PRAVNA ZGODOVINA: Seznam vprašanj za prve vaje (teden med 17. in 21. oktobrom)
1. seznam vpr Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 2. poglavju knjige Pravo v zgodovini 1. Katere vrste prava po načinu nastanka poznaš in katere najdeš opredeljene v Občem državljanskem zakoniku (ODZ) iz 1812? Katere vrste prava od njegovega sprejetja naprej pri nas nimajo več formalne veljave?
Običajno in postavljeno pravo Mnenja in izseki učenih pravnikov Usus fori (raba sodišč) Judikatura (izredi sodišč, zlasti na višnjih stopnjah)
V ODZ iz leta 1812 najdemo: Običajno pravo Usus fori (raba sodišč) Pri nas nimajo več veljave sodiški izredi – raba sodišč. 2. Katere vrste prava po načinu nastanka prepoznaš iz odlomka prologa k Hamurabijevi pravni zbirki? Katere pa iz odlomkov iz Aristotelove Politike? Katero vrsto najbolj ceni prvi, katero drugi? Katero vrsto prava, ki jo Hamurabi ne Aristotel ne omenjata, pa najdete v odlomku iz Cicerove Topike? Ali jo znate povezati z vrsto prava, ki jo omenja ODZ? Hamurabijeva pravna zbirka: običajno, postavljeno pravo in usus fori (raba sodišč) Pri Aristotlovi Politiki: postavljeno prava in običajno pravo. Hamurabi najbolj ceni postavljeno pravo, Aristotel pa običajno. Pri Cicerovi Tipiki najdemo še: Mnenja učenih pravnikov Senatovi sklepi (senatus consultum) Edikti magistratov Splošna načela pravice V ODZ je vrsta prava civilno: osebno in premoženjsko pravo, vključno z dednim. 3. Katere značilnosti družbe brez prava, kot jo opisuje eden izmed odlomkov, prepoznate? Kako razumete pregovor ubi societas, ibi ius? Homer opisuje v Odisejadi družbo brez prava kot družbo ošabnih divjakov brez javnih zborišč. So izolirani. Kjer živijo je taka narava, da jim nudi hrano. So nabiralci. Ubi societas, ibi ius pomeni, da tam kjer se pojavi skupnost/družba, tam se pojavi tudi pravo. Nastanejo pravila sobivanja. Ni potrebna država, da nastane pravo!!
K
4. Kako so ljudje, ki nastopajo v homerskih epih, razmišljali o tem, od kod pravo? Na kakšne načine pa se je pravo v skupnostih, v katerih so epi nastali, res udejanjalo? V homerskih epih so razmišljali, da je pravo od bogov. Udejanjalo se je pri čaščenju bogov in spoštovanja prava. Vidi se, da ljudje ustvarjajo pravo (naravno pravna šola). To pravo, ki ga ustvarjajo ljudje ima pomanjklivosti.
5. Izmed odlomkov izberite nekaj primerov postavljenega prava! Kaj je bistvena razlika med postavljenim in običajnim pravom? Kateri odlomki pa so primer običajnega prava? Odlomki postavljenega prava: Hamurabijeva pravna zbirka Cicerova Topika Gai (rimski klasik) Ptujski statut Instutucije cesarja Justinjana
Odlomki običajnega prava: Aristotel, Politika Zbirka običajnega prava islandske gens Razlike med postavljenim in običajnim pravom je, da je običajno pravo nepisano pravo, postavljeno pa je pravilo zapisano pravo (vladarjevo pravo), lahko pa tudi ne (ustni razglas vladarja) in ima legitimnega zakonodajalca. Zakon je bil pri postavljenem pravu sprejet po vnaprej predvidenem postopku. Idealno je, da postavljeno pravo prihaja v običajnega.
6. Ali je zapis bistveni razlikovalni element postavljenega prava? Poiščite odlomek, ki vam razloži način, kako se je (pravno) znanje lahko prenašalo iz generacije v generacijo v skupnostih, kjer pisava še ni postala glavno sredstvo komunikacije? Kateri odlomek pa nam pove, kako so v takšni skupnosti zagotovili, da je bilo pravilo običajnega prava uporabljeno v »pravilni« obliki? Ne, zapis ni bistevni razlikovalni element postavljenega prava. Lahko se tudi ustno razglasi. Odlomek, kjer se pravo prenaša iz generacijo v generacijo je Vinodolski zakon, leta 1288 in Islandski gens Da je zapis »pravilna« oblika prava nam pove Hamurabijeva pravna zbirka.
7. Najdite primer običajnega prava, ki je prešlo v postavljeno pravo.
K
Ptujski statut.
8. Najdite primer, ko v sodnem sporu (pravdi) stranka zatrjuje veljavo običajnopravnega pravila. Iz notic o odločitvah na gorskopravnih sodnih zborih. 9. Najdite primer, ki vam pove, kako lahko pravila običajnega prava veljajo tudi v okviru današnjega pravnega sistema. Stvarno pravni zakonik; nepoznavanje prava škoduje (ignorantia iuris nocet)
10. Razložite, nad čem se pritožuje Marija Terezija v prologu k svojemu kazenskemu zakoniku? Nad neenotnostjo glede kazenskega prava. Vsaka dežela (država) ima svoje kazensko pravo in s tem neenake pravice.
11. Razložite shemo treh stopenj v razvoju prava W. Seagla.
1. Skupnosti so oblikovale načine za redno reševanje sporov na miren način in po sprejetih pravilih. Praviloma poskupajo preprečevati reševanje s fizično silo.
2. Poznajo instutucijo sodišča (sodnega zbora) kot intervencijo tretnjega v sporu. Praviloma imajo tudi že specializirane družbene vloge pravnih izvedencev, ki so si znanje pridobili v praksi (legis periti, poznavalci prava)
3. So razvile sloj (poklic) šolanih pravnikov, profesorjev prava, ki pravila preučujejo in imajo lahko tudi svetovalno funkcijo pri pravotvorni dejavnosti in na višjih sodiščih.
12. Razložite poglavitne razlike med naravnopravno in historično pravno šolo. Naravnopravna šola: vsi ljudje so enaki in imajo enake pravice. Išče povsod idealno pravo. Historična pravna šola: različno pravo med različnimi civilizacijami. Pravo se spreminja.
Literatura: S. Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, str. 13-23, K. Škrubej, Pravo v zgodovini, komentar k 2. poglavju (Vrste prava po načinu nastanka, vprašanje razvojnih stopenj prava in njegove sistematizacije) oz. začasna različica; priporočena literatura: V. Simič, »Homer o pravu in oblasti«, Zbornik znanstvenih
K
razprav PF, letnik XLV (1985); V Simič, »Agora v Homerjevih epih«, Zbornik znanstvenih razprav PF, letnik LIII (1993).
Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 3. poglavju knjige Pravo v zgodovini 1 Iz zgodnjesumerskega obdobja, tj. iz obdobja sumerskih mestnih državic, ni (ohranjene) nobene pravne zbirke. Ali to pomeni, da Sumerci v tem obdobju niso poznali prava? Kakšna vrsta prava po načinu nastanka je prevladovala pri Sumercih in na podlagi katerih virov ga lahko fragmentarno spoznavamo? Ne, Sumerci so poznali pravo, običajno. Spoznamo ga lahko o Epu o Gilgamešu
2
Preberite notico o sklenjeni pogodbi med Arad-Zugalom in Arad-Nanno. Od česa je bilo odvisno, ali je bila sklenitev pogodbe veljavna? Kateri način dokazovanja v morebitnem kasnejšem sporu je bil najpomembnejši? Odvisna je bila od prič in prisege. Večji poudarek je na pričah kot na samem zapoisu. Nepisane družbe. Zmanjševanje možnosti nasljednjih sporov je v tem, da je čim več ljudi vedelo o pravnih poslih. (lahko tudi o konkretnem) Najpomembnejši način dokazovanja so bile priče, potem listine.
3
Kateri so argumenti za in kateri proti trditvi, da so bile pravne zbirke, katerih odlomke imate v tem poglavju, primerljive zakonikom v modernem smislu? ZA:
Zunanji videz Pogojna oblika
PROTI:
4
Nespoštovanje človekovih pravic Ni izčrpnega kodificiranja NI CILJA (nimajo aparata, ki bi to zagotavljal) Ni namena
Ali so določbe v pravnih zbirkah pretežno abstraktne ali pretežno kazuistične narave? Kakšno zvezo ima to z notranjo sistematiko, ki jo v teh zbirkah vendarle lahko razberemo? Primerjajte določbe iz Ešnunske pravne zbirke 54 - 58, iz Hamurabijeve pravne zbirke 250252 in iz Stare zaveze, 2 Mz. 21, 28. S pomočjo komentarja razložite način pravnega razmišljanja, ki botruje takšni razvrstitvi. Kazuistične narave (pogojni stavki). Abstraktno je značilno za klasnejše pravo. Noranja sistematika je oblikovana s pogojnimi stavki in kaznimi za določeno posledico. Pri Ešnunski pravni zbirki in Hamurabijevi pravni zbirki so določene kazni pretežno kazuistične narave, saj predvidevajo sankcije ob določenih kršitvah. Napisani so v življenjskih primerih. Določa tipične poškodbe / kazni.
K
Iz Stare zaveze so določbe abstraktne narave. V njih tako izrecno navedenih primerov, temveč je določeno bolj splošno. Primer kazuističnega razmišljanja je nastal, da so ljudje to lažje razumeli. V sodobnem svetu se je to spremenilo, saj abstraktno razmišljanje pokrije večji del določbe.
5
Premislite, kako je lahko svoboden človek postal suženj? Kakšno zvezo so s tem imeli mīšarum edikti? Preberite kratek odlomek iz edikta kralja Amisaduke in ugotovite, v čem je razlika med 1. in 3. »členom«? Svoboden človek je lahko postal suženj, če se je zadolžil in ni pravočasno poravnal dolga. Mīšarum edikti: zagotavljanje pravičnosti in sožitja med ljudmi (lahko tudi odpust dolga) 1. Člen: napisano je zakaj se odpustijo dolgovi (da si kmetje opomorjejo). Razmerje med posameznikom in državo, 3. Člen: Razmerje med posameznikom in zasebnikom
6. Kako razumete izraz kittum u mīšarum? Kaj iz prologa k Ur-Namujevi pravni zbirki bi lahko šteli, kot vladarjev napor vzpostaviti »kittum«? Kaj pa mīšarum? Kaj pa iz prologa in epiloga Hamurabijeve pravne zbirke? Pravo in pravičnost. (kittum u mīšarum) Kot vladarjev kittum bi lahkjo šteli pravičnost. (ni pustil, da revni pripadajo bogatim ipd). To bo me ljudmi povečalo blaginjo. Mīšarum: razglas ali edikt, s katero je vladar pavšalno odpistil vse dolgove, javne in zasebne, ljudi pa odpustil iz dolžniškega suženstva. Najbižji današnji pojem je socialna pravičnost. Iz prologa Hamurabijeve zbirke: zagotavljanje pravičnosti. Iz epiloga isto. Prizadeva si, da si bodo s tem ljudje »pomirili srce«, s tem si vladar zagotavlja ponovno vzpostavitev z njegovo zaupanje, četudi ni nastala posledica, ki bi si jo posameznik želel.
7. Premislite, ali bi lahko za tisti del epiloga Hamurabijeve pravne zbirke, ki govori o »človeku, ki mu je storjena krivica« z uporabo današnjega koncepta rekli, da je hotel vladar zagotoviti ljudem »pravno varnost«? Da, bile so vnaprej predvidljive sankcije za določena dejanja.
8. V kateri določbi prepoznate institut ordala ali božje sodbe? 2.,5 točka Hamurabijeve pravne zbirke 173. člen Hetitske pravne zbirke
K
Sodba se mora spoštovati.
9. Kakšna pa je bila socialna razslojenost mezopotamske družbe v času Hamurabija? Kako se sloj žrtve odraža pri višini kazni za isto kaznivo dejanje? Kaj pa sloj storilca? Najdite vsaj dva primera. Razslojenost: Polnopravni državljani (avilum) Muškeni Sužnji Za isto kaznivo dejanje je manjša kazen za tistega, ki je iz višjega stanu in tudi manjša kazen v primeru kršenja določb. Gre za diferenciacije kazni glede na status žrtve in status storilca. Hamurabijeva pravna zbirka: 202. in 203. člen.
10. Katero posebno načelo kaznovanja pozna (tudi) Hamurabijeva pravna zbirka? Opredelite ga in najdete ustrezne odlomke. Kateri pogoj mora biti izpolnjen, da velja? Talijonsko načelo. Velja samo, če sta storilec in žtrev istega sloja. 200. in 230. Člen pri Hamurabijevi pravni zbirki.
11. Kako razumete člena 23 in 24 v Hamurabijevi pravni zbirki? Za kakšno odgovornost za storjeno dejanje, menite, da gre? Pomagajte si s pregledom kazenskega prava v Vilfanovem učbeniku. Gre za objektivno odgovornost. Pri objektivni odgovornosti odgovarja subjekt ne glede na njegovo krivdo.
12. Katero pravnorelevantno načelo lahko prepoznate v besedilu enajste plošče Epa o Gilgamešu? Načelo sorazmernosti. Težka kazniva dejanja se ustrezno uvrednotijo.
13. Kakšno načelo v zvezi s kaznovanjem pa razberete iz določbe o tatvini v Hetitski pravni zbirki?
K
Hetitski zakonik ni poznal talionskega načela. Načelo sorazmernosti.
14. Kakšen je po vašem mnenju namen 193. čl. Hetitske pravne zbirke, ki opredeljuje levirat? Namen je obdržanje lastnine v dedni posesti. 15. Preberite paritetno pogodbo med Hetiti in Egiptom. V čem lahko prepoznate, da si oba vladarja priznavata enak položaj? Enaka pomoč v primeru napada.
Literatura: Poglavje »Pravo v antiki (V. Simič)«, v Vilfan, Uvod v pravno zgodovino in str. 150-151 v tem učbeniku (tj. začetek poglavja »Odlomki iz kazenskega prava«) ter 3. poglavje knjige Pravo v zgodovini. Priporočena literatura: V. Korošec, »Slovenski prevod določb Hammurabijevega zakonika«, v ZZR PF, let. XXIV, Ljubljana, 1954, str. 53-96; V Korošec, »Hethitica, Prispevek k razvoju hetitskega prava« Razprave SAZU, Ljubljana, 1958; V. Korošec, Keilschriftrecht. Brill: Leiden, 1964; H.A. Hoffner, The Laws of the Hittites. Brill: Leiden, NY, Köln, 1997; Martha T. Roth, Law Collections from Mesopotamia and Asia Minor. Atlanta 1997; R. Westbrook (ur.), A History of Ancient Near Eastern Law. Brill, 2003.
2. seznam vprašanj Pravna zgodovina – 2. seznam vprašanj za vaje (teden med 24. in 28. oktobrom) Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 4. poglavju knjige Pravo v zgodovini; 1. O čem nam priča ohranjeni odlomek iz zakonika mesta Dreros? Poskušajte opisati institut, ki so ga s tem pravilom vzpostavili. S katerim današnjim institutom, ki velja za nosilce najvišjih funkcij v državi, ga lahko primerjate? Razmislite, zakaj zapis pravila na koncu omenja prisežnike? Odlomek govori o prepovedi vnovičnega opravljanja oblastne funkcije. Ob kršitvi te normne lahko kršitelj ostane brez državljanstva. Gre za postavljanje institutov, ki preprečujejo koncentracijo prevelike moči oblastnih organov. Na koncu omenja prisežnike kot priče prisegi.
2. Katere so bile bistvene razlike med državnopravno ureditvijo Aten in Sparte v 5. st. pr.n.št.? Kako razvito je bilo takrat v primerjavi z njima mesto Gortina (na Kreti)? V 5. st.pr.Kr. je imala Sparta že dolgo aristokracijsko tradicijo, medtem ko so Atene s Periklejem stopile v dobo demokracije.
K
Atene so bile sužnjelastniška demokracija in gre v bistvu za oligarhijo. Pololnopravni državljanov je manj in so v manjšini. Izvršno oblast je imel bule s 500 členov. Sodno oblast pa je imela Heliea s 6000 članov. Odločali so z žrebom, saj imajo tako vsi enake možnosti. Poleg tega si smatrali, da so vsi primerni za funkcije. Kriterij je koliko ljudi lahko odloča. Gortina na Kreti je bila v 5.st.pr.Kr. najverjetneje še na prehodu iz rodovno-plemenske družbe v aristokracijo. Iz Gortitskega zakonika (običajno) pravo temelji na radovno-plemiških institutih.
3. Kakšen pomen so pisanim zakonom, po besedah Plutarha (!), pripisovali v Sparti? Čemu so pri sklepanju dogovorov pripisovali večjo težo: prisili pisane besede ali izobraženim možem, ki naj bi spremljali njihovo uresničevanje? Razmislite zakaj! Kaj pa o pomenu pisave sporoča odlomek iz Evripidovih Priprošnjic? Po besedah Plutarha so smatrali pisane zakone kot nepotrebne in zato naj se ne zapisujejo. Večji poudarek na običajnem pravi, da se lahko glavna načela zasidrajo v zavest in v vzgojo državljanov. Spartanci so bili nezaupljivi do pisanih zakonov. (tudi v Bibliji imamo: nemogoče je zapisati zakona, brez lukenj). Izobraženim možem so predpisovali večjo težo, ker so se tudi lažje dopolnjevali v primeru slabe interpretacije in možje so jih lahko spremljali. O pomenu pisave Evripidovih Priprošnjic sporoča, da je bolje imeti zapisane zakone, saj se tako obravnavajo tako za bogate kot za revne.
4. Kaj so starejši pomeni grškega izraza nomos? Zakaj? Kako so se imenovali nepisani zakoni? Kako pa so v začetku poimenovali zakone, ki so jih zapisali? Starješi grški »nomos« pomeni zapisano in nezapisane pravo kot POSTAVLJENO pravo. Prvi zanesljivi primer, ko nomos pomeni zapisano postavljeno pravo je šele iz let 418/17 iz Aten. Kasneje pomeni »nomos« pisan zakon. Zakaj? Pomen besed se spreminja. Nepisani zakoni so se imenovali AGRAPHOS NOMOS Zapisani zakoni se se imenovali TA GRAMMATA.
5. Kakšno vlogo naj bi imeli po Solonovem mnenju v Atenah zakoni? Po Solonovem mnenju naj bi imeli zakoni v Atenah zelo velik pomen. Z njimi se daje občutek državljanske dolžnosti in težijo k spoznanju pravnih poti. Slabi zakoni so vzrok slabega stanja v mestu in obratno. 1. cilj je red in mir (!). Naloga zakonodajalca je, da zagotavlja mir. 6. Premislite, kaj pomeni pojem »ustava« (politea) pri Aristotelu.
K
»Ustava oz. politea« pri Aristotelu pomeni vladavina osveščenih državljanov. Taka sestava omogoča ustvarjanje prava, ki ga ustvarjajo ljudje. 7. Ali morda veste, s katerim radikalnim ukrepom je Solon začel svoje vladanje? Ali poznamo kaj takega tudi iz stare Mezopotamije? Solonov ukrep je bil pavšalni odpust dolgov in osvoboditev ljudi iz dolžniškega suženstva. Da, podobno so naredili tudi mezopotamski vladarji z mišarum, kar je bilo razumljeno kot pravično. 8. Katere so tiste pravnorelevante vrednote, s katerimi Solon utemeljuje svojo normodajno dejavnost oz. mu jih pripisujejo drugi avtorji? Poiščite v sekundarnih virih (npr. v slovarjih), kaj pomeni izraz eunomia in ga poskušajte povezati z namenom »Vélike državne elegije«! Socialna pravičnost in zagotavljanje pravičnosti, okrepitev državljanske dolžnosti in vzgojne vrednote. Eunomia-blaginja reda in harmonije. (dobra ustava)
9. Ali iz odlomkov prepoznate utemeljitev uvedbe t.i. popularne tožbe (actio popularis)? Ali mislite, da poznamo kaj takega tudi danes? Da, možnost da državljani uporabljajo pravno sredstvo, tudi v primerih, ko je oškodovanj njihov sodržavljan. Nekatera kazniva dejanja moramo prijaviti.
10. Iz odlomkov katerega pravnega vira prepoznate institucijo (funkcionarja), ki je v povečini nepismeni družbi opravljal vlogo 'živega zapisnikarja', tj. varuha spomina skupnosti (in tudi prava)? Ali je v Grčiji takšne funkcionarje poznala le ta skupnost oz. mestna državica? Plutarh Likurg, Vzporedni življenjepisi. Da, mnamon. (Gortinski zakonik) (Ljudstva brez prava) 11. Primerjajte ureditev dolžnosti sklenitve zakonske zveze s sorodnikom oz. s sorodnikom umrlega moža v Gortinskem zakoniku, GZ VII, 15, in v 193. členu Hetitske pravne zbirke (levirat). V čem je razlika? Kaj mislite, kaj je bil vzrok za takšni ureditvi? V Gortinskem zakoniku GZ VII. 15, bah se hči dedinja poroči z najstarejšim stricem, ali s najstarejšim bratrancem (po svoji strani) 193. členu Hetitske pravne zbirke se vdova poroči z moževim bratom, če pa on umre se poroči z tastom (oče od moža), če on umre, se poroči z bratrancem po (moževi strani). (Ženske delajo manj, vdove veljajo za nedoskrbne)
K
Razlika je v tem, da se po Gortinskem zakoniki vdova poroči po svoji sorodstveni strani, po Hetitski pravni zbirki pa po moževi. Včasih so se morali zaradi tega tudi ločevati. Zaradi nadaljevanja rodu oz. zaščite premoženja.
12. Naštejte nekaj izrazov za državnopravne pojme, ki so prevzeti v moderno terminologijo iz stare grščine in jih razložite. Demokracija-vladavina ljudstva Monarhija-oblast enega monarha (monos) Aristokracija-vladavina najboljših Anarhija-brezvladje
Literatura: V. Simič v Vilfan, Uvod¸ str. 28-30 in komentar k 4. odlomku v Pravo v zgodovini. Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 5. poglavju knjige Pravo v zgodovini;
II. del 1. Ali je bila v rimski državi glavna vrsta prava po načinu nastanka ves čas postavljeno vladarjevo pravo? Ne, samo v dominantu, ko je bil vladar pravotvorni dejavnik in zakonodajalec. »Kar je všeč vladarju, ima moč zakona« 2. Kateri je najobsežnejši vir za spoznavanje prava rimskih cesarjev? Justinjanova kodifikacija-Novele. 3. Ali se je do današnjih dni ohranilo veliko rimskih leges? Kako to, da njihovo vsebino vseeno poznamo? Kdo je sprejemal leges? Ne, poznamo jih samo iz sekundarnih virov. Bili so zapisani v novih provincah. Leges je sprejemal kralj. 4. Kaj so bile Digeste in zakaj so tako pomembne za pravno zgodovino? Digeste so najbolj pomemben del Justinjanove kodifikacije. To so odlomki oz. spisi klasičnih pravnikov. Pomembni so, ker se večinoma edini pravni vir, notri so zbrana najbolj pomembna dela rimskih juristov, ki pojasnujejo takratne družbene norme in njihovo zgodovino.
5. Ali je Justinijanova kodifikacija sprejeta za časa trajanja rimske države?
K
Da, nastala je in začela veljati več kot pol stoletja po propadu zahodne polovice rimske države. Vendar se je ta del štel za njihov del, v času Bizantinske države.
6. Katera kodifikacija je bila pred njo sprejeta na zahodu? Kje? 506 v Tolede, kodifikacija vizigotskega kralja Alarika, Breviarium Alaricanum ali Lex Romana Visigothorum in Teodozijeva kodifikacija. 7. V čem vidite razliko med kodifikacijami iz rimske antike in modernimi zakoniki? V antiki prevladuje kazuistična narava. Sodobni zakoni so bolj abstraktni. Sodobni zakoni imajo izključno formalno moč le enega po hirariji pravnih norm, instančnost. 1. rezlika je v stopnji abstranknosti 2. razlika je, da so v antiki zapisovali samo najbolj sporne (danes vse). 8. Kaj je v rimski državi pomenil izraz ius civile? Kaj pa pomeni potem kasneje? Ius civile je pomenil pravo rimskih dravljanov. Specifično pravo določene države. Kasneje pomeni skupek pravnih pravnih področji, ki jih uvrščamo v zasebno, družinsko, stvarno obligacijsko in delovno gospodarsko pravo. V srednjem veku je ius civile pomenilo rimsko nasprotje kanonskemu pravu (zbirka cerkvenih zakonov) 9. Kdo so bili Vlahi in kje jih srečamo? Kakšen je bil njihov odnos s priseljenimi ljudstvi, zlasti s Slovani? Vlahi so bili potomci staroselcev (prejšnjih prebivalcev): poromanljenih ilirov, keltov oz. rimskih priseljencev. Bili so na območjih današnje Slovenije, Albanija, Romunije, Transilvanije, Moldavije (vzhod Evrope). Bili so v Blažki nižini. Tako daleč je segala romanizacija. Romanizacija do Črnega morja. Zakaj najbolj vzhodno? Ker je vmes panonska nižina, kjer so bila ljudstva iz centralne azije, tam je bila stepa (Avari, Huni, Madžari). Ukvarjali so se z živinorejo in poljedelstvom. Okrog 12. st. So živeli tudi med priseljenimi Slovani (Laško). Nikoli niso zagospodarili Slovanom, ampak so se v teku srednjega veka prišli pod odvisnost slovanskih vodilnih skupnostih. 10. Kdo so bili Avari (Obri) in kakšna je bila posebnost njihove organizacije? Avari (Obri) so bili nomadska plemena, ki so prihajali iz kavkaških krajev, srednjeazijskih step, pokrajin severno od Črnega morja.
K
Pogosto so menjali bivališča, bili so močno vojaško organizirani s hierarhijo, občasno so bili združeni v močne plemenske zveze.
Literatura: komentar k 4. odlomku v Pravo v zgodovini in Uvod, IV. poglavje, str. 38-42
3. seznam vprašanj Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 6. in 8. poglavju knjige Pravo v zgodovini 1. Kakšna je usoda rimske države ob zatonu antike? Kateri dve veliki državi sta njeni naslednici? Rimski imperij razpade na vhodni in zahodni del. Nastaneta 2 državi: Zahodno rimska država (na tem ozemlju se vspostavi Frankovska država) in Bizantinska država (vzhodna rimska država) 2. Kako razumete pojma 'vulgarizacija' rimskega prava in kako 'kontinuiteta rimskega prava? Vulgarizacija: prilagajanje in poenotenje rimskega prava novim razmeram. (Ekloga). Konitiniteta rimskega prava: ohranjanje RP, npr. Bazilike. Gre za ponovno vzpostavitev RP. Prevzemanje rimskega prava v novo ureditev. 3. Katero pravo je v novih državah veljalo za potomce državljanov propadlega zahodnega dela rimske države v tem času? Kaj pa nam o pravu teh prebivalcev pove odlomek iz dela Gotske vojne? Po personalnem načelu (ius origins, leges Romanae). Odlomek Gortske vojne nam pove, da sta obe ljudstvi živeli v spožitju in spoštovanju. Vidimo tudi demokratične prvine. Odlomek govori predvsem o šegah, nekatere so obvezne, zato so lahko obvezni tudi običaji! 4. Kakšne vrste pravo so bile leges barbarorum? Kaj pa označujeta izraza leges et consuetudines gentis in pa ritus gentis? Ali vidite povezavo med njimi? Najdite nekaj primerov. Leges barbarorum pomenijo zapis germanski plemenskih prav v latinščino. Nekatere je dal zapisati Karel Veliki, da ne bodo pozabili običajnega prava. Leges et consuetudines: gentilno pravo pri Boemanih (Čehih). Ritus gentis: gentilno pravo. Prenos oblasti domačih knezov, sinonim za običajno pravo. Povezava je v gentilnih oz. plemenskih skupnostih. Primer: (skoraj) vsi odlomki.
K
5. Katero načelo veljavnosti prava je v tem času prevladovalo? Najdite primer. Prevladovalo je personalno (osebno) načelo prava. Lex originis (sinonim za osebno pravo). Primer: Pravo salskih Frankov (primer ropa) (4), Pravo bavarske gens (11).
6. Kateri so znaki fevdalizacije poznoantične družbe, kot jih lahko razberete zlasti iz odlomkov iz odlomkov iz dela Salviana in Prokopija? Katere znake fevdalne ureditve kažejo formule v zvezi s posojanjem denarja? Znaki fevdalizacije poznoantične družbe iz dela Salviana in Prokopija je v tem, da so mislili, da davki pripadajo zasebnikom. Salvian: Zasebnikovo pobiranje javnih davkov, prepuščanju drugemo svojo oblast (podajanje) v suženstvo. Prokopij: služenje legijam (vojaško služenje), monoteizem, slabe bivalne razmere (slabe koče). Imajo izoblikovane formule za zadolževanje in prehajanje pod tujo oblast. Napisane formulemislili so da je to dobro delo. 7. Kaj nam poznoantični viri povedo o Slovanih? O katerih Slovanih pa je govora? Kje so živeli? Kaj nam pove podatek, da »nimajo enega moža za vladarja«? Zakaj, menite, je Prokopij menil, da »že od nekdaj živijo kot demokratično ljudstvo«? Povedo, da so prijazna in demokratična ljudstva, lepo so delali z vojnimi ujetniki. Po drugi strani pa niso vredni zaupanja. Gre za Slovane, ki so pridirali v vzhodni Evropi, globoko preko Grčiji. Dokazali so, da se lahko bojujejo tudi brez vojskovanja v ravni vrsti. Gre za zadnjo stopnjo rodovno-plemenske družbe. Živeli so v območju spodnje Donave (Grčija, Bolgarija). Nimajo enega moža za vladarja (arhont), temveč o skupnih zadevah odločajo na javnih zborih. Prokopij je tako menil, ker ni poznal drugih sistemov in ga ne najbolje znal primerjati z demokracijo, ker so poznali institut odločanja. 8. Najdite še druge primere, za katere viri pravijo, da nimajo vladarja in da je zbor skupnosti osrednji organ? Kaj pravi vir o Sasih, kakšne so bile funkcije takšnega zbora? Iz katerih stoletij so ti viri? Primeri, da je zbor osrednji organ: (1) Capitulare Saxonicum, (5) Capitulare missorum Ludvika Pobožnega (819. O instituciji skupnega zbora na svetem kraju pri Vagrih (15,93 str), (12,91) O instutuciji skupnega zbora pri Sasih v Vita Lebuni. Vir o sasih (O instutuciji skupnega zbora pri Sasih v Vita Lebuni). Funkcije zbora so bile Odločanje o vseh pomembnih zadevah
K
Sprejemali so zakone Sodna funkcija Odločanje o vojni in prihodnosti
Vse odločanje je v skupnih zborih, pomeni delitev oblasti Te viri so iz (prve pol.) 8. stoletja. Te Slovani ne zaostajajo, so tudi Sasi. 9. Kateri od odlomkov nam opisujejo primere ureditve kompozicijskega sistema? Premislite, kaj je bil smisel takšnega sistema! Primeri: Zapisnih o Rižanski več, leta 804 (6,125). Capitulare missorum genorade (3/120) Salvian, O božji vladavini (1,83) Smisel je preprečit prekomerno kaznovanje in vspostavljanje miru. Kompozicijski sistem namesto maščevanja. Nenakoljeni kompozicijskemu sistemu: rodovna aristokracija, višji sloji so bili proti. (Mislili so: »če se ne maščujem, sem šibak«.)
10. Iz odlomkov razberite, kakšna je bila vloga prisege. Kakšna je pa njena vloga v pravu danes? Vloga prisege je bila zelo pomembna, pomembnejša kot zapis. Dajali so velik poudarek na dani besedi oz. resničnosti. Dopolnilni dokaz v postopku (lahko tudi ključen dokaz). Danes ima prisega le promisorično funkcijo. (danes samo neka obljuba) Pri prisegi so morali zelo natančno izreči besede, kar pomeni, da so morali znati jezik, govorili so z božanstvom, zato so nastale tudi slovnice. Literatura: Vilfan, Uvod, 3. poglavje, in komentar k 6. in 8.(!) poglavju v Pravo v zgodovini.
II. del Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 6. 7. in 8. poglavju iz knjige Pravo v zgodovini; 1. Kaj nam Kremsmünsterska listina pove o organiziranosti Slovanov v vzhodnih Alpah v zg. sr. veku? Kakšne vrste vir je to? Pove nam, da so Slovani živeli v dekanijah, plačevali so davke, imeli so sistem sodstva. Živeli so v župah. Izpit: iz česa vidimo, da je župa teritoralna enota? Obhodili so ozemlje, kar pomeni da so bile meje. Tega ne bi storili, če meje ne bi obstajale.
K
Vrste vir: darovnica. To je posel s katerim je posel podarjen samostanu. 2. Katere pravnorelevantne institute lahko razberete iz Kremsmünsterske listine? Pravnorelavantni instituti: prisega župana, plačevanje davkov, obhod zemlje. Vidimo tudi pojme kot so: dekanija, župan, opad (predstojnik samostana) , opis meja, grof (predstavnik vladarja na določenem ozemlju, da organizira vojsko). Obhod meja je bil način izročitve zemlje v nepismenih skupnostih. Predstojnik: vodilna vloga, npr. predsednik vlade Predstavnik: tisti, ki nastopa, praviloma je predstojnik tudi predstavnik. Npr. diplomat. 3. V čem vidite začetek prehajanja v fevdalno odvisnost? Kaj pa vam pove vladarjeva potrditev te darovnice iz leta 791(Pravo v zgodovini, str. 103, op 123)? Začetek prehajanja v fevdalno odvisnost se vidi v javnih dajatvah in prepuščanje osebne neodvisnosti drugemu (zemljiškemu gospodu). Vladarjeva potrditev darovnice pomeni, da so Slovani svobodni, in noben nima pravice jih spodit stran. Če nočejo plačevat davkov, lahko gredi. To pomeni, da so bili Slovani stalno naseljeni v 8. Stoletju se selijo zaradi požigov polj (načim poljedelstva)č
4. Kaj nam pove vir, ki govori o veči v kraju Buchenauu leta 827? Vir nam pove, da so predstavniki aristokracije (škofje, grofje) upoštevali nasvet najstarejših Slovanov (starešin, patriarhalna družba, običajno pravo), glede določanja meje (teritorialna skupnost). Obe skupnosti sta enakovredni Bavarcem, živijo skupaj, delajo razlike (personalno načelo). 5. Zakaj pride do nastanka Konverzije? Do nastanka Konverzije pride leta 871, ker je Salžburški nadškof dokazal svojo prednost pri pokristjanjevanju. Sposebaj v Spodnji Panoniji. (4,104). Slovani so pokristanjevali. Prednost: prvi je začel s pokrisanjevanju, s tem je utemeljeval desetine (dohodke) za cerkveno oblast. Metod nima veze s Salzburgom, je Bizantinec (tujec!). Skupaj prideta na željo kneza, ker sta priajala od daleč. Metod si je zato izmislil Slovanske črke. 6. Katere značilnosti organizacije oblasti pri Karantancih lahko razberete iz Konverzije? Ali nam Konverzija prinaša kakšne podatke o ustoličevanju? Izvemo, da imajo kneza. Imeli so dedovanje oblasti. Dedno knežje oblasti = GENTILNA KNEŽEVINA to je tudi rodovna kneževina.
K
Da (43. Str,Vilfan). Prvič se nedvoumno omeni (oziroma precej verjetno-simič) ustoličevanje! Uporablja se Slovanski jezik. Vidi se da Karantanija ni več samostojna, saj ji drugi pošiljajo vladarja (kneza). Družba je razčlenjena, ljudje se razlikujejo. Imajo knežjo rodbino, vojvode, gospodarje. Nižji sloji so hlapci (potomci staroselcev). Imajo dvore, zgodba o Ingu. Vidi se družbena razslojitev-glavno! 7. Razmislite, zakaj je obred ustoličevanja, kot se je ohranil v 15. stoletje, dajal vtis »demokratičnosti«? Ali je takšno sklepanje primerno za obdobje gentilne kneževine? Kaj pa za obdobje 15. stoletja? Primerjate Uvod, str. 45-46 in Pravo v zgodovini, str. 158-159. Ker si imeli aktivno vlogo pri volitvah kosezi. Ni se prenašala dedna oblast, ampak imajo volitve. Oblast podeli kmet. Ne, v obdobju gentilne kneževine lahko skpepamo, da so Karantanci vspostavlili bolj ali manj stabilno dednost dnežje časti v obliki ene rodbine. V obdobju 15. Stoletja lahko zoper najdemo demokratični obred koroškega obreda. ((Vsi ki so opredeljeni izgubijo svobodo)) 8. Preberite odlomek o prenosu oblasti pri ljudstvu Veletov. Kako so v viru poimenovali pravila, ki so urejala (tudi) prenos oblasti pri takšni zgodnjesrednjeveški gens? Secundum ritum gentis. 9. O katerih socialnih slojih karantanske družbe nam priča Konverzija? Ali bi lahko Vilfanovo shemo na str. 46 kako dopolnili? Govori o 4 slojev družbe: Vladar: Knez Priviligirane plasti: knežja rodbina, kosezi (konjenica) Svobodnjaki: župani, člani župe. Odvisni ljudje: nesvobodnjaki na dvorih in morda v kakšni župi. Vilfanovo shemo bi lahko dopolnili s slojem prvakov (bili so iz vrst plemičev). 10. O čem nam govori zgodba o Ingu? Kateri sloji v Konverziji niso neposredno omenjeni? Zgodba o Ingu je sicer izmišljena. Govori o hlapcih in njihovih gospodarjih. Hlapcem je Ingo lepo stregel, ker so bili kristjani, gospodarje pa je posadil ven, da so »zauživali hrano kot psi«. Glavno je, da se vidi razslojena družba! V Konverziji niso neposredno omenjeni nižji knezi in poganski plemiči. 11. Katere argumente v prid tezi o 'državnosti' Karantanije lahko izluščite iz vira? Ali je Karantanija v zgodnjem srednjem veku edina gentilna kneževina s pretežnim slovanskim prebivalstvom na (širšem) ozemlju vzhodnih Alp?
K
Argumenti v prid državnosti Karantanije: Svoj teritorij in prebivalci Bili so organizirani Imelo so svoje pravo Notranja suverenost Osrednje politično središče (krnski grad) Ne ni bila edina gentilna kneževina, kjer si bili Slovani. Slovani so poselili tudi območja zgornjega Posavja: Karniola!
12. Razložite osebno načelo veljavnosti prava na primeru Vihpurginih darovnic! Za kakšne skupnosti je to načelo praviloma veljalo in za kateri dve konkretni skupnosti to načelo velja v omenjenem viru? Šlo je za pravni posel. Priče, ki so nastopale v darovnici so odraz osebnega načela. Veljalo je za bavarska in slovanska plemena. (5,106) 13. Razmislite, zakaj je mogoče v t.i. »slovanski instituciji (slovanskem pravu)« iz te darovnice mogoče videti relikt starega karantanskega gentilnega prava? Zakaj relikt? -Relikt – kar ostane, se ohrani od česa večjega, obsežnejšega iz prejšnjih obdobij. Vihpurgini darovnici pričata o obstoju »slovanskega« prava po katerem so živeli tudi potomci slovanskih Karantancev. In to pravo slovanske gens je na nek način relikt prava Karantancev kaže, da je to obstajalo in se ohranilo 14. V čem je pomen Brižinskih spomenikov za najstarejšo pravno zgodovino prednikov Slovencev? Kaj nam pove dejstvo, da je sicer krščanski pojem poslednje sodbe opisan z mnogimi starimi domačimi izrazi (in ne s tujimi oz. prevzetimi, kot sta npr. cerkev in križ)? Gre za najstarejši zapis slovenskega jezika (v latinici). Iz njih izvirajo dejstva o našem zgodnjem krščanstvu (pokristjanjevanju) Bistvo je, da je bilo pri Slovanih ukoreninjeno dejsvnost sojenja. Na podlagi ohranjenega jezikovnega gradiva z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da so obliko tridanega sodnega postopka s tožnikom, tožencem in sodnikom (sodnim zborom) Slovani v vzhodnih Alpah, poznali že pred pokristjanjevanju. 15. Zakaj lahko na podlagi Brižinskih spomenikov z veliko verjetnostjo domnevamo, da so predniki Slovencev v zg. sr. veku poznali sodno razreševanje sporov, tj. sodni postopek? Utemeljite način sklepanja. Zaradi zapisanih izrazov, ki se se ohranili (sodba, sodnik, toži, sodni dan ipd). 16. O katerih pravnorelevantnih potezah družbe pri Slovanih nam pričajo najstarejši skupni slovanski izrazi, ne nujno ohranjeni v BS (Uvod, str. 39)? Utemeljite način sklepanja!
K
O tem, da so že uporabljali ralo, plug za obdelovanje zemlje. Poznali so zasebno lastnino. 17. Katere argumente na podlagi obravnavanih virov v prid (ali proti) tezi, da so Karantanci imeli svoje pravo, lahko navedete? Poznali so sojenje, se pravi intervencijo tretjega v konflikt. Triadni postopek, poznali so priče.
Literatura: Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, str. 39-40 (primerjalno jezikoslovje kot vir), str. 42-46 (IV. poglavje, Č. Predfevdalne države), Škrubej, komentar k 7. poglavju Pravo v zgodovini. Priporočena: Štih, Simoniti, Na stičišču, str. 33-44 (Karantanija), str. 45-48 (Karniola); Škrubej, »Ritus gentis« Slovanov v vzhodnih Alpah,, zlasti str. 34-40, 57-61 (o procesu terminologizacije), str. 89-103 (o načinih sklepanj), str. 199-206 (zaključne ugotovitve).
4. Vprašanja Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 8. poglavju iz knjige Pravo v zgodovini; 1. Kaj so bili kapitularji? Kateri kapitular, izmed tistih, vključenih v odlomke virov, je imel pri nas najverjetneje največji vpliv? Zakaj? Kapitularji so bili frankovski vladarjevi predpisi, ki so bili razdeljeni na poglavja. Najpomembnejši med njimi je bil Capitulare de villis (2,124), ki je urejal upravljanje kraljevih domen. Najpomembnejši je bil zato, ker je vsa zemlja, ki je bila zasebna pripadla frankovskemu vladarju, ki jo je podeljeval v fevd ali v last (alod). Prinašala mu je dohodek, lastnikom pa je vzel zemljo.
2. Kaj nam o veljavi prava pove odlomek iz Capitulare Saxonicum iz leta 797? Ali se morajo Saksonci, ki so bili nekaj let prej frankovski oblasti z vojaško silo kruto podvrženi, sedaj res naenkrat ravnati zgolj po frankovskem (državnem) pravu in je njihovemu gentilnemu pravu odvzeta veljava? Odlomek nam pove, da v primeru (kazenskega) prava veljajo pravila saškega gentilnega prava. Za razsojanje je bil pristojen zbor. Franki so si podredili Saksonce. Sicer je veljalo tisto pravo, ki je bilo Frankom »všeč«. Ne, ni se jim treba ravnati zgolj po frankovskem pravu, še vedno lahko uporabljajo njihovo gentilno pravo. Podreditev se je sicer kazala v: Vojaška podreditev: Saksonsi (Sasi) so morali v vojno, tudi če tega niso hoteli.
K
Plačujejo davke: zemljiška gospostva nastopajo z darovnicami. Namesto vladarju, dajejo dajatve konkretni osebi, ki skrbi za upravno organizacijo.
Lex originis še vedno velja! Država še ni dovolj močna za ozemeljsko pristojnost. 3. Kaj so bili missi dominici? Iz odlomkov razberite, kako so njihov položaj urejali kapitularji? Primerjajte ga z opisom njihove vloge v zapisniku Rižanske veče. Missi dominici je institucija vladarjevih poslancev. Kapitularji so urejali največje področje človekovega življenja, dobili so veliko pristojnosti (sojenje v primeru hujših kaznivih dejanj. Zapisana so njihova navodila oziroma cilji, po katerih se morajo poslanci ravnati. Dobili so pooblastila za ukazovanje. V zapisniku Rižanske veče so imeli razsodbeno funkcijo. Zberejo ljudi in podatke, delujejo pomilovalno glede spora. Franki hočejo videti o čem se je šlo v določenem sporu. Iz tega vidimo, kako deluje frankovska država.
4. O čem poroča zapisnik Rižanske veče? Kdo se pritožuje in zakaj? O katerih procesih pričajo pritožbe? Kako si razlagate obsodbo vojvoda Janeza? Zapisnik Rižanske veče poroča o pritožbah meščanov obalnih istrskih mest zoper škofe, cerkvene ljudi in vojvodo Janeza. Pritožbe so usmerjene v spremembe, ki jih je prinesel frankovski sistem. Janez se imel stroške z vojno z Avari, njegova dolžnost je bila pobirati dajatve in organizirat vojsko na tistem teritoriju. V celotnem sistemu prevladuje patrimonialni sistem. Pritožbe so usmerjene v posege v njihovo premoženje, osebno svobodo, ter politične pravice. Pritožbe pričajo v naslednjih procesih: dedni zakup, pobiranje davkov (dajatve za živino), pretepanje. Procesi tečejo o patrimonializaciji in zunanji kolinizaciji. Širjenje fevdalnih razmerji: tisti, ki pobira davke, si jih prisvaja. Obsodbo si razlagam kot delno pomiritev ljudstva. 5. Ali se v kapitularjih že kaže delitev na nižje in višje kazensko sodstvo? V katerem? Kako v kasnejših obdobjih imenujemo prvo in kako drugo? DA,
Patrimonialno sodstvo zemljiških gospodov (nižje sodstvo) Deželska sodišča (krvno sodstvo)
Kasneje poznamo tudi deželno sodišče, ki je veljalo za celo deželo, sodili so plemičem, v tistem času ga še ne poznajo. 6. Kaj je bila Ekloga in v kakšni povezavi je z Zakonom sodni ljudem (Zslj)? Katere so razlike med njima?
K
Ekloga (izbor) je besedilo zakonika bizantinske države, ki vsebuje izbor iz Justinjanove kodifikacije. ZSLj vsebuje večinoma kazensko pravo, prevzeto po zakoniku XII. Plošč (poglavje iz Ekloge) Razlike: ZSLj je bil pisan v slovanščini, Ekloga pa v grščini. ZSLj predvideva mnogo lažje kazni, nadomeščene s cerkvenimi. Cerkvene kazni so nižje, ne velja za čisto vsa druga področja. ZSLj je bil verjetno pisan za današnje Slovence, to je bil poskus oblikovanja prava, kako naj ljudje tem živijo. 7. Kdo pa naj bi bil avtor Zslj? Zakaj tako sklepamo? Ali nam o tem kaj pove Žitje Konstantina? Avtorja naj bi bila Ciril in Metod. Ker so dodane cerkvene sankcije po frankovskemu vzoru, lahko sklepamo, da je do tega prišlo samo v (Kocljevi) Panoniji. Ciril in Metod sta pokristjanjevala. Bila sta Grka, znala sta slovansko. Domnevali so, da bodo ljudje razumeli njun jezik. Žitje Konstantina: Prinesel je knjige in nek zakon. Zakon tam pomeni versko besedilo, kako je treba živet. Navodila, ki niso sankcionirana z državno sankcijo. Tako odločilno vplivajo na pravo. Je tudi pomemben vzvod, kako naj se obnašajo. 8. Kakšno pravo najdemo v Zslj? V čem je torej razlika med Zslj in leges et consuetudines (Sclavicae) gentis? Najdemo rimsko kazensko pravo. Razlike: V ZSLj: prevod in podatki. Rimsko pravo. Leges et consuetudines (Sclavicae)->to je v oklepaju, ker je vprašanje rodovnega prava, ali Slovanskega prava. Notri je domače gentilno pravo (Slovanska gens). 9. Za koga naj bi bil spisan Zslj? Kaj so pri njih želeli avtorji Zslj v prvi vrsti spremeniti? Povežite s tem odlomek iz pisma Papeža Ivana VIII. knez Koclju? Spisan naj bi bil za Slovane, ki so živeli v spodnji Panoniji z namenom pokristjanjevanja. Avtorji niso hoteli, da bi ljudje sprejeli krščansko vero, da ne bi bilo več poganstva. Papež vztraja pri monogamiji. Krščanstvo ni bilo privlačno do knezov (oni so uživali in skakali iz cveta na cvet) Ljudje izgubijo samostojnost. 10. O začetku katerega procesa nam priča darovnica svobodnjaka Matherija samostanu v Innichenu leta 822? Kaj pa Baaza, karantanskega Slovana, freisinški cerkvi leta 830?
K
Odlomek govori o podelitvi zemljišča v fevd. (fevdalizem). Darovnica svobodnjaka Matherja: odpoveduje se premoženju. Pojasnjuje zakaj je cerkev največji veleposestnik v državi. Razlog: cerkveno premoženje ni bilo osebno, milejša v obnašanju kot zasebna. Poklanjali so zemljišča za »dušo« pred smrtjo. Baaza, karantanskega Slovana, freisinški cerkvi leta 830 (8,125) pa govori o podeliti premoženja skupaj s prebivalci. Podložni ljudje. (Duša, duhovnik prišel pa da se ni scvrl v peklu.) Literatura: Vilfan, Uvod, V. in VI. poglavje, in še iz III., str. 36; Škrubej, Pravo v zgod., 8. poglavje. Priporočena: S. Žitko, Listina Rižanskega placita – dileme in nasprotja domačega in tujega zgodovinopisja, II. Annales 2, 1992; H. Krahwinkler, …in loco qui dicitur Riziano…Annales 40, Koper, 2004 (zadnja kritična in komentirana dvojezična izdaja).
II. del Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 8 in 9. poglavju knjige Pravo v zgodovini: 1. Kaj je alod? V čem je razlika s fevdom? Kaj pa je (nesvobodni) zajem? Najdite primere za te kategorije v odlomkih v 8. in 9. poglavju? Alod je posebna oblika lastnine fevdalcem. Lastnik aloda ni bil ničesar dolžan storiti. Najprej so jo podeljevali v fevd. Kupovanje prijateljstva. Fevd je ena izmed oblik svobodnega zajema. Če je vazal oddal fevd naprej je postal navzdol fevdni gospod drugega vazala. Fevd je plačilo za storitev, dokler plačilo traja. Prejemnik fevda je vazal. Razlika: Pri alodu gre za lastnino, pri fevdu pa za obliko zajema. S fevdom razpolagal vazal s soglasjem seniorja, z alodom pa je prosto razpolagal. Nesvobodni zajem je podelitev zemlje drugemu, pri katerem si pridobitelj pridrži določene dele lastninske pravice. Je prepustitev donosov ali izrabe zemlje, lahko pa tudi tistemu, ki je neposredno dal. (omenjena pravica sklepanja zakonske zveze, nesvobodno izbira poklica, kaže se kasneje). Primer: Fevd: Darovnica svobodnjaka Matherja samostanu Innichenu (7,125), Karantanski vojvoda Arnulf z vojsko Bavarcev in Karantancev vzame oblast cesarju Karlu (14,128).
2. Ali je plemstvo v obdobju vrhunca partikularizma že zgolj tujerodno? Utemeljite z odlomki. Ne, ni še dovolj tujerodno.V splošnem je plast maloštevilna (tuja), vilfan,65 Primer (8,138) Ogrski kralj Števav v pismu svojemu sini Imru o nekoristnosti siljenja k poenotenju jezika in prava v državi. ->leta 1038, 11. St. Kaže na to, da jih je bilo kar nekaj, kot tudi (5,137) Zaznamek z urbanimi podatki o freisinškem gospostvu za škoda Alberta14 hub Koroščev, 94 hub Bavarcev, 153 Slovanov
K
3. Kateri vrsti zemljiških gospostev poznate? Kako je zemljiško gospostvo sestavljeno? 1. Svobodni gospodje (sveteni in cerkveni) -teritorialni (s teritorijem in posestjo obratov) -brez teritorija 2. Nesvobodno plemstvo – ministeriali – milites 4. Katera dva (izvedbena) načina podelitev teritorialnih zemljiških gospostev prepoznate v darovnicah? Kaj je bila kraljevska huba? Opis meja (z navedbo rek, hribov ipd) Navadne površine (praviloma obdelovanje zemlje) Kraljevska huba: merska enota s katero so merili (podeljevali) zemljo. 50 ha. 5. Poiščite in navedite konkreten primer teritorialnega zemljiškega gospostva. Naštejte še nekaj drugih prejemnikov takšnih gospostev na našem današnjem prostoru. Primer teritorialnega zemljiškega gospostva (11,141) Zakon v korist deželnim knezom cesarja Friderika II. 6. Kaj pomenita pojma odvetništvo in kaj odvetščina? Vzvod čigave oblasti sta bila? Odvetništvo = zastopanje in varovanje nekega svobodnjaka iz strani gospoda pred sodiščem. Odvetščina: redne dajatve gospodu, ki naj bi pred sodišči zastopal in varoval obvezanca samega ali njegovega cerkvenega gospoda. Bila sta vzvod oblasti zemljiških gospostev. 7. Kaj je imuniteta (imunitetna ozemlja)? Najdite primer. Kaj je bistvena posledica takšnih podelitev s strani cesarja? Razložite. Imuniteta je pravica prejemnika, da nalaga davke ali izvršuje javne funkcije. Imunitetno ozemlje (podeljeno ozemlje) je bilo izvzeto izpod neposredne javne oblasti. 8. V čem je pomen »Zakona v korist deželnim knezom«? Pomen je partikularizacija prava. Podelitev vse oblasti knezu. 9. V čem je povezava procesa patrimonializacije s pravnim partikularizmom? Kaj pa s kolizijskimi statuti? Proces patrimonializacije je proces, kjer se je pravo razvijalo predvsem kot običajno pravo. V praksi se je v različnih nosilcev močno diferenciralo. Tej diferenciaciji rečemo pravni partikularizem.
K
Partikularizacija oblasti je sprožila pravno pratrikularizem. Gospodom je omogočala večjo moč. 10. Navedite primer za ius proprium. Razložite princip veljave partikularnih prav: katero pravo ima v načelu prednost? Ius proprium: partikularno pravo. Pravo avtonomnih skupnosti plemičev, mest in sosesk na podeželju velja pred splošno normo. Nižje pravno skupnosti se upošteva pred višjim (npr. deželskim pravom, mestnim). 11. Kako imenujemo sodstvo, ki izreka težke telesne kazni? V katerih virih ga prepoznate in v čigavi pristojnosti je? Kaj vam o tem pove »Zakon v korist deželnim knezom«? Deželska sodišča (krvno sodstvo) (11,149) Zakon v koristn deželnim kmezom (..) Je v pristojnosti zemljiških gospodov. 12. Kaj vam pove privilegij de non evocando, podeljen Habsburžanom? Dežela in mesta so postala praviloma podsodni le deželnemu knezu, cesarju pa le še izjemoma. 13. Kaj je vzrok mirovnih gibanj? Iz katerega obdobja jih je največ? Koga in kaj so ščitili? Vzrok mirovnih gibanj je nenehno vojskovanje med fevdalci. Hoteli so doseči mir, Fajda (boj) naj bi bil legitimen, če je bil napovedan vnaprej. Največ jih je bilo po letu 1000. Ščitili so cerkve, vdove, sirote. 14. V čem je razlika med notranjo in zunanjo kolonizacijo? Najdite primer za zunanjo. Za notranjo kolonizacijo je značilno, da fevdalec uporablja za naselitev le notranje prebivalce (notranjo prirast). Naselili so jih ob cestah, da so blizu zemlje. Poselili so nižje ležeče površine. Pri zunanji pa so naselili ljudi iz drugih krajev (na naše kraje npr. nemško prebivalstvo), naselili so tista območja, ki še niso bila poseljena in bolj višja. 15. Kako so nesvobodnjaki lahko dosegli plemiški status? Kako pa so svobodni plemiči postali nesvobodni? Nesvobodnjaki so lahko postali plemiči s tem, da so imeli zemljo (da so dobivali zemljo v alod), da so sklepali pravna in politična zavezništva. Svobodni plemiči so postali nesvobodni z izgubo zemlje, da so bili npr kaznovani, izobčenjem. Tudi če niso mogli odplačevat in izpolnjevat obveznosti. Npr. kosezi so dedne dvore dali knezu, ko se je to delilo, so lahko ohranili položaj, ali prišli v odvisnost.
K
Nesvodobno plemstvo-ministrali. Literatura: Vilfan, Uvod, V. in VII. poglavje; Škrubej, Pravo v zgodovini, 9. poglavje. Priporočena: Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 113-114 (imunitete), str. 116 (odvetništvo);
5. vprašanja Pravna zgodovina – 5. seznam vprašanj za vaje (teden med 21. in 25. novembrom) Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 10. poglavju iz knjige Pravo v zgodovini 1. Opredelite pojem avtonomije v srednjem veku! Katere vrste avtonomij poznate? Avtonomije (samouprava) je bilo odločanje opredeljene skupine o zadevah skupine ali njenih članov, kolikor ni bilo pridržano višjim organom. Poznamo: Plemiške (deželne avtonomije) (plemiške avtonomije za celo deželo, nastaja praksa ograjnega sodišča, prevladuje teritorialno avtonomijo Mestne avtonomije Podeželske avtonomije (krajevne avtonomije: soseske, vasi= Extra: pod interesno avtonomije bi spadale: gorske avtonomije (vinograd) in cehi (obrtniki z drugih dežel 2. Kakšen socialni sloj so bili ministeriali? V čem je bil razlog za njihov nastanek? Kakšen je bil njihov položaj? Povežite pojem ministerialstva s pojmom vazalstva! Ministeriali so višja stopnja nesvobodnega plemstva, last svobodnega teritorialnega gospoda. Lahko so bili lastniki militov (vojakov). Bili so vojaško upravni nesvobodnjaki. Razlog za nastanek je v samopreskrbovalnem gospodarstvu tedanjih teritorialnih gospostev. Ker plačanih čet in uradništva niso mogli vzdrževati, so jim priskrbeli zemljo in njene obdelovalce. Z njim je gospod ravnal kot s stvarjo, lahko je izbiral ženina, nevesto (zanimalo ga je samo, če je to njegov človek) Svobodni gospodje so podeljevali tujim ministerialom zemljo ali dohodke v fevd, ker so tako ostalo njihova. Vazal je fevdalec, je v fevdnem razmerju. Odvisen ministerial je lahko močnejši od svobodnega vazala Extra: miles je bil vojak, ki je opravljal vojaško službo.
K
3. Kako so se razvijale pravice plemstva? Zakaj ponavadi pride do njihovega zapisa? Katera je standardna vsebina plemiških privilegijev? Pravice plemstva so se razvile kot običajno pravo. Plemiči so določali vedno več pravic. Zaradi zagotovitve pravic pa se jih je dalo plemstvo zapisati v obliki privilegijev. Vsaka nova oblast je hotela posegati v pravice, zato so jih zapisali. Spremembe oblasti, strah, da plemiči izgubijo pravice, ki so bile že pridobljene. V praksi so jih vladarji samo potrjevali. Standardna vsebina plemiških privilegijev je: Sodna avtonomija (sodišče njemu enakemu) Davčna prostost (so prosti davkov, razen v izjemnih primerih: če se najstarejša hči poroči je potrebno nekaj dat zraven, ko najstarejši sin postane vitez, če vladar pride v ujetništvo, ga je treba odkupit Vojaška obveznost (pri obrambi so dolžni sodelovat, če pa je vojna zunaj, pa mora vladar plačat. 4. Kako je nastala dežela? V čem je razlika med deželo Koroško in Karantansko krajino? Dežela je nastala, ko je enemu od močnih teritorialnih zemljiških gospodov uspelo, da so mu priznali vojaško in sodno oblast tudi tisti plemiči, ki niso bili njegovi vazali. Ključna je bila podpora nižjega nesvobodnega plemstva. Plemičem so sodili v ograjnih sodiščih (avtonomno,enaki naj sodijo), razvija se deželno glavarsko sodišče (njegova pristojnost še danes ni jasna) Koroška dežela je manjša od vojvodine Karantanije. Karantanska krajina je del mejne grofije, ki se je odcepila. 5. Kakšna politično-teritorialna tvorba je Avstrija, ki jo opisuje E. S. Piccolomini v svojem delu o Evropi 1458? Avstrija je skupek dežel pod Habsburžani, Avstrija in Štajerska se zapiše v georgenberkemu privilegiji, 12. St. 6. Kaj so bili deželni ročini? Povežite jih s pojmom deželne ustave! Deželni ročini so bile potrditve novega vladarja predpisov deželnih privilegijev (od 1414 naprej). Ime izvira iz tega, ker je moral vladar ob potrditvi listine nanjo položiti roko (ročini, roka, aaa ;) Ker niso čisto zaupal novemu vladarju, so mu dali ponovno za potrditev še zase pravice. Motiv je bil v razširitvi, saj so vedno dali notri kaj novega, vsak nov vladar pa je potrdil stare. Omejevanje oblasti (deželni knezje in plemiči), šteje so da so sodišča bolj objektivna, sodni nadzor, 19. Privilegija. (georgnberški)
K
7. Katere pravice podeli deželni knez štajerskemu plemstvu z Georgenberškim privilegijem? Zakaj? Z Georgenberškim privilegijem podeli deželni knez štajarskemu plemstvu: Davčna prostost Pravica do dedovanja fevda po ženski liniji Vojaška obveznost Pravica do sojenja Zakaj? Da si zavarovali oblast. Da ostane pri starem, da ostane zemlja znotraj Štajerske. Prestop osebnega k ozemeljskim veljavnem pravu!
8. Kakšno socialno strukturo plemstva nam kaže Georgenberški privilegij?
Plemstvo (svobodni gospod, ministeriali, duhovščina) Škofje, duhovniki (19.člen) Deželani (svobodni plemiči)
Samostani so omenjeni, ker so bili zemljiški gospodje, dobivajo dajatve od ljudi, ki obdelujejo zemljo. 9. Kako naj bi se po Georgenberškem privilegiju reševale sporne zadeve med plemiči? S sojenem samo za plemiče in ne z dvobojem. Extra: sodni dvoboj je odpravljen, ordal, božja sodba, včasih je bil to miren način.
10. Kateri odlomek v Georgenberškem privilegiju govori o primeru ius resistendi v omiljeni obliki? Ius resistendi najdemo v 19. odlomku, pravica do upora, v tem primeru pravica do pritožbe. Plemičem je bilo dovoljeno, da se uprejo, tukaj ni potrebno prisešti pri kralju, dokler on ne potrdi privilegijev.
11. O kakšnih vrstah zborov nam poročata Georgenberški privilegij in Magna Carta? Georgenberški privilegij: Sodni zbor Knežji zbor Magna Carta: Kraljevi zbor (sestavljajo ga najpomembnejši plemiči v državi)
K
Zbori skupnosti
Vladar bo davke naložil, samo če bodo to potrdili plemiči s soglasjem (Magna Carta)
12. Kdo ima po Magni Carti pravico do sprožitve postopka (pregona) zoper svobodnega človeka in kaj edino je lahko podlaga za njegov odvzem prostosti? Ali vidite kakšne podobnosti z današnjimi ustavnimi pravicami? Katerimi? Pravico do sprožitve postopka ima sodni uradnik, vendar nima pravice proti nikomur sprožiti sodni postopek le na lastno besedno, saj za to potrebuje tudi verodostojne priče. Podlaga za odvzem prostosti je zakonita sodba njemu enakih. Nihče ne sme biti kaznovan brez podlage zakonov, ampak samo če tako odloči sodišče. Podobnost z ustavnimi pravicami: varstvo osebne svobode, pravica do sodnega varstva, enakost pred zakonom
13. Kakšna socialna struktura prebivalstva je razvidna iz Magne Carte in katere kategorije prebivalstva še posebej ščiti? Za koga je Magna Carta izvorno sploh veljala? Socialna struktura Magne Carte: Svobodni ljudje(trgovci, podložniki, grofje, baroni, duhovniki) Magna carta še posebno ščiti grofe, barone in duhovnike. Izvorno je veljala za plemstvo, torej za svobodne ljudi. To potem velja konec 16. stoletja za vse ljudi, saj so vsi ljudje svobodni. Literatura: zlasti Vilfan, Uvod, str. 54-55 in str. 66-73; Pravo v zgodovini, 10. poglavje;
II. del Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 11. poglavju iz knjige Pravo v zgodovini 1. Katere organe, ki jih je imela Ljubljana v času največjega razcveta svoje avtonomije, poznate? V čem bi lahko videli zgodnjo delitev med upravo in sodstvom? Župan, sodnik, notranji in zunanji svet, korporacija stotih imenovanih Ločitev med upravo in sodstvo: delitev vej oblasti. delitev bi lahko videli v tem da je bil župan vrhovni upravnik samoupravi ob pomoči svetov, sodnik pa je bil voljen in v veliki meri avtonomen. 2. Kaj je bila mutacija? Ali vidite povezavo z modernim mehanizmom 'zavor in ravnovesij'? Mutacija ali menjava je bil poseben sistem volilnega mehanizma, ki naj bi zagotavljal notranjemu svetu, da mu niso mogli vsiliti članov, ki mu ne bi bili po volji. Je omilil prevlado
K
najpremožnejšim v mestu (Škrubej), vendar pa je praktično zagotavljal odločilno prevlado premožnejšim. (Vilfan)
Povezava je v nadzoru in v omejevanju moči določenemu institutu.
3. Kaj vam povedo ohranjeni prisežni obrazci mesta Kranj? Povedo nam, da je bil mestni gospod hkrati deželni knez in kralj. Nastanejo v 16 st.
4. Kaj je bilo komunalno gibanje? Kaj v tej zvezi pomeni beseda komun? Komunalno gibanje je proces v katerem so obmorska mesta težila k razvoju mestne avtonomije, pri tem pa so začeli razvijati tudi lastno teritorialno (in javno) oblast. Beseda komun pomeni pravno skupnost meščanov.
5. Katere organe mesta Pirana prepoznate v odlomkih? Kakšna so njihova medsebojna oblastna razmerja? Kateri organ ni omenjen?
Potestat ali glavar: predstavnik izvršilne oblasti Člani velikega sveta: volijo konzule ali sodnike Ni omenjenega malega sveta
6. Kateri organi so bili udeleženi pri sprejemanju statuta in kako? Kakšno spremembo je pomenila v tem pogledu »zapora« mestnega sveta? Katerega? Pri sprejemanju statutov je bil udeležen zbor meščanov (veliki svet). Zapora mestnega sveta je pomenila, da je bil vstop vanj ni bil mogoč samo plemičem, ampak tudi tistim, ki niso mogli dokazati članstva v njem. Govora je o zapori velikega sveta.
7. Kateri način postavljanja funkcionarjev prepoznate v Piranskem statutu? V čem je njegov smisel? Način balotiranja. Njegov smisel je, da so bili izbrani sposobnejši (verjetno bolj točno naključni) ljudje
K
Tak način javnega imenovanja in pod prisego je upravičeval večje zaupanje skupnosti, kot pa bi ga žrebanje.
8. Zakaj je prišlo do zapisa prava mesta Ptuja, kdo je pri tem sodeloval in kakšne pravice so v »tej knjigi zapisane«? Do zapisa prava mesta Ptuj je prišlo zaradi križanja interesov treh gospodov. Ptuj takrat pravno si spadal pod Štajersko, zato so se križali interesi Habsbržanov, ptujskih gospodov in salzburškega nadškofa. Salzburški nadškof je deželni knez (mestni gospod). Pri nastanku je sodelovala uprava in sodstvo (zadolženi za vodenja mesta). Zapisane so pravice mesta Ptuj in tistih, ki v njem bivajo. 9. Razlika med ptujskim mestnim pravom in pravicami, ki jih dobijo prebivalci Celja leta 1451? Celje dobi za razliko od Ptuja privilegij, Ptuj pa dobi svobodni statut. Celjani niso pri svojem mestnem gospodu uspeli s pritožbami zoper tiste, ki so imeli svobodne hiše v mestu.
10. Kako je nekdo lahko postal ptujski meščan? Bivati je moral v mestu leto in en dan. 11. Kdo ima oblast v mestu Ptuju leta 1376 in kakšna razmerja veljajo med njenimi nosilci? Mestni gospod (salzburški nadškof), nanj je bilo mesto pravno vezano. V njegovo delovanje so hoteli posegati gospodje Ptujski (salzburški ministreali). Sodnik je opravljal sodno in inšpektorsko funkcijo. 12. Kaj je bil vicedom? Katero pravo pri razsojanju veže tudi njega? Vincedom je nadrejen upravitelj deželnoknežjega premoženja za ustrezno deželo. Vezalo ga je staturano pravo. 13. Katera dva odlomka v ptujskem statutu se nanašata na zajem po mestnem pravu? Kaj je posebnost zajma po mestnem pravu? 45 in 46. Zajem je svoboden in deden in meščan daje le malenkostno priznavalnino.
K
14. Kakšne dajatve morajo še plačevati meščani? Ali vsi v enaki višini? Kateri so dohodki mestnega gospoda, kateri pa gredo mestnemu sodniku? Dajatve sodišču, dajatve o zemljiški pravdi. Niso vsi enaki. Mestnemu gospodu pripada dajatev za sodstvo. Mestnemu sodniku pa iz zemljiške pravde.
15. Katere organe mestne avtonomije v Ptuju razberete iz vira? Primerjajte avtonomijo meščanov Ptuja z avtonomijo meščanov Celja, kot je to razvidno iz danih virov. Mestni svet Prebivalci Ptuja so imeli večjo avtonomijo, Celjani so postali prosti ko je bilo delo opravljeno (sezidano obzidje).
16. Kaj je obgradje ali pomerij? V katerem odlomku ga najdete? Kaj pa obmilje? Obgradje ali pomerij je bilo najožje mestno zemljišče na ozemljih teritorialnih zemljiških gospodov, ki se je pravno ločilo iz agrarne okolice. Najdemo ga v privilegiju Friderika II (3,169) Obmilje je prepoved okoli mesta opravljati obrt. 17. V katerem členu Ptujskega statuta najdete miselnost, značilno za precedenčni sistem prava? 34 člen. Sistem nižjih in višjih sodišč. 18. Čemu v prid so v Ptujskem statutu določbe, ki govorijo o tujcih? Ali je kdo izmed slednjih v privilegiranem položaju? Zakaj? Katera določba se nanaša na tujski arest? Ali ga odpravlja? Členi so v prid meščanov (soditi, ponuja blaga) V privilegiranem položaju so Ptujčani, saj zanje velja ob tržnem dnevu enake pravice tudi v Slovenski Bistrici. Tujski arest govori o 137. Se ne odpravi. Če tujec ni pravni zavezanec, se ga izpusti. 19. Razmislite in primerjajte svoboščine, ki gredo danes državljanu, s tistimi, ki jih lahko iz virov razberete, da so šli človeku, s statusom meščana! Pravica do proste izbire nastanitve, pravica do sodnega varstva, pravica do gospodarjenja
K
S statusom meščana je oseba, ki ji je ta pravica pripadla osebno svobodo, možnost sojenja in pritožbe zoper sodbi. Poleg tega je bil ponekod vzpostavljen sistem mutacije in checks and balances. Nazadnje velja omeniti še gospodarski vidik saj je mesto omogočalo prosto trgovino in napredovanje po družbeni lestvic Literatura: Vilfan, Uvod, 74-80; Pravo v zgodovini, 11. poglavje.
Pravna zgodovina –
6. seznam vprašanj za vaje (teden med 4. 12. in 8. 12)
Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 12. poglavju knjige Pravo v zgodovini 1. Kaj so bile soseske in v čem je bila njihova avtonomija? Preberite odlomke pod točko 9 v 12. poglavju? Razberite, v čem se kaže avtonomija teh sosesk? Soseske so bile vaške skupnosti, ki soji praviloma načelovali župani. Soseske so spadala med najstarejše oblike podeželskih avtonomij Večinoma so bili lahko podrejeni različnim teritorialnim gospodom, zato so bili župani praviloma podrejeni deželskim sodiščem kot teritorialnim organom. Avtonomija se kaže v tem, da so imeli lastne avtonomne organe in pravila. Avtonomno so urejali skupne zadeve. V Poročili cesarske konstitucije, ki je poizvedovala o pravicah podložniških skupnostih na Goriškem (9,183) se vidi avtonomija: sodelovanje kmetov v lastnih zadevah. V urbarjih so zapisovali njihove pravice in obveznosti podložnikov do gospodov, kmetje soodločajo v sodnih zadevah. 2. Opišite postopek sojenja na deželskih sodiščih in poiščite vir, ki nam ga sporoča. V čem prepoznate značilnosti avtonomije podeželskega prebivalstva v njegovem okviru? Kako to, da 4. člen I. dela Reda za deželska sodišča na Kranjskem nalaga eno od funkcij v zvezi s sojenjem tudi županu? Morali so pričati pod prisego, lahko so se opravičili izostanku na sojenju, če je njihov razlog ni bil dober, so dobili denarno kazen. Tožence si lahko poslali pred sodišče, samo ko so bili doma. Postopek je bil naprej pred sodiščem, šele nato so toženca pozvali na sodišče. Značilnosti: soodločanje kmetov, zberejo se trikrat letno. Župani so bili prisotni, ker si poznali takratna pravila in da se je zato stvar razsodila po pravici. Upoštevali so lokalna pravila. 3. Preberite odlomek o deželskem sodišču Goričane. Kaj upravnik deželskega sodišča Goričane navaja kot pravno podlago za število letnih zasedanj deželskosodne veče? Razložite, zakaj je bilo v tistem času možno, da število zasedanj ne odgovarja določilu starejšega Kranjskega deželnega privilegija in da se upravnik nanj sploh ne sklicuje? Upravnik deželskega sodišča navaja za pravno podlago za enkrat letno zasedanje veče pravni običaj, ki se je ustalil skozi čas in nepostavljeno kmečko pravo.
K
Trikrat na leto je bil privilegij kranjskega plemstva. Upravnik se nanj ne sklicuje, ker je bil privilegij podeljen še preden se je oblast v cesarstvu dokončno patrimonializirala. Ravnajo se jo krajevnem običaju.
4. Kaj nam o zasedanjih deželskosodne veče sporoča Red za deželsko sodišče Čače? Ali gre samo za zadeve sodstva? Red za deželsko sodišče Čače povedo, da imajo v veljavi mos rigionis (veljavno običajno pravo). Veča se sklicuje enkrat letno. Gre tudi za upravno oblast – omejitev svobode gibanja. Oblast nadzira podrejene, s tem pa varujejo monopol zemljiškemu gospodu,
5. Na kratko obnovite upravne in sodne organe za čas, ko so bili Nadiški Slovenci pod oglejskim patriarhom. Kdaj pridejo pod Benetke in kaj je posebnost njihovega položaja? Upravni organi: pokrajino upravlja gastald. To je patriarhov zastopnik, ki je upravljal pokrajino. Zemljiški gospodje so lastniki zemljišč, ki so upravičeni do dajatev, fevdalci. Sodni organi: Jurisdicenti so bili zasebni fevdalci, ki so predsedovali vaškim sodnim zborom. Dekan oz. župan je sestavljal sodišče, sodni zbor in načeloval vasi. Pod Benetke pridejo leta 1420. Avtonomija doseže zelo razvite oblike. Uprava: skupne vasi pod juriscidentom ali pod gastaldom, načeloval je dekan. Za zadeve celotne doline: dekani se zberejo na skupnem sestanku (arengo). Za zadeve obeh dolin: dekani na združenem arengu. Od beneških slovencev niso pričakovali dosti davka, pričakovali pa so obrambo in vzdrževanje poti.
6. Kaj se je s prehodom pod Benetke spremenilo na področju organizacije sodstva? Preberite si odlomek pod točko 13.1 v tem poglavju in ugotovite, kako poteka sojenje in kdo sodi? S prehodom pod Benetke sodnega zbora niso več sestavljali dekani, ampak prisedniki. Za eno dolino so sestavljali eno banko (sodni zbor) Zgodnja delitev uprave od sodstva, to se vidi, ker to počnejo različni ljudje. 13.1(186) Sojenje kmetoma, obdolženima za umor iz maščevanja: Na zboru so se zbrali obtoženi, patriarhov upravitelj, priče, tožnik in župani. Tožnik in obdolženi sta povedala svoja dejstva, sodniki in župani pa so se trikrat posvetovali z zbranimi možmi. Sodba se zapiše in prebere v latinskem in domačem jeziku. Sodijo sodnik in župani.
K
7. Kaj je bila banka? Kako so izbirali prisednike? Kaj pa je bilo poimenovano s starim slovanskim in slovenskim izrazom prauda? Kdo so bili jurati? Najdite jih v odlomkih. Banka je bila sodni zbor, sestavljali so ga prisedniki ene doline. Prisednike so volili, ali pa si bili imenovani na poseben način (med njimi ni bilo več županov). Sodna obravnava, sodni postopek je bil tako utrjen izraz, da ga sploh niso preverjali. Prauda je slovanski izraz za dajatev. Stara prauda-kmetje zahtevajo stare davke. Jurati so bili živi zapisnikarji, najdemo jih v skupnosti, kjer pisava še ni prevladujoči način komunikacije. Odlomki, (13.2,186) Avtonomija Beneških Slovencev. Isto mnamon v Grčiji in pristava (ceneje kot notar) 8.V čem vidite funkcionalno ločitev med upravnimi in sodnimi organi pri Beneških Slovencih? V čem pa vidite tristopenjsko dekansko ureditev in katere stopnje najdete v odlomkih? Ker med prisedniki (bili so voljeni) ni bilo več županov, pridejo do zgodnje delitve med sodnimi in upravnimi organi, Različni ljudje opravljalo različne funkcije. Župa je upravni organ. Trostopenjska dekanska ureditev: 1.st:Dekan na čelu vsake vasi (avtonomija soseske, posamična vaška skupnost) 2.st:Dekan na čelu celotne doline-arengo (ustreza delitev deželskemu sodišču) 3.st:Dekan na čelu obeh dolin (druženi arengo), dve dolini skupaj. Tu se zbira plemstvo, V odlomkih Lardski arengo, njevski arengo 9. Kako to, da naj bi združeni arengo predstavljal celo nekak kmečki deželni zbor? Ena od njegovih nalog je nepotrebno pogajanje z Benetkami o višini davka, ki so ga benečani nalagali pavšalno. Kmetje obeh dolin so bili podložniki različnih gospostev, vendar so imeli do beneške oblasti enake dolžnosti. (varovanje cestnih prelazev proti hasburžanom, vzdrževanje cest). Glavna naloga deželnega zbora je pogajanje. 10. Kdo so bili pristavi? Naštejte nekaj primerljivih institutov pri drugih skupnostih. Pristav je uradna oseba javnega zaupanja, zastopa jo sodni zbor, zunaj njegovih zasedanj kot izvršilni organ. Primerljiv je z jurati pri beneških Slovencih. Pristave si postavljali s knežjim pristankom. Nadomeščal je zapisnik, mogoče ga je bilo izpodbijati s tremi pričami.
K
11. Kaj pa je bilo gorsko pravo? Katero pravno razmerje med gorskim gospodom in sogorniki je urejalo? V čem je posebnost tega razmerja? Kako ga imenujemo? Gorsko pravo je pravo gorskih skupnosti. Skupnosti zakupnikov vinogradov na eni vinski gorici, imenovani sogorniki, bili so lahko zelo različni po stanu. Urejal je pravna razmerja na vinskih goricah, dedni zakup med gorskim gospodom in sogorniki. Podobnost: zakup je deden in svoboden in obremenjen z manjšo naturalno dajatvijo. Gorski gospod je zemljiški gospod, ki je lastnik zemlje na kateri je nastal kompleks gorskopravnih vinogradov. Sogorniki so zakupniki! 12. Kaj so bile Gorske bukve? Zakaj je prišlo do zapisa tega prava in komu je to bilo v korist? Gorske bukve so v nemščini pisani zakon, izdan leta 1543 za Štajersko in ki je v tej deželi urejal pravna razmerja v zvezi z gorskopravnimi zemljišči. Nastal je zato, ker je deželni knez želel rešit spor med lastniki in zakupniki vinogradov. Saj so prvi drugim želeli poslabšati zakupne pogoje. So v korist sogornikov. Ker je postal za zajem deden. 13. V kateri deželi je gorsko pravo, kot je bilo uzakonjeno v Gorskih bukvah, formalno veljalo? Kje pa ni imelo formalne veljave, se je pa vseeno redno uporabljalo? Od kod pa imamo ohranjenih ogromno zapisnikov gorskih pravd, ki so se odvijale v slovenščini? Formalno je veljalo za Štajerško. Vseeno so ga uporabljali na Kranjskem. Ogromno zapisnikov gorskih pravd imamo zaradi zahteve, da je treba Gorske bukve prebrati na gorskih pravdah. Prevedejo se v slovenščin. Pred prevodom so se interpretirale po spominu. O delu gorskih zborov govorijo zapisniki.
14. Kdo so bili glavni funkcionarji na gori oz. gorici? Opišite postopek gorske pravde? Kakšno vlogo igrajo pri tem Gorske bukve, zlasti njihov slovenski prevod? Gorski gospod je zemljiški gospod, na čigar zemlji je nastal kompleks gorskopravnih vinogradov. Sogorniki ali mejaši: dedni zakupniki posameznih parcel Gornik: na vsaki gori le eden, predvsem pa je bil izvršilni organ.
K
Kajžarji: podložniki, ki so se naselili na gori. Gorske pravde so zbori sogornikov ene gore, ki sestavljajo interesno skupnost. Sestajajo se enkrat letno pod predsedstvom gorskega gospoda ali njegovega namestnika. Prevod sporoča slovensko pravno terminologijo, zahteva da je treba Gorkse bukve prebrati na gorskih pravdah. (potreba po prevodu v slovenščino) Aktivnost slovenskega ljudstva pri razvoju prava. 15. Kaj so bile »obče sodbe«? Najdite primer v virih! Obče sodbe so odločale o lažjih zadevah na gorici. Vsebovane so v noticah gorskih pravd. Primer (15.2/1990) Primeri iz notic gorskih pravd. Gospod ne sme tega sam določat oz. delat.
16. Kaj vam notice iz zapisnikov gorskih pravd povedo o uporabi določil Gorskih bukev v konkretnih primerih? Primerjajte določbe o prisotnosti na zboru oz. pravdi (14. člen Gorskih bukev) in konkretne odločitve sodnikov v tej zvezi? Ne subsumirajo konkretnega dejanja stanu primata pod določbe Gorskih bukev. Niso zelo strogi, lahko ozostanejo, zaradi višje sile, plačajo sorazmerno majhno kazen. Če se jim je zdelo, da so določbe v Gorskih bukvah v redu so to upoštevali, če ne so pa upoštevali kaj drugega. Nihče se ni mogel zgovarjati, da ga ni bilo tam, saj je lahko poslal koga namesto njega, ki bo tam. 17. Primerjajte 19. člen Gorskih bukev in pa notico iz zapisnika, ki govori o zakrižanju vinograda. Kaj lahko ugotovite? 19.člen/190 Prvo zarubiš nato toziš. Zemljiški gospod se mora držati pravil. V gorskih bukvah so ista pravila za njih kot ta druge. V notici je potrebno najprej tožiti, nato rubiti. (ravno obratno)
Literatura: Vilfan, Uvod, str. 81-86 in str. 154; Škrubej, Pravo v zgodovini, 12. poglavje;
II. Del Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 13. poglavju knjige Pravo v zgodovini
K
1.
Ali je lahko deželni knez naložil davek vsem prebivalcem dežele? Komu jih je lahko in v čem vidimo izvor modernih davkov? Ne, ker je veljala davčna prostost plemstva (zardi opravljanja vojaške obrambe). Tudi kmetje z njihovih gospostev ne plačujejo davkov. Njihovi dohodki so se patrimonalizirali. Naložil jih je lahko samo osebam komornega premoženja, se pravi, deželnoknežjim mestom, židom, deželnoknežjim agrarnim gospodom, cerkvenim gospodom pod odvetništvom deželnega kneza. Izvor modernih davkov je na evidenci davkov.
2. Kaj so bili deželni stanovi in kdo so bili njihovi člani? Kakšna je zveza med deželnimi stanovi in deželnim zborom? Ali so se po Evropi deželnih zborov lahko udeleževali le plemiči? Od česa je bilo to odvisno? Deželni stanovi so avtonomna korporacija priviligiranih oseb v deželi, ki pod vladarjevim vodstvom sama opravlja svoje zadeve. Vladarjevo vodstvo je bilo v tem, da je on edini lahko sklical deželni zbor. Člani deželnih stanov so cerkveno in plemstvo . Delijo se na kurije: prelati, veliki gospodje, vitezi/oprode, hlapci. Deželni stanovi so odločali o davkih v okviru deželnega zbora. Deželni stanovi so udeleženci zborov. Deželni zbor je kraj kjer lahko deželni stanovi odločajo. Udeležba na deželnem zboru je štela za pravico plemstva, udeleževali so se pa ga tudi kmetje, prelati in drugi stanovi. Kmetov je bilo največ, ampak izpuščeni so iz deželnih zborov. Pri nas mogoče na goriškem deželnem zboru. Odvisno je bilo od gospodovih odločitev, saj je imel vpliv.
3.
Zakaj je udeležba mest in prelatov na deželnem zboru štela v začetku za vladarjevo preklicno koncesijo? Zato, ker je udeležba na deželnem zboru sprva štela kot pravica plemstva v deželi. Deželni zbor se je zgodovinsko razvil iz občasnih pregledov zbora plemiške vojske, v tem obdobju pa je njegova bistvena funkcija še vedno povezana z vojsko oz. z odobravanjem vojske, vse pogosteje pa tudi denarne pomoči vladarju (deželnemu knezu) Sprva je vladar prosto odločal koga vabi in kga ne. Vladar ostale ni upošteval, ker niso vojaki in zato se ne pogajajo. Članstvo se širi, ker hoče plemstvo, da še kdo davke plača, zato silijo na mesta. Vladarju je bilo »zoprno« se pogajati s stanovi.
4. Razložite zvezo med pravico soodločanja o davkih in plemiško avtonomijo?
K
Vidik plemiške avtonomije je, da stanovi samo odločajo o davkih, ter da je razporeditev teh davkov prepuščena plemiškim/stanovskim organom. Plemiči si sami razporedijo. Iskali so kako breme sorazmerno razporedit. Deželno-zborna avtonomija ima dve stopnji. 1. Plemiči imajo sodno avtonomijo (ograjno sodišče). 2. So privilegirani, ker sodelujejo na deželnih zborih.
5. Kaj je bila imenjska renta, kaj pa imenjske knjige? Imenjska renta je dohodek zemljiškega gospoda od podložnikov, kolikšen je bil razviden urbarjev in preračunan v denar. So donosi od gospoda. Imenjske knjige so bile davčni kataster za odmero davka na imenje in prvi davčni kataster pri nas sploh. Vanje so vpisovali davčne napovedi. So evidenca donosov zemljiških gospodov. Vilfan: zemljiški kataster ni davčni kataster.
6. Opišite, kako je načeloma potekal deželnozborski postopek odločanja o davkih in vojski? Deželni knez razpiše deželni zbor, praviloma enkrat na leto. Z deželnim zborom se je knez lahko pogajal osebno, ali pa je poslal nanj svoje deželnozborske komisarje, dal jim je kredenčno pismo, obenem pa jim je dal inštrukcije (obsežna pisna navodila kako naj nastopajo na deželnem zboru). Deželnemu zboru predseduje praviloma deželni maršal. Postopek odločanja je zajemal opis vojaškega stanja, vladarjevi predlogi. Deželni stanovi sestavijo odgovor na propozicijo (predlog). Postopek je bil namenjen odmeri vojaške in davčne obveznosti. V zapovednem listu je rezultat kompromisa. Plemiči se pogajajo, ker je potrebno organizirat obrambo. Naše ozemlje so ogrožali Turki, zato je nastala najemniška vojska, ki je bila bolj učinkovita. Pojavljajo se podjetniki, ki to organizirajo, da so kaj še zaslužili.
7.
Katere njegove elemente lahko razberete iz danih odlomkov? Kateri od virov, na primer, je odlomek kredenčnega pisma? Primer kredenčnega pisma najdemo v odlomku Pooblastilo cesarskim komisarjem za kranjski deželni zbor (2/203). Njegove elemente najdemo še v 1. In 9. Odlomku. Kredenčno pismo je bilo potrebno izdat, da se je videlo v čem so komisarji predstavljali vladarja, o čem se sploh lahko pogovarjajo, pogajajo. V zapovednem listu so rezultati kompromisov.
K
8. V čem je deželni zbor zgodnje moderne dobe predhodnik današnjih buržoaznih parlamentov? V čem pa ni? ZA: Odločanje o skupnih zadevah, odobravanje davkov, večinsko načelo pri glasovanju, načelo reprezentance (še vedno pa imamo veliko ljudi, ki niso bili voljeni, tja pridejo zaradi svojega osebnega položaja). NI: poslanci niso bili voljeni, zbor ni imel zakonodajne pristojnosti Načelo reprezentance: za predstavnike. Voljen je bil mestni župan, mestni sodniki, kateri so voljeni v funkcijo.
9. Kako je formalno veljala Constitutio Criminalis Carolina? Zakaj? Utemeljite z odlomkom. Veljala je samo subsidarno, zaradi salratorične klavzule na koncu zakonika, ki je določila, da primarno še vedno velja iura propria, tako da ima lokalno pravo prednost. V odlomku Constitutio Criminalis Carolina (5,206), zadnji stavek. »Vendar pa s tem milostnim opominjanjem ne želimo volilnim knezom in stanovom odvzeti nobenih njihovih starodavnih. S pravom skladnih in pravnih običajev…
10. Kaj je vsebina Zapovednega lista? Zapovedni list iz l. 1570 velja za najstarejši uradni dokument v slovenskem jeziku. Zakaj so ga kranjski deželni stanovi izdali v slovenščini? Ali morda veste, katero drugo delo v slovenskem jeziku, ki se danes šteje za enega od njegovih temeljev, so tudi denarno podprli in zakaj? Vsebina Zapovedanega lista je uvedba novega davka na proizvodnjo in trgovanje z vinom. »Glavna točka je vzdrževanje Hrvatske krajine in odplačilo dolgov, ki so zaradi vedno bolj rastočih izdatkov potrebne meje postali že neznosni« (9,211) Izdali so ga v slovenščini, ker so se obračali večinoma na Slovence. Drugo delo v slovenskem jeziku je prevod Biblije, ki jo denarno podprejo deželni stanovi Kranjske, Štajerske in Koroške v zameno za nekaj izvodov.
11. Komu je bila namenjena Bohoričeva »kranjska slovnica«? Katere govorce pa je po Trubarjevem mnenju zajemal »ta Slouenski Ieſig«, ki ga naj bi sicer povsod malo drugače govorili? Namenjena je bila (protestantkim) plemičem in predvsem plemiškim sinovom!, zato da se učijo slovenskega jezika.
K
Ta Slouenski Ieſig je zajemal: Kranjce, Korošce, Štajerce, Dolence, Istrane, Hrvate, Krashovce…
12. Kaj je bil Tripartit? Ali je veljal tudi na današnjem slovenskem ozemlju? Utemeljite. Tripartit je bil trodelni zbornik običajnega prava kraljestva Ogrskega. Namenjen je bil uzakonitvi, potrdila sta ga že državni zbor in ogrski kralj, vendar zaradi odpora višjega plemstva ni dobil državnega pečata in zato ni imel zakonske moči. Kljub temu se je uporabljal na Ogrskem in na Hrvaškem. Veljal je na delu slovenskega ozemlja, v Prekmurju.
13. Ali lahko opazite načelno razliko med zatrjevano veljavo prava na Ogrskem in v Svetem rimskem cesarstvu? V Sveto rimskem cesarstvu velja statutarno pravo, ne vladarjevo pravo. Ogrska, ki pa je do leta 1526, uporabljala vladarjevo pravo (takrat pa se poveže z Avstrijo). V SRC-u velja lokalna norma na splošno, kar je posledica pravnega partikularizma in patrimonalizacije. Tu se je tudi plemiški položaj nasproti vladarjevemu okrepil, fevdi postanejo dedni, na Ogrskem pa ne.
Literatura: S. Vilfan, Uvod, str. 89-100; Škrubej, Pravo v zgodovini, 13. poglavje;
Pravna zgodovina – 16. 12)
7. seznam vprašanj za vaje (teden med 12. 12. in
Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 14. poglavju knjige Pravo v zgodovini 1. Kaj pomeni recepcija rimskega prava in kdaj do nje pride? Zakaj? Recepcija rimskega prava je ponovna uporaba RP, ki se začne uporabljati od 12. do 15. Stoletja. Do nje pride zaradi novih živahnejših življenjskih pogojev in zaradi težnje družbe po urejanju kompleksnejših pravil. Odločilno je bilo tudi vnovično odkritje Digest. Kažejo se rimski funkcionarji: sodnik (iudex). Ključna je uporaba v civilnem pravu glede premoženja.
K
2. Kaj razumete z izrazom obče pravo? Katere dele obsega? Povezava s fevdnim pravom? Obče pravo (ius commune) se uvršča v kategorijo šolanih pravnikov, uporablja se tudi termin učeno pravo, ker so ga poznali samo tisti, ki so ga študirali. V pojem občega prava praviloma štejemo: recipirano rimsko pravo s fevdnim pravom (corpus iuris civilis) in dele kanonskega prava. Fevdno pravo je postalo del občega prava s lombardskim pravom (srednjeveško pravo), vključeno v libri feudorum (skupaj objavljeno) Justianovem pravu so dodali še zbirko zasebnih predpisov fevdnega prava. 3. Kdaj se je obče pravo začelo uveljavljati? Zakaj? Kakšne so bile ovire? Kdo je bil Irnerij? Obče pravo se je uveljavljalo na univerzah od 12. St dalje, vendar se pravo ni zelo pojavljalo v praksi. Sicer se je obče pravo pojavljalo že pred tem. 12. st. ni najbolj točno. To je povezano s partikularizacijo prava in načelom, da ima partikularno pravo primarno veljavo. Oviralo jih je plemstvo. Potreba je nastalo, ker so preučevali kanonsko pravo, ponovno odkritje Digest, Irnerij je bil jurist iz Bologne konec 11. st. Razporedil je Justinjanovo pravo. Z njegovimi učenci je začel (na podlagi odkritih Digest) organizirano študirat rimsko pravo.
4. Kako je v načelu recepirano rimsko pravo (obče pravo) veljalo? Najdite ustrezna odlomka. Recipirano RP je veljalo subsidiarno. To pomeni le v odsotnosti partikularnega prava (npr. tudi ko niso mogli najti odgovorov, obstoj katerega je treba najprej dokazati. Včasih je bilo veliko težje dokazat partikularno pravo. RP pa je lažje dokazat. Primer: 8/227 Samuel Stryk, 10/228 Odredba o zaposlitvi v državni službi in 4/226 Red za državno komorno sodišče. 5. Kdo je bil izrecno proti uvajanju šolanih pravnikov v državne službe? Najdite ustrezen odlomek. Zakaj? Kakšne so bile posledice takšnega odpora za ustvarjanje in uporabo prava? Izrecno proti so bili deželni stanovi – plemiči, ker je učinkovitejša uprava utesnjevala njihovo moč. Svetnike si je izbiral vladar sam, to pomeni, da si je dal postaviti najboljše in najbolj vešče može, predvsem je iskal tiste, ki so bili izobraženi. Izobraženci (bili so iz vseh družbenih slojev) so dobili donosne službe, plemičem to ni bilo všeč, saj so bili pred tem pomembni, že samo zaradi tega, ker so se rodili po plemeniti liniji. Napeta razmerja se pojavijo tudi na univerzah. Plemiči so bili manj delovni, hodili so v gostilne. Bila je notri tudi ječa, velika napetost. Primer: 4/226 Red za državno komorno sodišče, 5/226 Gravamina bavarskih deželnih stanov,in 6/226 Ulrich von Hutten.
K
Cesar Maksimiljan I ni imel moči, da bi za prisednike imenoval samo zveste pravnike. Posledica je bila, da je moral vladar privoliti v kompromis, da je bilo polovica prisednikov še vedno laikov (plemičev). RP je veljalo subsidiarno.
6. Kdaj pa so začeli zaposlovati šolane pravnike? Kdo je pri tem prednjačil? Vstop pravnikov v službe so vidi leta 1320 v pismu, v katerem se pojavi potreba po šolanem pravniku v Hamburgu in prosijo, za enega pravnika iz univerze. Temu se ne ugodi, prepovedano je bilo da pravniki zapuščajo deželo. Vidi se da so bili cenjeni. V današnji Italiji je bil nekdo, ki je hotel preprečiti beg možganov. Prvič je bilo določeno 1495, da moral nekdo imeti pravniško izobrazbo, ko cesar Maksimiljan I ustanovi deželno komorno sodišče. Polovica jih mora biti doktorjev prava.
7. Ali je obče pravo v Svetem rimskem cesarstvu kakšen vladar kdaj formalno uzakonil? Kako pa se ga začne potem uporabljati v praksi? Ne, občega prava ni noben vladar formalno uzakonil. Uporablja se le v odsotnosti partikularnega prava (iura propria), obče pravo pa je veljalo subsidiarno.
8. Kako se je recepirano rimsko pravo uporabljalo v novem veku? Kaj je v tej zvezi označeval izraz usus modernus pandectarum? V novem veku se je recipirano rimsko pravo uporabljalo kot posredna oblika pravne literature, ki se je ukvarjala z odnosom med domačim in občim pravom, prijelo se ga je ime »zapisano pravo«. Vendar se je obče pravo uporabljalo subsidiarno, torej, če je običaj negotov. Recipiranemu rimskemu pravu so v novem veku nasprotovali-občutili so ga kot zastarelega. Izraz usus modernus pandectarum pomeni usmeritev avstrijske pravne zanosti iz zakonodaje vse do kodifikacij. (Beckmann tudi dokazuje koliko RP je na Štajerskem.) 9. Kdaj obče pravo na našem ozemlju uradno izgubi veljavo? Obče pravo izgubi veljavo s prvimi kodifikacijami. Pri nas je to s sprejemom ODZ leta 1812. Pristaši racionalnega prava so sprejeli naravno pravo. Racionalistična miselnost, ki se je bolj nagibala k naravnemu pravu-tistemu pravu, ki ga je moč ugotoviti po razumski poti. Ratio scripta. Vladar je hotel imeti večjo oblast, bil je proti tistemu, kar mu je jemalo mož. Obče pravo je lahko tudi pomenilo: vladarjeva volja je moč zakona.
K
10. Od kdaj naprej pa je v Avstrijski monarhiji res obveljalo kot obvezno, da je za državno službo potrebno imeti (javno) (visoko)šolsko izobrazbo? Od 18. st. dalje, saj so šolani pravniki veljali za nosilce značaja občega prava. Šolan pravnik je bil za zemljiškega gospoda dražji (sojenje), zato so zemljiški gospodje nasprotovali potrebam po izobraženih pravnikih. Bili so tudi nezaupljivi do njih.
11. Od kdaj šele je bilo tudi za najnižja sodišča zapovedano zaposlovanje t.i. izprašanih pravnikov? Kaj vam ta podatek pove o širjenju vladarjevega vpliva kot zakonodajalca? Od leta 1787. Želeli so doseči zanesljivost in določnost. Izprašani pravniki so bili prava vešči. Vladarjev vpliv se je širil, šolani pravniki so se učili vladarjevo pravo.
12. Kdo je bil Martin Pegius in katera so njegova najbolj znana dela? V čem je pomen njegovega dela? Martin Pegius se bil vpliven pravnik, ki se je rodil na slovenskem ozemlju (Polhov gradec). Prispeval je veliko k razvoju občepravne znanosti. Pisal je v navadnem jeziki, tako da je bil razumljiv tudi ljudem, ki niso poznali prava. Kot odvetnik se je prepričal o neznanju odvetnikov in sodnikov, strankam pa so zaradi tega nastajali veliki stroški. Njegova najbolj znana je razprava o služnostih. Prevedel je prvi del Justinijanovega zakonika v nemščino. Navajal je tudi vire iz kje je črpal. Njegova razprava o služnostih je zelo vplivna, saj so jo tiskali od 16. St. do 18. St., več kot 200 let. Bil je tudi prvi iz tega ozemlja, ki se je uveljavil v pravu. Literatura: S. Vilfan, Uvod, str. 97-98 in 148; Škrubej, Pravo v zgodovini, 14. poglavje; Dodatna lit.: M. Kambič, Recepcija rimskega dednega prava na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, 2007, str. 13-56.
II. del Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 15. , 16. in 17. poglavju knjige Pravo v zgodovini 1. Premislite, katere so glavne značilnosti obdobja, poimenovanega absolutizem, nato pa jih poskušajte prepoznati v odlomkih! Ali v odlomkih prepoznate, na primer, naravnopravne ideje? Glavne značilnosti absolutizma:vladar odvezan od stanov, krepitev centralnih organov in vladarjeve reforme. Vladar je oslabil plemstvo, odpravljal je avtonomije in jezikovne razlike.
K
Ideje v odlomkih: 1/235 patent o postopku v podložniških zadevah: v postopku so prepoznani uradniki, ki so znak absolutizma. Vladar s tem nadzira zemljiška gospostva. To se vidi tudi v tem, da se lahko podložniki pritožijo. 4/237 Patent o odpravi nesvobode: prosta izbira poklica, prostost gibanja Pravni absolutizem: vladar ustvarja pravo, centralizacijske reforme. Vladar noče, da zemljiški gospodje dobijo toliko, zato vzpostavi tudi KATASTRE, v katerih ima vpogled v bremena. Pred tem pa je imelo vpogled v dajatve plemstvo (stanovi), vedeli so iz imenjske knjige. Zemljiški gospod je imel vpogled v urbarje, kmetje so pa (itak) vedeli koliko plačujejo. Vladar uvede katastre, da prepreči zlorabe. Naravnopravne ideje v odlomkih: 4/237 Patent o odpravi nesvobode: prosta izbira poklica, prostost gibanja
2. Razložite, kdo ima v tem obdobju zakonodajno oblast? Ali v tem obdobju vseskozi velja le vladarjevo pravo? Zakonodajno oblast ima vladar, je edini normodajalec, ki uzakonja (kodificira) na pravnem področju. Do sredine 18. st imamo politični absolutizem. Poleg vladarjevega prava velja še kanonsko (cerkveno), obče pravo in običajno pravo. Vladarjevo pravo se uveljavlja počasi. 3. Ali je absolutni vladar lahko takoj in brez težav odpravil posledice procesa patrimonializacije oblasti? Pojasnite, od kdaj naprej vladar pri nas res razpolaga z vzpostavljenim državnim sodnim in upravnim sistemom? Ne, vladar ni mogel odpraviti brez težav posledice procesa patrimonalizacije oblasti, saj so bili (plemiški) stanovi še vedno močni. Pri vzpostavljanju lastnih upravnih in sodnih organov in drugih poskusov poenotenja prava, ga je ovirala moč cerkve in plemstva. Vladar predvsem nima denarja, da bi ustvaril uradniški aparat. Tam kjer še ni bilo organov, jih je lahko vzpostavil, kjer pa so že bili, pa jih je težko odpravil. Na centralni ravni lahko prenese svoje funkcije. Vzpostavitev okrožji. Višje instance prehajajo v državne sfere. Ograjno sodišče je plemiško, potem pa ga združijo in postane državno. Na državni ravni vzpostavi komorno premoženjem videdoma in državnega glavarja. Patrimonialna oblast je v rokah stanov. Vladar ni odpravil patrimonialnega sodstva, ker bi moral postavit organe in jih plačat. To je tudi glavni razlog, da ne odpravi patrimonialne oblasti (nima denarja).
K
4. V čem se pri vzpostavljanju državnega upravnega sistema kaže vpliv reform na vojaškem področju, kako pa vpliv davčnih reform? Nastajajo okraji, in sicer uradi v zvezi z organiziranjem vojske. Nastajajo kantoni. Začetki organizirane vojske so v številnih oddelkih. Pride do štetja prebivalcev, prav zaradi nabora. Ozemlje razdelijo na številne oddelke. (naborni okraji) Vpliv davčnih reform: nastajajo upravne občine, zaradi obdavčevanja. To so katastrske občine. Z njimi so določevali tudi druge mejne enote.
5. Kaj so bili okrožni uradi, od kdaj jih poznamo in kakšne pristojnosti so jim bile poverjene? Utemeljite svoj odgovor z odlomki iz patentov. Okrožni uradi oz. KRESIJE so sprejemali pritožbe proti zemljiškim gospostvom. Namen je bil presekati vez med patrimonialnimi gospodje in deželskimi stanovi. Vodijo katastrske mapa, vodijo evidence pri tlaki (nadzor nad vpisovanjem v knjižice) 1/235 Patent o postopku v podložniških zadevah: če je kmet ugovarjal o višini obveznosti, o tem odločajo kresije če je ugovarjal o podložniškem statusu, tako odločbo sestavi podložniški odvetnik (2/236) in o tem odloča sodišče. 6. Katere so bile tiste »podložniške zadeve«, o katerih je bilo mogoče začeti postopek v teh zadevah po patentu iz 1781? Ugotovite povezavo z novim načinom vodenja evidenc davčnih osnov, ki ga uvede Marija Terezija! Po patentu o podložniških zadevah je bilo mogoče začeti postopek: Višina dajatev Zoper osebnega statusa Evidenca tlake Zahteva odpustne listine, če kmet zapusti kmetijo Povezava z načinom vodenja evidenc davčnih osnov Marije Terezije, je v katastrih, s katerimi dobi vpogled zemljiških gospostev
7. Povzemite glavne faze Postopka v podložniških zadevah. Čigav organ je župan v tem postopku? Glavni fazi postopka sta: I st: postopek pri zemljiškem gospodu II. st. postopek pri kresiji (pritožbena stopnja) III st je le izjemoma. Na kresiji morajo odsvetovati nadaljnji postopek. Župan je vladarjev organ (1,5a,235), saj podložnik pove vpričo županov mu katerih zadevah mu morajo ugodit. Avtonomije se pa odpravljajo.
K
8. Kaj se v okviru reform podložniškega položaja spremeni na področju kazenskega prava? Katera pravna akta sta še posebej pomembna na tem področju in kaj je njuna vsebina? Nadzor nad deželskimi sodišči (Constitutio Criminalis Theresiana) Za težja kazniva dejanja so pristojna deželska sodišča. Bila so privilegirana. (Deželski sodnik je bil šolan pravnik). Pomembna pravna akta sta: Podložniški kazenski patent (vilfan 110). Omejeval je pravice patimonialnega sodstva. Kazni nad 8 dni je lahko izreklo le s pristankom kresije. Denarnih kazni ni smelo izreči
Patent o postopku v podložniških zadevah je urejal pot, po kateri naj podložnik uveljavlja svoje pritožbe proti gospostvu. Če je bil spor le o posameznih podložniških obveznostih, je po upravni poti odločala kresija, če je šlo glede same podložnosti je moral sestaviti tožbo podložniški odvetnik in je odločalo sodišče.
9. V čem je interes vladarja pri razreševanju sporov med podložniki in gospostvi? Trudijo se vzdrževati mir. Gre tudi za vprašanje davčne moči kmetov, da se ne bi zemljiška gospostva prispevala več. Vladar je hotel, da ne bi prišlo do povezave med kmeti in do kmečkih uporov.
10. Kje v patentih prepoznate v ozadju fiziokratsko miselnost? Vidimo jo v Robotnem patemtu (3,236). Notri je fiziokratska miselnost. Pri fiziokratih je primarni vir zemlja. Odprava nesvobode. Fiziokrati so tudi poudarjali možnost proste odločitve tistega, ki gospodari. Jožef II je po letu 1770 načrtoval reformo obremenitve zemljišč, ki je izhajala iz fiziokratskega načela, naj samo zemlja vzdržuje potrebe države in to je primarni sektor. 11. Ugotovite, s katerim členom robotnega patenta je tlaka maksimirana. Kaj to pomeni? Maksimiranje tlake pomeni določitev, koliko lahko zemljiški gospod največ zahtva. Po opredeljuje 29. člen (3,236)
12. Katero delo ima prednost pred tlako in v katerih primerih? Prednost pred tlako ima žetev, ali druga poljska dela, ki jih ni mogoče odložiti.
K
13. Kateri člen pa govori o reluiciji tlake? Kaj to pomeni? Reluicija tlake pomeni odkup v obliki dogovora med zemljiškim gospodom in podložnikom, po katerem naj bi se tlaka spremenila v denarno dajatev. O tem govori 40. člen, (3/237) (Robotni patent za Kranjsko
14. Kje v robotnem patentu normodajalec predvideva zlorabo tlake in jo poskuša preprečiti. Kako? V 42. členu (3/237) Določi, da se dajatev ne sme razdeliti na pol, na več dni. Vozna tlaka šteje za večjo obveznost kot ročna tlaka. Tlaka se ne sme prestavljati iz tedna v teden. S tlako se opravi točno določeno količino dela.
15. Kako je po Nevoljniškem patentu s svobodo sklepanja zakonske zveze, kako s svobodo gibanja in z drugimi svoboščinami? Katera plat podložništva je tako tudi formalno odpravljena? Po Nevoljniškem patentu je dovoljena: Prosta možnost ženitve Prostost gibanja (možnost zapustitve kmetije, če se je za kmetijo našel primeren naslednik) Odpravljena služba v gospodarjevi hiši Prepoved, da bi se iz naslova osebne svobode zahtevale kakšne dajatve Odpravljena osebna plat podložništva 1782.
16. Katera plat podložništva pa še ostaja, v čem se kaže in kdaj šele je odpravljena tudi ta? Ostaja premoženjska plat podložništva (stvarna plat). Kaže se v dajatvah. Odpravljena je leta 1848.
17. Katera vzroka sta navedena na začetku Tolerančnega patenta kot vzroka za njegovo uzakonitev? Kako ju razumete? Da se s prisilo v zadevah vesti dela samo škodo. Da veri in državi prinaša krščanska skupnost veliko koristi. Veliko gospodarskih koristi in s tem želja privabit koloniste. Verska strpnost se kaže za druge krščanske ločine. Ne želi izgubiti prebivalcev in ne želi nenaseljenih predelov.
K
18. Kaj pomeni pojem toleranca po Tolerančnem patentu? Poskusite ga opredeliti. Toleranca pomeni strpnost, da toleriraš/dopuščaš tudi tisto s čimer se ne strinjaš. Oziranje na delavnost in ne na vero. Odprte so javne službe in s tem veliko sprememb.
19. Ali patent uzakonja svobodo veroizpovedi? Ali morda veste, kdaj je krščanstvo prvič pridobilo status državne veroizpovedi? Ali je bila v habsburških dednih deželah katoliška vera nepretrgoma edina uradna veroizpoved? Ne, ampak samo do pripadnike krščanske vere,. Prvič je krščanstvo pridobilo status državne veroizpovedi v s cesarjem Teodozijem od 381 leta naprej. V habsburških dednih deželah ni bila katoliška vera nepretrgoma edina uradna veroizpoved, to se najbolje vidi v času reformacijo, ko se pojavijo tudi druge. 20. Kdo je naslovnik tega patenta, koga se tolerira? Naslovniki so vsi. Vidi se v prvem odstavku tolerančnega patenta. Tolerira se tudi ne katoličane: protestante. Nanaša se v vse habsburške dedne dežele. Naslovnik so predvsem uprave in kresije, kiso morale to dovoliti in da jih ne bi omejevali.
21. Katere so bile pravne prednosti katoličanov pred uzakonitvijo Tolerančnega patenta in kaj konkretno je sedaj dovoljeno tudi drugim naslovnikom? Pred tem nekatoličani niso smeli opravljati javnih služb, niso mogli priti do lastništva zemlje, ter opravljati obrtnih in trgovskih dejavnosti. Enako velja za akademske poklice. Katoličani so imeli prednost javnega izpolnjevanja, protestantje in pravoslavci tega ne smejo. Imajo neveljavno izpolnjevanje po Tolerančnem patentu. Npr. Molilnice ne smejo zvonit, ne sme bit vidnega vhoda iz ceste. Na simbolni ravni še vedno ni izinačitve. Literatura: Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, 101-111 in Škrubej, Pravo v zgodovini, 15., 16. in 17. poglavje.
Pravna zgodovina – in 23.12. 2011)
8. seznam vprašanj za vaje (teden med 19. 12.
Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 18. poglavju knjige Pravo v zgodovini 1. Zakaj je leta 1849 avstrijsko cesarstvo dobilo ustavo in na kakšen način je bila ta sprejeta?
K
Zaradi meščanskih zahtev po ustavi, pritiska buržuazne revolucije. Glavni cilj buržuazne revolucije je ustava. Hoteli so imeti oblast, ki bo nazdirala oblast – parlament. Leta 1848 enodomna konstituanta ni bila sposobna sprjejeti ustave, zato jo je cesar marca 1849 razpustil in sam razglasil razglasil je oktroirano ustavo. Ustavo so sicer takrat dojemali kot vladarjevo darilo. Zakaj? Franc Jožef I. ni mogel popolnoma odstopiti od zahtev revolucije, zato je bil pod pritiskom. Uvede načelo delitve zakonodajne oblasti med cesarjem in parlamentom.
2. Do kakšnih volitev je prišlo v letu 1848 in v kakšen zbor? Kateri sklep, ki ga ta zbor uspe sprejeti, ni več nikoli odpravljen, in ga cesar kasneje le še potrdi? Na kakšen način je potem to izpeljano? Leta 1848 so bile volitve v državni zbor na Dunaju. Poleg tega so bile tudi volitve v frankfurtski parlament, ki pa so ga bojkotirali. Državni zbor uspre sprejeti načelni sklep o zemljiški odvezi. (odprava fevdalnih razmerji) Vsa kmečka bremena, ki so jih bili podložniki dolžni fevdalnim gospodom (ker so izvrševali javne funkcije) in druga bremena, npr. gostačev, ki so pomenila osebno breme, so bile ODPRAVLJENE BREZ ODŠKODNINE. Za druga podobna bremena so doložili možnost odkupa, odpravili pa so jih v primeru je to predlagal zavezanec in jih odkupil.
3. Kako razume pojem ustave Matija Majar? Utemeljite z odlomkom. Matija Majer razume pojem ustave kot »zlat cesarski dar« (cesarjevo darilo). Ustavo razume kot njegovo dobro voljo. Pri Majerju se še vidi staro absolutistično razmišljanje, saj se njegova potreba po ustavi, bere kot popolna zaupnica cesarju. V bistvu je oktroirana ustava vladarju vsiljena, saj on bi lahko vladal tudi brez nje. Podobno kot Majer so razmišljali tudi drugi.
4. Kakšno državno ureditev predvideva ustava iz leta 1849 in do kdaj velja? Od kdaj spet šele lahko govorimo o obnovitvi ustavnega življenja? Ali sprejmejo nov enoten ustavni akt? Ustava iz leta 1849 predvideva avstrijko dedno monarhijo (3,2,281). Federalizem-ker predvideva deželne avtonomije Parlamentarna monarihja-cesar in (enodomen) parlament Ustava velja do 31.12.1851, ko jo Franc Jožef s silvesterskim patentom odpravi. O obnovitvi ustavnega življenja govorimo v letih 1860-1869, ko pade neoabsolituzem in je sprejetih več zakonov ustavne narave.
5. Kakšen status imajo dežele po ustavi 1849? Kako razumete njen 77. čl., ki pravi, da stanovske ustave ne veljajo več?
K
Dežele so po ustavi iz leta 1849 avtonomne enote in imajo status nerazdeljenih historičnioh dežel. Posebnost Avstrijskega cesarstva je, da ima zelo velike avtonomne enote. 77.člen (3/283) pomeni, da ni več stanovskih ustav in zborov. Plemiči se morajo potegovati za javne funkcije. Postavljena je zahteva, da morajo biti stanovi voljeni in več ne smejo priti na funkcijo, zaradi svojega statusa. Sicer pa privilegijev niso čisto izgubili, saj so si kot veleposestniki odprli vrata za deželni zbor, saj je bilo volilcev precej manj. 6. Kaj je (bila) krajevna občina? Kdaj so te enote uradno uvedene? Kakšna je njihova povezava s katastrskimi občinami? Krajevna občina postane najnižja enota samouprave. Zaradi buržuazne revolucije so zdaj avtonomne enote. Krajevna občina je izmerjena katastrska občina. Katastrsk občina je upravna enota za davčne namene. Povezava s katastrsko občino, je v tem, da ena katastrska občina je krajevna občina. Lahko pa se združi v več katastrskih občin v eno krajevno občino. Če pa se je večja katastrska občina ujemala s naselji, so jo pustili na miru. Ljudje lahko odločajo o svojih zadevah. To prinese zakon o občinah 50. leta 19. stoletja. »Svobodna občine je temelj svobodne države«.
7. Kako so si Slovenci (Majar) predstavljali občino v svojih razmišljanjih o Zedinjeni Sloveniji in ocenite, kako realne so bile njihove predstave glede na kasneje sprejeti Zakon o občini? Zakaj so si pojem občine lažje predstavljali kot pojem (buržoazne) ustave? (4,284). Občino so si predstavljali kot skupno upravo vaškega sveta. Župan je odgovoren za izvrševanje določil in da ima predstavniško funkcijo. Občina naj bi poskrbela za svoje dohodke. Župan naj bi imel 3 leta mandat, politično odgovoren. Občina bi bila svobodna. Samostojno odločanje o občinskih davkih. Zahteve so bile dokaj realne, ker je bila avtonomija med slovenskimi prebivalci nadpovprečno razvita še v dobi absolutizma. Prebivalstvo je imelo na lokalni ravni večstoletne izkušnje. (podeželške soseske) Zakon o občinah potrdi, kar Majer omenja. V občinah se lahko odloča o zadevah lokalne skupnosti. Pojem občine so si lažje predstavlali kot pojem ustave, saj jim ideja, ko je država oz. ustava skupna zadeva nejasna. Na pojem občine so bili, zaradi avtonomij v preteklosti, že navajeni
8. Katere izvirne pristojnosti oz. lastno delovno področje avtonomne občine prepoznate iz virov? Katere pristojnosti gredo županu? Utemeljite z odlomkom. Originalne pristojnosti občine: skrbeti za varnost in red skrbeti za občinsko premoženje skrbeti nasplošno o zdravstvenih zadevah
K
Pristojnost župana: občino predstavlja kot pravno osebo seznanja javnost z zadevami je predstojnik avtonomih organov imenovanje uradnikov in uslužbencev odgovoren je za izvrševanje sklepov občinskega odbora (4/248).
9. Razložite dvotirni sistem, kot je veljal v Avstrijskem cesarstvu v zadnjih treh desetletjih! V katerega spadajo občine, v katerega dežele? Dvotirni sistem pomeni vzporednost centalno vodenih birokratskih državnih organov na eni strani in na drugi vzporednost avtonomnih organov. Nekateri deželni organi sodijo v avtonomni tir, drugi pa v centralni. (shema Vilfan 118) Ni dvotirnega sodnega sistema, saj sodišča uporabljajo tako zakone, ki jih sprejemajo centralni organi, kot zakone, ki jih sprejemajo avtonomni organi. Centralni tip ureja višje instance (državni zbor, dežele). Centralna linija je do dežele. Občina ima že potem avtonomne organe. 10. Kako to, da 1. člen ustave 1849 za en sklop dežel uporablja naziv 'Kraljestvo Ilirija'? Zaradi Ilirksih provinc, ki je je ustanovil Napoleon in so se še nekaj časa obdržale veljavo. Kraljestvo Ilirija je sestavljala: Koroška, Goriška in Gradiška, Istra in Trst. Skratka, vse razen Kranjske. Ilirske provnice so bile sestavljene iz ozemelj, ki so prešle kasneje pod različne države, ozemlje je bilo pod vplivom Francozov.
11. Iz noveliranega februarskega patenta razberite nekaj glavnih načel predstavniškega sistema. (7/286). Dvodomnost: Državni zbor: skupno predstavništvo, ki šteje od 150-170 članov Gosposka zbornica: po položaji pridejo notri, niso voljeni. Po izvoru so plemiči. To so člani cesarske družine, vojvode po položaju. Postopama se odpravljajo. Volilna pravica: Moški nad 24 let in avstrijsko državljanstvo Področje državnega zbora so vse reči, ki se nanašajo na pravic, dolžnosti in interese, ki so skupne vsem zastopanim deželam. Voljen zakonodajni organ. Drugo je prepuščeno deželem.
K
12. Kakšna je razlika med kranjskim deželnim zborom 16. stoletja in Deželnim zborom vojvodine Kranjske iz druge polovice 19.st.? V Deželni zbor vojvodine Kranjske iz druge polivice 19.st. so: Bili vsi člani voljeni (1. razlika) Je zakonodajni organ (2. razlika) Člani so bili voljeni, zato so zakonodajni organi. Pomen kranjskega deželnega zbora iz 16.st. je predvsem odobravanje davkov.
13. Kakšna je bila struktura kranjskega deželnega zbora v buržoazni dobi? Pojasnite shemo v Vilfanovem učbeniku. Str.120 vildan. Kranjski deželni zbor ima 3 kurije: Veleposestniška kurija ima 10 članov Mestna kurija ima 10 članov. Podeželska kurija ima 16 članov. Kurija pomeni, tisti, ki so izvoljeni. Veleposestniško kurijo voli volilni razred veleposestnikov. Mestno kurijo voli volilni razred mest, trgov in trgovnsje-obrtne zbornice. Podeželska kurija je najštevilčnejša, volijo pa jo volilni možje, ki so pred tem izvoljeni od podložniškega volilnega razreda.
14. Iz katerih odlomkov virov je razviden kriterij volilnega cenzusa? Katere vrste cenzusov pa prepoznate? Utemeljite z odlomki. Odlomki s kriterijem volilnega cenzisa (3,289, 43.člen), Oktrirana ustava Franca Jožefa I. Volilno pravico ima (polnoleten) avstrijski državljan, ki plačuje direktne davke, ali pa v kateri od avstrijskih dežel uživa aktivno volilno pravico (9,289. II) Zakon dne 5. Novembra 1898, s katerim se prenareja red za deželni zbor vojvodone Kranjske: Avstrijski držaljan Moški 24 let Plačevanja davkov (najmanj 100 goldinarjev) Ženske lahko volijo s pooblastili V deželni zbor (15.čl.) je lahko voljen: a) avstrijski državljan b) 30 let c) kdor uživa državljanske pravice Vrste cenzusov: Starostni
K
Spolni Premoženski (davčni) Inteligenčni (izobrazbeni)
Državljanstvo ni cenzus, je samoomevno.
15. Kako s pravnim terminom imenujemo volilno skupino, ki jo omenja 2. člen volilnega reda za Kranjski deželni zbor? Kako pa imenujemo skupino izvoljenih (v tem primeru desetih) poslancev? Volilna skupina – volilni razred veleposestnikov Skupina izvoljena 10 poslancev – kurija
16. Kako so oblikovane volilne skupine za mestne in podeželske volivce? ??? Volilne skupine za mestne volitve: Volilni razredi mest, trgov in trgovsko-obrtne zbornice 7 volilnih okrajev Ljubljanski volilni okraj voli 2 poslanca, druga pa po enega Trgovska in obrtna zbornice volita 2 poslanca Volitve za podeželske volitve: volilni možje (elektorji) volilni okraji volijo 3 poslance volilni okraji pod členom pa pod čllenom 13,5,9 pa volijo dva polsanca in preostalih 5 voli po enega poslanca. ??? 17. Koliko poslancev volijo meščani, koliko kmetje? Iz katerih določb je to razvidno? Meščani volijo 10 poslancev (razvidno iz 3,5, in 6.člena 9/289). Meščanov je manj kot kmetov (16). V nekaterih primerih pa so lahko volili dvakrat, če so bili člani trgovsko obrtne zbornicePriviligiran volilni sistem, prilagojen je bogatejš, volilna zakonodaja ni nevtralna.
18. Kako je z volilno pravico žensk? (9/II, 10člne, 289). Ženske imajo volilno pravoco samo v volilnem razredu veleposestnikov, saj plačujejo visoke davke. Načeloma lahko ženske izvršujejo volilno pravico po pooblaščencih, ta pa mora imeti volilno pravico v tem okrajo. Sicer pa so v praksi lahko volili tudi brez pooblastila.
K
Spolni cenzus je bil manj pomemben kot premoženski! 19. V čem je pomen drugih splošnih deželnozborskih volitev januarja 1867? Pomen drugih splošnih deželnozborksih volitev januarja 1867 je v tem, da si v kranjskem deželnem zboru Slovenci prvič dobili večino. Osvojili so kar 25 od 36 glasov. Slovenska stranka je nastopila organizirano. Od takrat naprej niso več izgubili večne. Postali so politični pojem. Kljub temu, da je bila volilna zakonodaja naklonjena Nemcem, so zmagali Slovenci. Zakaj Kranjska? Ta je največji delež Slovencev 94 %, volilne skupine so pa prilagojene, bil je supeh.
20. Kaj se spremeni z Avstrijsko-Ogrsko poravnavo? Po Avstrijsko-Ogrski poravnavi Habsburška monarhija razpade na dva dela: Na avstrijski del z glavnim mestom Dunaj in Na ogrski del z glavnim mestom Budimpešta V avstrijskem delu je Habsburžan cesar ter kralj Češke in Galicije, v drugem delu pa je bil ogrski kralj. Ista oseba ima naslov cesarja, v drugem delu pa kralja. Skupne zadeve: Vojska Zunanje zadeve Finance O skupnih zadevah odločata oba državna zbora s 60 člani (2x). Se pravi, sta po št. enaka. Če na zakon nista pristali obe delegaciji. Samo izjemoma so jih zbrali skupaj, da so odločali, zadostovala je navadna večina.
21. Kako je nastal Program Zedinjene Slovenije, kaj je program obsegal in zakaj je nastal prav leta 1848? Program Zedinjene Slovenije je nastal v marčni revoliciji, ko so dunaski Slovenci v društvu Slovenija postavili program, ki je vseboval 3 ključne zahteve. Zakaj ravno v tem času? Ker je to čas pomlada narodov-1848. To so bili večinoma študentje, ki so študirali na Dunaju, kopirali so od Nemcev, zahteve po enotni združitvi. 3 glavne točke programa: 1. Razbije historičnih dežel in združitev Slovencev pod Hasburško monarhijo. 2. Enakopravnost slovenščine v šoli in v uradih 3.So proti ideji veliki Nemčije. Volivce nagovarjajo, naj bojkotirajo volitve v frankfurtsko konstituanto. Takrat se pojavi intelektualno gibanje. Je veliko peticij, to imenujemo lahko tudi peticijsko gibanje. Po njih se to vidi, da je Slovencem pa ideja ustrezala, so jih vlagali.
K
22. Preberite odlomke iz peticij iz leta 1848. V čem je njihov pomen? Kdo to gibanje usmerja in za katero od točk programa se zaradi historičnih okoliščin maja in junija 1848 najbolj aktivno zavzemajo? Pomen je v dvigovanju slovenske identitete in nacionalne zavesti. V kranjskem deželnem zboru tega ni bilo. To so tudi prve idejo o tako veliki samostojnosti in suverenosti. To gibanje usmerja Franc Miklošič, ki ta program oblikuje. Zele pomemben je tudi Matija Majer (iz Koroške), ki je prispeval k močnim peticijskim gibanjem. So mladi intelektualci. Ideje so prišle prvo iz Dunaja. Gre za več vrst programov, ki pa imajo skupne (programske) točke. K združitvi so težili, zaradi pritiska Nemcev, ki zahtevajo novo nemško nacionalno državo. Pravldal je strah, da bi ljudje tega prostora v političnem smislu postali Nemci. Težijo k uveljavitvi slovenksega jezika. Poleg tega so se tudi zavzemali za bojkot volitev v frankfurtski parlament.
23. Kakšna politična ureditev Slovenije je predvidena po tem programu? Ali simpatizerji programa zahtevajo lastno državo? Program je predvideval oblikovanje Kraljevine Slovenije s svojim deželnim zborom v okviru Hasburške monarhije. Majer pravi: naj se ustanovi slovenski zbor, ki bo zajemal vsa ozemlja na katerem so Slovenci v jezikovni in narodni večini. Slovenski zbor naj bi bil predstavniški organ, ki bi bil tudi zakonodajni organ za Kraljevino Slovenijo. (Izdelana predstava)
24. Kaj bi se z uresničitvijo programa zgodilo s historičnimi deželami in kaj se je kasneje z njimi res zgodilo? Kdaj so bile odpravljene? Z uresničitvijo programa bi se historične dežele razdelile po narodnostnem kriteriju. Kasneje pa so bile odpravljene od leta 1848 do 1920. Upravne okraje so prilagodili novim. Vse so razdelili razen Kranjsko. (če bi jo razdelili bi v Kočevju zaradi Nemcev nastali jezikovni otoki).
25. Zakaj v programu poudarek jezikovnim zahtevam? Kako je kasneje z njihovo uresničitvijo? Poudarek je na jezikovnim zahtevam, ker jezik predsavlja narodnost. Niso se strinjali, da ni bilo pouka v slovenščini, tudi uradne zadeve niso mogli urajati v tem jeziku. Kasneje se je to uresničilo. Lahko so poučevali v gimnazijah v slovenskem jeziku. Notranji uradni jezik: jezik v katerem uradni med seboj komunicirajo. Lahko se je uveljavil v avtonomijah. Zunanji uradni jezik: jezik v katerem se sporazumevajo uradi s strankami.
K
Raba na sodišču: slovenščina je bila izjema, saj je bil jezik v katerm ni Vrhovno sodišče izdalo nobene odločbe, kar bi pomenila, da bi moralo tudi apelacijsko sodišče v Gradcu. S tem pa bi pokazali, da so na tistem ozemlju tudi Slovenci.
26. Ali se poleg enotnega avstrijskega državljanstva uvaja tudi koncept enotne avstrijske nacije? Utemeljite z ustreznimi določili ustave! V kateri evropski državi pa tako enačenje prevlada v najbolj radikalni izpeljavi? Da, poleg enotnega avstrijskega državljanstva se uvaja tudi koncept enotne avstrijkse nacijeopredeljene so le dežele. Uvaja se eno in enotno avstrijsko državljanstvo. Gre za skupnosti ljudstva, ki imajo posebne pravice. 3/282,23.člen. Za vsa ljudstva v cesarstvu obstaja le splošno veljavno avstrijsko državljanstvo V Franciji, na Slovaškem.
27. Katere pravice zagotavlja eden od t.i. temeljnih zakonov (1867)? Zlasti bodite pozorni na 19. člen in na njegove interpretativne določbe! S katerim določilom oktroirane ustave 1849 ga lahko primerjate? Državni osnovni zakon o splošnih pravicah državljanov za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru 1867 (8,287):
Zagotavlja enakopravnost vseh narodov v državi in pravico vse plemenom do gojenja svoje narodnosti in jezika (enakopravnost jezika v šolah in uradnih) Lahko ga primerjamo s 5.čl. Oktrirane ustave: »vse etnične skupnosti so enakopravne in vsaka ima nedotakljivo pravico do ohranitve in skrbi za svojo narodnost in jezik«.
Literatura: S. Vilfan, Uvod, str. 106-107 (občine) in str. 112-124; Škrubej, Pravo v zgodovini, 18. poglavje; Priporočena literatura: ustrezni odlomki iz Slovenska kronika XIX. Stoletja (1800-1860). Nova revija 2001. Slovenska kronika XIX. Stoletja 1861-1883. Ljubljana: Nova revija, 2003; J. Žontar, »Občinski red za Kranjsko leta 1866«, Zbornik ob 90. letnici Arhiva. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 1988, str. 88-102.
Pravna zgodovina in 6.1. 2012)
– 9. seznam vprašanj za vaje (teden med 2. 1.
Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 19. poglavju knjige Pravo v zgodovini
1. O katerem »avstrijskem vprašanju« govori Jurčič v svojem članku (l. 1870!!)? Odgovor na katere dogodke in kakšna stališča je njegov članek? Avstrijsko vprašanje je, ali naj ostanejo v državi, ali ne? Nanaša se na razpad AO. Bali so se, da bo do tega prišlo. V Majniški deklaraciji je še (zadnjič), da so pripravljeni ostat. Avstrijsko vprašanje je zato, ker je to še vedno znotraj Avstro Ogrske. Bali so se da bi AO razpadla.
K
Josip Jurčič je napisal članek (1,297), v katerem se je odzval na trditve ogrskega Srba S. Miletića, izražena na prvem Jugoslovanskem kongresu v Ljubljani, da je slovensko vprašanje avstrijsko, in da noče da bi se jugoslovansko vprašanje mešalo z avstrijskim. Združila se je že Italijo, združitev Nemčije pa je bila pred vati. Strinja se s programom Zedinjene Slovenije z idejo, da bi se oblikovala zveza s Hrvati. Orientalsko vzhodno vprašanje: Turčija razpade.
2. Katera nacionalna država v sosedstvu se je že oblikovala in katera se bo kmalu? Združila se je že Italija, združitev Nemcev pa je bila pred vati. 1878 se oblikujeta Srbija in Črna gora.
3. Kakšen je Jurčičev odnos do programa Zedinjene Slovenije? Za kakšno povezavo se sam zavzema? Vloga taborskih gibanj? Jurčič (je mladoslovenec) se zavzema za program Zedinjene Slovenije (še vedno v okviru monarhije). Zavzema se za: 1. Združitev Slovencev med seboj 2. Zvezo s Hrvati Uresničevanje programa še vedno ni zadosti, saj je velikost države zanemarljiva. Potrebno je sodelovati tudi z drugimi. Zvezo s Hrvati zato, ker so videlo Nemce kot nevarnost. Cesar Karel pravi, da če se vsi združijo, bo imela Nemčija (še vedno) dostop do Jadrana. Vloga taborskih gibanj: taborska gibanja so se zavzemala narodno prebujanje in širjenje naddeželne identitete Slovenstva. To gibanje je postalo vseslovensko gibanje, saj se je zbiralo na njem po več tisoč ljudi. Extra: Slovenci so se dobro ujeli s Čehi, ki so bili takrat zelo razviti (npr. v Kranju je bilo veliko češkega kapitala). O tem ni dosti virov. Povezovali so se s tistimi, ki so jim bili bližje.
4. Katere argumente za združitev južnih Slovanov podaja Jurčič v svojem članku? Kako si to združitev predstavlja? Kje je videl težave? Če se bodo združili, jih Nemci ne bodo mogli podrediti. (glavni razlog) Predstavlja si kot združitev s Hrvati. (Simič: hoče še Srbe) Težavo vidi v nepotrditvi zveze. Srbi nimajo moči za združitev vseh Slovanov (v Sloveniji Srbov ni dosti). Težava bi tudi bila, če AO ne bi želela ustreči Slovanom in sam razpad Avstrije. Nemogoče je zedinjenje v monarhiji. Meni, da se na prijateljstvo in pravičnost ne moremo sklicevati. Srbi nimajo moči, da bi se potegovali še za Slovence. Potegujejo naj se sami zase.
K
Gre za avtonomijo (!) in ne za samostojnost kot nova država
5. Glavna zahteva t.i. Majniške deklaracije 1917 ? Njen pomen? Kdo jo sestavi in zastopa ter kje? Kako si razlagate formulacijo, da poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, postavljajo svojo zahtevo »na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava«? Glavna zahteva Majniške deklaracije (2,298) je, da naj se »vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo po žezlom habsburške-lotarinške dinastije v samostojno državno delo«. S tem so Slovenci še zadnjič izrazili pripravljenost ostati v monarhiji, če bi se res ta preoblikovala. S to izjavo je bila prvič postavljena jasne zahteve v dunajskem državnem zboru (trialistična zahteva). Sestavili so jo slovenski, hrvaški in srbski poslanci, ki so bili združeni v jugoslovanski klub (predsednik dr. Anton Korošec). »na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava« pomeni, da so Hrvatje imelo v Avstro-Ogrski svojo avtonomijo. To načelo izhaja iz dejstva, da so Hrvatje zgodovinski narod, s tem pa so ohranili privilegiran višji sloj. (Plemstvo in buržoazija sta potrebna za zg.narod, ostali so nezgodovinski) To so utemeljevali s hrvaškim državnim pravom. Bili so združeni z Madžari. Trializem: bili bi v AO, in ne pod AO. Extra: (Slovenci so se sklicevali na naravno pravo, na pravice, ki jih ostali že imajo-država) Jugoslovanski klub je predstavljal ljudi v avstrijskem delu. Hrvati in Srbi so bili v Istri in v Dalmaciji. Srbi so hoteli avtonomijo, Hrvatje združitev, kar Srbi niso želeli, ker bi bili skupaj veliko manjši (v še večji manjšini).) 6. V čem vidite povezavo vsebine Programa Zedinjene Slovenije z organizacijo oblasti, kot jo predvideva Naredba celokupne vlade o prehodni upravi na ozemlju Narodne vlade SHS? Povezava je v združitvi dežel v eno enoto. (Odprava razdelitev na dežele). Delna uresničitev: združitev pod enim oblastnim organom Narodna vlada se je razglasila za oblast nad celotnim slovenskim ozemljem, ne glede na to, kako je bilo prej razdeljeno. To je povezano z načrtom Zedinjene Slovenije. (5,299, Naredba celokupne vlade): »odpravljene so deželne avtonomije« Extra: razbite dežele so bile: Slovenski del Istre, Trst, Štajerska in Koroška 7. O katerih deželnih odborih je govora v točki 3 III. poglavja Naredbe, katerih posli preidejo na Narodno vlado SHS v Ljubljani? V 3. točki poglavja Naredbe celokupne vlade (…) (5,300) je bilo govora o deželnih odborih starih historičnih dežel, kajti na tem ozemlju je vlada razglasila enotno upravo.
K
Kranjski deželni zbor je primer edine dežele, ki je bila v celoti nad tem ozemljem, nad katerim je imela oblast narodna vlada. Gre za vse posle, razen poslov občin in okrajev, ki preidejo na Narodno vlad SHS v Ljubljani.
8. Katere teze o političnih povezavah Slovencev so še predhodile razpadu AO in katere ideje so se po njenem razpadu uresničile? 1. V dobi stare Avstrije: ideja trializma 2. Okvir zakonitosti: Majniška deklaracija: združitev vseh Slovanskih narodov v državno telo v okviru Habsburške monarhije 3. Zedinjenje Jugoslovanskih narodov Po razpade AO se združijo Jugoslovani zunaj AO. Krfska deklaracija. Majniška deklaracija je govorila o trializmu pod Habsburško krono (združitev vseh ozemelj AO, kjer živijo Slovenci, Hrvati, Srbi). To je več kot avtonomija. Krfska deklaracija je govorila o združitvi vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v ustavno parlamentarno monarhijo pod žezlom srbske kraljevske dinastije Karađorđevićev – ta se potem uresniči.
9. Kateri pravnorelevantni dogodki so neposredno predhodili ustanovitvi Države SHS? Katera ozemlja je ta potem obsegala? Wilsonove točke: pravica do samoodločbe. (predlaga) Slovenske stranke so podpisale pravico do samoodločbe, čez dva meseca je ustanovljen Narodni svet. Oblikovanje neodvisne jugoslovanske države. Nastane Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Obsega ozemlja, kjer živijo jugoslovanski narodi, ki so bili takrat del Avstro-Ogrske. Ta ozemlja so Hrvaška, Slovenija in BIH.
10. Organ katere državne tvorbe je Narodna vlada za Slovenijo in v kakšnem razmerju glede pristojnosti je z Narodnim vijećem v Zagrebu? Narodna vlada za Slovenijo: organ države SHS, najvišja upravna oblast in službena instanca, sestavljena iz predsednika in poverjenikov. Upravlja ozemlje v imenu Narodnega viječa v Zagrebu. Narodna vlada je prevzelo vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtonomnih oblasti v svojem teritorialnem območju. Narodno vijeće ima večje pristojnosti (predstavlja tudi navzven), vendar de facto Narodna vlada sama deluje. Med seboj so se obveščali s pošto, ponekod s telefonom in telegrafom, zato so sami delovali, saj preden pride sporočilo iz Zagreba, je lahko že vsega konec, zato ne čakajo zunanjega ministrstva iz Zagreba, ampak se sami zavežejo.
K
11. Zakaj je v Naredbi govora o 'prehodni' upravi? Do kdaj ta deluje? Kateri organ jo kasneje nadomesti?g Prehodna uprava je vzpostavljena zato, ker si vedeli, da bodo stvari ZAČASNO na novo urejeno z ustavo, zato je to po prehodno, dokler se z ustavo ne uredi tega vprašanja. Kar lahko vse ostane po starem, odloča se o pravni kontinuiteti Država SHS je bila že od vsega začetka mišljena kot prehodna tvorba. Ta organ deluje do 20. Januarja 1919, ko jo nadomesti Deželna vlada (za Slovenijo).
12. Za katero ozemlje naj bi Naredba formalno veljala? Kaj je oviralo njeno izvrševanje na ozemlju, omenjenem v njenem prvem členu? Nad katerimi teritoriji je vlada lahko izvajala efektivno oblast in nad katerimi, izmed naštetih, ne? Zakaj? Naredba naj bi veljala za Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, Trst z okolico, (z omejitvami) Štajersko in Koroško. Severno mejo določi general Rudolf Meister, nič ne govori o vzhodni meji, ker ni bila urejena, saj tega niso posebej poudarili, ker je bilo to ozemlje avstrijska meja. Pomen tega je velik, saj so bili ljudje takrat zasičeni z vojno, Maistru pa je uspelo organizirat vojsko. Vidi se, da je Naredba nastala od ministra v Avstriji, nalaga da preuredi Avstrijo (Žolgerjeva ustava). Nima oblasti nad Trstom, Istro in Goriško, zaradi vdora Italijanov, ki so mislili, da jim to ozemlje pripada po londonskem sporazumu (za vstop v prvo sv. vojno). Zahodno mejo je določil Londonski sporum. Prvi člen: Narodno vijeće je imelo največji vpliv
13. Kako je bila v Državi SHS zamišljena upravna, kako sodna organizacija? Ali naj bi se občine odpravile? Uprava je bila v Državi SHS zamišljena: pusti manjše enote nedotaknjene (občine, okraje), dežele pa odpravi. Predvidenih je bila 12 upravnih oddelkov. Občine se naj ne bi odpravile, ostale bi kot simbol lokalne samouprave. Tudi okraje pustili na miru, ostalo naj ostane. Slovenija: Najvišje sodišče je Vrhovno v Ljubljani, odpadeta pa Trst in Gradec. Zadnja instanca je višje deželno sodišče v Ljubljani. Od 1940 se preimenuje v Vrhovno. Hrvaška: Stol sedmorice (vrhovno sodišče), oddelek B, včasih je bil v Avstriji.
14. Katera pravna območja Kraljevine SHS poznate in kakšno pravo je veljalo v vsakem od njih? Poznamo 6 pravnih območji v Kraljevini SHS:
K
1. Slovenija in Dalmacija. Velja pretežno avstrijsko prava od Dunaja, veljajo avtonomna prava dežel, pravo Narodne vlade in Narodnega viječa. Velja ODZ (ni stopil povsod v veljavo). Veljajo tudi avtonomna prava (npr. avtonomno pravo Štajerske) Stol sedmorice, oddelek B v Zagrebu, od leta 1949 pa za Slovenijo velja posebej Vrhovno sodišče v Ljubljani.
2. Hrvaška in Slavonija. Velja ogrsko pravo, največji vpliv ima državni zbor v Budimpešti. Dobili so avtonomijo (Narodno Vijeće), nekatere stvari so pustili. Na ogrskem so razveljavili avstrijsko pravo, nekatere pa so obdržali (npr. avstrijsko kazensko pravo). Nekje so pustili avstrijsko pravo v veljavi. Velja še avtonomno pravo Hrvaške. Stol sedmorice, oddelek A v Zagrebu 3. Vojvodina in Međumurje. Velja ogrsko pravo. ODZ v nenovelirani obliki se je uporabljal kot običajno pravo. Kasacijsko sodišče v Beogradu, oddelek B v novem Sadu 4. Bosna in Hercegovina. Turško pravo (državne nepremičnine), Islamsko pravo po personalnem načelu, rodbinsko in šeriatsko pravo, avstro-ogrsko pravo. Skupne zadeve so pokrivali avstrijski zakoni. Vrhovno sodišče v Sarajevu 5. Srbija (pravno območje Srbije). Zraven sta spadali Makedonija in Kosovo. Velja pravo srbske države. Ustava sicer ni bila razširjena na Makedonijo in Kosovo, tam valja turško pravo. Kasacijsko sodišče v Beogradu 6. Črna gora. Veljavno pravo je pravo črnogorske države Veliko sodišče v Podgorici
15. Glede katere pravne panoge (in odgovarjajočih sodišč) so obstajale največje razlike, kar se odraža tudi v Vidovdanski ustavi? Najdite ustrezno določbo! Kateri vzroki so botrovali takšnemu stanju? Največje razlike so obstajala na področju civilnega prava (zlasti rodbinsko pravo, zakonska zveza ni poenotena) Odraža se v 137. členu Vidovdanske ustave (6,305, Sodišče in predhodne določbe). Ustava je sicer predvidevala vzpostavitev enotnega sodnega sistema, vendar so pri (nekaterih) pravnih območjih pustili stare sisteme sodišč.
K
Vzroki, ki so botrovali takemu stanju: Ozemlja, ki so se združila v Kraljevino SHS so imele zelo različne pravne tradicije, kajti to ozemlje že od rimskega imperija naprej ni bilo politično združeno po eno javno oblastjo, kaj šele pod državno. Pravna panoge niso bili poenotene.
16. Na katerih pravnih področjih pa vseeno pride do poenotenja in s katerimi pravnimi akti? Z ustavo so poenotili: ustavno pravo, upravno pravo (poenoten je bil upravni postopek) in volilno zakonodajo (zakonodaja) Kazensko pravo: 27.1.1929: Srbski kazenski zakonik (državni udar) Civilno (delno): civilni pravdni postopek(del ožjega civilnega prava), urejal ga je zakon o zemljiških knjigah 1930 (ožje), zakon o listinah 1929. Delovno pravo so začeli urejati na novo. Poenoteno ni bilo civilno pravo (splošna kodifikacija se je zataknila): predvsem premoženjsko in gospodarsko pravo.
17. Kako so se različna pravna območja odražala v raznoliki strukturi vrhovnih sodišč po državi? Kaj v zvezi s tem ureja Vidovdanska ustava? Za Slovenijo in Dalmacijo je bilo predvideno eno vrhovno sodišče, zaradi avstrijskega prava, to je Vrhovno sodišče v Ljubljani. (Dravska banovina) Eno samo sodišče ne bi moglo pokrivati takšno različnost pravnih redov (izvirajoč iz različnih historičnih tradicij). Zato je praviloma za vsako ozemlje delovalo posebno vrhovno sodišče. Vidovdanska ustava je v 110. členu (6,304) predvidevala, da za vso kraljevino obstaja samo eno kasacijsko sodišče s sedežem v Zagrebu. (pristojno tudi za reševanje sporov med upravnim, civilnim, vojaškim, ali sodnim oblastnem. Kasacija pomeni, da odločbo lahko sodišče samo razveljavi, ne more pa je spremenit. Kacasijska so vrhovna sodišča. (!)
18. Kakšen organ je pokrajinska uprava (npr. za Slovenijo), o kateri je govora v prehodnih določbah? Pokrajinska uprava je izrazito prehoden organ. Večina resorjev je bila direktno podrejena beograjski upravi, zato so imeli 2 leti časa, da se na to pripravijo, to je bil pa tudi namen pokrajinskih uprav. Bila so začasno postavljena namesto deželne vlade. Pokrajinski upravi za Slovenijo je načeloval pokrajinski namestnik. Extra: Narodno vlado so najhitreje odpravili, delovala je 2 meseca in pol.
K
Mudilo se je, ker se je bilo treba podredit beograjskim centrom. Besedna »Narodna« je tudi moteča, zato se kasneje imenuje Deželna vlada. Kasneje potem nastane pokrajinska uprava.
19. Kako je bila organizirana Kraljevina SHS? Kakšna je bila vloga monarha? Bila je ustavna parlamentarna in nasledstvena monarhija. Bila je izrazito centralistično centralizirano birokratsko oblast. V monarhiji je bil tudi parlament, ki je zakonodajno telo, imenuje se Narodna skupščina. Vloga monarha (kralja) je bila že na podlagi velika. Njegove funkcije so bile:
Zakonodajno oblast je izvrševal skupaj z Narodno skupščino Ima izvršilno oblast Sodna oblast: sodišča izdajajo odločbe v imenu kralja Je vrhovni poveljnik vojaških sil Ima pravico razpustit parlament Potrjuje in razglaša zakone Postavlja uradnike
Psevdo parlamentarizem: lažni parlamentarizem, lahko je vladar blokiral parlament. Skupščina lahko sprejema zakonodajo do diktature.
20. Ali je Vidovdanska ustava predvidevala tudi samoupravna območja in organe? Katera? Ali na območju današnje Slovenije v praksi kdaj zaživijo? Da, predvidevala je razdelitev na upravne enote (oblasti kot avtonomne enote), ki so smele imeti največ 800.000 prebivalcev. Nastane edino oblastna samouprava. V 96. členu je predvidevala občinsko samoupravo, srensko (sres je okraj) samoupravo in oblastno samoupravo. Samouprava začne delovati 1924 (veliki župan, uprava deluje, samouprava še ne, v praksi zaživi 1927 – delovati začne oblastna skupščina kot avtonomen organ. Oblastna avtonomija: oblastna skupščina in oblastni odbor
21. Kako so bile organizirane oblasti (zlasti na ozemlju današnje Slovenije)? Kaj nam s tem v zvezi pove stenografski zapisnik 1. seje I. zasedanja ljubljanske oblastne skupščine? Država je bila razdeljena na 33 oblasti. Na ozemlju Slovenije sta vzpostavljeni ljubljanska in mariborska oblast. Stenografski zapisnike 1. Seje I. zasedanja (7,305) nam pove, da niso bili zadovoljni z centralizacijo oblasti, zato so zahtevali vsaj decentralizacijo v gospodarskih panogah. Ni več dvotirnega sistema, kot je bilo v Avstro-Ogrski.
22. Kakšna je bila vloga velikega župana? Ali je to avtonomni organ? Utemeljite z viri!
K
Veliki župan je bil na čelu vsake oblasti, saj je bil predstavnik beograjske vlade. Zaradi tega pa ni bil avtonomen organ. Podrejen je bil ministrstvu za notranje zadeve. Ni bil voljen, postavil ga je kralj. Razglaša državne uredbe, kontrolira zakonitost, preden organ določa v tem (državni svet) 6,303,VII, 95 člen, zadnji odst. 98. člen: »je predstojnik (čeprav je bil predstavnik) obče državne administracije« 99. člen: razglaša uredbe. 101. člen: »ima pravico zadržati izvršitev vsakega sklepa samoupravnih organov (…)« Župan je bil predstojnik upravne oblasti. predstávnik -a m (aa) kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov predstójnik -a m (oa) kdor ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi:
23. Zakaj govorimo o prevladi nacionalnega unitarizma in birokratskega centralizma? Kje v Vidovdanski ustavi se to kaže? Pri upravni razdelitvi se niso ozirali na nacionalno sestavo (nacionalni unitarizem). Pri tem velja ideja enotnega jugoslovanskega naroda, poskuša doseči, da gre za en narod z »enim« jezikom, srbsko-hraški-slovenski jezik. (6, I. oddelek, obče odredbe, 3. člen) Primer centralizma je, da je uprava podrejena ministrom v Beogradu. VIII. 90. člen: vsi ministru so podrejeni kralju. V birokratskem centralizmu izstopa kralj, saj ima največ oblasti.
24. Kakšne novosti, zlasti glede upravne razdelitve države, prinese oz. potrdi oktroirana ustava 1931? Kdaj so uvedene banovine? Kaj to pomeni za današnje slovensko ozemlje in kaj za avtonomijo Slovencev? Kralj je razpustil upravne oblasti in namesto njih uvedel novo razdelitev na banovine 6. januarja 1929 (šestojanuarska diktatura). Ljubljanska in mariborska oblast sta se združili v Dravsko. Dejansko so oblasti in njihovi organi delovali še do 4. decembra 1929. 1931 zamenjava s Savsko banovino in prilagoditev narodnostnim meja. Uredba o Banovini Hrvaški, 1939 je obsegala Savsko in Primorsko in nekaj okrajev, imela je nacionalno ime. Avtonomija Slovencev se je potem močno zmanjšala, država je postala še bolj centralizirana, s središčem v Beogradu. Bane (načelnike banovin) je postavljal kralj.
25. Kako je s položajem občin v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji? Kraljevina SHS je imela 33 oblasti, v Sloveniji sta bili to ljubljanska in mariborska oblast Kraljevina Jugoslavija je imela 9 banovin, Slovenija je v Dravski. Občina mora imeti vsaj 3000 prebivalcev, nato je lahko sledilo združevanje občin. Nekatere občine so postale
K
mestne (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj). (Nekdanja statutarna mesta). Organi teh občin so bili mestni svet in predsednik mestne občine. Občine se ne spremenijo, spremeni se zakon, ki določa 3000 prebivalcev.
Literatura: Vilfan, Uvod, str. 127-135; dodatno M. Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927-1929. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 2000; G. Šmid, Uprava Dravske banovine 1929-1941. Ljubljana: Arhiv RS, 2003.
Pravna zgodovina – 13.1. 2012)
10. seznam vprašanj za vaje (teden med 9. 1. in
Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 10., 13. in 16. poglavju knjige Pravo v zgodovini ter s pomočjo poglavja Odlomki iz kazenskega prava iz knjige Uvod v pravno zgodovino
1. Katere deklarirane vzroke za uzakonitev kazenskega prava v Ljubljani prepoznate iz Malefičnega reda? Ali prepoznate v viru razmišljanje v smeri načela zakonitosti? (3,204) Vzroki so, ker povzroča sodnikom mnogo dvomov in s tem zlorab. Sodniku je bila prepuščena velika odgovornost, saj je sodnik odločal po svoji vesti, kaj je kaznivo in kaj ni. Glavni razlog je, da sploh niso bila pred tem določena, katera dejanja so kazniva. Iz vira lahko razberemo razmišljanje v smeri načela zakonitosti, saj so hoteli preprečiti dvome in zlorabe in uvedit, da se lahko pravni subjekt pripravni na norme.
2. Iz katerega odlomka je razvidno, da so Ljubljani, in seveda tudi širše, spore še vedno reševali tudi z maščevanjem? (3,205,Fol.3v) »Kdor prelomi prisego o odreku maševanju« posredno tudi (Fol. 5.)« »Če se ulijalcu ni bilo treba braniti v stiski za telo…«
3. Kaj je oficialna maksima in v katerem od odlomkov najdemo izraz tega načela? Oficialna maksima pomeni, da je kazensko pravo javna stvar, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti oblasti, da kazniva dejanja preganjajo, to ni zasebna stvar. (3,205,zadnji odstavek). »…temu oblast ni dolžna zagotoviti varnosti…« Oficialna maksima se kaže tudi v »mi bomo izvajal oblast« 4. V viru najdite odlomek, ki je odraz inkvizicijske maksime! Inkvizicijska maksima pomeni, da je sodnik v preiskavi tudi tožilec. (ne more biti nepristranski, saj je njegov namen, da dokaže priznanje) Najdemo ga (3,204,Fol.2v) Ljubljanski malefični red »sodnik prijeto osebo zasliši (…) »mora sodnik sam raziskati, ali je oseba priznala svojo krivdo…«
K
5. Ali prepoznate v viru primer odsevne kazni? Odsevna kazen kaže način storitve kaznivega dejanja. Kazen tako spominja na dejanje. (npr laže, se mu odreže jezik) (3,204,Fol. 3v) »Če kdo krivo priseže, naj se mu odreže jezik skupaj z obema prstoma, s katerima je prisegel«. V poštev pride kadar, ni možen talion (da preklinjaš boga npr.)
6. V katero obdobje spada Red za deželska sodišča na Kranjskem in katere druge kazenskopravne norme iz 16. st. še poznate? Red za deželska sodišča na Kranjskem (6,207) spada v obdobje zgodnje moderne države – začetek novega veka. Druge kazensko pravne norme iz 16. st.: Constitutio Criminalis Carolina (5,206) Ljubljanski malefični red (3,204) (Ostali) redi za deželska sodišča Kranjske, Štajerske in Koroške je malo civilnega, malo kazenskega. 7. Kateri so bili vzroki za nastanek tega Reda? Kakšen spor se je namenil razrešiti normodajalec in kdo so protagonisti tega spora? Na kakšen način je normodajalec želel rešiti ta spor? Ali opazite to problematiko že tudi v Kranjskem deželnem privilegiju? Vzrok za nastanek Reda za deželska sodišča na Kranjskem (6,207) je dolgotrajen spor do krvnega sodstva. Spor je bil tudi v tem, komu pripada del globe, ki so jo izrekli kot kazen. Del globe je tako pripadal sodniku, zato je pomembno, kdo sodi. Deželni knez je želel natančno urediti, katera dejanja so kazniva in katera ne. Na tak način je hotel rešiti spor. Protagonisti (prvoborci) v tem sporu so bili nosilci pravice do krvnega sodstva in vsemi drugimi gospostvi, ki so imeli pravico soditi svojim podložnikom v lažjih kazenskih zadevah. Vidi se, da stanovi vplivajo na politiko. Normodajalec je želel to urediti z Redom za deželska sodišča (kjer je bilo to določeno) Kranjski deželni privilegij je določal težja kazniva dejanja in jih je naštev (zemljiška gospostva). Gospostva (gospodarji) sodijo v lastnih zadevah, drugače pa sodni deželni sodnik. Zato so tudi določili malefilne rede. 8. Na kakšen način določa ta Red, katere so krvne zadeve? Ali je v Redu izpeljano do konca načelo zakonitosti, ki si ga je normodajalec zastavil v uvodu? Ali lahko ugotovite, kje si je prišel sam sebi v nasprotje?
K
Red določa z opisom (naštetjem) dejanj, ki se smatrajo za krvne zadeve v II. delu. Namen je bil našteti težja kazniva dejanja. Ne ni do konca izpeljano načelo zakonitosti, to bi pomenilo, da bi bila našteta vsa kazniva dejanja z naprej določeno sankcijo, tako pa si je Red prišel v nasprotje in pustil sodnikom, da sodijo po analogiji (lahko so določali, katera dejanja poleg naštetih, so še primerne za krvno sodstvo), to se vidi s »tudi podobna«.
9. Čigave ideje so vplivale na C. Beccarijo in na F. K. Jelenca ter kje v odlomkih njunih del jih prepoznate? Katere naravnopravne ideje prepoznate v njunih delih? Kakšno vlogo pripisuje Beccaria teoriji o družbeni pogodbi? Povzemite njegovo razumevanje te teorije. Na. Beccarijo in Jelenca so vplivali vodilni razsvetljenci svojega časa Rousseau (družbena pogodba), Montesquieu, Bacon, Voltair, Hum, Hobbes, Locke (oba družbena pogodba) Prepoznamo ideje naravnopravne šola, da so vsi enakosti in enakopravnosti, pravičnost, razumnost, omejitev smrtne kazni (konkretno). Svoboda enakost, pravičnost. Po družbeni pogodbi je posameznik omejil svojo prostost ravnanja Beccaroa se je zavzemal, da bi lahko samo zakonodajalec smel predpisovati kazni, te naj bi odvračale storilce. Namen kazni je specialna in splošna prevencija. Nasprotoval je množici zakonov. Ljudje se združijo z državo z družbeno pogodbo, zaradi varnosti in želje po miru. 10. Katere so bile glavne ideje o kazenskem pravu, ki jih je Beccaria zastopal v svojem delu O hudodelstvih in kaznih? (2,249) Beccarijeve ideje kazenskega prava: Cilj: braniti fond javne blaginje pred prilaščanjem posameznikov Enakost med ljudmi Kazni določa samo zakonodajalec Domneva nedolžnosti (dokler sodnik ne izreče sodbe) Ukinitev mučenja Proti smrtni kazni 11. V čem je Beccaria videl izvor kazni in kako je pojem kazni sploh opisal? Kdo ima po njegovem lahko edini kaznovalno pravico ter zakaj? Na čem temelji pravica do kaznovanja? Izvor zakonov je videl v pogoju, pod katerim so se neodvisni in osamljeni ljudje povezali v družbo. To ni dovolj, zato so potrebni tudi otipljivi razlogi, da ne bi posamezniki družbe spet potegnili v kaos. Ti otipljivi razlogi so kazni, določeni za kršitelje zakonov (ideja družbene pogodbe) Pravico do kaznovanja ima samo zakonodajalec, ker predstavlja družbe, ki je združena v družbeni pogodbi. Posamezniki družbe, ne smejo upravičeno nalagati kazni.
K
Pravica do kaznovanja temelji na delčkih svobode, ki so jih žrtvovali posamezniki. Vsi so del družbe. 12. Kaj je po Becarriji namen kazni? Kaj je generalna prevencija in ali se je Beccaria zanjo zavzemal? Kako pa razumete specialno prevencijo? Kazen mora odvračati ljudi od storitve kaznivega dejanja (odvrniti ljudi od zločinov), Generalna prevencija: zastraševanje, ki naj bi odvračal ljudi od storitve zločinov (dolge kazni). Zanjo se zavzema Becarrio. (prostorske kazni) »strašen je trajen in mučen ugled človeka, oropanega svobode« To je najmočnejša brzda proti zločinom. Specialna prevencija: poboljšanje storilca (resocializacija) in odvrnitev od ponovne storitve kaznivega dejanja. Pozno pride v kazensko pravo načelo zakonitosti, šele z 2. polovico 18. st. 13. Kje v besedilu lahko razberete elemente načela zakonitosti, za katerega se Beccaria zavzema, da bi veljalo? Elementi načela zakonitosti: načelo izključne veljave vladarjevega prava (zakonodajalca). Zakone in kazni postavlja le zakonodajalec, sodnik pa je vezan na zakone. Sodnika je potrebno vezati na vnaprej določena pravila. Ne sme imeti oblast za razlaganje zakonov, saj ni zakonodajalec.
14. Od kod pravo za F.K. Jelenca? Ali razumete izraz civilni zakoni (ki potrebujejo kazen)? Kakšno pa je stališče F.K. Jelenca do kazni? Jelenc vidi pravo kot rezultat človekovega zakona po samoohranitvi. Družba mora nase vzeti obrambo in ohraniti svoje člane – naravni zakon. Civilni zakoni, so norme, ki vzpostavljajo stanje samoohranitve. Urejajo predvsem premoženjska (!) razmerja. Civilni zakoni so pisani za državljane. Pravica do silobrana ostane. Stališče Jelenca do kazni je, da brzdajo posameznika, da ne bi zašli s poti, ki jo zakoni določajo. Kazen naj se ne uporablja le kot zadnje sredstvo. Če se le da na drug način, ki ne vsebuje kazni. 15. Katero od tendenc v razvoju kazenskega prava utemeljuje Beccaria in kako? Katere tendence lahko razberete iz predavanja F.K. Jelenca? Beccaria v razvoju kazenskega prava utemeljuje zasebni pregon kaznivih dejanj, ki bi jih morala preganjati oblast. F.K. Jelenc (3,253) pa da ima do pravice kazni oblast. Socialna diferenciacija se mora kazati v enakosti pred zakonom. Isto razmerje med storilcem in žrtvijo.
K
Tendence: Samo država lahko kaznuje Prostostme kazni Subjektivni element: samo ko je to namen storilca in da se tega zaveda.
16. Kakšno je bilo stališče Beccarije do smrtne kazni in kateri so bili njegovi glavni argumenti? Beccaria je bil proti smrtni kazni. Njegovi glavni argumenti:
Ljudje nimamo pravice pobijati sebi podobne Nekoristna in nepravična Smrtna kazen ni tako zastrašujoča kot dolgotrajni zapor, kjer je posameznik oropan svobode. Smrtna kazen naredi močan vtis, ampak se hitro pozabi
17. Katera razumevanja, kaj je to »zakon«, srečate v Beccarijinem delu? Kaj vam da misliti zadnji odstavek odlomka O smrtni kazni? (2,249) »Zakoni so pogoji, pod katerimi so se neodvisni in osamljenji ljudje povezali v družbo, ker so se naveličali živeti v nenehnem vojnem stanju in uživati svobodo (…)« Zaradi tega lahko zakoni določajo kazni za zločine. Zakoni predstavljajo splošno voljo posameznikov. Zadnji odstavek O smrtni kazni, pove kontradikcijo. Še vedno je za smrtno kazen za nekatera dejanja (ko ima posameznik moč, da strmoglavi oblast). Po eni strani je umor nesprejemljiv, po drugi strani se pa uporablja povesem brez zadržkov (smrtna kazen). Država umor prepoveduje, po drugi strani pa pošilja s tem namenom svoje vojake v vojno (da pobijajo). 18. Na katere vladarje sta s svojimi idejami vplivala avtorja in katere kazenskopravne norme so vladarji uzakonili pri nas v 18. in v začetku 19. stoletja? Beccaria in Jelenc sta vplivala na (reformne vladarje): Marijo Terezijo Jožefa II. (omejitev smrtne kazni) čeprav je lahko tudi on vplival nanj, saj je bil Jelenc »jožefinski« pravnik. Leopolda II. Na avtorje francoskega kazenskega zakonika iz obdobja revolucije (1791) Katarino II. (v novi ruski kazenski zakonik je vključila celotna poglavja iz Beccarijeve knjige) Kazensko pravne norme: Načelo zakonitosti (odločanje po analogiji je bilo odpravljeno) Lex mitior (za obdolženca se uporabi milejši zakon)
K
II. del Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 3., 5., 6., 7., 14. in 17. poglavju knjige Pravo v zgodovini ter s pomočjo poglavja Odlomki iz kazenskega prava iz knjige Uvod v pravno zgodovino ter s pomočjo poglavja Odlomki iz civilnega prava iz knjige Uvod v pravno zgodovino 1. Katere pravne običaje v zvezi zagotavljanjem nespremenljivosti posestnih meja (meja parcel) poznate iz starega in iz srednjega veka? Pod mejniki so posadili drobne črepinje, kovance, da bi v primeru spora, lahko ugotovili, ali mejnik stoji na pravem mestu. Po mejniku se ugotavlja meja nepremičnine. Sosed je lahko imel celo veto. Če si hotel prestavit mejnik, je bilo potrebno, da je zraven še mejaš, pa še kdo (iz vasi npr.) To je načelo javnosti. Prepustitev nepremičnine: prodajalec je peljal kupca po mejah zemljišča. (5,106) Vihpurgini darovnici: imeli so priče, potegnjene za ušesa, da ne bi simbolno pozabili. Pomembno je načelo javnosti. Kot izročitev nepremičnine so šteli tudi, da je kupec prinesel kos zemlje, (vejice z zemljišča). Kasneje so začeli zbirati listine.
2. Kako so v srednjem veku zagotovili element javnosti pri prometu z nepremičninami (npr. prehodu lastninske pravice na zemljišču) in s tem tudi olajšali dokazovanje v morebitnem kasnejšem sporu? Najdite ustrezen odlomek v gradivu! Element javnosti so postavili z določenimi obličnostmi. S tem so zagotovili, da se je javnost seznanila s spremembo lastnika zemljišča in tudi da so lahko upniki bili poplačani iz terjatev (najprej so prijavili terjatve), ki so bremenila zemljišča. Imeli so javne kraje, saj je bil namen, da je bilo prisotnih več prič. Tako poudarjanje javnosti je zančilno za nepismene skupnosti. (5,106) Vihpurgini darovnici: imeli so priče, potegnjene za ušesa. Večji poudarek pri pričah kot na zapisu. (16,93) Zbirka običajnega prava islandske gens: obhod meja 3. Kateri dve zemljiški evidenci poznaš in katere so bistvene razlike v njunem namenu, nastanku in razvoju? Na kakšen način in kdaj pride do njune povezave? Poznamo zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Oba sta knjižni evidenci. Kataster ima davčni namen. Njegov razvoj je obsegal:
K
Terezijanski kataster (Marijin popis napovedanih dohodkov od rustikalnih in dominikalnih zemljišče
Jožefinski kataster (Jožefov ) popis zemljišč, izmere, kultura, donostnost
Francijskejski (Francov) zaris parcel z ustreznimi seznami
Zemljiška knjiga je civilnopravnega značaja in se uporablja, zaradi varnosti prometa z nepremičninami. Pomemben je kreditni promet (!) ko zastaviš neprmičnino. Ravoj: Zbirka listin Glavna knjiga Zveza s katastrom Razvita oblika zemljiške knjige Povezava: Zemljiška knjiga se poveže s francovim katastrom, ker je v njem že natančno izmerjeno. Podlaga za tako ureditev pride šele s splošnim zakonom o zemljiški knjigi 1871 (70. Leta 19. st). Zemljiške knjige so odslej naprej imele svojo kopijo katastrske mape. S tem je bilo omogočeno, da so v zemljiški knjigi imeli lahko nepremičnine s parcelnimi številkami.
4. V čem je bila razlika med golim kronološko urejenim arhivom listin (pogodb) o transakcijah z nepremičninami in pa s prvo rudimentarno obliko zemljiške knjige? Ali je pojem glavna knjiga sinonim za zemljiško knjigo? 1. razlika: je v javnosti. Vsak lahko vploglega 2. razlika: Načelo zaupanja: lahko se verodostojno sklicuješ na zapis. 3. razlika: Opisno načelo, ki nastane šele z vpisom. Glavna knjiga ni sinonim za zemljiško, saj je ta sestavljena iz treh delov: Glavna knjiga (vložki po tekočih številkah nastanka) Zbirka listin (vodi se kronološko) Uradna kopija katastrske mape
5. Kakšna je povezava med socialno diferenciranostjo in s prvimi zemljiškimi knjigami v 18. stoletju? Socialna diferenciacija pomeni družbeno razlikovanje. Sprva so listine o nepremičninah zbirali le za plemstvo na deželnih deskah, ki so bile javne. Kasneje pa so uvedli zemljiške knjige tudi za ostale ljudi (npr. podložnike). Uvedene so bile za mesta, trge. Stanovski organi pa so imeli svojo zemljiško knjigo za svobodine. Loči si od razvoja po socialni diferenciaciji:
K
Deželna deska za plemiška zemljišča (vodijo jo stanovski organi). Dominikalna zemljišča, vodijo zemljiški gospodje po svoje.
Zemljiška knjiga za podložniška zemljišča (vodilo naj bi jo patrimonialno gospostvo). Vključene so hube (s prevedbo), zakupno pravo. Kmetje so lahko prosto razpolagali, menjali so parcelo.
Zemljiška knjiga za mesta in trge (vodijo jo mestni organi)
Zemljiška knjiga svobodnikov (vodijo jo stanovski organi). Ta zemlja je bila svobodna.
6. Kateri organi so včasih vodili zemljiško knjigo, kateri zemljiški kataster, in kateri organi ju vodijo danes? Včasih so zemljiško knjigo vodili privilegirani sloji, na primer, patrimonailna gospostva, mestni organi, stanovski organi… Danes zemljiško knjigo vodijo (okrajna) sodišča, zemljiški kataster pa geodetska uprava. 7.
Kateri so bili deklarirani vzroki za nastanek ODZ?
Deklarirani vzroki so: Odklanjanje rimskega prava Da se zakoni ne pozabijo Poenotenje prava Deklarirani vzroki so navedeni na začetku razglasa. Ostali razlogi pa so: Želja vladarja po poenotenem civilnem pravu Zahteva po popolnem, a kratkem zakoniku, ki bi bil razumljiv Racionalistična miselnost v 18. stoletju in začetku 19. st. (poudarjeno mora biti naravno pravo) Absolutistični vladarji so bili nasprotniki občega prava (hoteli so ga tazveljavit)
8. Ali gre za prvo kodifikacijo v habsburški monarhiji? Iz razglasilnega patenta razberite, kaj naj bi bilo z ODZ uzakonjenega novega? Ne, ne gre za prvo celotno kodifikacijo v habsburški monarhiji. Constitutio Criminalis Theresiana, je urejalo celotno kazensko pravo iz leta 1768. (2,265) Iz razglasitvenega patenta je bilo novega, da predpisi ne smejo posegati nazaj (prepoved retroaktivnosti), predpisi so tudi obče obvezni. Vsi imajo skupno pravo. To tudi ni bila prava civilna kodifikacija, saj so bile pred tem jožefske kodifikacije in ostale, s katerimi niso bili zadovoljni. 9. Katero pravo je ODZ formalno nadomestil? Katere vrste prava po načinu nastanka je (še) derogiral? Formalno je uzakonil občo (civilno pravo). Derogiral je še običajno pravo in sodne izreke (usus fori) Nadomestil je Jožefinski zakonik. Derogiral je še Martinijev osnutek.
K
10. Kako je zakonik nastajal? Poiščite relevantne odlomke. Kdo vse je pri tem sodeloval? Kodifikacija za ODZ je trajala 56 let. Marija Terezija se je v času svojega vladanja zavzemala za kodifikacijo enotnega civilnega prava, pod njo nastane osnutek, ki ga je zavrnila, zaradi njegove preobsežnosti. Jožef II. je delo nadaljeval, leta 1786 je bil sprejet Jožefinski zakonik, ki je vseboval pravo oseb in družinsko pravo. Delo je nadaljeval Leopold II, ki je oblikoval novo kompilacijsko komisijo. Ko si je Avstrija leta 1772 pridobila Galicijo, so leta 1797/8 uzakonili Martinijev zakonik (Zahodnogalicijski zakonik). Zakonodajna komipacijska komisija je ohranila Martinijev osnutek. Naslednik kompilacijske komisije je bil Felix von Zeiller, napisal je Naravno zasebno pravo. Njegov vpliv je bil odločilen za dokončno oblikovanje, za katerega ima največ zaslug. ODZ je bil sprejet 1811, začeti pa je veljal 1.1.1812. Kompilacija pomeni zbirka starega prava. Zbirali so vse pravo. Zraven so stanovi dajali pripombe. Extra: (Pri Čehih je tako, lambdarska (italjanska) ureditev) Relavanti odlomki,CCC (1,247), Splošni zakonik o hudodelstvih in kaznih (Jožef II.),(4,254), Dedni red (1,263).
11. Katera objektivna ovira je zakoniku stala na poti pri njegovem uveljavljanju na ozemlju današnje Slovenije leta 1812? Kateri civilni zakonik je takrat res začel veljati na pretežnem delu današnjega slovenskega ozemlja? Za kako dolgo? Ovira je bila, ker so imeli na ozemlju današnje Slovenije oblast Francozi oblast, Ilirske province. Imeli so oblast do leta 1815, veljal je Code Napoleon (Code Civil). Na tem ozemlju je od leta 1815 veljal ODZ, vendar v novelirani obliki. Code Civil je pri nas veljal 6 let, se pravi od 1809.
12. Na kaj se nanaša izraz 'obč(n)i' v naslovu zakonika? Kaj pa razumemo z izrazom obče pravo? Kakšna je torej povezava med občim pravom in Občim državljanskim zakonikom? Izraz obči pomeni splošen, kar pomeni, da velja za celo državo. Obče pravo razumemo kot učeno pravo. Kot recipirano rimsko pravo, fevdno pravo in dele kanonskega prava, ki je uveljavljajo od 12. st. Veliko lažje ga je bilo dokazat, običaje je bilo težje. Obči državljanski zakonik je nadomestil in razveljavil obče pravo, ki se je pred tem uporabljalo. Pri tem mu izrecno odvzame veljavo in (ius commune) ne velja več.
K
13. Na kaj pa se nanaša izraz »državljanski« v nazivu Obči državljanski zakonik? Utemeljite odgovor z odlomkom iz vira! Izraz državljanski se nanaša se nanaša na CIVILNI. Obči državljanski zakonik ureja tiste pravne panoge, ki jih teorija uvršča v civilno pravo: osebno pravo, stvarno pravo in določbe, ki so jima skupne. (2,267,Glavna razdelba državljanskega prav): »Predmet predpisov v državljanskem zakoniku so: osebno pravo, stvarno pravo in določbe, ki so jima skupne«
14. Ali so razmerja zajma in stvarnopravne plati podložnosti odpravljena z ODZ-jem? Kdaj pa? Stvarna plat podložništva in zajma še nista bila z ODZ-jem odpravljena. (2,268) 359. člen »Po različnosti razmerja med vrhovnim in užitnim lastnikom se posestva, pri katerih je lastnina deljena imenujejo fevdna … O fevdu se govori v posebnem fevdnem pravu.« Odpravljene so z marčno revolucijo leta 1848 z načelnim sklepom o zemljiški odvezi. S tem so odpravili fevdalna razmerja.
15. Ali je nevoljništvo odpravljeno šele z ODZ? Kaj pa suženjstvo? Nevoljništvo je odpravljeno z nevoljniškim patentom, ki ga je izdal Jožef II. leta 1782 in s tem odpravil nevoljništvo. Suženjstvo je bilo odpravljeno s propadom rimskega imperija. Kasneje so bili osebno odvisni. Veljajo je, da če je suženj stopil na ozemlje habsburške monarhije, da je postal svoboden.
16. Ali ODZ res vsebuje le določbe, ki bi jih tudi danes našli v sodobni civilnopravni kodifikaciji? Kje jih najdemo danes? ODZ govori tudi o osebnih pravicah, ki jih danes najdemo v (mednarodnih) deklaracijah, resolucijah. Ureja tudi splošne pojme, ki jih najdemo v pravnih leksikonih
17. Zakaj torej velja ODZ tudi za t.i. naravnopravno kodifikacijo? Ali se na naravno pravo tudi direktno sklicuje? Kako? Ker je bil ODZ napisan v duhu naravnega prava, zato je tudi t.i. naravnopravna kodifikacija. Npr. 16. člen »Vsak človek ima prirojene, že po razumu vidne pravice, in ga je torej šteti za osebo (…)« Da, sklicuje se na že prirojene pravice (temeljne človekove pravice, na to vpliva teorija o družbeni pogodi)
K
18. Kako načine, s katerimi so v preteklosti utrdili obveznosti, poznate? V preteklosti so utrdili obveznosti s (146 str, vilfan): Prisega Poroštvo Omiljeno osebno poroštvo (če dolžnik obveznosti ne izpolni, se mora porok v določenem mestu nastaniti v neki krčmi in tam na dolžnikove stroške ostati toliko časa, dokler dolžnik ne izpolni obveznosti) Zastavitev (v srednjem veku nadomešča rešilni kup): starejša in mlajša zastava Ročna zastava (norme židovskih redov, mestni statuti) Evikcija (prodaja in zastavitev nepremičnin)
19. Od kdaj naprej ima v naših deželah Cerkev res monopol pri sklepanju veljavne zakonske zveze? Na naših deželah ima Cerkev monopol pri sklepanju veljavne zakonske zveze okoli leta 1600 (na Kranjskem), ko je tridentinski cerkveni zbor leta 1563 z dekretom Tametsi razglasil neveljavnost skritih zakonov. Zaradi reformacije (verskih sporov) se dekret ni povsod uveljavil. Cerkev ima potem monopol do sprejetja Jožefinskega zakonika, ki določa tudi civilno poroko.
K
