poznati, saznati, upoznati upoznati se ; spomiti "e, spoznam se razumijem se � spoznam se na kaj što spoznavati, spomivam - upoznavati, saznavati spraševiti, sprašU,fem - pitati, zapitkivati šetati (se) sprebijatl se, sprehijam se sprebOd - šetnja sprejematl, sprejemam - primati .
-
-
-
-
-
-
-
-
spre,Jeti, sprejmem - primiti promj ena sprememba spremeniti, spremenim - promijeniti promjenjiv spremenljiv spremljati, spremljam - pratiti sprevrečl se, sprevfžem se - promijeniti se spričevilo - svjedodžba srce, srci (s) - srce sreča - sreća srečanje - susret srečati, srečam - sresti srečen - sretan srečeviti, srečU,fem - susretati, nailaziti sreda - srijeda sredi - usred srednješ6lec - srednj oškolac stan stanovanje stirec - starac stati, stojim - stajati stivek - rečenica stegniti, stegnem - ispružiti steklenica - boca atenski - zidni steza - staza stik - dodir, veza stolica stol [-y] stoletje - stoljeće stupiti, ući st6piti, st6pim stopnišče - stubište stopnja - stupanj stupnjevati, stopnjeviti, stopnj6jem pojačavati storitl., storim - načiniti st6tnik - kapetan strib, strahu (m) - strah stran, strani (ž) - strana stranski - pokrajni ; strinska p6t zaobilazni put strišen - strašan strelišče - strelište, streljana streljanje - gađanje strinjatl se, strinjam se (s čim) - slagati se (s čime) strmina - strmina tipkačica strojepiska str6ka - struka strok6ven - stručni strokovnjik - stručnjak strop - strop, plafon · str6ški - troškovi siilmjič - kaput, sako sUženj - rob -
-
.
-
-
-
-
119
sviljld - valjušci svečan - svečan svečanost - svečanost sv6t, sveta (m) - svijet svet - savjet svetloba - svjetlost svež - svjež svidenje; Na svfdenJe ! - do viđenja svilen svilen svinčnik - olovka svojegl&v - svojeglav
-
-
-
s še - još šele - tek šest šest ; ob šestih - u šest sati iestdeset šezdeset šesti - šesti šestnajst šesnaest šlrOk - širok škaf kabao šk6renj - čizma škrji.nec ševa šOla - škola š6lski školski šopek - kitica (cvijeća) šitor, šotora (m) - šator šplnača - špinat šp6rt sport šp6rten - sportski šp6rtnik - sportaš števnen - brojan števnka - brojka. broj števflo broj štirl - četiri štirideset četrdeset štirin&.ist - četrnaest študent - student študentski - studentskiJ. -
-
-
-
-
-
-
-
-
T
ta(le) - taj, ovaj tak(le) - takav tak6(1e) - ovako takoJ - odmah takrit - tada takšen - takav talec - talac talent talent -
120
tam(le) - tamo tanek - tanak teden - tjedan, sedmica tedenski - tjedni, sedmični tebnlški - tehnički tek - trka, trčanje tek - tek, apetit telič - trkač ; plastični telič plastični pokrivač tekma - utakmica tekmov&lec - natjecatelj tekmovanje - natjecanje teknlti, tekne prijati (jelo ili piće), ići u tek tel6, telesa - tijelo telovadba - gimnastika, tjelovježba telovidniea gimnastička dvorana temen - taman tesen - tijesan tetik - težak tež&va - poteškoća tetiven - težak težiti, telim težiti tisk - tisak tisoč - tisuća tlsocak - hiljadarka tistl(le) - onaj tJa(le) - onamo ti& - tlo ; do tal [-V] - do tla ; na tleh - na tlu tlačan - podanik, kmet točka tačka, bod točen - tač an t6da ali, no, međutim t6g krut, ukrućen tolWtl, tol&žim tješiti t6llkšen - tolik t6pel topao t6rej dakle torek - utorak torkov - od utorka, u vezi s 'utorkom t6stran - s ove strane tovariš - drug tovarliica - drugarica tovama - tvornica tovamiiki - tvornički trak, trak1i (m) - vrpca trata - tratina trditi, trdim tvrđl"ti treba Je - treba trenutek - trenutak trepetati, trepetam drhtati tretl, trem/tarem; tare se Jjudf gu!va je -
·
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
tretji - treći trgovina - trgovina. hije (m), tri (ž, s) - trojica, tri, troj e trim\jst - trinaest trpeti, trpim - trpjeti trpljenje - patnja tU(le) - tu, ovdje tudli - također
t6J ....:...
tuđ
tQJec - stranac turist - turist tumir - turnir
upoštevati, apoštevam - uvažiti, uzivati
mati u obzir
aprivljati, upravljam - upravljati apft - uperen ura. - sat ureditev - uređenj e uredništvo - uredništvo aresničiti, uresničim. - ostvariti, realizirati
u
učbenik - udžbenik lična ma - nastavni sat učen - učen učenee - učenik učitelj - učitelj učiteljica - učiteljica učiti (se), učim (se) - učiti adeležba - sudjelovanje adeleženec - sudionik adeležiti se, udeležim. se - sudjelovati adoben - udoban aginitl. uganem - pogoditi aginka - zagonetka agisnitl, ugisnem - ugasiti se agišati, aglišam - gasiti se ap"batl, ap"bam - pogađati agleden ...:. ugledan agotovitl, agotovim - ustanoviti, konstatirati .
ilporibljati, aporabljam - upotreblja
·
uitl, uidem - uteći ukvirjati se, ukvirjam
se
- baviti
U.mo - žurno, hitno aslužbenec - službenik U.soje - koža as6da - sudbina uspeh - uspjeh ustaljen - ustaljen ustanova - ustanova ustanoviti, ustanovim - utemeljiti ustaviti, ustavim - zaustaviti astreči, ustrežem - ugoditi astrezen - odgovarajući ustviriti, ustvarim - stvoriti astvarjilee - stvaralac ustvarjati, astvarjam - stvarati atihniti, utihnem - utihnuti atriditi se, utru.dim. se - 1µ11oriti se atrijen - umoran avel - uveo uvideti, uvidim - uvidjeti . uvod - uvod av6dni - uvodni av6žen - iz uvoza ažilitl, ažilim - uvrijediti (koga) ažiljen - uvrijeđen V
se
(čime)
amalm.iti se, umiknem se - skloniti se omazan - prljav amuani.ia - prljavština ametnik - umj etnik umetniški - umjetnički umirati, amiram - umirati amlvilniea [-ln-] - umivaonica amivalnik [-ln-] - umivaonik umivati, umivam - prati ; umivati se - prati se 0mretl, umrem - umrijeti up - nada U.pa.nje - nada U.pati si, upam si - usuditi se uporaba - upotreba
vabilo - poziv vabiti, · val>im - pozivati vampi - fileci, tripe (jelo
od goveđeg
želuca)
varen - siguran vamosten - sigurnosni varovatl, varijem - čuvati varstvo - zaštita ; •varstvoc - cjelodnevni boravak
vis, vasi (ž) - selo vižen - važan vča.sih - katkad, nekad včeraj - jučer včerajšnji - jučerašnji vei! - vi še
121
večer - večer vei!erja - večera vei!eml - večernji večinoma - �om vei!krat - više puta vec!noat - vječnost ved.eti, vem - znati vedno - uvijek veja - grana velli!asten - veličanstven velik, velika - velik velikan - div veljati, veljim - vrijediti; Velji! Vrij edi ! veljaven - valjan vendar - ipak, no, međutim venec - vijenac verjetl, verjimem - vjerovati verjetno - vjerojatno ves - sav vesel - veseo veseliti (se), veselim (se) - veseliti (se) veselje - veselje veter - vjetar veterin - veteran vez, vezi (ž) - veza vezati, velem - vezati veziva - uvez vhOd - ulaz vh6dnl - ulazni videti, vfdlm - vidjeti visOk - visok vlsokoš61skl - visokoškolski višina - visina vličlti, vlačim vući v]Jiiden - uljudan v]Jiidnost - uljudnost vl6ga - uloga vmes - između toga, u međuvremenu vnaprej - unaprijed vnetje - upala vn'iik - unuk voditi, v6dlm - voditi vogel - kut, ugao vojik - vojnik vojna - rat v6z, vozi (m) - voz, kola voziti, vozim - voziti vozovnica - vozna karta vpis - upis vpisati, vpišem - upisati vprišati, vpriiiam - pitati vrat, vratu (m) - vrat ·
-
122
. ' .
vriči1 vfžem - baciti vrei!ka - vrećica
vreden - dostojan, koji zaslužuje; vredno je vrij edi vrednost - vrijednost vrelec - izvor vreme,. vremena - vrijeme vremenski - vremenski vreiičinje - vrištanje vfb.njl - gornji vrh6nskl - vrhunski vrisk kliktanje, vika vmiti (se), vfnem (se) - vratiti (se) vfsta - red ' vrstitl se, vrstim se - redati se vsij - buem vsak - svaki vsakdo - svatko vsakokrat - svaki put vse - sve vseeno - svejedno vsl - svi vstijatl, vstijam - ustajati vstiti, vstinem - ustati vstOp - ulazak vst6piti, vst6plm - ući vst6pnica - ulaznica všei! (biti komu) - biti po volji, svidjeti se (komu) vzdušje - at;mosfera vzeti, vzimem - uzeti vzg6ja - odgoj vzgojite)j - odgojitelj vzgojite)jska i61a - škola za odgojite lje vznik - nauznak vznemiritl (se), vznemirim (se) - uzne. miriti (se) vz6rec - uzorak vzrok - uzrok vztrepetiti, vztrepetim - uzdrhtati -
-
z
začisen - privremen začenjatl, začenjam - počinjati začetek - početak začeti, zai!nem - početi zidnjii! - posljednji put zadosten - dovoljan zadosti - dovoljno
zadostovitl, zadoamjem biti dovoljan zadrega - zbunjenost, škripac -
zadtga - zupčani zatvarač (za odječu i obuću) zagledati, zagledam - ugledati, primijetiti zagotoviti, zagotovim - osigurati zagotovo - sigurno zagrebški - zagrebački zahod - zapad zahtevati, zahtevam - zahtijevati zahvaliti se, zahvalim se - zahvaliti zajemati, zajemam - obuhvaćati ; uzimati zajeti, zajimem - zahvatiti, zagrabiti, uzeti zijtrk - doručak, zajutrak zakli.i - zašto zakleniti, zaklenem - zaključati zakliinjen - zaključan zaklepatl, zaklepam - zaključavati _ zaklicati, zakličem - pozvati, kliknuti zakljii ček - kraj zaključevati, zaklJučiijem - završavati zakOnec - bračni drug zakrivati, zakrivam - laiti, pokrivati zaletivati se, zaletavam se · __, zalijetati se zal6žba - izdavačka kuća založiti, založim - založiti ; izdati (knjigu) zamišek - čep zamenjati, zamenjam - mijenjati, promijeniti zamisel - zamisao zamisliti se, zamislim se - zamisliti se zamišljen - zamišljen zamuda - zakašnjenje zamuditi, zamudim - zakasniti zamujati, zam.Ujam - kasniti zamujen - propušten (-a prilika) zaničevati; zaničUjem - omalovažavati zaostajati, zaostijam - zaostajati zapasti, zapadem - pasti; sneg je zapadel - pao je snij eg zapeljati, zapeljem - skrenuti ; zavesti zapeti, zapnem - zakopčati zapeti, zap0Jem - zapjevati zapirati, zapiram - zatvarati zap(;mniti si, zap0mnim si - zapamtiti zap6nka - kopča zaporeden - uzastopan zapreti, zaprem - zatvoriti zaptt - zatvoren zaposlen - zaposlen zaposliti, zaposlim - zaposliti
zapostavljati, zapostavljam - zaposta· vljati zaradi - zbog zarasti se, zarastem se - zarasti, obra5ti zida - zora zasaditi, zasadim - posaditi zasedanje - zasjedanje zaslišanje - preslušanje zaspati, zaspim - zaspati zastarel - zastario zastunj - besplatno; uzalud zastupati, zastupam - zastupati zastupnik - zastupnik zastrupitev - trovanje zateči se, zatečem se - skloniti se ; zateči se po pom6č - potražiti po moć zatisniti, zatisnem (oči) - sklopiti (oči) zato - zato zaton - pad zaupati, za.upam - vjerovati, povjeriti zavesa - zavjesa zavezanec - obveznik zavrečl, zavtžem - odbaciti zbirati, zbiram - skupljati zbliževiti, zbližUJem - zbližavati zboleti, zbolim - oboljeti zbri.n - sabran, pribran ; zbrina dela sabrana djela ; zbri.ni smo - na okupu smo zbri.ti, zberem - skUpiti, sabrati zbuditi (se), zbudim (se) - probuditi (se) zdi.j - sada zdeti se, zdim se - činiti se zd6ma. - od kuće zdravilo - lijek zdri.vje - zdravlje zdravnik - liječnik zdr6b - krupica zdrUženje - udruženje zelenjava - povrće zelenjaven - od povrća zelo - veoma, j ako zg6daj - rano zg6dba - priča zgoditi se, zgodi se - dogoditi se zg6dnji - rani zgodovina - povijest zg6rnji - gornji zgrešiti, zgrešim - promašiti ; zgrešiti se - mimoići se zid, zidu (m) - zid, stijena 123
- osobito, naročito zlat6, zlati (s) .;._ zlato
zlisti
ispružiti se, opružiti se zmiga. - pobjeda zmigati, zmigam - pobijediti zmagovilec - pobjednik zmanjkati, zminJkam - nestati zmerom - uvijek zmočiti, zmiičim - namočiti. zni,jti se, znajdem se - snaći se znam.ka - marka znanec - znanac, poznanik znišati, zniša - iznositi znesek - iznos z6b, zoba (m) - zub z6per - protiv z6pm - dosadan, neugodan zričen - zračan zriven - pored zrcalo - zrcalo zlekniti se, zleknem se
zrel - zreo zreti, zrem - gledati zrezek - odrezak zriišiti (se), zr6šim (se) zvečer - uvečer zveza - savez zveZ4:k - svezak zvezni - savezni zvočnik - zvučnik zvok - zvuk
124
-
srušiti (se)
zvon, zvona, zvonovi (m) - zvon zvoniti, zvonim - zvoniti zvrst - vrsta, žanr
z W
-
žao, na žalost
žalen - komemorativan, žalobni žalitev - uvreda Wosten - žalostan žareč - usijan, užaren žarek - zraka že - već žebelJ - čavao žebljar - čavlar žeblJlirskl - čavlarski želeti, želim ..;.... željeti žemlja, žemelJ (g. mn.) - žemlja ženska - žena žep - džep žepni - džepni žičnica - žičara žimnica - madrac, strunjača žival [-1J] - životinja živeti, živim - živjeti živilo - namirnica živlJenJe - život živlJenJskl - životni
KAZALO UVODNA NAPOMENA Lekcija
Sadržaj
1.
2.
· 3, 4. ALI SMO VSI'!
5.
PREDSTAVLJAM TI ANDREJA
6. NASA DRUZINA
SLOVENSKI JEZIK ABECEDA . SAMOGLASNICI . POLUGLAS SUGLASNICI PRAVOPIS PREZENT . DVOJINA AKCENAT RECENICA ZAMJENICE ENKLITIKA
Pozdravi in srečanja
3. Stranica
5
6
8 11
13 16
IMENICE ZENSKOG RODA NA -A
18 20
Oton Zupančič: Kanglica
7.
DOBER TEK ZELIM
IMENICE ZENSKOG RODA NA SUGLASNIK
21
8.
NA OCETOVEM GROBU
INFINITIV
25
Jedilnik za ta teden
Jo!e Udovič: PQslednja minuta
9.
Uganke NA IZLETU MED GORSKIMI
IMENICE MUŠKOG RODA
Vremenska napoved
DANES OSTANEMO DOMA
IMENICE SREDNJEG RODA .
Pođ.najemnik sem
11.
Mali _oglasi
12.
Knjižni oglas
IMPERATIV
PRINESI MI KNJIGO! POKVARJENO RAZPOLOZENJE
PRIDJEVI
Na§ današnji radijski spored
13.
BREĐA KUPUJE CEVLJE
14.
Tristo let mode
na
Slovenskem
KRENILI SO NA DEZELO Lovro Kuhar-Pre!ihov
15. 16.
·
KOMPARACIJA PRIDJEVA . PRILOZI PERFEKT
Voranc:
Nagrada PO SOLI SE DOBIMO
POKAZNE ZAMJENICE
Razpis za šolo BREDIN ROJSTNI DAN
28 29 30
33
VRHOVI
10.
24
ODNOSNE I NEODREf>ENE ZAMJENICE
34 37 37 38 41 42 45 46 50 53 49 54 57 58 · 125
61
Darila.-čestitke
61
Pregovori
17. NA AVTOBUSNI POSTAJI
UPRAVNI GOVOR NEUPRAVNI GOVOR
. Inozemski brigadir;i na naših delovnih akci;ah
18. K SODNIKU ZA PREKRSKE __
SVRšENI I NESVRšENI . GLAGOLI
Ivan Cankar: Hla.pec Jeme; in n;egova pravica Izreki
19. LE KAJ BO S TABO
FUTUR
Karel Destovnik-Ka;uh: Po tisoč letih 20. PISAL BI JI RAD
KONDICIONAL
Anica Ceme;eva: Mamica piše teti
21. VLJUDNO VABLJENI!
PASIV
Tone Potokar: Iz;emna, dragocena razstava
22. BOLNIKA GREMO OBISKAT
SUPIN GLAGOLSKA IMENICA
Odkrivan;e raka v grlu Navodilo
za
uporabo
23. KOLIKO JE URA?
GLAVNI BROJEVI
Oton Zupančič: Zebl;arska
24. NJENA PRVA PLACA
Jože Šircelj : Zepni bonton
REDNI BROJEVI
25. TEGA SE TI NI TREBA BATI
Pregled športnih clogodkov doma in
ENKLITIKE
na tu.;em
RJECNIK SLOVENSKO-HRVATSKOSRPSKI
126
62
65 66 69 70 71 73 75 78
78
82 83 85 86 87 90 93 95 97 100
103
Izdavačko poduzeće
•ŠKOLSKA KNJIGA• Zagreb, Masarykova 28 Za izdavača ANTE MARIN
Tehnički urednik
'IOMISLAV J'UKIC Korektor MARTA
VONCINA
Tiskanje završeno u kolovozu 1970.
