Odgovori na vprašanja Strokovni izpit
USTAVA RS
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
1. Kdaj je bila spreje sprejeta ta Ustava Ustava RS; kateri kateri pravni pravni dokuenti dokuenti so narekova narekovali li njen spreje; spreje; ali je bila !e kdaj spreenjena in kdaj; postopek za spreebo ustave. Slovenija je postala samostojna država 25. junija 1991 s sprejetjem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim aktom ki je iz!odiš"e slovenskega ustavnega ustavnega sistema je Slovenija na svojem ozemlju pravno vzpostavila vr!ovno in enotno oblast in prekinila svojo povezavo s takratno S#R $ugoslavijo. %ne 2&. de'embra 1991 je bila nato sprejeta (stava Republike Slovenije )(stava RS* ki je iz!ajajo" iz Temeljne ustavne listine kot vr!ovni pravni akt nove države dolo"ila temelje nove državne oblasti ter položaja posameznikov Republiki Sloveniji. (stava je bila že spremenjena in si'er+ dodan je bil novi &.a "len t.i. ,vropski "len )v za"etku leta 2--&* (stavni zakon o sprememba! 121. 1-. in 1&. "lena (stave RS )2/. -0. 2--0* (stavni zakon o spremembi &. "lena (stave RS )2&. -0. 2--* (stavni zakon o spremembi 5-. "lena (stave RS )2&. -0. 2--* (stavni zakon o sprememba! . poglavja ter /. in 0. "lena (stave RS )-/. -&. 2--&* (stavni zakon o dopolnitvi -. "lena (stave RS )20. -/. 2---* (stavni zakon o spremembi 0. "lena (stave RS )1. -/. 199/*
Spreminjanje Ustave RS: 3a spremembo ustave sta predpisani dve obvezni in ena neobvezna 4aza. • predlog za za"etek postopka za spremembo ustave+ ustave+ la!ko la!ko da 2- poslan'ev %3 vlada ali najmanj &- --- volil'ev. redlog za za"etek postopka za spremembo ustave je sprejet "e ga podpre •
2 &
ve"ina navzo"i! poslan'ev. %3 mora biti seveda sklep"en. sklep"en.
sprejem ustavne spremembe potem spremembe potem ko je v prvi 4azi predlog sprejet sprejet v drugi 4azi %3 odlo"i o spremembi ustave tako da sprejme akt o spremembi z
•
2 &
ve"ino glasov vse!
poslan'ev. potrditev spremembe ustave ustave ustava ustava predvideva nadaljevanje postopka v tretji 4azi v kater katerii se voliv' voliv'ii izrek izrekajo ajo o sprem sprememb embii ustav ustave e ven venda darr to ni obv obvez ezna na sestav sestavina ina postopka. %3 mora predlagalno spremembo ustave predložiti v sprejem voliv'em na re4erendum "e to za!teva najmanj &- poslan'ev. Re4erendum mora %3 razpisati v / dne! po vložitvi za!teve poslan'ev. Sprememba ustave je na re4erendumu sprejeta "e zanjo glasuje ve"ina voliv'ev ki so sodelovali pod pogojem da se glasovanja udeleži ve"ina vse! voliv'ev. %3 je vezan na izid re4erenduma in 2 leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti akta o spremembi ustave ki bi bil v nasprotju z izidom re4erenduma.
2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ". Teeljna Teeljna ustavna ustavna listin listinaa o saostoj saostojnosti nosti in in neodvisn neodvisnosti osti RS. RS. Republiška skupš"ina jo je sprejela 25.0.1991 )25. junij – državni praznik – dan državnosti*. 6a pravni ravni je vzpostavila vzpostavila RS kot samostojno in neodvisno neodvisno državo ter ter s tem izvedla tudi deklarirano pravno4ormalno od'epitev od jugoslovanske 4edera'ije. S temeljno ustavno listino je+ RS razglašena kot samostojna in neodvisna država za katero prene!a veljati ustava S#R$ RS prevzema vse pravi'e in dolžnosti ki so bile z ustavo RS in ustavo S#R$ prenesene na organe organe S#R$ %ržavne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje S#R$ z Republiko 7vstrijo z Republiko talijo in Republiko 8adžarsko v delu v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko rvaško v okviru dosedanje S#R$. $e izre'no zagotovljeno varstvo "lovekovi! pravi' in temeljni! svoboš"in vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije še posebej italijanski in madžarski narodni skupnosti.
&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit #. $gradba $gradba ustave ustave RS % delitev delitev po vsebi vsebinski& nski& sklopi& sklopi& (stava vsebuje preambulo in normativni del+ 'reabula se 'reabula se opira na temeljno ustavno listino o samostojnosti RS. 8ed temeljna iz!odiš"a uvrš"a+ • temeljne "lovekove pravi'e in svoboš"ine • pravi'o slovenskega slovenskega naroda do do samoodlo"be samoodlo"be in • ve"stoletni boj Sloven'ev za narodno osamosvojitev. (orativni del del obsega 1/ "lenov razvrš"eni! razvrš"eni! v 1- poglavij )vsako poglavje je oštevil"eno oštevil"eno in naslovljeno*+ • Splošne določbe • Človekove pravice in temeljne svoboščine • Gospodarska in socialna razmerja • Državna ureditev Državni zbor Državno svet svet Predsednik republike republike Vlada Uprava Obramba države Državno tožilstvo tožilstvo Odvetništvo in notariat • Samouprava Lokalna samouprava samouprava Druga samouprava samouprava • Javne inance • Ustavnost in zakonitost • Ustavno sodišče • !ostopek za spremembo ustave • !re"odne in končne določbe
odgovori na vprašanja – strokovni izpit . (a)ela pravne dr!ave. • • • • • •
sodni nadzor nad pravilnostjo delovanja državnih organov, neodvisnost sodstva, spoštovanje spoštovanje splošno priznanih č lovekovih pravic in temeljnih temeljnih svobošč in, prav praviičnost nost,, varnost ter načelo delit delitve ve oblast oblasti. i.
Drugi člen ustave določa, da je Slovenija pravna država. Za pravno teorijo predstavlja pravna država predvsem vladavino zakona in zagotovitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V politični teoriji pomeni pravna država predvsem vzpostavitev delitve in medsebojne uravnoteženosti posameznih vej državne oblasti. ojem pravne države je sinonim za sklop pravnih norm !načel in pravil" in pravnih institucij, ki zagotavljajo, da je delovanje državnih organov vezano na pravne predpise ter da je predvidljivo in ga je mogoče nadzirati. #re torej za državo, v kateri $vlada pravo$ in v kateri državni organi ne smejo postopati arbitrarno !samovoljno". V %ormalnem smislu to predvsem pomeni, da so pravni akti sprejeti po vnaprej predpisanih postopkih, da ti akti zavezujejo ne le državljane, pač pa tudi vse državne organe !državna oblast je torej tudi sama pravno urejena oziroma podrejena pravu", da je pravo v vseh pogledih predvidljivo in zanesljivo !načelo pravne varnosti oziroma zaupanja v pravo", da so pravni subjekti obravnavani enakopravno oziroma nediskriminatorno ter da nenazadnje država v vseh pogledih zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti Vsebinsko pa pravna država predvsem pomeni, da pravo teži k zagotavljanju pravičnosti, da ustava in drugi pravni akti zagotavljajo človekove pravice in svoboščine ter da so posamezniki in drugi pravni subjekti pravno varovani pred nedopustnimi posegi države. ojem pravne države zajema poleg navedenega še številna druga !pod"načela, ki so se v večstoletnem zgodovinskem razvoju uveljavila v zahodni pravni kulturi. #re za !pod"načela, kot so načelo delitve oblasti, načelo vezanosti izvršilne in sodne veje oblasti na zakon, načelo javnosti prava, načelo neodvisnosti neodvisnosti sodnikov in sodstva, sodstva, prepoved povratne veljave pravnih predpisov in drugo.
5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit *. 'renos 'renos izvrševa izvrševanja nja dela suver suvereni& eni& pravi+ pravi+ na ednarod ednarodne ne organiza+ organiza+ije ije in vstop v obrabno zvezo. &.a člen ustave omogoča Sloveniji prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, v prvi vrsti na '(. krati pa &.a člen ustave izrecno uredi tudi možnost vstopa Slovenije v obrambno zvezo z drugimi državami !v slednjem primeru je bila mišljena predvsem priključitev Slovenije zvezi )*+".
#.a )len, Slovenija la!ko z mednarodno pogodbo ki jo rati4i'ira r ati4i'ira državni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov vse! poslan'ev prenese izvrševanje dela suvereni! pravi' na mednarodne organiza'ije ki temeljijo na spoštovanju "lovekovi! pravi' in temeljni! svoboš"in demokra'ije in na"el pravne države ter vstopi v obrambno zvezo z državami ki temeljijo na spoštovanju te! vrednot. red rati4ika'ijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka la!ko državni zbor razpiše re4erendum. redlog je na re4erendumu sprejet "e zanj glasuje ve"ina voliv'ev ki so veljavno glasovali. %ržavni zbor je vezan na izid re4erenduma. :e je bil re4erendum izveden glede zakona o rati4ika'iji take mednarodne pogodbe re4erenduma re4erenduma ni dopustno razpisati. ravni akti in odlo"itve sprejeti v okviru mednarodni! organiza'ij na katere Slovenija prenese izvrševanje izvrševanje dela suvereni! suvereni! pravi' se v Sloveniji uporabljajo v skladu skladu s pravno ureditvijo te! organiza'ij. ; postopki! sprejemanja pravni! aktov in odlo"itev v mednarodni! organiza'ija! organiza'ija! na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suvereni! pravi' vlada sproti obveš"a državni zbor o predlogi! taki! aktov aktov in odlo"itev ter o svoji svoji dejavnosti. %ržavni %ržavni zbor la!ko o tem sprejema sprejema stališ"a vlada pa ji! upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon ki se sprejme z dvotretjinsko ve"ino glasov navzo"i! poslan'ev.
0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit -. r!av r!avni ni sib siboli oli// uradn uradnii jezik jezik..
Grb Slovenije ima obliko š"ita. ; sredini š"ita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi pod njim sta dve valoviti modri "rti ki ponazarjata ponazarjata morje in reke reke nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. <"it je ob strani'a! rde"e obrobljen. =rb se oblikuje po dolo"enem geometrijskem in barvnem pravilu. • #astava Slovenije je belo>modro>rde"a slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. ?arve zastave gredo po vrstnem redu+ bela modra rde"a. ;saka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. •
=rb je v levem gornjem delu zastave tako da sega z eno polovi'o v belo polje z drugo pa v modro. •
$imna Slovenije je 3dravlji'a. )/. kiti'a*
Uradni jezik je jezik je jezik katerega katerega raba je v javni! ustanova! in šolstvu zapisana v ustavi v ustavi ali ali uzakonjena. uzakonjena . ; Sloveniji je Sloveniji je na ozemlju 'elotne države uradni jezik slovenš"ina slovenš"ina v ob"ina! kjer živi italijanska ali madžarska manjšina madžarska manjšina pa poleg nje še italijanš"ina še italijanš"ina oz. oz. madžarš"ina. madžarš"ina.
/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
/. na)elo ustavnosti in zakonitosti; pravi+a do pravnega sredstva >
zagotavl zagotavlja ja skladno skladnost st zakono zakonov v predpiso predpisovv in drugi! drugi! splošni! splošni! aktov aktov z ustavo ustavo in zakon zakoni.i. •
3akoni podzakonski podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo@
•
3akoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi na"eli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami ki ji! je rati4i'iral državni zbor podzakonski predpisi predpisi in drugi splošni akti akti pa tudi z drugimi rati4i'iranimi rati4i'iranimi mednarodnimi pogodbami@
•
podzakonski predpisi predpisi in drugi splošni akti akti morajo biti v skladu z ustavo in zakoni@
•
posami"ni akti in dejanja dejanja državni! organov organov organov lokalni! lokalni! skupnosti in nosil'ev javni! pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu@
•
predpisi morajo biti objavljeni objavljeni preden za"nejo za"nejo veljati@ predpis za"ne za"ne veljati petnajsti dan po objavi objavi "e ni v njem druga"e druga"e dolo"eno@ dolo"eno@
•
državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu predpisi lokalni! skupnosti pa v uradnem glasilu ki ga same dolo"ijo@
•
zakoni drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti u"inka nazaj )samo zakon la!ko to dolo"i "e to za!teva javna korist in "e se s tem ne posega v pridobljene pravi'e*.
A skladnosti navedeni! pravni! aktov odlo"a (stavno sodiš"e RS.
Pravica do pravnega pravnega sredstva: sredstva:
;sakomur je zagotovljena pravi'a do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odlo"bam sodiš" in drugi! državni! organov organov lokalni! skupnosti in nosil'ev javni! pooblastil s katerimi ti odlo"ajo o njegovi! pravi'a! dolžnosti! ali pravni! interesi!.
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
0. (a (a)e )elo lo del delit itve ve obl oblas asti ti.. )a temelju tretjega člena ustave poteka izvrševanje oblasti praviloma v posredni obliki, tj. preko izvoljenih in drugih državnih organov, ki delujejo po načelu delitve državne oblasti. V tem pogledu so državljani praviloma dejavni le občasno in posredno !volitve", seveda pa lahko, kot rečeno, v določenih primerih sprejemajo oblastne odločitve tudi neposredno !npr. zakonodajni re%erendum". Delitev oblasti pomeni, da je državna oblast razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. Država sicer še vedno deluje kot organizacijska celota, vendar pa se njene temeljne naloge delijo med različne organe. •
Zakonodajno vejo oblasti predstavljata v Sloveniji državni zbor in državni svet. !oba organa organa tvorita parlament -epublike Slovenije".
•
zvršilno vejo oblasti predstavljata vlada !ki je hkrati vrh upravne oblasti v državi" in predsednik republike.
•
Sodno vejo oblasti pa predstavljajo redna in specializirana sodišča, na čelu katerih je vrhovno sodišče.
/istvo načela delitve oblasti je v preprečevanju monopola političnega odločanja in s tem tudi najrazličnejših zlorab, ki jih takšen monopol prinaša.
9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit . Organi Organiza+ za+ija ija dr!av dr!avne ne oblast oblasti i Državna oblast je razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. Država sicer še vedno deluje kot organizacijska celota, vendar pa se njene temeljne naloge delijo med različne organe. •
Zakonodajno vejo oblasti predstavljata v Sloveniji državni zbor in državni svet. !oba organa organa tvorita parlament -epublike Slovenije".
•
zvršilno vejo oblasti predstavljata vlada !ki je hkrati vrh upravne oblasti v državi" in predsednik republike 0 Vlada -S 1 (prava.
•
Sodno vejo oblasti pa predstavljajo redna in specializirana sodišča, na čelu katerih je vrhovno sodišče.
/istvo načela delitve oblasti je v preprečevanju monopola političnega odločanja in s tem tudi najrazličnejših zlorab, ki jih takšen monopol prinaša.
1-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 1-. sestava in pristojnosti dr!avnega zbora; poslan+i in poslanska iuniteta; zasedanja dr!avnega zbora; andatna doba dr!avnega zbora; zbora; odlo)anje v dr!avne zboru; predsednik dr!avnega dr!avnega zbora. zbora.
sestava in volitve: %ržavni zbor sestavljajo poslan'i državljanov Slovenije in šteje 9- poslan'ev. ; državni zbor se vedno izvoli po en poslane' italijanske in madžarske narodne skupnosti. ;olilni sistem ureja zakon ki ga sprejme državni zbor z 2B& ve"ino glasov vse! poslan'ev. mandatna doba državne%a zbora: %ržavni zbor se voli za štiri leta. :e bi se mandatna doba državnega zbora iztekla med vojno ali v "asu trajanja izrednega stanja prene!a njegov mandat šest mese'ev po prene!anju vojne ali izrednega stanja la!ko pa tudi prej "e sam sam tako sklene. ;olitve v državni zbor razpiše r azpiše predsednik republike. 6ov državni zbor se izvoli najprej dva mese'a in najkasneje 15 dni pred potekom štiri! let od prve seje prejšnjega državnega zbora. :e se državni zbor razpusti r azpusti se izvoli nov najkasneje dva mese'a po razpustu prejšnjega. !oslanci: oslan'i so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. 3akon dolo"a kdo ne sme biti izvoljen za poslan'a. !oslanska imuniteta: oslane' državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas ki ga je izrekel na seja! državnega zbora ali njegovi! delovni! teles. oslane' oslane' ne sme biti priprt niti se zoper njega "e se skli'uje na imuniteto ne sme za"eti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora razen "e je bil zaloten pri kaznivem dejanju za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. !redsednik državne%a zbora: %ržavni zbor ima predsednika predsednika ki ga izvoli z ve"ino glasov vse! poslan'ev. poslan'ev. ) #ran'e Cukjati* #asedanja državne%a zbora: %ržavni zbor dela na redni! in izredni! seja!. Redne in izredne seje skli'uje predsednik državnega zbora@ izredno sejo mora skli'ati "e to za!teva najmanj "etrtina poslan'ev državnega zbora ali predsednik republike. &dločanje: %ržavni zbor sklepa "e je na seji navzo"a ve"ina poslan'ev. !ristojnosti državne%a zbora: • Adlo"a o spremembi ustave in jo razglaša • Sprejema zakone zaklju"ni ra"un in prora"un • Rati4i'ira mednarodne pogodbe • Sprejema druge akte )deklara'ije ) deklara'ije resolu'ije priporo"ila* • Razoisuje re4erendum • ;oli predsednika vlade in imenuje ministre • ;oli sodnike in "lane ra"unskega sodiš"a • Adlo"a o zaupni'i in nezaupni'i vladi.
11
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 11. $akonoda $akonodajni jni re2erendu re2erendu. . %ržavni zbor la!ko o vprašanji! ki se urejajo z zakonom razpiše re4erendum. %ržavni zbor je vezan na izid izid re4erenduma. %ržavni zbor la!ko razpiše re4erendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo mora pa ga razpisati "e to za!teva najmanj tretjina poslan'ev državni svet ali štirideset tiso" voliv'ev. ravi'o glasovanja na re4erendumu imajo vsi državljani ki imajo volilno pravi'o. redlog je na re4erendumu sprejet "e zanj glasuje ve"ina voliv'ev ki so glasovali. Re4erendum se ureja z zakonom ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov navzo"i! poslan'ev.
12. Razglasitev 12. Razglasitev zakona. zakona. 3akone razglaša predsednik republike najkasneje najkasneje dni po nji!ovem sprejemu. %ržavni svet la!ko v sedmi! dne! od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo za!teva da državni zbor o njem še enkrat odlo"a. ri ponovnem odlo"anju mora za sprejem zakona glasovati ve"ina vse! poslan'ev razen "e ustava za sprejem obravnavanega obravnavanega zakona predvideva ve"je ve"je število glasov. onovna onovna odlo"itev odlo"itev državnega zbora zbora je dokon"na. dokon"na.
1#. $akonska in+iativa; zakonodajni zakonodajni postopek. postopek.
zakonska iniciativa: 3akone la!ko predlaga vlada ali vsak poslane'. 3akon la!ko predloži tudi najmanj pet tiso" voliv'ev. zakonodajni postopek: %ržavni zbor sprejema zakone v ve" 4aznem postopku "e ni s poslovnikom druga"e dolo"eno.
12
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 13. 'arlaentarna preiskava. %ržavni zbor la!ko odredi preiskavo o zadeva! javnega pomena pomena mora pa to storiti na za!tevo tretjine poslan'ev državnega zbora ali na za!tevo državnega sveta. ; ta namen imenuje komisijo ki ima v zadeva! poizvedovanja in preu"evanja smiselno enaka pooblastila pooblastila kakor pravosodni organi. organi.
1*. 'oslovnik dr!avnega zbora. %ržavni zbor ima poslovnik ki ga sprejme z dvotretjinsko ve"ino glasov navzo"i! poslan'ev. oslovnik je splošni pravni akt ki ureja notranjo organiza'ijo in postopek dela dolo"enega organa. 6a"in dela in poslovanja državnega zbora ter uresni"evanje pravi' poslank in poslan'ev ureja ureja poslovnik. ravi'a državnega zbora da sam sprejema svoj poslovnik je dolo"ena že v ustavi )9."len* ki dolo"a tudi da se poslovnik sprejema z dvotretjinsko ve"ino navzo"i! poslan'ev@ z ve"ino torej ki je dosti za!tevnejša od ve"ine ki je potrebna za sprejem ve"ine zakonov. osebnosti pri sprejemanju poslovnika ki pa ji! si'er poslovnik posebej ne ureja iz!ajajo pa iz posebne narave tega akta se nanašajo predvsem na pravi'e predlagati predlog poslovnika vlaganja amandmajev amandmajev in podobno. Te! pooblastil ne morejo imeti niti vlada niti volil'i ki si'er imajo pravi'o do zakonske ini'iative.
1-. Varu& Varu& )lovekovi& )lovekovi& pravi+. 3a varovanje "lovekovi! pravi' in temeljni! svoboš"in v razmerju do državni! organov organov lokalne samouprave in nosil'ev javni! pooblastil se z zakonom dolo"i varu! pravi' državljanov. 3 zakonom se la!ko za posamezna podro"ja dolo"ijo posebni varu!i pravi' državljanov.
1&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 1/. Sestava 1/. Sestava in pristojnosti pristojnosti dr!avnega sveta/ sveta/ volitve in andat. andat.
Sestava: %ržavni svet je zastopstvo nosil'ev so'ialni! gospodarski! pokli'ni! in lokalni! interesov. %ržavni svet ima - "lanov. Sestavljajo ga+ >štirje predstavniki delodajal'ev@ >štirje predstavniki delojemal'ev@ >štirje predstavniki kmetov obrtnikov in samostojni! pokli'ev@ >šest predstavnikov negospodarski! dejavnosti@ >dvaindvajset predstavnikov lokalni! interesov. Arganiza'ijo državnega sveta ureja zakon.
pristojnosti državne%a sveta: >predlaga državnemu zboru sprejem zakonov@ >daje državnemu zboru mnenje o vse! zadeva! iz njegove pristojnosti@ >za!teva da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odlo"a@ >za!teva razpis re4erenduma iz drugega odstavka 9-."lena@ >za!teva preiskavo o zadeva! javnega pomena iz 9&."lena. 6a za!tevo državnega državnega zbora mora mora državni svet izre"i izre"i mnenje o posamezni posamezni zadevi. 'olitve: ;olitve v državni svet ureja zakon ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov vse! poslan'ev. :lani državnega sveta se volijo za dobo peti! let. &dločanje: %ržavni svet sklepa "e je na seji navzo"a ve"ina "lanov. %ržavni svet odlo"a z ve"ino opredeljeni! glasov navzo"i! "lanov. 3a!tevo za razpis re4erenduma sprejme državni svet z ve"ino glasov vse! "lanov.
1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 10. 4unk+ija in pristojnosti pristojnosti predsednika dr!ave; dr!ave; volitve predsednika predsednika republike; republike; nadoeš)anje predsednika; odgovornost predsednika.
unkcija predsednika republike: redsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vr!ovni poveljnik njeni! obrambni! sil. volitve predsednika republike: redsednik republike se izvoli na neposredni! splošni! in tajni! volitva!. 3a predsednika republike je kandidat izvoljen z ve"ino veljavni! glasov. redsednik republike je izvoljen za dobo peti! let vendar najve" dvakrat zaporedoma. :e se mandatna doba predsednika republike izte"e med vojno ali med trajanjem tr ajanjem izrednega stanja mu mandat prene!a šest mese'ev po prene!anju vojnega ali izrednega stanja. 3a predsednika republike je la!ko izvoljen le državljan Slovenije. ;olitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. redsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. nadomeščanje predsednika republike: ; primeru trajnega zadržka smrti odstopa ali drugega prene!anja predsednikove 4unk'ije do izvolitve novega predsednika 4unk'ijo predsednika republike za"asno opravlja predsednik državnega zbora. ; tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dne! po prene!anju 4unk'ije prejšnjega. redsednik državnega zbora za"asno opravlja 4unk'ijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike. pristojnosti predsednika republike: redsednik republike+ • razpisuje volitve v državni zbor@ • razglaša zakone@ • imenuje državne 4unk'ionarje kadar je to dolo"eno z zakonom@ • postavlja in odpokli'uje odpokli'uje veleposlanike veleposlanike in poslanike republike republike in sprejema poverilna poverilna pisma tuji! diplomatski! diplomatski! predstavnikov@ predstavnikov@ • izdaja listine o rati4ika'iji@ • odlo"a o pomilostitva!@ • podeljuje odlikovanja odlikovanja in "astne naslove@ naslove@ • opravlja druge zadeve dolo"ene s to ustavo. • 6a za!tevo državnega državnega zbora mora mora predsednik republike republike izre"i mnenje mnenje o posameznem posameznem vprašanju. od%ovornost predsednika republike: :e predsednik republike pri opravljanju svoje 4unk'ije krši ustavo ali !uje krši zakon ga državni zbor la!ko obtoži pred ustavnim sodiš"em. De>to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti z dvotretjinsko ve"ino glasov vse! sodnikov pa la!ko odlo"i o odvzemu 4unk'ije. otem ko ustavno sodiš"e dobi sklep državnega zbora o obtožbi la!ko odlo"i da predsednik republike republike do odlo"itve o obtožbi za"asno za"asno ne more opravljati opravljati svoje 4unk'ije
15
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 19. Sestava 19. Sestava in delovanje delovanje Vlade RS; e&anizi e&anizi za ugotavljanje ugotavljanje njene odgovornosti odgovornosti 5nezaupni+a vladi/ zaupni+a vladi/ interpela+ija6; volitve predsednika vlade; ienovanje inistrov; organiza+ija vlade.
sestava vlade: ;lado sestavljajo predsednik in ministri. ;lada in posamezni ministri so v okviru svoji! pristojnosti samostojni samostojni in odgovorni državnemu državnemu zboru. volitve predsednika vlade: redsednik republike po posvetovanji! z vodji poslanski! skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. redsednika vlade voli državni zbor z ve"ino glasov vse! poslan'ev "e "e ni s to ustavo druga"e druga"e dolo"eno. dolo"eno. =lasovanje je tajno. tajno. :e kandidat ne dobi potrebne ve"ine glasov la!ko predsednik republike po ponovni! posvetovanji! v štirinajsti! dne! predloži predloži drugega ali ponovno ponovno istega kandidata kandidata prav tako pa la!ko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslan'ev. :e je bilo v tem roku vloženi! ve" predlogov se glasuje o vsakem posebej in si'er najprej o kandidatu predsednika republike republike "e ta ni izvoljen izvoljen pa še o drugi! drugi! kandidati! po vrstnem vrstnem redu vložitve predlogov. :e ni izvoljen noben kandidat predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve razen "e državni zbor v oseminštirideseti! ura! z ve"ino opredeljeni! glasov navzo"i! poslan'ev ne sklene izvesti ponovne ponovne volitve predsednika predsednika vlade vlade kjer zadoš"a za za izvolitev ve"ina opredeljeni! glasov navzo"i! poslan'ev. 6a ponovni! volitva! se glasuje o posamezni! kandidati! kandidati! po vrstnem redu števila glasov glasov dobljeni! pri prejšnji! glasovanji! glasovanji! nato pa o novi! do volitev vloženi! kandidatura! med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. :e tudi pri te! volitva! noben kandidat ne dobi potrebne ve"ine glasov predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše r azpiše nove volitve. imenovanje ministrov: 8inistre imenuje in razrešuje r azrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade. redlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja. or%anizacija vlade: redsednik vlade skrbi za enotnost politi"ne in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov. 8inistri so skupno odgovorni za delo vlade vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in delovanje vlade število pristojnosti in organiza'ijo ministrstev ureja zakon. )prene!anje 4unk'ije predsednika in ministrov vlade* #unk'ija predsednika vlade in ministrov prene!a ko se po volitva! sestane nov državni zbor 4unk'ija ministrov pa tudi z vsakim drugim prene!anjem 4unk'ije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra morajo pa opravljati teko"e posle do izvolitve novega predsednika vlade vlade oziroma do imenovanja imenovanja novi! ministrov. ministrov.
10
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
nezaupnica vladi %ržavni zbor la!ko izglasuje nezaupni'o vladi le tako da na predlog najmanj deseti! poslan'ev z ve"ino glasov vse! vse! poslan'ev poslan'ev izvoli novega predsednika predsednika vlade. vlade. S tem je dotedanji dotedanji predsednik vlade vlade razrešen mora pa pa skupaj s svojimi svojimi ministri opravljati teko"e posle posle do prisege nove vlade. vlade. 8ed vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora pote"i najmanj oseminštirideset ur razen "e državni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov vse! poslan'ev ne sklene druga"e druga"e ali "e je država v vojnem ali izrednem izrednem stanju. :e je bil predsednik vlade izvoljen na temelju "etrtega odstavka 111. "lena mu je izre"ena nezaupni'a nezaupni'a "e državni zbor na predlog najmanj deseti! poslan'ev izvoli novega predsednika vlade z ve"ino opredeljeni! glasov. zaupnica vladi redsednik vlade la!ko za!teva glasovanje o zaupni'i vladi. :e vlada ne dobi podpore ve"ine glasov vse! poslan'ev mora državni zbor v trideseti! dne! izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupni'o si'er predsednik republike republike razpusti državni državni zbor in razpiše nove nove volitve. redsednik redsednik vlade la!ko vprašanje zaupni'e veže tudi na sprejem zakona ali druge odlo"itve v državnem zboru. :e odlo"itev ni sprejeta se šteje da je bila vladi izglasovana nezaupni'a. nezaupni'a. 8ed za!tevo za glasovanje o zaupni'i in glasovanjem mora pote"i najmanj oseminštirideset ur. interpelacija 6ajmanj deset poslan'ev poslan'ev la!ko sproži sproži v državnem zboru zboru interpela'ijo o delu delu vlade ali posameznega posameznega ministra. :e po razpravi o interpela'iji ve"ina vse! poslan'ev izre"e nezaupni'o vladi ali posameznemu ministru državni zbor vlado ali ministre razreši.
1/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit "7. Organiza+ija in delo delo uprave; naloge upravni& organov. organov. Arganiza'ijo uprave njene pristojnosti in na"in imenovanja njeni! 4unk'ionarjev ureja zakon. (pravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. roti odlo"itvam in dejanjem upravni! organov in nosil'ev javni! pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravi' in zakoniti! interesov državljanov in organiza'ij.
(alo%e: Organ izvršilne oblasti: • %olo"a vodi usmerja izvajanje politike zakonov in drugi! predpisov državnega zbora • Sprejema im predlaga ukrepe za izvajanje nalog iz državne pristojnosti • 3astopa RS kot pravno osebo upravlja z nepremi"ninami in drugim premoženjem RS • (stanavlja zavode gospodarske družbe in druge organiza'ije ter izvršuje ustanoviteljske pravi'e. Najvišji organ državne državne uprave: uprave: • ;odi in usmerja državo prek ministrov • 6adzoruje delo ministrov ministrov • %aje politi"ne usmeritve za izvajanje politike in zakonov • (sklajuje izvrševanje 4unk'ij ministrstev • Sprejema organiza'ijske organiza'ijske kadrovske in druge ukrepe za delo vlade ministrov in uprave • (reja notranjo organiza'ijo sistemiza'ijo in delo v državni upravi.
"1. Obraba Obraba dr!ave. dr!ave.
dolžnost sodelovanja pri obrambi države Abramba države je za državljane obvezna v meja! in na na"in ki ga dolo"a zakon. %ržavljanom ki zaradi svoji! religiozni! 4ilozo4ski! ali !umanitarni! nazorov niso pripravljeni sodelovati sodelovati pri opravljanju vojaški! vojaški! obveznosti je treba treba omogo"iti da sodelujejo sodelujejo pri obrambi države na drug na"in. obramba države ;rsto obseg in organiza'ijo obrambe nedotakljivosti in 'elovitosti državnega ozemlja ureja zakon ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov navzo"i! poslan'ev. zvajanje obrambe nadzoruje državni zbor. ri zagotavljanju varnosti iz!aja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. 22. Odvetništvo in notariat. Advetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba ki jo ureja zakon. 6otariat je javna služba služba ki jo ureja zakon. zakon.
1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
"#. r!avno r!avno to!ilstvo to!ilstvo.. %ržavni tožile' vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom dolo"ene pristojnosti. (reditev in pristojnosti državni! tožilstev dolo"a zakon. #unk'ija državnega tožil'a tožil'a je nezdružljiva z ostalimi 4unk'ijami in je trajna. menuje ga vlada na predlog državnega zbora. %eli se na vr!ovno in okrožno državno tožilstvo.
2. Vr&ovno sodiš)e; sodni svet 5sestava6; trajnost sodniške 2unk+ije. ;r!ovno sodiš"e je najvišje sodiš"e v državi. Adlo"a o redni! in izredni! pravni! sredstvi! ter opravlja druge zadeve ki ji! dolo"a zakon.
trajnost sodniške unkcije #unk'ija sodnika je trajna. 3akon dolo"a starostno mejo in druge pogoje za izvolitev. 3akon dolo"a starostno mejo pri kateri se sodnik upokoji. Sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. sodni svet Sodni svet sestavlja enajst "lanov. et "lanov izvoli na predlog predsednika republike državni zbor izmed univerzitetni! pro4esorjev prava odvetnikov in drugi! pravnikov šest "lanov pa izmed sebe izvolijo sodniki ki trajno opravljajo sodniško 4unk'ijo. redsednika izberejo "lani sveta izmed sebe.
"*. Organiza+ija in 2inan+iranje 2inan+iranje lokalne saouprave saouprave 5ob)ina6. 5ob)ina6. rebival'i Slovenije uresni"ujejo lokalno samoupravo v ob"ina! in drugi! lokalni! skupnosti!.
občina Ab"ina je samoupravna lokalna skupnost. Abmo"je ob"ine obsega naselje ali ve" naselij ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebival'ev. Ab"ina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem re4erendumu s katerim se ugotovi volja prebival'ev na dolo"enem obmo"ju. obmo"ju. 3akon tudi dolo"i dolo"i obmo"je ob"ine. ob"ine. do"odki občine Ab"ina se 4inan'ira iz lastni! virov. Ab"inam ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v 'eloti zagotoviti opravljanja svoji! nalog država v skladu z zakonsko dolo"enimi na"eli in merili zagotovi dodatna sredstva.
19
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
"-. 8avne 2inan+e % viri 52inan+iranje dr!ave dr!ave in lokalni& skupnosti/ skupnosti/ davki/ prora)un6 prora)un6 ter nadzor nad javno porabo 5ra)unsko sodiš)e6.
inanciranje države in lokalni" skupnosti %ržava in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresni"evanje svoji! nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s pri!odki od lastnega premoženja. %ržava in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilan'ami. davki %ržava z zakonom predpisuje davke 'arine in druge dajatve. Dokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogoji! ki ji! dolo"ata ustava in zakon. proračun ;si pri!odki in izdatki države in lokalni! skupnosti za 4inan'iranje javne porabe morajo biti zajeti v nji!ovi! prora"uni!. :e prora"un ni sprejet do prvega dne ko ga je potrebno za"eti izvrševati se upravi"en'i ki se 4inan'irajo iz prora"una za"asno 4inan'irajo po prejšnjem prora"unu. računsko sodišče Ra"unsko sodiš"e je najvišji organ kontrole državni! ra"unov državnega prora"una in 'elotne javne porabe. (reditev in pristojnosti ra"unskega sodiš"a dolo"a zakon. Ra"unsko sodiš"e je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. :lane ra"unskega sodiš"a imenuje državni zbor. centralna banka Slovenija ima 'entralno banko. ; svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno državnemu državnemu zboru. Centralna banka se ustanovi z zakonom. =uvernerja 'entralne banke imenuje državni zbor.
2-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
"9. 'ristojnosti in sestava sestava ter volitve sodnikov sodnikov ustavnega sodiš)a; sodiš)a; andat ustavni& ustavni& sodnikov; postopek pred ustavni sodiš)e; razveljavitev zakona.
pristojnosti ustavne%a sodišča (stavno sodiš"e odlo"a+ >o skladnosti zakonov z ustavo@ >o skladnosti zakonov in drugi! predpisov z rati4i'iranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi na"eli mednarodnega prava@ >o skladnosti podzakonski! predpisov z ustavo in z zakoni@ >o skladnosti predpisov lokalni! skupnosti z ustavo in z zakoni@ >o skladnosti splošni! aktov izdani! za izvrševanje javni! pooblastil z ustavo zakoni in podzakonskimi podzakonskimi predpisi@ >o ustavni! pritožba! zaradi kršitev "lovekovi! pravi' in temeljni! svoboš"in s posami"nimi akti@ >o spori! glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi@ >o spori! glede pristojnosti med sodiš"i in drugimi državnimi organi@ >o spori! o pristojnosti! med državnim zborom predsednikom republike in vlado@ >o protiustavnosti aktov in delovanja politi"ni! strank@ >in o drugi! zadeva! ki so mu naložene s to ustavo ali z zakoni. 6a predlog predsednika predsednika republike vlade vlade ali tretjine poslan'ev poslan'ev državnega državnega zbora izreka ustavno ustavno sodiš"e v postopku rati4ika'ije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. %ržavni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodiš"a.
razveljavitev zakona :e ustavno sodiš"e ugotovi da je zakon protiustaven ga v 'eloti ali delno razveljavi. Razveljavitev u"inkuje takoj ali v roku ki ga dolo"i ustavno sodiš"e. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. %ruge protiustavne ali nezakonite predpise ali splošne akte ustavno sodiš"e odpravi ali razveljavi. (stavno sodiš"e la!ko pod pogoji ki ji! dolo"a zakon do kon"ne odlo"itve v 'eloti ali delno zadrži izvrševanje akta katerega ustavnost ali zakonitost presoja. :e ustavno sodiš"e pri odlo"anju o ustavni pritožbi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splošnega akta ga la!ko v skladu z dolo"bami prvega odstavka odpravi ali razveljavi. ravne posledi'e odlo"itev ustavnega sodiš"a ureja zakon.
postopek pred ustavnim sodiščem ostopek pred ustavnim sodiš"em ureja zakon. redlagatelje za!teve za za"etek postopka pred ustavnim sodiš"em dolo"a zakon. ;sakdo la!ko da pobudo za za"etek postopka "e izkaže svoj pravni interes. (stavno sodiš"e odlo"a z ve"ino glasov vse! sodnikov "e ustava ali zakon za posamezne primere ne dolo"ata dolo"ata druga"e. A tem ali bo za"elo postopek postopek na podlagi podlagi ustavne pritožbe pritožbe la!ko ustavno sodiš"e odlo"a v ožji sestavi ki jo dolo"a zakon.
21
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
sestava in volitve (stavno sodiš"e je sestavljeno iz deveti! sodnikov ki ji! na predlog predsednika republike izvoli državni zbor na na"in ki ga dolo"a zakon. Sodniki se izvolijo izmed pravni! strokovnjakov. redsednika ustavnega sodiš"a izvolijo sodniki izmed sebe za dobo tre! let. )andat sodnika: Sodniki ustavnega sodiš"a so izvoljeni za dobo deveti! let. (stavni sodniki ne morejo biti ponovno voljeni. voljeni. o izteku "asa "asa za katerega je bil ustavni sodnik izvoljen izvoljen opravlja 4unk'ijo 4unk'ijo še do izvolitve novega sodnika. "0. Sodstvo 5vrste sodiš)/ izvolitev izvolitev sodnikov/ iuniteta6.
'rste sodišč: ; RS imamo dvoje sodiš" ko odlo"ajo na prvi stopnji+ okrajna )* in okrožna )11*. 6a drugi stopnji odlo"ajo odlo"ajo višja sodiš"a sodiš"a te! je )D$ 8? C, C, E*. 6a tretji stopnji pa odlo"a odlo"a ;r!ovno sodiš"e sodiš"e RS. To je najvišje najvišje sodiš"e v državi državi ki odlo"a o redni! in izredni! pravni! sredstvi! ter opravlja druge zadeve ki ji! dolo"a zakon. otem imamo pa še dvoje spe'ializirani! sodiš" ki so ustanovljena s posebnim zakonom. To so delovna in so'ialna sodiš"a ter upravno sodiš"e v Djubljani )ima & zunanje oddelke )C, 8? in =A**. imuniteta Sodniki ustavnega sodiš"a uživajo enako imuniteto kakor poslan'i državnega zbora. A imuniteti odlo"a državni zbor. 'olitve: Sodniki se izvolijo izmed pravni! strokovnjakov. redsednika ustavnega sodiš"a izvolijo sodniki izmed sebe za dobo tre! let. ". :ospodarska in so+ialna razerja razerja 5vsebina poglavja6 poglavja6
varstvo dela %ržava ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. lastnina 3akon dolo"a na"in pridobivanja in uživanja lastnine tako da je zagotovljena njena gospodarska so'ialna in ekološka 4unk'ija. 3akon dolo"a na"in in pogoje dedovanja. lastninska pravica tujcev Tuj'i la!ko pridobijo lastninsko pravi'o na nepremi"nina! nepremi"nina! pod pogoji ki ji! dolo"a zakon ali mednarodna pogodba pogodba ki jo rati4i'ira državni zbor. razlastitev
22
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Dastninska pravi'a na nepremi"nini se la!ko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji ki ji! dolo"a zakon.
javno dobro in naravna naravna bo%astva 6a javnem dobru dobru se la!ko pridobi posebna posebna pravi'a uporabe uporabe pod pogoji pogoji ki ji! dolo"a zakon. zakon. 3akon dolo"a pogoje pod katerimi se smejo izkoriš"ati naravna bogastva. 3akon la!ko dolo"i da smejo naravna bogastva izkoriš"ati tudi tuje osebe in dolo"i pogoje za izkoriš"anje. varstvo zemljišč 3akon dolo"a zaradi smotrnega izkoriš"anja posebne pogoje za uporabo zemljiš". 3akon dolo"a posebno varstvo kmetijski! zemljiš". %ržava skrbi za gospodarski kulturni in so'ialni napredek prebivalstva prebivalstva na gorski! in !riboviti! obmo"ji!. zdravo življenjsko okolje ;sakdo ima v skladu z zakonom pravi'o do zdravega življenjskega okolja. %ržava skrbi za zdravo življenjsko okolje. ; ta namen zakon dolo"a pogoje in na"ine za opravljanje gospodarski! in drugi! dejavnosti. 3akon dolo"a ob kateri! pogoji! in v kakšnem obsegu je povzro"itelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. ;arstvo živali pred mu"enjem ureja zakon. varovanje naravne in kulturne dediščine ;sakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. %ržava in lokalne skupnosti skrbijo za o!ranjanje naravne in kulturne dediš"ine. podjetništvo =ospodarska pobuda je svobodna. 3akon dolo"a pogoje za ustanavljanje gospodarski! organiza'ij. organiza'ij. =ospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. repovedana so dejanja nelojalne konkuren'e in dejanja ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkuren'o. soodločanje %elav'i sodelujejo pri upravljanju v gospodarski! organiza'ija! in zavodi! na na"in in pod pogoji ki ji! dolo"a zakon. sindikalna svoboda (stanavljanje in delovanje sindikatov ter v"lanjevanje vanje je svobodno. pravica do stavke %elav'i imajo pravi'o do stavke. :e to za!teva javna korist se la!ko pravi'a do stavke upoštevajo" vrsto in naravo dejavnosti z zakonom omeji. primerno stanovanje %ržava ustvarja možnosti da si državljani la!ko pridobijo primerno stanovanje.
2&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
v Sloveniji zaposleni tujci ; Sloveniji zaposleni tuj'i in "lani nji!ovi! družin imajo posebne pravi'e dolo"ene z zakonom. #7. Varstvo zeljiš); zeljiš); varovanje naravne naravne in kulturne dediš)ine/ dediš)ine/ lastninska pravi+a pravi+a tuj+ev na neprei)nina&
varstvo zemljišč 3akon dolo"a zaradi smotrnega izkoriš"anja posebne pogoje za uporabo zemljiš". 3akon dolo"a posebno varstvo kmetijski! zemljiš". %ržava skrbi za gospodarski kulturni in so'ialni napredek prebivalstva prebivalstva na gorski! in !riboviti! obmo"ji!. varovanje naravne in kulturne dediščine ;sakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. %ržava in lokalne skupnosti skrbijo za o!ranjanje naravne in kulturne dediš"ine. lastninska pravica tujcev Tuj'i la!ko pridobijo lastninsko pravi'o na nepremi"nina! nepremi"nina! pod pogoji ki ji! dolo"a zakon ali mednarodna pogodba pogodba ki jo rati4i'ira državni zbor. #1. $dravo $dravo !ivljenjsko !ivljenjsko okolje. okolje. ;sakdo ima v skladu z zakonom pravi'o do zdravega življenjskega okolja. %ržava skrbi za zdravo življenjsko okolje. ; ta namen zakon dolo"a pogoje in na"ine za opravljanje gospodarski! in drugi! dejavnosti. 3akon dolo"a ob kateri! pogoji! in v kakšnem obsegu je povzro"itelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. ;arstvo živali pred mu"enjem ureja zakon.
#". Kakšna dr!ava je Slovenija $e demokrati"na republika so'ialna in pravna država. ##. Kje je v Ustavi opredeljena dr!ava Slovenija 5poglavje in )leni6 ; splošni! dolo"ba!+ 1. "len – Slovenija je demokrati"na Republika 2. "len – Slovenija je pravna in so'ialna država.
2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
3#. Kaj poeni/ da je Slovenija pravna dr!ava in kaj poeni/ da je Slovenija deokrati)na dr!ava demokrati"na država – vlada ljudstvo in svojo voljo )pravi'o do odlo"anja* izvaja neposredno in na volitva! pravna država – vlada pravo in pravni pravni predpisi in ne samovolja samovolja razni! organiza'ijF organiza'ijF
#*. Kako si v Sloveniji po poebnosti sledijo pravni akti od najvišjega k najni!jeu in ka na tej lestvi+i spadajo ednarodne 5rati2i+irane6 pogodbe najvišji pravni akt je (stava RS sledijo zakoni ter podzakonski akti in drugi pravni akti. 8ednarodne pogodbe spadajo spadajo med (stavo in zakone saj morajo biti zakoni v skladu z na"eli mednarodnega mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami ki ji! je Slovenija podpisala in rati4i'irala.
25
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
<=OV>KOV> ?( OTROKOV> 'RAV?@>
20
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
1.
2/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ". Splo Splošn šnaa dekl deklar ara+ a+ij ijaa )lov )lovek ekov ovi& i& prav pravi+ i+;; konve konven+ n+ij ijaa o otrok otrokov ovi& i& pra pravi vi+a +a& & 5vse 5vsebi bina na dokuentov6
!ovzetek Splošne deklaracije človekovi" pravic * vsebina • Svoboda enakost pravi'a do življenja prostosti varnosti • repoved mu"enja Eako naj zakon obravnava vse ljudi • ravi'a do pravne pravne pomo"i zgnanstvo iz države države zapor zapor • 6edolžnost pred zakonom pravna pravna pomo" pravi'a pravi'a do potovanja potovanja do zaš"ite • ravi'a do državljanstva zakonske zveze do otrok veroizpovedi spremembi vere premoženja dedovanja dedovanja • ravi'a svobodnega izražanja misli mirnega zbiranja in združevanja opravljanja javni! zadev zadev ravi'a do so'ialne so'ialne varnosti do dela dela priklju"itev sindikatu sindikatu • ravi'a do prostega "asa in po"itka do zdravstvenega zdravstvenega zavarovanja do izobraževanja do kulturnega življenja svoje skupnosti Spoštovanje družbenega reda pravi' in svoboš"in drugi! • 6i!"e nima pravi'e pravi'e razveljaviti katerekoli katerekoli pravi'e in svoboš"ine svoboš"ine te deklara'ije +onvencija o otrokovi" pravica" ravi'e razglašene v konven'iji la!ko okvirno razdelimo v tri skupine. ,- Skrbstvo ; ta del spadajo vse pravi'e do posedovanja sprejemanja in dostopa do dolo"eni! stvari in storitev )npr. do imena in državljanstva zdravstvenega varstva izobraževanja izobraževanja po"itka in igre ter skrb za otroke s posebnimi potrebami in otroke brez staršev*.
.- 'arovanje Sem sodijo pravi'e do zaš"ite pred zlonamernim ravnanjem in delovanjem )npr. pred lo"itvijo od staršev sodelovanjem v oboroženi! spopadi! ekonomskim ali spolnim izkoriš"anjem ter 4izi"no ali psi!i"no zlorabo*. /- Udeležba ;klju"ena je pravi'a otroka da sodeluje pri vse! odlo"itva! ki se ti"ejo njegovega življenja. Atrok bi moral v sladu z razvojem imeti vedno ve"je možnosti sodelovati v delovanju družbe kar naj bi bila priprava na odraslo življenje )npr. svoboda govora ter svoboda do lastnega mnenja kulture veroizpovedi in jezika*. reambula dolo"i ton v katerem naj se razlaga vse! 5 "lenov konven'ije. ; njej so omenjena vsa besedila Arganiza'ije 3druženi! 6arodov ki so bila razglašena pred konven'ijo in so neposredno povezana z otroki. rav tako je omenjena pomembnost družine za vsestranski razvoj otroka pomembnost posebne zaš"ite in skrbi skupaj s pravno zaš"ito pred rojstvom in po njem njem in tudi pomembnost pomembnost tradi'ionalni! in kulturni! kulturni! vrednot vse! ljudi ljudi za razvoj otroka.
2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
!ovzetek konvencije o otrokovi" pravica" • %e4ini'ija otroka ?rez razlikovanja Atrokove koristi zvajanje pravi' • ravi'e in dolžnosti staršev družine ali skupnosti • Givljenje preživetje in razvoj me in državljanstvo A!ranjanje identitete • 6elo"ljivost od staršev staršev onovna združitev združitev družine • 6ezakonito premeš"anje premeš"anje in nevra"anje nevra"anje otrok zražanje zražanje mnenja • Svoboda izražanja in in4ormiranjam Svoboda misli vesti in veroizpovedi • Svoboda združevanja združevanja 3asebnost "ast in ugled %ostop do in4orma'ij in ob"il • Starševska odgovornost odgovornost 3loraba in zanemarjanje )v družini ali oskrbi* • 6adomestna skrb skrb za otroke brez staršev osvojitev osvojitev Atro'i begun'i • Atro'i s posebnimi potrebami3dravstveno potrebami3dravstveno varstvo Ab"asno preverjanje • So'ialno varstvo Givljenjska raven zobraževanje Cilji izobraževanja izobraževanja • Atro'i manjšin in staroselskega porekla gra in razvedrilo • ,konomsko izkoriš"anje 8amila in psi!otropne snovi Spolno izkoriš"anje • (grabitev prodaja in trgovanje Astale oblike izkoriš"anja • 8u"enje smrtna kazen odvzem prostosti Aboroženi spopadi • Akrevanje in ponovno vklju"evanje v družbo 8ladostniško kazensko pravo • ravi'e otrok v drugi! listina! Seznanjanje s konven'ijo zvajanje
#. (a)elo (a)elo najve)je najve)je koristi koristi otroka; otroka; katere katere subjekt subjektee to na)elo na)elo zavezuje zavezuje Starši imajo pravi'o da v skladu s svojim prepri"anjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. (smerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti verske in druge opredelitve ali prepri"anja. Starši druge osebe državni organi ter nosil'i javni! pooblastil morajo v vse! dejavnosti! in postopki! v zvezi zvezi z otrokom skrbeti skrbeti za otrokovo korist. Starši delajo v otrokovo korist "e zadovoljujejo njegove materialne "ustvene in psi!oso'ialne potrebe z ravnanjem ravnanjem ki ga okolje sprejema sprejema in odobrava in ki kaže na nji!ovo nji!ovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti osebnosti in želja. ri vse! dejavnosti! v zvezi z otroki morajo biti otrokove koristi glavno vodilo. 3. 'ravi+ 'ravi+aa do otrok otrokove ove oseb osebne ne ident identite itete te otrebno je spoštovati otrokovo pravi'o do o!ranjanja lastne identitete vštevši državljanstvo ime in družinska razmerja v skladu z zakoni brez nezakonitega vmešavanja. %olžnost države da zagotovi otroku ustrezno pomo" pri ponovnem vzpostavljanju lastne identitete "e je bil za to nezakonito prikrajšan.
29
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 5. 'ravi+a otroka do svobode isli/ vesti/ veroizpovedi veroizpovedi %ržave spoštujejo pravi'e in dolžnosti staršev da usmerjajo otroka pri uveljavljanju pravi'e do svobode misli vesti in veroizpovedi v skladu z njegovimi razvojnimi možnostmi. %ržave pogodbeni'e jam"ijo otroku ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja pravi'o do svobodnega izražanja izražanja le>te! v vse! zadeva! v zvezi z njim o te!tnosti izraženi! mnenj pa se presoja v skladu skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. ; ta namen namen ima otrok še posebej posebej možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim bodisi neposredno bodisi preko zastopnika zastopnika ali ustreznega ustreznega organa na na"in na"in ki je v skladu skladu s pro'esnimi pro'esnimi pravili notranje zakonodaje. %ržave pogodbeni'e spoštujejo otrokovo pravi'o do svobode misli vesti in veroizpovedi. %ržave pogodbeni'e spoštujejo pravi'e in dolžnosti staršev oziroma zakoniti! skrbnikov da otroka pri uveljavljanju te pravi'e usmerjajo na na"in prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim. =lede svobodnega izražanja veroizpovedi veroizpovedi ali prepri"anja so dopustne le tiste omejitve ki ji! dolo"a zakon in ki so nujne za zavarovanje državne varnosti javnega reda zdravja ali morale ali pa temeljni! pravi' in svoboš"in drugi!. -. 'ravi+ 'ravi+aa otrok otrokaa do do zas zasebn ebnost osti i 6oben otrok ne sme sme biti izpostavljen izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu nezakonitemu vmešavanju vmešavanju v njegovo njegovo zasebno življenje družino dom ali dopisovanje niti nezakonitim napadom za njegovo "ast in ugled. Atrok ima pravi'o do zakonitega varstva proti taksnemu vmešavanju ali napadom. 9. 'ravi+a 'ravi+a otrok otrokaa do telesne telesne in duševne duševne integr integritete itete 1. %ržave pogodbeni'e bodo z vsemi ustreznimi zakonodajnimi upravnimi družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja poškodb ali zlorab zlorab zanemarjanja zanemarjanja ali malomarnega ravnanja ravnanja trpin"enja ali izkoriš"anja izkoriš"anja vštevši spolne zlorabe medtem ko je pod skrbništvom staršev zakoniti! skrbnikov ali katerekoli druge osebe ki skrbi zanj. 2. Takšni zaš"itni ukrepi naj "e je to primerno vklju"ujejo u"inkovite postopke za sprejemanje so'ialni! programov ki otroku in tistim ki skrbijo zanj zagotavljajo potrebno podporo kakor kakor tudi druge oblike zaš"ite zaš"ite ter ugotavljanje ugotavljanje obveš"anje prijavljanje prijavljanje preiskovanje obravnavanje obravnavanje in spremljanje spremljanje prej našteti! primerov primerov trpin"enja otrok in "e "e je potrebno poseg sodiš"a. %ržave pogodbeni'e bodo s sprejetjem vse! ustrezni! ukrepov pospešile telesno in duševno okrevanje otroka ki je bil žrtev kakršnekoli oblike zanemarjanja izkoriš"anja ali zlorabe mu"enja ali kakršnekoli druge oblike okrutnega ne"loveškega ali ponižujo"ega ravnanja ali kaznovanja ali oboroženi! spopadov in njegovo ponovno vklju"itev v družbo. Takšno okrevanje in ponovno vklju"evanje v družbo mora potekati v okolju ki krepi otrokovo zdravje samospoštovanje in dostojanstvo
&-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
. (a)elo enakosti in nediskriina+ije ; Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake "lovekove pravi'e in temeljne svoboš"ine svoboš"ine ne glede na narodnost raso spol jezik vero politi"no ali drugo prepri"anje gmotno stanje rojstvo izobrazbo družbeni položaj invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliš"ino. ;si so pred zakonom enaki. . 'rav 'ravi+ i+aa do do peti peti+i +ije je ;sak državljan ima pravi'o do vlaganja peti'ij in do drugi! pobud splošnega pomena. 17. 'ravi+e 'ravi+e invalido invalidovv nvalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Atro'i z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge !uje prizadete osebe imajo pravi'o do izobraževanja izobraževanja in usposabljanja usposabljanja za dejavno dejavno življenje v družbi. družbi. zobraževanje zobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se 4inan'ira iz javni! sredstev. 11. 'ravi+a do so+ialne so+ialne varnosti varnosti %ržavljani imajo pod pogoji dolo"enimi z zakonom pravi'o do so'ialne varnosti vklju"no s pravi'o do pokojnine. pokojnine. %ržava ureja obvezno zdravstveno pokojninsko invalidsko in drugo so'ialno zavarovanje ter skrbi za nji!ovo delovanje. ;ojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. 1". 'ravi+a do zdravstvenega zdravstvenega varstva ;sakdo ima pravi'o do zdravstvenega varstva pod pogoji ki ji! dolo"a zakon. 3akon dolo"a pravi'e do zdravstvenega varstva iz javni! sredstev. 6ikogar ni mogo"e mogo"e prisiliti k zdravljenju razen razen v primeri! ki ji! dolo"a zakon. 1#. 'ravi+a do zasebne lastnine lastnine in dedovanja dedovanja 3agotovljena je pravi'a do zasebne lastnine in dedovanja.
&1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 13. (a)elo zakonitosti zakonitosti v kazenske pravu/ pravna jastva v kazenske kazenske postopku; postopku; doneva nedol!nosti
domneva nedolžnosti Edor je obdolžen kaznivega ravnanja velja za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomo"no sodbo. načelo zakonitosti v kazenskem pravu 6i!"e ne sme biti kaznovan za dejanje dejanje za katero katero ni zakon dolo"il dolo"il da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni kazni še preden je bilo dejanje dejanje storjeno. %ejanja ki so kazniva se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu ki je veljal ob storitvi dejanja razen "e je novi zakon za storil'a milejši. pravna jamstva v kazenskem postopku ;sakomur ki je obdolžen kaznivega dejanja morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravi'e+ > da ima primeren "as in možnosti za pripravo svoje obrambe@ > da se mu sodi v njegovi navzo"nosti navzo"nosti in da se brani sam ali z zagovornikom@ > da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist@ > da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo.
1*. (edo (edotaklj takljivos ivostt stanovanj stanovanjaa Stanovanje je nedotakljivo. 6i!"e ne sme brez odlo"be sodiš"a proti volji stanoval'a vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore niti ji! ne sme preiskovati. ri preiskavi ima pravi'o biti navzo" tisti "igar stanovanje ali prostori se preiskujejo ali njegov zastopnik. reiskava se sme opraviti samo v navzo"nosti dve! pri". od pogoji ki ji! dolo"a zakon sme uradna oseba brez odlo"be sodiš"a vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzo"nosti pri" opraviti preiskavo "e je to neogibno potrebno da la!ko neposredno prime storil'a kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje.
&2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 10. (edotakljivost 10. (edotakljivost )lovekovega )lovekovega !ivljenja; !ivljenja; varstvo osebne osebne svobode/ svoboda svoboda gibanja in oejitve pravi+e; odreditev in trajanje pripora; javnost sojenja
nedotakljivost človekove%a življenja :lovekovo življenje je nedotakljivo. ; Sloveniji ni smrtne kazni. varstvo osebne svobode ;sakdo ima pravi'o do osebne svobode. 6ikomur se ne sme vzeti prostost razen razen v primeri! in po postopku postopku ki ga dolo"a dolo"a zakon. ;sakdo ki mu je odvzeta prostost mora biti v materinem jeziku ali v jeziku ki ga razume takoj obveš"en o razlogi! za odvzem prostosti. ; "im krajšem "asu mu mora biti tudi pisno sporo"eno zakaj zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti pou"en o tem da ni dolžan ni"esar izjaviti da ima pravi'o do takojšnje pravne pomo"i zagovornika ki si ga svobodno izbere in o tem da je pristojni organ na njegovo za!tevo dolžan o odvzemu odvzemu prostosti obvestiti njegove bližnje. svoboda %ibanja ;sakdo ima pravi'o da se prosto giblje in si izbira prebivališ"e da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravi'a se sme omejiti z zakonom vendar samo "e je to potrebno da bi se zagotovil potek kazenskega kazenskega postopka da bi se prepre"ilo širjenje nalezljivi! bolezni se zavaroval javni red ali "e to za!tevajo interesi obrambe države. Tuj'em se na podlagi zakona la!ko omeji vstop v državo in "as bivanja v njej. javnost sojenja Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. zjeme dolo"a zakon. odreditev in trajanje pripora Aseba za katero obstaja utemeljen sum da je storila kaznivo dejanje se sme pripreti samo na podlagi odlo"be odlo"be sodiš"a kadar kadar je to neogibno potrebno potrebno za potek kazenskega kazenskega postopka postopka ali za varnost ljudi. Ab priporu najkasneje pa v 2 ura! po njem mora biti priprtemu vro"ena pisna obrazložena odlo"ba. roti tej odlo"bi ima priprti pravi'o do pritožbe o kateri mora sodiš"e odlo"iti v ura!. ripor sme trajati samo toliko "asa dokler so za to dani zakonski razlogi vendar najve" tri mese'e od dneva odvzema prostosti. ;r!ovno sodiš"e sme pripor podaljšati še za nadaljnje tri mese'e. :e do izteka te! rokov obtožni'a ni vložena se obdolžene' izpusti.
19. 'ravi+a do re&abilita+ije re&abilita+ije in odškodnine odškodnine Edor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta ima pravi'o do re!abilita'ije do povrnitve škode in druge pravi'e po zakonu.
&&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 10. 'ravi+e in dol!nosti staršev; staršev; pravi+e otrok
pravice in dolžnosti staršev Starši imajo pravi'o in dolžnost vzdrževati izobraževati izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravi'a in dolžnost se staršem la!ko odvzame ali omeji samo iz razlogov ki ji! zaradi varovanja otrokovi! koristi dolo"a zakon. Atro'i rojeni zunaj zakonske zveze imajo enake pravi'e kakor otro'i rojeni v njej. pravice otrok Atro'i uživajo posebno varstvo in skrb. :lovekove pravi'e in temeljne svoboš"ine uživajo otro'i v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Atrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim so'ialnim telesnim duševnim ali drugim izkoriš"anjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon. Atro'i in mladoletniki za katere starši ne skrbijo ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe uživajo posebno varstvo države. 6ji!ov položaj ureja zakon.
19. 'ravi+a 19. 'ravi+a do izobrazbe izobrazbe in šolanja; šolanja; status univerze in drugi& visoki& šol šol
izobrazba in šolanje zobraževanje zobraževanje je svobodno. Asnovnošolsko Asnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se 4inan'ira iz javni! sredstev. %ržava ustvarja možnosti da si državljani la!ko pridobijo ustrezno izobrazbo. avtonomnost univerze in dru%i" visoki" šol %ržavne univerze in državne visoke šole so avtonomne. 6a"in nji!ovega 4inan'iranja ureja zakon. zakon.
"7. 'ravi+e iz naslova naslova ustvarialnosti ustvarialnosti 3agotovljeno je varstvo avtorski! in drugi! pravi' ki izvirajo iz umetniške znanstvene raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. "1. ?zra!anje narodne pripadnosti ;sakdo ima pravi'o da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. "". 'ravi+a 'ravi+a pribe!ališ)a pribe!ališ)a 5azil6 ; meja! zakona je priznana pravi'a pribežališ"a tujim državljanom in osebam brez državljanstva državljanstva ki so preganjane zaradi zavzemanja za "lovekove pravi'e in temeljne svoboš"ine.
&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 2&. Varstvo osebni& podatkov; varstvo tajnosti pise
varstvo tajnosti pisem in dru%i" občil 3agotovljena je tajnost pisem in drugi! ob"il. Samo zakon la!ko predpiše da se na podlagi odlo"be sodiš"a za dolo"en "as ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugi! ob"il in nedotakljivost "lovekove zasebnosti "e je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. varstvo osebni" podatkov 3agotovljeno je varstvo osebni! podatkov. repovedana je uporaba osebni! podatkov v nasprotju z namenom nji!ovega zbiranja. 3biranje obdelovanje namen uporabe nadzor in varstvo tajnosti osebni! podatkov dolo"a zakon. ;sakdo ima pravi'o seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki ki se nanašajo nanj in pravi'o do sodnega varstva ob nji!ovi zlorabi.
"3. Svoboda vesti; vesti; pravi+a do do ugovora vesti
svoboda vesti zpovedovanje zpovedovanje vere in drugi! opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. 6i!"e se ni dolžan dolžan opredeliti glede svojega svojega verskega verskega ali drugega prepri"anja. prepri"anja. Starši imajo pravi'o da v skladu s svojim prepri"anjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. (smerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti verske in druge opredelitve ali prepri"anja. pravica do u%ovora vesti (govor vesti je dopusten v primeri! ki ji! dolo"i zakon "e se s tem ne omejujejo pravi'e in svoboš"ine drugi! oseb.
"*. Volilna Volilna pravi+ pravi+aa ;olilna pravi'a je splošna in enaka. ;sak državljan ki je dopolnil 1 let ima pravi'o voliti in biti voljen. 3akon la!ko dolo"i v kateri! primeri! in pod katerimi pogoji imajo volilno pravi'o tuj'i. 3akon dolo"i ukrepe za spodbujanje enaki! možnosti moški! in žensk pri kandidiranju na volitva! v državne organe in organe lokalni! skupnosti.
&5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 20. Svoboda 20. Svoboda dela; dela; sindikalna svoboda; svoboda; pravi+a do stavke stavke
svoboda dela 3agotovljena je svoboda dela. ;sakdo prosto izbira zaposlitev. ;sakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. risilno delo je prepovedano. sindikalna svoboda (stanavljanje in delovanje sindikatov ter v"lanjevanje vanje je svobodno. pravica do stavke %elav'i imajo pravi'o do stavke. :e to za!teva javna korist se la!ko pravi'a do stavke upoštevajo" vrsto in naravo dejavnosti z zakonom omeji.
2/. 'ravi+e 2/. 'ravi+e iz naslova naslova so+ialne varnosti varnosti 5so+ialna varnost/ varnost/ zdravstveno zdravstveno varstvo/ pravi+e pravi+e invalidov6
pravica do socialne varnosti %ržavljani imajo pod pogoji dolo"enimi z zakonom pravi'o do so'ialne varnosti vklju"no s pravi'o do pokojnine. pokojnine. %ržava ureja obvezno zdravstveno pokojninsko invalidsko in drugo so'ialno zavarovanje ter skrbi za nji!ovo delovanje. ;ojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom.
2. 'ravi+a 2. 'ravi+a do uporabe uporabe svojega svojega jezika in pisave; pisave; posebne pravi+e pravi+e avto&tone italijanske italijanske in ad!arske narodne skupnosti v Sloveniji6
pravica do uporabe svoje%a jezika in pisave ;sakdo ima pravi'o da pri uresni"evanju svoji! pravi' in dolžnosti ter v postopki! pred državnimi in drugimi organi ki opravljajo javno službo uporablja svoj jezik in pisavo na na"in ki ga dolo"i zakon.
&0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
posebne pravice avto"tone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji 7vto!toni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravi'a da svobodno svobodno uporabljajo uporabljajo svoje narodne simbole simbole in da za o!ranjanje o!ranjanje svoje narodne narodne identitete ustanavljajo organiza'ije razvijajo gospodarske kulturne in znanstvenoraziskovalne znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na podro"ju javnega obveš"anja in založništva. ; skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravi'o do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraževanja. izobraževanja. 3akon dolo"a obmo"ja na kateri! je dvojezi"no šolstvo obvezno. 6arodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravi'a da gojijo odnose s svojima mati"nima narodoma in njunima državama. %ržava gmotno in moralno podpira uveljavljanje te! pravi'. 6a obmo"ji! kjer kjer ti skupnosti živita ustanovijo ustanovijo njuni pripadniki za za uresni"evanje uresni"evanje svoji! pravi' svoje samoupravne samoupravne skupnosti. skupnosti. 6a nji!ov predlog predlog la!ko država pooblasti samoupravne samoupravne narodne skupnosti za opravljanje dolo"eni! nalog iz državne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za nji!ovo uresni"evanje. 6arodni skupnosti skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniški! predstavniški! organi! lokalne samouprave samouprave in v državnem zboru. 3akon ureja položaj in na"in uresni"evanja pravi' italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na obmo"ji! kjer živita obveznosti samoupravni! lokalni! skupnosti za uresni"evanje uresni"evanje te! pravi' ter tiste pravi'e ki ji! pripadniki te! narodni! skupnosti uresni"ujejo tudi zunaj te! obmo"ij. ravi'e obe! narodni! skupnosti ter njuni! pripadnikov so zagotovljene ne glede na število pripadnikov te! skupnosti. 3akoni drugi predpisi in splošni akti ki zadevajo uresni"evanje v ustavi dolo"eni! pravi' in položaja zgolj narodni! narodni! skupnosti ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov predstavnikov narodni! skupnosti. ". $akonska zveza zveza in dru!ina 5pravi+e6; svobodno svobodno odlo)anje o rojstvu otrok. otrok.
zakonska zveza in družina 3akonska zveza temelji na enakopravnosti zakon'ev. zakon'ev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. 3akonsko zvezo in pravna razmerja v njej v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. %ržava varuje družino materinstvo o"etovstvo otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. razmere. svobodno odločanje o rojstvi" otrok Adlo"anje o rojstvi! svoji! otrok je svobodno. %ržava zagotavlja možnosti za uresni"evanje te svoboš"ine in ustvarja razmere ki omogo"ajo staršem da se odlo"ajo za rojstva svoji! otrok.
&/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit #7. Katere so posaezne osebnostne pravi+e otroka ravi'a do enakosti in nediskrimina'ije 6a"elo najve"je najve"je koristi otroka ravi'a do osebne identitete otroka Pravica do osebnega osebnega imena Pravica do državljanstva državljanstva Pravica otroka da pozna svoje svoje starše • ravi'a do svobode misli vesti in veroizpovedi • ravi'a otroka do svobode izražanja in svobodnega združevanja • ravi'a otroka do zasebnosti • • •
#1. (a)ela varstva pravi+ in svoboš)in 6a"elo neposrednega neposrednega uresni"evanja uresni"evanja pravi' in svoboš"in svoboš"in na podlagi podlagi ustave repoved omejevanja in za"asne razveljavitve pravi' in svoboš"in v nasprotju z ustavo 6a"elo enakosti enakosti pred zakonom in enakega varstva varstva pravi' ravi'a do sodnega varstva ravi'a do pravnega sredstva ravi'a do povra"ila škode
&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
#". 'ravi+e in teeljne svoboš)ine v Ustavi RS •
0emeljne in iz"odiščne pravice in svoboščine Na!elo enakosti enakosti Dostojanstvo osebnosti osebnosti Pravica do pravnega pravnega sredstva sredstva sodnega varstva varstva in do povra!ila povra!ila škode
•
&sebnostne pravice in svoboščine Nedotakljivost !lovekove "lovekovega !lovekove telesne celovitosti celovitosti )nedotakljivost "lovekovega življenja prepoved mu"enja osebna svoboda svoboda gibanja izro"itev* Pravice v kazenskem kazenskem postoku postoku )6a"elo zakonitosti v kazenskem postopku domnevna nedolžnost pravna jamstva javnost sojenja prepoved ponovnega sojenja o isti stvari pravi'a do re!abilita'ije in odškodnine* Nedotakljivost !lovekove !lovekove zasebnosti zasebnosti )nedotakljivost stanovanja varstvo pisem in drugi! ob"il varstvo osebni! podatkov* "voboda izražanja in opredeljevanja opredeljevanja ) svoboda izražanja pravi'a do popravka in odgovora pravi'a do ugovora vesti*
•
!olitične pravice in svoboščine Pravica do zbiranja zbiranja Pravica do združevanja združevanja #interesno #interesno združevanje združevanje politi!ne stranke$ stranke$ Volilna pravica Pravica do sodelovanja sodelovanja pri upravljanju upravljanju zadev Pravica do pribežališ!a pribežališ!a
•
Socialne in ekonomske pravice Pravica do zasebne zasebne lastnine in dedovanja dedovanja "voboda dela "ocialne pravice # pravi'a do so'ialne so'ialne varnosti pravi'a pravi'a do zdravstvenega zdravstvenega varstva pravi'e invalidov* Družinske pravice pravice )zakonska zveza in družina pravi'e in dolžnosti staršev svobodno odlo"anje o rojstvi! otrok pravi'e otrok* Pravice s podro!ja podro!ja izobraževanja izobraževanja znanosti in umetnosti umetnosti )izobraževanje in šolanje avtonomnost univerze in drugi! visoki! šol svoboda znanosti in umetnosti*
•
!ravice do narodni" skupnosti %zražanje narodne narodne pripadnosti Posebne pravice pravice avto&tone italijanske italijanske in madžarske narodne skupnosti skupnosti Položaj in posebne posebne pravice romski& romski& skupnosti'
•
'arstvo pravic in svoboščin po pravni ureditvi v RS &9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
"odno varstvo pravic in svoboš!in Ustavnosodno varstvo pravic in svoboš!in Varu& !lovekovi& pravic
,;RASE7 (6$7 6 R7;6 SST,8 ,(
-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
1. Ka Kate tere re so so inst instit itu+ u+ij ijee >U >U • • • • • • •
svet ,( evropski svet evropska komisija evropski parlament sodiš"e evropski! skupnosti evropsko ra"unsko sodiš"e druge institu'ije in organi ,(+ evropski varu! "lovekovi! pravi' evropska 'entralna banka evropska investi'ijska banka evropski ekonomsko so'ialni odbor odbor regij agen'ije ,(
". Svet Svet >U 5organi 5organizir zirano anost st in pristo pristojno jnosti sti6. 6. $e glavni organ odlo"anja. 6euradno se la!ko poimenuje HSvetI ali HSvet ministrovI ker se njegovi! sestankov udeležujejo udeležujejo ministri držav "lani'. Sestaja se v razli"ni r azli"ni sestavi ki je odvisna od dnevnega reda oziroma podro"ja ki ga obravnavajo na zasedanju. zasedanju. Abstaja 9 razli"ni! sestav+ splošne in zunanje zadeve )zunanji ministri* gospodarstvo in 4inan'e )H,CA#6I* pravosodje in notranje notranje zadeve zadeve zaposlovanje zaposlovanje so'ialna politika zdravje in varstvo potrošnikov konkuren'a )notranji trg industrija in raziskave* promet telekomunika'ije telekomunika'ije in energija kmetijstvo in ribištvo okolje izobraževanje izobraževanje mladina in kultura. Sedež Sveta je v ?ruslju kjer je najve" zasedanj nekatera pa potekajo tudi v Duksemburgu.. 3asedanjem 3asedanjem Sveta predseduje minister predsedujo"e predsedujo"e države "lani'e ki se zamenja vsaki! 0 mese'ev.
!ristojnosti Svet ,( je institu'ija z zna"ilnostmi nadna'ionalne in medvladne organiza'ije ki predstavlja interese držav "lani'. 6jegove glavne pristojnosti so+ je glavno zakonodajno zakonodajno telo saj odlo"a odlo"a o sprejemu sprejemu nove zakonodaje zakonodaje koordinira splošne gospodarske politike držav "lani' v imenu ,vropski! skupnosti potrjuje mednarodne pogodbe skupaj z ,vropskim parlamentom sprejema prora"un ,(
1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit na podlagi smerni' ,vropskega sveta sprejema odlo"itve glede uresni"evanja skupne zunanje in varnostne politike usklajuje aktivnost držav "lani' in sprejema ukrepe na podro"ju poli'ijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenski! zadeva!. #. >vropski >vropski svet 5organizir 5organiziranost anost in pristo pristojnost jnosti6. i6.
&r%aniziranost ,vropski svet imenujemo redna polletna sre"anja predstavnikov držav "lani' na najvišji politi"ni ravni. $e najvišje najvišje politi"no telo unije. unije. !ristojnosti ,vropski svet daje najpomembnejše politi"ne smerni'e pri!odnjega razvoja unije ter opredeljuje njene prednostne naloge. Skrbi za politi"no koordina'ijo med državami "lani'ami in rešuje morebitna nesoglasja. %olo"a tudi na"ela in splošne smerni'e skupne zunanje in varnostne politike.
3. >vropska >vropska koisija koisija 5organ 5organizira iziranost nost in pristoj pristojnosti nosti6. 6.
&r%aniziranost ,vropska komisija ),E neuradno Eomisija* je klju"na institu'ija politi"nega in 'elostnega delovanja ter upravnega in te!ni"nega vodenja ,(. 3a Eomisijo velja da je gonilna sila ,vropske unije pri tem deluje kot neodvisna strokovna institu'ija ki je dolžna zastopati interese unije kot 'elote. Eomisijo sestavljajo komisarji odgovorni za posamezna podro"ja nji!ov mandat je 5 let. !ristojnosti a1 zako zakono noda dajna jna pobu pobuda da+ priprava zakonodajni! zakonodajni! predlogov b1 nadzor – varovanje ustanovitveni! ustanovitveni! pogodb pogodb – naloga Eomisije Eomisije je da zagotovi zagotovi da se pravni predpisi ,( izvajajo izvajajo pravilno v vse! vse! država! "lani'a! "lani'a! in vse! institu'ija! institu'ija! v primeru kršitev ima pravi'o pravi'o posredovati z opozorilom opozorilom sprožiti postopek postopek pred Sodiš"em Sodiš"em denarno kaznovati posameznike podjetja države ali druge organiza'ije ki predpise kršijo c1 izvr izvrši šiln lnaa obl oblas astt+ bdi nad izvajanjem izvajanjem politik skupnosti v tem okviru tudi upravlja prora"un najve" pooblastil ima na podro"ju podro"ju konkuren'e konkuren'e in kmetijske politike politike d1 predst predstavn avnišk iškaa unkci unkcija ja+ zastopa ,( pri pogajanji! s tretjimi državami.
2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
*. >vropski >vropski parlaent parlaent 5organizir 5organiziranos anostt in pristojnos pristojnosti6. ti6.
&r%aniziranost ,vropski parlament ), neuradno arlament* predstavlja "ez -- milijonov državljanov ,( in je najve"ji mednarodni parlament na svetu. arlament zagotavlja demokrati"no osnovo skupnosti sestavljajo ga poslan'i neposredno izvoljeni na splošni! volitva! v vse! država! "lani'a! nji!ov mandat traja 5 let. oliti"ne stranke se glede na ideološko usmerjenost združujejo v poslanske oziroma politi"ne skupine. Trenutno je v arlamentu / politi"ni! skupin in nekaj neodvisni! poslan'ev. Skupine so+ Skupina ljudske stranke ,vrope in evropski! demokratov Skupina stranke so'ialistov Skupina evropske liberalno demokrati"ne in re4ormisti"ne stranke Eon4edera'ijska skupina evropske združene levi'eB6ordijska zelena levi'a Skupina zeleni!B,vropska svobodna zveza Skupina (nije za ,vropo narodov Skupina za ,vropo demokra'ij in razli"nosti. Sedež arlamenta je v Duksemburgu kjer je njegov generalni sekretariat plenarni mese"ni sestanki potekajo v Strasbourgu dodatne seje so v ?ruslju kjer so tudi seje odborov.
!ristojnosti a1 zakonodajna * to 4unk 4unk'i 'ijo jo op opra ravl vlja ja skup skupaj aj s Svet Svetom om nima nima pa ko kott na'i na'ion onal alni ni parlamenti pristojnosti zakonodajne zakonodajne pobude pobude b1 proračunska * sku skupa pajj s Svetom Svetom tvori tvori vr!ovn vr!ovnoo prora" prora"uns unsko ko oblast oblast v pos postop topku ku sprejemanja prora"una sodeluje od stopnje priprav do potrditve prora"una c1 nadzorna * to 4unk'ijo izvaja v obliki demokrati"nega nadzora nad institu'ijami ,( preko poslanski! vprašanj oziroma la!ko ustanovi preiskovalni odbor ki preverja domnevne kršitve ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje.
0. Sodiš)e >vropski& >vropski& skupnosti 5organiziranost 5organiziranost in pristojnosti/ pristojnosti/ vrste postopkov6. postopkov6.
&r%aniziranost ; okviru ,( deluje u"inkovit sistem sodne zaš"ite ki ga zagotavlja Sodiš"e evropski! skupnosti s sedežem v Duksemburgu. 6euradno poimenovanje je la!ko Sodiš"e. ; okviru Sodiš"a deluje po en sodnik iz vsake države "lani'e in generalni! pravobranil'ev ki ji! tudi imenujejo države "lani'e. ;si imajo enotni mandat 0 let možna pa je nji!ova ponovna izvolitev za nadaljnja & leta ki se la!ko še enkrat podaljša za nadaljnja & leta. !ristojnosti 3akonodaja skupnosti se uporablja neposredno na sodiš"i! vse! držav "lani' ,(. Sodiš"e je pravosodna institu'ija in nadzorni organ ,( z glavnim vplivom na razvoj zakonodaje skupnosti. Sestava sodiš"a kaže na njegovo glavno nalogo+ zagotovitev spoštovanja enotnega &
odgovori na vprašanja – strokovni izpit tolm tolma" a"en enja ja in up upor orab abee zako zakono noda daje je skup skupno nost sti i izpo izpoln lnje jeva vanj njee in enot enotno no inte interp rpre reta ta'i 'ijo jo ustanovitveni! pogodb ter sodno zaš"ito posameznikov. ;saka država "lani'a la!ko pred sodiš"em sodiš"em odgo odgovarja varja za neizpoln neizpolnjevan jevanje je svoji! svoji! obve obveznos znosti ti ki iz!ajajo iz!ajajo iz ustanovi ustanovitveni tveni!! pogodb ravno ravno tako intitu'ije ,( )Svet arlament arlament Eomisija*. Sodiš"e je pristojno odlo"ati v spori! med državami "lani'ami državami "lani'ami in ,( institu'ijami ,( ter posamezniki in ,(. 'rste postopkov pred Sodiščem evropski" skupnosti: > sodni postopki zaradi neizpolnjevanja neizpolnjevanja obveznosti ni"nostne tožbe sodni postopki zaradi neukrepanja odškodninske tožbe - pritožbeni postopki postopki - pred!odno odlo"anje. odlo"anje.
Sodi Sodišč ščee prve prve stop stopnj njee na splo splošn šnoo odlo odloča ča o indi indivi vidu dual alni ni" " tožb tožba" a" prot protii odlo odločit čitva vam m inštitucij: spori! med skupnostmi in nji!ovimi uslužben'i ali drugim osebjem tožba! podjetij ali skupin podjetij proti Eomisiji tožba! ki ji! proti institu'ijam ,( vložijo 4izi"ne ali pravne osebe.
/. >vropsko ra)unsko ra)unsko sodiš)e sodiš)e 5organiziranost 5organiziranost in pristojnosti6.
&r%aniziranost Ra"unsko sodiš"e je neodvisna institu'ija ,vropske unije s sedežem v Duksemburgu. $e organ ki zagotavlja preglednost javni! 4inan' saj nadzira porabo vsega javnega denarja ,(. ma po enega "lana iz vsake države "lani'e skupno torej 2/. menuje ji! Svet s soglasjem po posvetovanju s arlamentom za mandat mandat 0 let. !ristojnosti Ra"unsko sodiš"e izvaja stalne revizije vse! pri!odkov in od!odkov skupnosti preverja nji!ovo zakonitost in pravilnost ter spremlja poslovanje vse! institu'ij ,(. Ra"unsko sodiš"e je dolžno pripraviti letno poro"ilo in ga predložiti institu'ijam ,( ter ga skupaj z nji!ovimi komentarji objaviti v (radnem listu li stu ,(. Ra"unsko sodiš"e ima tudi svetovalno 4unk'ijo saj na za!tevo institu'ijam ,( pripravi mnenje ki je v dolo"eni! primeri! zavezujo"e tako za Sodiš"e kot za Svet.
0. ruge ruge institu+ije institu+ije in in organi organi >U 5>vropski 5>vropski varu& varu& )lovek )lovekovi& ovi& pravi+ pravi+// >vropska >vropska +entralna banka/ >vropski ekonosko so+ialni odbor/ Odbor regij6.
2'R&!S+3 '4RU$ Č5&'2+&'3$ !R4'36
odgovori na vprašanja – strokovni izpit =lavna naloga varu!a je reševanje pritožb državljanov ,( – 4izi"ni! in pravni! oseb zaradi nepravilnosti pri delovanju institu'ij in drugi! organov ,(. 6e ukvarja se s pritožbami na delo na'ionalni! regionalni! ali lokalni! organov držav "lani'. A svoji! ugotovitva! letno poro"a arlamentu. arlamentu. ,vropski varu! "lovekovi! pravi' ima sedež v Strasbourgu imenuje ga arlament za obdobje 5 let. ri opravljanju svoji! nalog je neodvisen ne sme za!tevati ali sprejemati navodil nobene od institu'ij med mandatom ne sme opravljati nobene druge pokli'ne dejavnosti.
2'R&!S+4 62(0R45(4 74(+4 Sedež ,vropske 'entralne banke ),C?* je v #rank4urtu njena glavna naloga je vodenje monetarne politike ,( skupaj s 'entralnimi bankami držav "lani' ki so uvedle skupno valuto evro. 2'R&!S+4 3('2S0363JS+4 74(+4 =lavna naloga ,vropske investi'ijske banke ),?* s sedežem v Duksemburgu je zagotavljanje dolgoro"n dolgoro"nega ega 4inan'iran 4inan'iranja ja investi'ij investi'ijski! ski! projektov projektov ki posp pospešuj ešujejo ejo skladnej skladnejši ši gosp gospodars odarski ki razvoj. 2'R&!S+3 2+&(&)S+& S&6345(3 &D7&R ,konomsko so'ialni odbor je posvetovalni organ s sedežem v ?ruslju ki na ravni ,( in na ravni držav "lani' zagotavlja zastopanje in izmenjavo stališ" so'ialni! partnerjev. ma & osnove naloge+ svetovalna spodbujanje vklju"evanja 'ivilne družbe v integra'ijski pro'es krepitev ,vrope ki bo blizu državljanom državljanom krepitev vloge 'ivilne družbe v tretji! država! ki niso "lani'e skupnosti. &D7&R R2G3J Adbo Ad borr regi regijj ima ima sede sedežž v ?rus ?ruslj lju. u. 3ado 3adolž lžen en je za nepo neposr sred edno no zast zastop opan anje je loka lokaln lni! i! in regionalni! oblasti držav "lani' v pro'esi! odlo"anja.
. Agen+ gen+ij ijee >U. ,vropski 'enter za razvoj r azvoj pokli'nega usposabljanja ,vropska ustanova za izboljšanje življenjski! in delovni! pogojev ,vropska agen'ija za okolje ,vropska ustanova za usposabljanje usposabljanje ,vropski nadzorni 'enter za droge in zasvojenost z njimi ,vropska agen'ija za vrednotenje zdravil (rad za !armoniza'ijo na notranjem trgu ,vropska agen'ija za varnost in zdravje pri delu (rad skupnosti za rastlinske sorte Center za prevajanje za organe ,vropske unije ,vropski nadzorni 'enter za rasizem in kseno4obijo ,vropska agen'ija za rekonstruk'ijo ,vropski organ za varno !rano 5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
,vropska agen'ija za pomorsko varnost ,vropska agen'ija za letalsko varnost.
17. 'riarna zakonodaja zakonodaja 5ustanovitvene 5ustanovitvene pogodbe6. pogodbe6. rimarna zakonodaja ,vropski! skupnosti so pogodbe na podlagi te je izvedena sekundarna zakonodaja. zakonodaja. Sekundarno zakonodajo sestavljajo uredbe direktive in odlo"be. ;sa ta zakonodaja je rezultat odlo"itev ki ji! sprejemajo & glavne institu'ije+ Svet 2vropske unije8 ki predstavlja države "lani'e 2vropski parlament8 ki predstavlja državljane 2vropska komisija ki je politi"no neodvisno telo in zastopa skupne interese unije. ravo skupnosti je neodvisni pravni sistem ki prevlada nad na'ionalnim pravom iz tega dejst dejstva va izvira izvirajo jo tudi tudi temelj temeljna na na"el na"elaa prava prava sku skupno pnosti sti )varst )varstvo vo temelj temeljni! ni! pravi' pravi' na"elo na"elo subs subsid idia iarn rnos osti ti na"e na"elo lo sora sorazm zmer erno nost sti i na"e na"elo lo legi legiti timn mneg egaa pri" pri"ak akov ovan anja ja na"e na"elo lo nediskriminatornosti na"elo transparentnosti druga temeljna na"ela*. 3akonodajo ,( sestavljajo & razli"ne vendar med sabo povezane vrste zakonodaje+
!R3)4R(4 #4+&(&D4J4 Sestavljajo jo ustanovitvene pogodbe in drugi dogovori s podobnim statusom )npr. pristopne pogodbe novi! "lani'*. rimarna zakonodaja je vedno rezultat neposredni! pogajanj med vladami držav "lani' in je predmet rati4ika'ije na'ionalni! parlamentov ponavadi je sprejeta v obliki pogodb. Ustanovitvene po%odbe8 kjer so zapisana temeljna pravila 2U8 so + ogodba o ustanovitvi ,vropske skupnosti za premog in jeklo )1951* Rimski pogodbi+ ogodba o ustanovitvi ,vropske gospodarske skupnosti in ogodba o ustanovitvi ,vropske skupnosti za jedrsko energijo )195/*. Asnovne ustanovitvene pogodbe so so bile ve"krat ve"krat dopolnjene: ,notni evropski akt )190* ogodba o ,vropski uniji )1992* 7msterdamska pogodba )199/* ogodba iz 6i'e )2--1*.
11. Sekundarna zakonodaja zakonodaja 5uredbe/ 5uredbe/ direktive/ odlo)be/ priporo)ila priporo)ila in nenja6.
0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Temelji na primarni zakonodaji sprejemajo jo institu'ije skupnosti. 6ajpomembnejši viri sekundarne zakonodaje so+ a* uredbe8 ki so splošno veljavne v 'eloti zavezujo"e in neposredno uporabne v vse! država! "lani'a! zagotavljajo poenotenje pravne ureditve na 'elotnem ozemlju ,( b* direktive ki zavezujejo države "lani'e na katere so naslovljene le glede 'ilja ki ga je treba dose"i v dolo"nem "asovnem roku izbira metode in oblike pa je prepuš"ena na'ionalnim organom@ '* odločbe ki so zavezujo"e v vse! oziri! za države "lani'e 4izi"ne ali pravne osebe na katere so naslovljene in ne potrebujejo prevedbe v na'ionalni pravni red@ d* priporočila in mnenja ki niso zavezujo"i akti. 1". Sodna Sodna praks praksa. a. 3ajema pomembne sodbe Sodiš"e evropski! skupnosti in sodiš"a prve stopnje na primer sodbe v postopki! ki ji! sprožajo ,E na'ionalna sodiš"a ali posamezniki.
1#. $akonodajni pro+es pro+es >U 5 pristojnosti pristojnosti udele!en+ev/ udele!en+ev/ Svet >U/ >vropska >vropska koisija/ >vropski parlaent6. parlaent6.
S'20 2U (ačini sprejemanja odločitev ;loga Sveta kot glavne institu'ije odlo"anja temelji na dolo"ili! 8aastri'!tske pogodbe ki dolo"a & stebrno strukturo ,(+ nadna'ionalna raven > . steber oziroma skupne politike )kmetijstvo promet okolje ener energe geti tika ka razi razisk skav avee in razv razvoj oj*@ *@ na"i na"inn spre spreje jema manj njaa od odlo lo"i "ite tev+ v+ s sogl soglas asje jem m ali ali s kvali4i'irano ve"ino@ medvladn medvladnaa raven raven – . in . steber+ na te! podro"ji! podro"ji! ima Svet pristojnos pristojnostt zakonoda zakonodajne jne pobude kot tudi odlo"anja@ odlo"anja@ Svet odlo"itve odlo"itve sprejema s soglasjem soglasjem ali kvali4i'irano ve"ino. ve"ino. #akonodaja Svet na podlagi ogodbe o ,( sprejema )samostojno ali skupaj s arlamentom v postopku soodlo"anja* sekundarno zakonodajo+ uredbe direktive odlo"be priporo"ila in mnenja. Svet la!ko sprejema tudi sklepe politi"ne narave ali druge vrste pravni! aktov npr. deklara'ije in resolu'ije. 2'R&!S+4 +&)3S3J4 'lo%a 2vropske komisije v zakonodajnem procesu Eomisija ima osrednjo vlogo v strukturi ,( zato ima posebno razmerje z vsako izmed ostali! institu'ij. ri oblikovanju zakonodaje sodeluje s Svetom in s arlamentom. Eomisija upravlja s prora" prora"uno unom m ,( nadzor nadzor nad nad tem pa vrši vrši Ra"uns Ra"unsko ko sodiš"e sodiš"e.. Eomisi Eomisija ja sod sodelu eluje je tudi tudi z ,konomsko ,konomsko so'ialni so'ialnim m odborom in Adborom regij regij s katerima se posvetuje posvetuje glede ve"ine ve"ine zakonodajni! zakonodajni! predlogov. 2'R&!S+3 !4R54)2(0 #akonodajna pristojnost 2vropske%a parlamenta arlament na velikem številu podro"ij deli svojo zakonodajno 4unk'ijo s Svetom. #akonodajni postopki
/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
!ostopek !ostopek soodločan soodločanja ja pomeni enakopravno delitev pristojnosti sprejemanja zakonodaje med arlamentom in Svetom@ !ost !ostop opek ek posv posvet etov ovan anja ja za!t za!tev evaa mnen mnenje je arl arlam amen enta ta pred preden en Svet Svet la!k la!koo od odob obri ri zakonodajni predlog ki ga je pripravila Eomisija@ !ostopek sodelovanja dovoljuje arlamentu da predlagan zakonski predpis spreminja z amandmaji@ !ostopek !ostopek so%lasja so%lasja se nanaša na tista podro"ja zakonodaje kjer tudi Svet odlo"a s soglasjem. 6a"eloma , glasuje z navadno ve"ino pomembnejše odlo"itve pa sprejema s kvali4i'irano ve"ino. -
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
1. kdaj so bili sprejeti
Kateri zakoni veljajo na podro)ju vzgoje in izobra!evanja in
3akon o organiza'iji in 4inan'iranju 4 inan'iranju vzgoje in izobraževanja > 4ebruar 1990 3akon o vrt'i! > 4ebruar 1990 3akon o osnovni šoli > 4ebruar 1990 3akon o gimnazija! > 4ebruar 1990 3akon o maturi > januar 2--& 2--& 3akon o pokli'nem in strokovnem izobraževanju > 4ebruarja 1990 @ ne velja od avgusta 2--0 3akon o izobraževanju odrasli! – 4ebruar 1990 3akon o usmerjanju usmerjanju otrok s posebnimi posebnimi potrebami > junij 2--3akon o glasbeni! glasbeni! šola! šola! > 4ebruar 2--3akon o posebni! pravi'a! italijanske in madžarske narodne skupnosti na podro"ju vzgoje in izobraževanja izobraževanja – april 2--1 3akon o šolski inšpek'iji – maj 1990 3akon o zavodi! – 4ebruar 1990
Vsebina zakonov 5$O4V?/ $oO/ zakon o šolski inšpek+iji/ inšpek+iji/ 2. $akon o userjanju userjanju otrok s posebnii posebnii potrebai6.
#&9' ? : Ta zakon ureja pogoje za opravljanje ter dolo"a na"in upravljanja in 4inan'iranja vzgoje in izobraževanja izobraževanja na podro"ji!+ – predšolske predšolsk e vzgoje – osnovnošolskega osnovnošolskega izobraževanja izobraževanja – vzgoje vzgoje in izobraževanja otrok mladoletnikov mladoletnikov in mlajši! polnoletni! oseb s posebnimi potrebami – osnovnega glasbenega izobraževanja – nižjega in srednjega pokli'nega izobraževanja izobraževanja – srednjega strokovnega in te!niškega izobraževanja izobraževanja – srednjega splošnega izobraževanja izobraževanja – višjega strokovnega izobraževanja izobraževanja – vzgoje vzgoje in izobraževanja v domovi! domovi! za u"en'e in v dijaški! domovi! domovi! ter 9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit – izobraževanja odrasli!.
#o&: Ta zakon ureja osnovnošolsko izobraževanje izobraževanje ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu. zakon o šolski inšpekciji Ta zakon ureja organiza'ijo podro"ja nadzora in pristojnosti šolske inšpek'ije z namenom da se zagotovi spoštovanje zakonitosti in s tem zaš"ita pravi' predšolski! otrok u"en'ev vajen'ev dijakov študentov in udeležen'ev izobraževanja odrasli! )v nadaljnjem besedilu+ otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja* ter strokovni! delav'ev.
#akon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok mladoletnikov in mlajši! polnoletni! oseb s posebnimi vzgojno>izobraževalnimi vzgojno>izobraževalnimi potrebami potrebami )v nadaljnjem besedilu+ besedilu+ otro'i s posebnimi posebnimi potrebami* ter dolo"ajo dolo"ajo na"ini in oblike izvajanja izvajanja vzgoje in izobraževanja. izobraževanja. #. Kateri predpisi urejajo pravi+e iz delovnega razerja 5pla)e/ dopusti/ nadoestila pla)e/ napredovanje/ napredovanje/ izobra!evanje6
3akon o delovni! delovni! razmerji! 3akon o organiza'iji in 4inan'iranju vzgoje in izobraževanja 3akon o sistemu pla" v javnem sektorju Eolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS ravilnik o napredovanju zaposleni! v vrt'i! in A< v pla"ilne razrede r azrede ravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem i srednjem šolstvu.
3.
@ilji vzgoje in izobra!evanja; u)ni jezik.
Cilji sistema vzgoje in izobraževanja izobraževanja v Republiki Sloveniji so+ zagotavljanje optimalnega optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol so'ialno in kulturno poreklo veroizpoved veroizpoved narodno pripadnost pripadnost ter telesno in duševno duševno konstitu'ijo konstitu'ijo vzgajanje za medsebojno strpnost razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov spoštovanje druga"nosti druga"nosti in sodelovanje z drugimi spoštovanje otrokovi! in "lovekovi! pravi' in temeljni! svoboš"in razvijanje enaki! možnosti obe! spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokrati"ni družbi razvijanje jezikovni! zmožnosti in sposobnosti in ozaveš"anje položaja slovenskega jezika kot jezika jezika države Slovenije@ Slovenije@ na obmo"ji! ki so opredeljena opredeljena kot narodno narodno mešana pa ob slovenskem jeziku tudi o!ranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega madžarskega jezika spodbujanje zavesti o integriteti posameznika posameznika
5-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi omogo"anje vklju"evanja v pro'ese evropskega povezovanja povezovanja uveljavljanje možnosti izbire na vse! ravne! vzgoje in izobraževanja omogo"anje vzgoje in izobraževanja ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika posameznika zagotavljanje enaki! možnosti za vzgojo in izobraževanje na obmo"ji! s posebnimi razvojnimi problemi zagotavljanje enaki! možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz so'ialno manj spodbudni! okolij zagotavljanje enaki! možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok mladostnikov in odrasli! s posebnimi potrebami spodbujanje vseživljenskega izobraževanja izobraževanja omogo"anje splošne izobrazbe in pridobitve pokli'a vsemu prebivalstvu omogo"anje "im višje ravni izobrazbe "im ve"jemu deležu prebivalstva ob o!ranjanju že dosežene ravni za!tevnosti omogo"anje razvoja in doseganje "im višje ravni ustvarjalnosti "im ve"jemu deležu prebivalstva.
Učni jezik: ;zgojno in vzgojno>izobraževalno vzgojno>izobraževalno delo v vrt'i! oziroma šola! poteka v slovenskem jeziku. 6a obmo"ji! kjer kjer živijo pripadniki slovenskega slovenskega naroda in pripadniki pripadniki italijanske narodne narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana obmo"ja se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom zakonom ustanavljajo ustanavljajo tudi vrt'i oziroma šole v kateri! poteka vzgojno vzgojno oziroma vzgojno>izobraževalno vzgojno>izobraževalno delo v italijanskem jeziku )vrt'i in šole v jeziku narodne skupnosti*. 6a obmo"ji! kjer kjer živijo pripadniki slovenskega slovenskega naroda in pripadniki pripadniki madžarske madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana obmo"ja se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom zakonom ustanavljajo ustanavljajo dvojezi"ni vrt'i in šole šole v kateri! vzgojno oziroma vzgojno> izobraževalno delo poteka v slovenskem in madžarskem jeziku )dvojezi"ni vrt'i in šole ). *.
8avno veljavni prograi in izobrazba.
$avno veljavni programi so+ – izobraževalni programi – prilagojeni prilagojeni izobraževalni izobraževalni programi programi za otroke in mladostnike s posebnimi posebnimi potrebami potrebami in – izobraževalni izobraževalni programi za odrasle )v nadaljnjem nadaljnjem besedilu+ besedilu+ izobraževalni izobraževalni programi* – programi za predšolske otroke – vzgojni program domov za u"en'e – vzgojni program dijaški! domov – prilagojeni programi za predšolske otroke s posebnimi posebnimi potrebami – vzgojni vzgojni programi za za otroke otroke in mladostnike s posebnimi posebnimi potrebami in – posebni posebni program program vzgoje vzgoje in izobraževanja za otroke otroke in mladostnike s posebnimi posebnimi potrebami ki so sprejeti sprejeti na na"in in po postopku dolo"enem dolo"enem z zakonom. zakonom.
51
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ;zgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se la!ko izvaja le po javno veljavni! programi! programi! vzgoje in izobraževanja. izobraževanja. o javno veljavni! izobraževalni! programi! osnovnega pokli'nega pokli'nega srednjega in višjega strokovnega izobraževanja izobraževanja se pridobi javno veljavna izobrazba.
-.
?zvajal+i na podro)ju vzgoje in izobra!evanja. !redšolsko vz%ojo opravljajo vrt'i in zasebniki. redšolska vzgoja se la!ko v primeru dolo"enim dolo"enim z zakonom opravlja opravlja tudi na domu. &snovnošolsko &snovnošolsko izobraževanje opravljajo osnovne šole. Asnovnošolsko izobraževanje izobraževanje se la!ko na na"in in po postopku dolo"enem z zakonom opravlja tudi kot izobraževanje na domu. !oklicno izobraževanje opravljajo nižje in srednje pokli'ne šole. Eadar pokli'no izobraževanje izobraževanje poteka v dualnem sistemu ga opravljajo nižje in srednje pokli'ne šole skupaj z delodajal'i. redšolsko vzgojo osnovnošolsko izobraževanje in pokli'no izobraževanje opravljajo tudi zavodi za vz%ojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. &snovno %lasbeno izobraževanje opravljajo glasbene šole in zasebniki Srednje te"niško in strokovno izobraževanje opravljajo srednje te!niške in srednje strokovne šole. Splošno srednje izobraževanje ki omogo"a nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu opravljajo splošne in strokovne gimnazije )v nadaljnjem besedilu+ gimnazije*. 'išje strokovno izobraževanje opravljajo višje strokovne šole. ogoje za bivanje in u"enje zagotavljajo u"en'em vajen'em dijakom in študentom višji! šol ki se šolajo zunaj kraja bivanja domovi za učence in dijaški domovi. zobraževanje zobraževanje odrasli! opravljajo or%anizacije za izobraževanje odrasli"8 šole in zasebniki.
9. 8avna slu!ba na podro)ju vzgoje in izobra!evanja; javna re!a na podro)ju vzgoje in izobra!evanja. izobra!evanja.
javna služba
52
odgovori na vprašanja – strokovni izpit $avna služba na podro"ju vzgoje in izobraževanja obsega programe za predšolske otroke vzgojne programe domov za u"en'e in dijaški! domov vzgojni in posebni program vzgoje in izobraževanja izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ki ji! sprejme pristojni strokovni svet in izobraževalne programe programe ki ji! sprejme pristojni minister ter dejavnosti in naloge potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. rograme iz prejšnjega odstavka opravljajo javni vrt'i in šole javni domovi za u"en'e in dijaški domovi javni zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in javne organiza'ije za izobraževanje odrasli! na podlagi kon'esije pa tudi zasebni vrt'i in šole oziroma domovi za u"en'e in dijaški domovi zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in zasebne zasebne organiza'ije organiza'ije za izobraževanje izobraževanje odrasli! ter zasebniki zasebniki "e je tako dolo"eno dolo"eno z zakonom. Apravljanje javne službe na podro"ju izobraževanja odrasli! ureja zakon.
javna mreža 3a opravljanje javne službe na podro"ju vzgoje in izobraževanja izobraževanja se organizira javna mreža ki jo sestavljajo javni javni vrt'i in šole zasebni zasebni vrt'i in šole ter zasebniki zasebniki ki imajo kon'esijo. kon'esijo. $avna mreža vrt'ev mora biti organizirana tako da omogo"a staršem in otrokom dostopnost in izbiro programa za predšolske otroke. $avna mreža osnovni! šol mora zagotavljati vsem otrokom možnost osnovnošolskega osnovnošolskega izobraževanja. $avna mreža glasbeni! šol mora biti organizirana tako da omogo"a zainteresiranim u"en'em osnovno glasbeno izobraževanje izobraževanje nadarjenim pa zagotavlja pripravo za nadaljnje glasbeno izobraževanje. $avna mreža nižji! in srednji! pokli'ni! šol srednji! te!niški! in srednji! strokovni! šol in gimnazij mora omogo"iti izobraževanje vsem ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost obveznost in si'er najmanj za pridobitev prvega pokli'a oziroma opravljanje mature. $avna mreža višji! strokovni! šol omogo"a nadaljevanje izobraževanja tistim ki izpolnjujejo z zakonom dolo"ene pogoje. $avna mreža domov za u"en'e in dijaški! domov omogo"a u"en'em vajen'em dijakom in študentom višji! šol ki se šolajo zunaj kraja bivanja pogoje za bivanje in u"enje. $avna mreža zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mora zagotavljati zagotavljati vzgojo varstvo in izobraževanje izobraževanje otrok in mladostnikov mladostnikov ki to potrebujejo. Razmestitev izobraževalni! programov za izobraževanje odrasli! mora omogo"ati odraslim ki niso zaklju"ili osnovnošolskega izobraževanja izobraževanja dokon"anje osnovne šole odraslim ki so 5&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit zaklju"ili osnovnošolsko izobraževanje pa enoletno dopolnjevanje osnovnošolske osnovnošolske izobrazbe ter možnost izobraževanja po drugi! programi! za izobraževanje odrasli!. 8erila za postavitev javne mreže dolo"i ;lada Republike Slovenije ob upoštevanju+ – števila in starosti otrok na dolo"enem obmo"ju – spe'i4i"nosti poselitve in – razvojni! posebnosti obmo"ja. ; postopku sprejemanja meril si pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.
0. ?zobra!evalni prograi % sestavine 5splošni in posebni del6/ sprejeanje prograov; sprejeanje prograov zasebni& šol.
3zobraževalni pro%ram ima splošni in posebni del. "plošni del vsebuje + > ime programa > 'ilje vzgoje in izobraževanja > trajanje izobraževanja izobraževanja > obvezne na"ine preverjanja in o'enjevanja znanja > pogoje za vklju"itev > pogoje za napredovanje in dokon"anje izobraževanja.
Splošni del programa pokli'nega in strokovnega izobraževanja vsebuje še pokli' ki se pridobi po uspešno uspešno kon"anem izobraževanju izobraževanju.. Posebni del vsebuje: vsebuje: > predmetnik z navedbo obvezni! in izbirni! predmetov oziroma predmetni! podro"ij ali izbirni! vsebin z obsegom ur po predmeti! oziroma po predmetni! podro"ji! > u"ne na"rte predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge v kateri! se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetni! predmetni! podro"ij in izbirni! izbirni! vsebin standardi standardi znanj oziroma 'ilji pouka in znanja znanja ki se preverjajo ob kon'u obdobij obdobij v osnovni šoli ter pri maturi maturi oziroma zaklju"nem izpitu > predmetni katalog znanj > izpitni katalog.
sprejemanje pro%ramov
5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit $avno veljavne izobraževalne programe razen izobraževalni! programov zasebni! šol sprejme minister pristojen za šolstvo oziroma minister pristojen za izobraževanje odrasli! )v nadaljnjem besedilu+ minister* v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Strokovni svet predlaga splošni del ter dolo"i posebni del izobraževalnega programa. red dolo"itvijo posebnega dela izobraževalnega programa za gimnazije mora na za!tevo strokovnega sveta podati svoje mnenje tudi državna maturitetna komisija. ;zgojne programe domov za u"en'e in dijaški! domov razen vzgojni! programov zasebni! domov za u"en'e in zasebni! dijaški! domov ter vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami potrebami in posebni program program vzgoje in izobraževanja izobraževanja sprejme Strokovni Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
sprejemanje pro%ramov zasebni" šol ;sebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se dolo"ita z aktom o ustanovitvi. zobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost ko pristojni strokovni svet ugotovi enakovreden enakovreden izobrazbeni standard. zobraževalni program ki ga izvaja zasebna šola po posebni! pedagoški! pedagoški! na"eli! )Steiner %e'rolJ 8ontessori in podobno* pridobi javno veljavnost ko pristojni strokovni svet ugotovi da zagotavlja minimalna znanja ki omogo"ajo uspešno zaklju"iti izobraževanje in ga je priznalo ustrezno ustrezno mednarodno združenje združenje te! šol. 6e glede na dolo"bo dolo"bo 2-. "lena "lena tega zakona se se vsako uvedbo uvedbo izobraževalnega izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka odstavka preverja s poskusom poskusom ves "as "as šolanja prve genera'ije. .
'oskus; u)benik
!oskus: osodabljanje vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela uvajanje novi! delov izobraževalni! izobraževalni! programov organiza'ijske novosti in novi u"beniki se la!ko pred uvedbo preverjajo s poskusom. 6ovi javno veljavni veljavni programi se pred uvedbo uvedbo preverjajo s poskusom. ;rte' oziroma šolo v kateri se izvaja poskus dolo"i minister na predlog vrt'a oziroma šole strokovni! inštitu'ij visokošolski! zavodov ter raziskovalni! organiza'ij. red odlo"itvijo si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta. zvajanje poskusa spremlja pristojni javni zavod iz prvega odstavka 2. "lena. 8inister la!ko na predlog pristojnega javnega zavoda prepove nadaljnje izvajanje poskusa "e se ne dosega predpisani izobrazbeni izobrazbeni standard ali so druga"e kršene kršene pravi'e otrok u"en'ev u"en'ev vajen'ev vajen'ev dijakov študentov višji! šol ali odrasli!. Spremljanje izvajanja poskusa dolo"i minister.
55
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
Učbenik + ; šola! ki izvajajo javno veljavne programe se uporabljajo le u"beniki in u"ila ki ji! potrdi pristojni strokovni svet. svet. ostopek za pripravo in potrjevanje u"benikov in u"il dolo"i minister. ("itelj la!ko uporablja poleg potrjeni! u"benikov in u"il tudi druga neobvezna sredstva in pripomo"ke. 3asebne šole uporabljajo u"benike in u"ila iz prvega odstavka tega "lena le za z zakonom dolo"ene obvezne predmete.
1-. kako delujejo.
Strokovni sveti % naen naen delovanja/ delovanja/ kdo ji& ustanovi/ kateri kateri so/
strokovni sveti 3a odlo"anje o strokovni! zadeva! na posamezni! podro"ji! vzgoje in izobraževanja ter za strokovno pomo" pri sprejemanju odlo"itev in pri pripravi predpisov ;lada Republike Slovenije ustanovi naslednje strokovne svete+ > Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje izobraževanje > Strokovni svet Republike Slovenije za pokli'no in strokovno izobraževanje in > Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje izobraževanje odrasli!. redsednike in "lane strokovni! svetov imenuje ;lada Republike Slovenije za šest let in so la!ko ponovno imenovani.
pristojnosti Strokovne%a sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje+ > sprejema programe za predšolske otroke > sprejema vzgojni in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami potrebami > dolo"a vzgojne in izobraževalne programe za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti > sprejema vzgojni program domov za u"en'e in vzgojni program dijaški! domov > dolo"a predmetnike in u"ne na"rte predmetov ali predmetni! podro"ij za osnovno in glasbeno šolo > dolo"a predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni te"aj > dolo"a izpitne kataloge znanj za preverjanje ob kon'u posameznega obdobja v osnovni šoli glasbeni šoli in za maturo > dolo"a predmetne in izpitne kataloge znanj splošno> izobraževalni! predmetov v pokli'nem
50
odgovori na vprašanja – strokovni izpit oziroma strokovnem izobraževanju izobraževanju > dolo"a navodila za izvajanje prilagojeni! izobraževalni! programov > dolo"a dejavnosti potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami > potrjuje u"benike in u"ila za splošnoizobraževalne predmete predmete > ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalni! programov zasebni! šol na podro"ju osnovnošolskega osnovnošolskega izobraževanja izobraževanja ter splošnega splošnega srednjega srednjega izobraževanja izobraževanja > ugotavlja javno veljavnost izobraževalni! programov zasebni! šol iz tretjega odstavka 1/. "lena tega zakona > daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru+ > programe osnovnošolskega osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja izobraževanja > program dopolnilnega izobraževanja izobraževanja otrok izseljen'ev in zdom'ev > program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov > program priprave na zaklju"no preverjanje v osnovni šoli v desetem letu > prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami > izobraževalni program gimnazije in maturitetnega te"aja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
11.
Razvojno in svetovalno svetovalno delo 5javni zavodi6 zavodi6 • Razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju opravljajo+ za podro"je predšolske vzgoje osnovnošolskega izobraževanja izobraževanja gimnazijskega izobraževanja izobraževanja vzgoje in izobraževanja v domovi! za u"en'e in v dijaški! domovi! ter vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za splošno • izobraževalne predmete pa tudi v pokli'nem in strokovnem izobraževanju 3avod Republike Slovenije za šolstvo • za podro"je pokli'nega in strokovnega izobraževanja Center Republike Slovenije za pokli'no izobraževanje • za podro"je izobraževanja odrasli! 7ndragoški 'enter Republike Slovenije.
6aloge na podro"ju podro"ju zunanjega preverjanja znanja u"en'ev u"en'ev vajen'ev vajen'ev dijakov in odrasli! dolo"eni! z zakoni in drugimi predpisi opravlja %ržavni izpitni 'enter. 6aloge s podro"ja podro"ja šolske in obšolske obšolske dejavnosti dejavnosti za u"en'e vajen'e vajen'e in dijake opravlja opravlja Center šolski! in obšolski! dejavnosti skupaj z vrt'i in šolami la!ko pa tudi drugi zavodi. 7kte o ustanovitvi javni! zavodov iz prejšnji! odstavkov sprejme ;lada Republike Slovenije. ;lada oziroma lokalna skupnost la!ko ustanovi za opravljanje nalog potrebni! za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja tudi druge javne zavode.
5/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
1".
'ogoji za opravljanje vzgoje in izobra!evanja
$avni vrt'i in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene+ • •
strokovne delav'e ki imajo predpisano izobrazbo ter prostor in opremo ki ki ji! dolo"i minister oziroma z zakonom pooblaš"ena pooblaš"ena zborni'a. zborni'a.
3asebne šole ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe in zasebni vrt'i ki izvajajo programe za predšolske predšolske otroke morajo morajo izpolnjevati pogoje pogoje predpisane za strokovne delav'e delav'e prostor in opremo v javnem vrt'u oziroma šoli. 3asebni vrt'i in šole ki izvajajo programe po posebni! pedagoški! na"eli! morajo izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrt'u oziroma šoli.
1#.
Razvid 5vrt+i in šole6; kaj se vpiše v razvid in kdo ga vodi
ime ali 4irma in sedež ustanovitelja oziroma ime in priimek rojstni podatki in bivališ"e "e je ustanovitelj 4izi"na oseba ime in sedež vrt'a oziroma šole številka in datum akta o ustanovitvi ime programa ki ga vrte' oziroma šola izvaja javna veljavnost veljavnost programa datum vpisa oziroma izbrisa in razlogi izbrisa iz razvida.
Abliko razvida ter postopek vpisa in izbrisa dolo"i minister.
5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
13.
Status zasebnega u)itelja 5pogoji6
Eot zasebnik la!ko opravlja izobraževalno izobraževalno dejavnost kdor • • • • • •
izpolnjuje pogoje za vzgojitelja u"itelja svetovalnega delav'a ali drugega strokovnega delav'a v javni šoli aktivno govori slovenski jezik ni v delovnem razmerju ima stalno bivališ"e v Republiki Sloveniji mu ni s pravnomo"no odlo"bo odlo"bo prepovedano opravljanje dejavnosti in
je vpisan v razvid razvid ki ga vodi ministrstvo ministrstvo pristojno za šolstvo. šolstvo.
Ustanavljanje vrt+ev in šol 5ustanoviteljstvo6; akt o 15. ustanovitvi; kriteriji za ustanovitev.
Ustanovitelj $avne vrt'e oziroma šole ustanavlja lokalna skupnost oziroma država. 3asebne vrt'e oziroma šole la!ko ustanovijo doma"e in tuje 4izi"ne ali pravne osebe razen osnovne šole ki jo la!ko ustanovijo samo doma"e 4izi"ne ali pravne osebe. ustanovitelj javni" vrtcev oziroma šol $avne vrt'e glasbene šole osnovne šole in domove za u"en'e ustanavlja lokalna skupnost. $avne pokli'ne šole srednje te!niške in srednje strokovne šole višje strokovne šole zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijaške domove ustanavlja država. $avno gimnazijo ustanavlja država la!ko pa tudi mestna ob"ina v soglasju z državo. Samoupravna narodna skupnost skupnost je soustanovitelji'a javni! vrt'ev oziroma šol ki se ustanovijo za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodne skupnosti oziroma za dvojezi"no vzgojo in izobraževanje. izobraževanje. akt o ustanovitvi ; ustanovitvenem aktu se poleg zadev dolo"eni! z zakonom uredi tudi notranja organiza'ija javnega vrt'a oziroma oziroma šole. ; ustanovitvenem aktu javne osnovne šole se v skladu z merili za organiza'ijo javne mreže dolo"i obmo"je na katerem imajo starši pravi'o vpisati otroka v to osnovno šolo )šolski okoliš*.
59
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
kriteriji za ustanovitev $avni vrte' se la!ko ustanovi "e je zagotovljena vklju"itev vsaj deseti! oddelkov otrok. ; javnem vrt'u se la!ko la!ko oblikuje najve" najve" &- oddelkov. oddelkov. $avna šola se la!ko ustanovi "e je zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka u"en'ev vajen'ev oziroma dijakov prvega in vse! naslednji! razredov oziroma letnikov. $avna glasbena šola se la!ko ustanovi "e je zagotovljen pouk vsaj peti! orkestrski! inštrumentov )godala pi!ala trobila* klavirja nauka o glasbi predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega godalnega ali pi!alnega orkestra. ; pouk inštrumentov mora biti vklju"eni! najmanj 1&- u"en'ev od tega vsaj polovi'a na orkestrski! inštrumenti!. $avna višja strokovna šola se la!ko ustanovi za izvajanje enega ali ve" javno veljavni! programov "e je v posamezni program program zagotovljen vpis vpis najmanj &- študentov študentov prvega letnika letnika višje šole. %olo"be prejšnji! odstavkov ne veljajo za oblikovanje organiza'ijski! enot. 6a narodno mešani! mešani! in obmejni! obmo"ji! obmo"ji! ter na obmo"ji! obmo"ji! s posebnimi razvojnimi razvojnimi problemi ali "e se ustanavlja edina šola za izvajanje dolo"enega izobraževalnega izobraževalnega programa v državi ter za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se javni vrte' oziroma šola ali javni zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami la!ko ustanovi ustanovi tudi "e niso izpolnjeni pogoji iz prejšnji! prejšnji! odstavkov. odrobnejše pogoje za ustanovitev javnega vrt'a oziroma šole ter za oblikovanje organiza'ijske enote dolo"i minister. ; postopku priprave si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega strokovnega sveta. 1-.
Organi javni& vrt+ev in šol. Svet Ravnatelj %irektor Eolegij Strokovni organi Svet staršev
19.
Strokovni organi šole.
Strokovni organi v javni šoli so+
u"iteljski zbor
oddel"ni u"iteljski zbor
razrednik in
strokovni aktivi.
Strokovni organi v javni višji strokovni šoli so+ 0-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
predavateljski zbor zbor
strokovni aktivi in
študijska komisija. :e je javni vrte' oziroma šola organiza'ijska enota se strokovni organi iz prejšnjega odstavka oblikujejo v organiza'ijski enoti. 6e glede na prejšnji prejšnji odstavek v šoli šoli ki programa gimnazije gimnazije ne izvaja v okviru okviru samostojne organiza'ijske enote o zadeva! ki se nanašajo na program gimnazije odlo"ajo le "lani u"iteljskega zbora oziroma strokovnega aktiva ki izvajajo ta program. %olo"ba tretjega odstavka tega "lena velja tudi za zasebne višje strokovne šole "e izvajajo javno veljavne programe.
10. zbora.
'ristojnosti u)iteljskega zbora in oddel)nega u)iteljskega
vz%ojiteljski8 učiteljski oziroma predavateljski zbor ;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor sestavljajo strokovni delav'i javnega vrt'a oziroma šole. ;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor+ – obravnava obravnava in odlo"a o strokovni! strokovni! vprašanji! vprašanji! povezani! povezani! z vzgojno>izobraževaln vzgojno>izobraževalnim im delom – daje mnenje o letnem delovnem na"rtu – predlaga uvedbo nadstandardni! nadstandardni! in drugi! programov ter dejavnosti dejavnosti – odlo"a odlo"a o posodobitva! posodobitva! programov programov vzgoje vzgoje in izobraževanja in nji!ovi izvedbi v skladu s predpisi – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja – daje pobude za napredovanje napredovanje strokovni! delav'ev in mnenje mnenje o predlogi! ravnatelja – odlo"a o vzgojni! ukrepi! in – opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
oddelčni zbor Addel"ni u"iteljski zbor sestavljajo strokovni delav'i ki opravljajo vzgojno>izobraževalno vzgojno>izobraževalno delo v posameznem posameznem oddelku.
01
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Addel"ni u"iteljski zbor obravnava vzgojno>izobraž vzgojno>izobraževalno evalno problematiko v oddelku oblikuje program za delo z nadarjenimi u"en'i u"en'i vajen'i oziroma dijaki dijaki in s tistimi ki težje napredujejo napredujejo odlo"a o vzgojni! ukrepi! ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 1.
Razrednik.
Razrednik vodi delo oddel"nega u"iteljskega zbora analizira vzgojne in u"ne rezultate oddelka skrbi za reševanje vzgojni! in u"ni! problemov posamezni! u"en'ev vajen'ev oziroma dijakov sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo odlo"a o vzgojni! ukrepi! ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. "7.
Strokovni aktiv.
Strokovne aktive v vrt'u sestavljajo vzgojitelji in pomo"niki vzgojiteljev. Strokovne aktive v šoli sestavljajo u"itelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetni! podro"ij. Strokovni aktivi v vrt'u obravnavajo vzgojno delo dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge dolo"ene v letnem na"rtu. Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega podro"ja usklajuje merila za o'enjevanje daje u"iteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno> izobraževalnega izobraževalnega oziroma študijskega dela obravnava pripombe staršev u"en'ev vajen'ev dijakov in študentov višji! šol ter opravlja druge strokovne naloge dolo"ene z letnim delovnim na"rtom. "1.
Knji!ni+a.
dokumenta'ijsko delo kot sestavino vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela v šoli. ; knjižni'i se la!ko oblikuje tudi u"beniški sklad. $avna osnovna šola mora imeti u"beniški sklad. 6jegovo upravljanje dolo"i minister. 3a u"en'e vajen'e in dijake ki zaradi so'ialnega položaja ne morejo pla"ati prispevka za izposojo u"benikov iz u"beniškega sklada zagotovi sredstva država v skladu z merili ki ji! dolo"i minister.
02
odgovori na vprašanja – strokovni izpit "".
Svetovalna slu!ba.
; javnem vrt'u oziroma šoli deluje svetovalna služba ki svetuje otrokom u"en'em vajen'em dijakom u"iteljem in staršem@ sodeluje z vzgojitelji u"itelji in vodstvom šole pri na"rtovanju spremljanju in evalva'iji razvoja vrt'a oziroma šole in i n opravljanju vzgojno> izobraževalnega izobraževalnega dela ter opravlja pokli'no svetovanje. Svetovalna služba sodeluje pri pripravi in izvedbi individualizirani! programov za otroke s posebnimi potrebami. potrebami. %elo svetovalne službe opravljajo svetovalni delav'i ki so psi!ologi pedagogi so'ialni delav'i so'ialni pedagogi in de4ektologi. ri opravljanju pokli'nega svetovanja se povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje
"#.
Sestava in pristojnosti sveta šole.
sestava sveta Svet javnega vrt'a javne osnovne šole in javne glasbene šole sestavljajo+ trije predstavniki ustanovitelja trije predstavniki delav'ev vrt'a oziroma šole in trije predstavniki staršev. :e je ustanovitelj šole država je v njenem svetu eden izmed "lanov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti na obmo"ju katere ima šola sedež ali ve" lokalni! skupnosti "e se le>te tako sporazumejo. :lani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so la!ko ponovno imenovani oziroma izvoljeni najve" dvakrat zaporedoma.
pristojnosti sveta Svet javnega vrt'a oziroma šole+ imenuje in razrešuje ravnatelja vrt'a oziroma šole sprejema program razvoja vrt'a oziroma šole letni delovni na"rt in poro"ilo o njegovi uresni"itvi odlo"a o uvedbi nadstandardni! in drugi! programov obravnava poro"ila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki odlo"a o pritožba! v zvezi s statusom u"en'a vajen'a dijaka študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ 0&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
o pritožba! v zvezi s pravi'ami obveznostmi in odgovornostmi delav'ev iz delovnega razmerja obravnava zadeve zadeve ki mu ji! predloži vzgojiteljski u"iteljski andragoški oziroma predavateljski zbor zbor šolska inšpek'ija inšpek'ija reprezentativni sindikat sindikat zaposleni! zaposleni! svet staršev skupnost u"en'ev vajen'ev dijakov ali študentov in opravlja druge naloge dolo"ene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
"3.
Sestava in pristojnosti sveta staršev.
3a organizirano uresni"evanje interesa staršev se v javnem vrt'u oziroma šoli oblikuje svet staršev. Svet staršev je sestavljen tako da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. rvi skli' sveta staršev opravi ravnatelj. Svet staršev+
predlaga nadstandardne nadstandardne programe programe
daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardni! storitva!
daje mnenje o predlogu programa razvoja vrt'a oziroma šole in o letnem delovnem na"rtu
razpravlja o poro"ili! ravnatelja o vzgojno>izobraževalni problematiki
obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno>izobraževalnim delom
voli predstavnike v svet vrt'a oziroma šole opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. "*. Sestava in pristojnosti u)iteljskega zbora; oddel)ni zbor/ razrednik/ strokovni aktiv.
učiteljski zbor ;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor sestavljajo strokovni delav'i javnega vrt'a oziroma šole. ;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor+ – obravnava obravnava in odlo"a o strokovni! strokovni! vprašanji! vprašanji! povezani! povezani! z vzgojno>izobraževaln vzgojno>izobraževalnim im delom – daje mnenje o letnem delovnem na"rtu – predlaga uvedbo nadstandardni! nadstandardni! in drugi! programov ter dejavnosti dejavnosti – odlo"a odlo"a o posodobitva! posodobitva! programov programov vzgoje vzgoje in izobraževanja in nji!ovi izvedbi v skladu s predpisi – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja – daje pobude za napredovanje napredovanje strokovni! delav'ev in mnenje mnenje o predlogi! ravnatelja – odlo"a o vzgojni! ukrepi! in – opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
oddelčni zbor
0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Addel"ni u"iteljski zbor sestavljajo strokovni delav'i ki opravljajo vzgojno>izobraževalno vzgojno>izobraževalno delo v posameznem posameznem oddelku. Addel"ni u"iteljski zbor obravnava vzgojno>izobraž vzgojno>izobraževalno evalno problematiko v oddelku oblikuje program za delo z nadarjenimi u"en'i u"en'i vajen'i oziroma dijaki dijaki in s tistimi ki težje napredujejo napredujejo odlo"a o vzgojni! ukrepi! ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Razrednik Razrednik vodi delo oddel"nega u"iteljskega zbora analizira vzgojne in u"ne rezultate oddelka skrbi za reševanje vzgojni! in u"ni! problemov posamezni! u"en'ev vajen'ev oziroma dijakov sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo odlo"a o vzgojni! ukrepi! ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. strokovni aktiv Strokovne aktive v vrt'u sestavljajo vzgojitelji in pomo"niki vzgojiteljev. Strokovne aktive v šoli sestavljajo u"itelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetni! podro"ij. Strokovni aktivi v vrt'u obravnavajo vzgojno delo dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge dolo"ene v letnem na"rtu. Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega podro"ja usklajuje merila za o'enjevanje daje u"iteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno> izobraževalnega izobraževalnega oziroma študijskega dela obravnava pripombe staršev u"en'ev vajen'ev dijakov in študentov višji! šol ter opravlja druge strokovne naloge dolo"ene z letnim delovnim na"rtom.
"-. 'ostopek ienovanja ravnatelja šole; pogoji za ravnatelja in poo)nika ravnatelja ravnatelja šole.
!o%oji za ravnatelja in postopek imenovanja 3a ravnatelja javnega vrt'a je la!ko imenovan kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za u"itelja ali za svetovalnega delav'a na šoli na kateri bo opravljal 4unk'ijo ravnatelja ima najmanj pet let delovni! izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovale' oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. 3a ravnatelja je la!ko imenovan tudi kandidat ki nima ravnateljskega izpita mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po za"etku mandata. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet javnega vrt'a oziroma šole na podlagi javnega razpisa ) mese"ni rok za izvedbo postopka*. Eandidat mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda. Svet javnega vrt'a oziroma šole si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje vzgojiteljskega u"iteljskega oziroma predavateljskega zbora in mnenje lokalne skupnosti na obmo"ju katere ima javni vrte' oziroma šola sedež kadar je ustanovitelj javne
05
odgovori na vprašanja – strokovni izpit šole oziroma vrt'a samoupravna narodna skupnost pa tudi mnenje te skupnosti in obrazloženo mnenje sveta staršev. :e organ oziroma skupnost iz osmega odstavka tega "lena ne da mnenja v 2- dne! od dneva ko je bil zanj zaprošen la!ko svet imenuje oziroma razreši ravnatelja brez tega mnenja. Eo svet izmed prijavljeni! kandidatov izbere kandidata za ravnatelja posreduje obrazložen predlog za imenovanje imenovanje v mnenje ministru. ministru. :e minister ne da mnenja v &-. dne! dne! od dneva ko je bil zanj zaprošen zaprošen la!ko svet odlo"i odlo"i o imenovanju brez brez tega mnenja. mnenja. 8andat ravnatelja traja pet let. ;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor o mnenju glasujejo tajno.
pomočnik ravnatelja ; javnem vrt'u oziroma šoli se la!ko imenuje pomo"nik ravnatelja ki pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodni! in pedagoški! nalog. omo"nik ravnatelja opravlja naloge za katere ga pisno pooblasti ravnatelj in ga nadomeš"a v njegovi odsotnosti. 3a pomo"nika ravnatelja je la!ko imenovan kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja razen šole za ravnatelja oziroma ravnateljskeg r avnateljskegaa izpita. omo"nika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Ravnatelj mora pomo"nika ravnatelja ki ga razreši seznaniti z razlogi za razrešitev. red razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti vzgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor.
2/.
'ristojnosti ravnatelja. ravnatelja.
edagoški vodja in poslovodni organ javnega vrt'a oziroma šole je ravnatelj. Ravnatelj opravlja naslednje naloge+
organizira na"rtuje in vodi delo vrt'a oziroma šole pripravlja program razvoja razvoja vrt'a oziroma šole šole pripravlja predlog letnega letnega delovnega na"rta na"rta in je odgovoren odgovoren za njegovo izvedbo izvedbo je odgovoren za uresni"evanje pravi' pravi' otrok ter pravi' in dolžnosti dolžnosti u"en'ev u"en'ev vajen'ev dijakov študentov višje šole in odrasli! vodi delo vzgojiteljskega u"iteljskega in predavateljskega predavateljskega zbora oblikuje predlog nadstandardni! nadstandardni! programov spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovni! delav'ev
00
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
organizira mentorstvo za pripravnike prisostvuje pri vzgojno>izobraževalnem vzgojno>izobraževalnem delu delu vzgojiteljev oziroma oziroma u"iteljev spremlja nji!ovo delo in jim svetuje predlaga napredovanje napredovanje strokovni! delav'ev delav'ev v nazive nazive odlo"a o napredovanju delav'ev v pla"ilne razrede spremlja delo svetovalne službe skrbi za sodelovanje zavoda s starši )roditeljski )r oditeljski sestanki govorilne ure in druge oblike sodelovanja* obveš"a starše o delu vrt'a oziroma šole in o sprememba! pravi' in obveznosti u"en'ev u"en'ev vajen'ev in dijakov spodbuja in spremlja delo skupnosti u"en'ev vajen'ev oziroma dijakov ter študentov višje šole odlo"a o vzgojni! ukrepi! zagotavlja izvrševanje odlo"b državni! organov zastopa in predstavlja vrte' oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela dolo"a sistemiza'ijo delovni! mest odlo"a o sklepanju delovni! razmerij in o dis'iplinski odgovornosti delav'ev skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
:e se javni vrte' oziroma šola oblikuje kot organiza'ijska enota opravlja ravnatelj 4unk'ijo 4 unk'ijo pedagoškega pedagoškega vodje organiza'ijske organiza'ijske enote. Ravnatelj la!ko za opravljanje posamezni! nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeš"anje v "asu odsotnosti pisno pooblasti delav'a javnega vrt'a oziroma šole.
"9.a. irektor % ienovanje direktorja; direktorja; ?enovanje vršil+a vršil+a dol!nosti ravnatelja
Direktor; - je poslovodni organ organ ; javnem vzgojno>izobraževalnem zavodu zavodu v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke otroke oziroma posameznega posameznega izobraževalnega izobraževalnega programa oblikuje organiza'ijska organiza'ijska enota la!ko opravlja poslovodno 4unk'ijo direktor javnega vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega zavoda 4unk'ijo pedagoškega vodje v organiza'ijski enoti pa ravnatelj te enote. ravi'e dolžnosti in obveznosti direktorja in ravnatelja r avnatelja se dolo"ijo z aktom o ustanovitvi. #unk'ijo direktorja la!ko opravlja tudi ravnatelj ene izmed organiza'ijski! enot "e je z aktom o ustanovitvi tako dolo"eno.
imenovanje direktorja 0/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 3a direktorja je la!ko imenovan kdor ima visokošolsko izobrazbo najmanj pet let delovni! izkušenj in opravljen ravnateljski izpit. %irektorja imenuje in razrešuje svet zavoda. E imenovanju in razrešitvi si mora pridobiti soglasje ministra. 8andat direktorja traja pet let. :e 4unk'ijo direktorja opravlja ravnatelj ene izmed organiza'ijski! enot se la!ko z aktom o ustanovitvi dolo"i tudi krajši mandat vendar ne manj kot dve leti.
3menovanje vršilca dolžnosti ravnatelja :e ravnatelju pred"asno prene!a mandat oziroma "e ni!"e izmed prijavljeni! kandidatov za ravnatelja ni imenovan svet javnega vrt'a oziroma šole imenuje vršil'a dolžnosti ravnatelja izmed strokovni! delav'ev javnega vrt'a oziroma šole oziroma izmed prijavljeni! kandidatov vendar najve" za eno leto. :e v 0- dne! po prene!anju mandata ravnatelju svet javnega vrt'a oziroma šole ne imenuje niti ravnatelja niti vršil'a dolžnosti ravnatelja imenuje vršil'a dolžnosti ravnatelja v naslednji! osmi! dne! minister. sta oseba v istem zavodu la!ko opravlja 4unk'ijo vršil'a dolžnosti ravnatelja najve" dvakrat.
"9.b. olski sklad
"0.
Avtonoija šolskega prostora.
%ejavnosti ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem izobraževanjem se la!ko izvajajo v javnem vrt'u oziroma šoli samo z dovoljenjem ravnatelja. ; vrt'i! in šola! je prepovedano delovanje politi"ni! strank in nji!ovi! podmladkov. ; javni! vrt'i! in šola! ni dovoljena kon4esionalna dejavnost. ; vrt'i! in šola! s kon'esijo je kon4esionalna dejavnost dejavnost dovoljena kadar se izvaja zunaj programa ki se opravlja kot javna služba. Eon4esionalna dejavnost dejavnost je dovoljena v vrt'i! in šola! s kon'esijo "e "asovno ne prekinja in prostorsko prostorsko ne ovira programa programa ki se izvaja kot javna javna služba. zvajanje zvajanje
0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit kon4esionalne dejavnosti dejavnosti mora biti organizirano tako da tistim ki se ne želijo udeležiti te dejavnosti omogo"a nemoten pri!od in od!od. Eon4esionalna dejavnost iz prejšnjega odstavka tega "lena obsega+
verouk ali kon4esionalni pouk religije s 'iljem vzgajati za to religijo pouk pri katerem o vsebina! u"beniki! u"beniki! izobraževanju izobraževanju u"iteljev in primernosti primernosti posameznega posameznega u"itelja za pou"evanje pou"evanje odlo"a verska skupnost skupnost organizirane religiozne obrede.
zjemoma la!ko minister na predlog ravnatelja v prostori! javnega vrt'a oziroma šole izven pouka ali izven "asa delovanja vrt'a oziroma šole dovoli verouk ali kon4esionalni pouk religije "e v lokalni lokalni skupnosti za tako dejavnost dejavnost ni drugi! primerni! prostorov. prostorov. 3a opravljanje nalog pooblaš"eni! državni! organov v vrt'u oziroma šoli razen inšpek'ijski! organov in ra"unskega sodiš"a je potrebno dovoljenje ravnatelja. (radna oseba la!ko brez dovoljenja ravnatelja ravnatelja vstopi v vrte' oziroma šolo "e je za to pooblaš"ena z zakonom ali odlo"bo odlo"bo pristojnega sodiš"a sodiš"a oziroma "e "e je to neogibno potrebno da la!ko la!ko neposredno prime prime storil'a kaznivega kaznivega dejanja ali da zavaruje zavaruje ljudi in premoženje.
".
Kon+esija % dodelitev/ pogodba o kon+esiji/ odvze kon+esije.
dodelitev koncesije Eon'esija se dodeli z odlo"bo na podlagi javnega razpisa. Eon'esijo dodeli minister razen za predšolsko vzgojo ki jo dodeli lokalna skupnost. 8inister je dolžan razpisati kon'esijo "e ni mogo"e zagotoviti osnovnošolskega izobraževanja izobraževanja v javni! osnovni! šola! v skladu z normativi in standardi. $avni razpis se objavi v (radnem listu Republike Slovenije. ; javnem razpisu se navedejo+ dejavnost ki bo predmet kon'esije pogoji za opravljanje dejavnosti šolski okoliš "as za katerega se dodeljuje kon'esija rok do katerega se sprejemajo prijave kriteriji za izbiro rok v katerem bodo kandidati obveš"eni o izbiri in drugi potrebni podatki.
09
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
'sebina po%odbe o koncesiji S pogodbo o kon'esiji kon'edent in kon'esionar uredita medsebojne pravi'e in obveznosti in pogoje pod katerimi katerimi mora kon'esionar kon'esionar opravljati dejavnost. dejavnost. S pogodbo o kon'esiji se podrobneje dolo"ijo predvsem+ – predmet kon'esije – obseg izvajanja dejavnosti – za"etek izvajanja kon'esije – rok za odpoved kon'esije – sredstva ki ji! za opravljanje dejavnosti zagotavlja kon'edent. ogodba o kon'esiji se sklene v pisni obliki. Rok za odpoved kon'esije za izvajanje programov za predšolske otroke ne sme biti krajši od šesti! mese'ev za izvajanje izobraževalnega programa pa ne sme biti krajši od "asa potrebnega za dokon"anje izobraževanja izobraževanja zadnje zadnje vpisane genera'ije genera'ije oziroma za dokon"anje dejavnosti ali naloge potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. izobraževanja.
odvzem koncesije :e se ugotovi da kon'esionar ne opravlja dejavnosti v skladu s predpisi odlo"bo o kon'esiji ter pogodbo o kon'esiji mu kon'edent dolo"i rok za odpravo pomanjkljivosti. :e kon'esionar ugotovljeni! pomanjkljivosti ne odpravi v dolo"enem roku se kon'esija odvzame z odlo"bo. ; primeru odvzema kon'esije je kon'edent dolžan poskrbeti da u"en'i vajen'i dijaki študenti višji! šol oziroma odrasli la!ko dokon"ajo za"eto izobraževanje izobraževanje za predšolske otroke pa namestitev v drugem vrt'u.
#7. 4inan+iranje vzgoje in izobra!evanja 5viri6 in 2inan)ni nadzor; 2inan+iranje javni& šol 5dr!ava in lokalna skupnost6; pogoji za 2inan+iranje zasebni& šol in o!ne o!ne oejitve.
'iri ;zgoja in izobraževanje se 4inan'ira iz+ – javni! sredstev – sredstev ustanovitelja – prispevkov gospodarski! združenj in zborni' – neposredni! prispevkov delodajal'ev za izvajanje prakti"nega pouka – prispevkov prispevkov u"en'ev vajen'ev dijakov študentov višji! šol šol in odrasli! – šolnin v zasebni! šola! – pla"ila staršev za storitve v predšolski vzgoji – sredstev od prodaje storitev in izdelkov
/-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit – iz dona'ij dona'ij prispevkov sponzorjev in iz drugi! drugi! virov.
inančni nadzor orabo javni! sredstev v vzgoji in izobraževanju izobraževanju nadzoruje Ra"unsko sodiš"e Republike Slovenije. 6amensko porabo porabo sredstev v šola! šola! nadzoruje organ organ šolske inšpek'ije. inšpek'ije. inanciranje javni" šol < državni proračun Povzetek + 1."len – zagotavljanje sredstev iz državnega prora"una )za A< – sredstva za pla"e delav'ev sel sredstev za materialne stroškeF* z sredstev državnega prora"una se zagotavljajo pla"e s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki na podlagi podlagi sistemiza'ije in zasedbe zasedbe delovni! mest v skladu z zakonom zakonom normativi normativi in standardi ter s kolektivno pogodbo ter pla"e s prispevki in davki in drugi osebni prejemki za dopolnilnega pouka pripravnike+ #osnovnim šolam za izvedbo obveznega programa dopolnilnega dodatnega pouka pol ure drugi& oblik individualne individualne in skupinske pomo!i na oddelek dve& ur interesni& dejavnosti na oddelek programa šole v naravi podaljšanega bivanja od prvega do !etrtega razreda in najmanj ()* sredstev za podaljšano podaljšano bivanje od petega do šestega razreda ter sredstva za izvedbo jutranjega varstva u!encev prvega razreda$ Sredstva za delav'e ki opravljajo zdravstvene storitve se zagotavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi ki urejajo 4inan'iranje na podro"ju zdravstva. z sredstev državnega prora"una se zagotavljajo sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi ter za investi'ijsko vzdrževanje in obnovo nepremi"nin in opreme. z sredstev državnega prora"una se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialni! stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja+ nadomestila stroškov delavcem delavcem v skladu s kolektivno pogodbo pogodbo nabavo u!il u!il in u!ni& pripomo!kov pripomo!kov opredeljeni& kot drobni inventar potrošni material za pripravo in izvedbo pouka stroške obvezni& obvezni& ekskurzij+ ekskurzij+
inanciranje javni" šol < državni proračun Povzetek + 2."len – zagotavljanje sredstev lokalne skupnosti )osnovnim šolam – pla"ilo stroškov za uporabo prostora in opreme in drugi materialni stroški prevozi u"en'ev investi'ijsko vzdrževanje nepremi"nin in opreme sredstva za dodatne dejavnosti šole sredstva za investi'iranje*. z sredstev lokalne skupnosti se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo+ – sredstva za pla"ilo pla"ilo stroškov za uporabo uporabo prostora in opreme za osnovne osnovne in glasbene šole in druge materialne stroške razen materialni! stroškov iz 1. "lena osnovnim šolam – glasbenim glasbenim šolam šolam sredstva sredstva za nadomestila stroškov delav'em v skladu skladu s kolektivno pogodbo – sredstva za prevoze prevoze u"en'ev u"en'ev osnovne osnovne šole v skladu s 50. "lenom zakona zakona o osnovni šoli šoli
/1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit razen za prevoze u"en'ev s posebnimi potrebami ob pouka prosti! dnevi! – sredstva sredstva za investi'ijsko vzdrževanje nepremi"nin in opreme opreme javnim javnim osnovnim osnovnim in glasbenim šolam – sredstva za dodatne dejavnosti osnovne šole in – sredstva za investi'ije investi'ije za osnovne osnovne šole glasbene glasbene šole in organiza'ije organiza'ije za izobraževanje izobraževanje odrasli! ter del sredstev za investi'ije v šolstvo narodne skupnosti.
po%oji za inanciranje Povzetek + 0."len – pripada jim 5K sredstev za posameznega u"en'a ki ji! država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za pla"e in druge osebne prejemke in materialne stro"ke@ omejitev 4inan'iranja )/. "len* in omejitev pla" )9. "len*@ pogodb o 4inan'iranju zasebne šole )9-. "len*. 3asebnim šolam ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja izobraževanja osnovnega glasbenega glasbenega izobraževanja ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega prora"una oziroma oziroma prora"una lokalne lokalne skupnosti "e izpolnjujejo izpolnjujejo naslednje pogoje+ – da izvajajo izobraževalni program od od prvega prvega do zaklju"nega razreda oziroma letnika letnika – da imajo vklju"ena vklju"ena oziroma oziroma vpisana vpisana najmanj najmanj dva oddelka prvega razreda razreda – da imajo zaposlene zaposlene oziroma druga"e druga"e zagotovljene u"itelje oziroma oziroma vzgojitelje vzgojitelje potrebne potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi. 3asebni šoli pripada za posameznega u"en'a oziroma dijaka 5K sredstev ki ji! država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za pla"e druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne materialne stroške na u"en'a u"en'a oziroma dijaka dijaka v javni šoli. 3asebne šole la!ko sodelujejo na nate"aji! za u"ila in u"ne pripomo"ke ki so namenjeni javnim šolam. zpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega "lena ugotavlja šolska uprava.
omejitev inanciranja 6e glede na dolo"be dolo"be prejšnjega prejšnjega "lena zasebni zasebni šoli ne pripadajo javna javna sredstva "e je zaradi vpisa v zasebno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole v istem šolskem okolišu ali "e opravlja dejavnost v nasprotju s petim odstavkom /. "lena tega zakona. 3asebna šola ki se 4inan'ira iz javni! sredstev se v primeru iz prejšnjega odstavka prene!a 4inan'irati po pravnomo"nosti odlo"be ki jo izda minister. #1. $aposleni v vrt+u in šoli; pogoji za zaposlene v O ter v šola& in zavodi& za otroke in ladostnike s posebnii potrebai. ;zgojno>izobraževalno ;zgojno>izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrt'u oziroma šoli opravljajo
vzgojitelji pomo"niki vzgojiteljev vzgojiteljev u"itelji predavatelji višji! šol svetovalni delav'i knjižni"arji in /2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
drugi strokovni delav'i ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovni! nalog potrebni! za nemoteno delovanje vrt'a oziroma šole )v nadaljnjem besedilu+ strokovni delav'i*.
Strokovni delav'i izvajajo vzgojno>izobraževalno vzgojno>izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako da zagotavljajo objektivnost kriti"nost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. Strokovni delav'i morajo obvladati slovenski knjižni jezik imeti ustrezno izobrazbo dolo"eno s tem zakonom in drugimi predpisi ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Strokovni delav'i v javni A< so+ u"itelj šolski svetovalni delave' knjižni"ar laborant in drugi strokovni delav'i ("itelj šolski svetovalni delave' knjižni"ar morajo imeti visokošolsko izobrazbo izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. Daborant mora imeti najmanj srednjo oz. srednjo strokovno izobrazbo. Strokovni delav'i v vrt'i! in šola! se strokovno izobražujejo in usposabljajo. ;zgojitelj u"itelj organizator izobraževanja svetovalni delave' in knjižni"ar la!ko napredujejo v naziv+ mentor svetovale' svetnik 6a podro"ju ;in ne more skleniti delovnega delovnega razmerja oseba oseba ki+ je bila pravnomo"no pravnomo"no obsojena zaradi zaradi naklepa kaznjivega kaznjivega dejanja dejanja ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju ve" kot 0 mese'ev. $e bila pravnomo"no obsojena zaradi kaznjivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.
&2.
Strokovni izpit na podro)ju podro)ju vzgoje in izobra!evanja.
Strokovni delav'i opravljajo strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Strokovni izpit je sestavni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe. Strokovni delav'i ki so opravili pripravništvo in strokovni izpit po drugi! predpisi! la!ko opravljajo strokovni izpit po tem zakonu po preteku šesti! mese'ev dela v vrt'u oziroma šoli. Strokovnim delav'em ki imajo naziv visokošolskega u"itelja ni treba opravljati strokovnega izpita v skladu s tem zakonom.
/&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Strokovni delav'i v vrt'i! šola! in zavodi! ki izvajajo programe za predšolske otroke izobraževalne programe in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ki opravljajo zdravstveno oziroma so'ialno>varstveno dejavnost opravljajo strokovni izpit v skladu z zakonom in drugimi predpisi ki urejajo ta podro"ja. ##. ravnateljev.
?zobra!evanje in napredovanje strokovni& delav+ev in
Strokovni delav'i v vrt'i! in šola! se strokovno izobražujejo in usposabljajo.;zgojitelj u"itelj organizator izobraževanja svetovalni delave' in knjižni"ar la!ko napredujejo v naziv mentor svetovale' in svetnik. ; nazive iz prejšnjega odstavka napredujejo tudi ravnatelj direktor in pomo"nik ravnatelja ter predavatelji višji! šol. 6aziv predavatelj predavatelj višje šole podeli predavateljski predavateljski zbor ustrezne ustrezne višje strokovne šole po poprejšnjem soglasju soglasju Strokovnega sveta Republike Slovenije Slovenije za pokli'no pokli'no in strokovno izobraževanje. izobraževanje. :e predavateljski zbor še ni konstituiran ali je treba imenovati predavatelje za izobraževalni program ki ga šola na novo uvaja naziv podeli Strokovni svet Republike Slovenije za pokli'no in strokovno izobraževanje. ostopek za pridobitev naziva iz prejšnjega odstavka dolo"i minister. ; nazive po tem zakonu napredujejo tudi strokovni delav'i zaposleni v javni! zavodi! iz 2. "lena tega zakona ki opravljajo vzgojno>izobraževalno delo oziroma svetovalno ali razvojno delo v zvezi z vzgojo in izobraževanjem.
šola za ravnatelje 3a izobraževanje in usposabljanje ravnateljev in kandidatov za ravnatelje ;lada Republike Slovenije ustanovi šolo za ravnatelje. 3a ravnateljski izpit se la!ko prizna tudi opravljen podiplomski študijski program za katerega Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ugotovi da zagotavlja znanja dolo"ena za ravnateljski izpit.
Sklepanje delovni& razerij; pripravništvo 5kateri pravni akti
!redpisi %elovna razmerja udeležba delav'ev pri upravljanju in uresni"evanje sindikalni! pravi' delav'ev v vrt'u oziroma šoli se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo "e s tem zakonom ni druga"e dolo"eno. !ripravništvo
/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ripravnik je strokovni delave' ki v vrt'u oziroma šoli prvi" za"ne opravljati delo ustrezno smeri in stopnji njegove strokovne izobrazbe izobrazbe z namenom da se usposobi za samostojno opravljanje dela. ripravništvo traja najmanj šest mese'ev in ne ve" kot deset mese'ev. ripravnik v "asu pripravništva sodeluje s strokovnimi delav'i pri vzgojno>izobraževalnem vzgojno>izobraževalnem delu in se pripravlja na strokovni izpit. ripravnikovo delo vodi spremlja in o'enjuje mentor. 8entorja pripravniku dolo"i ravnatelj izmed strokovni! delav'ev ki opravljajo delo za katero se bo pripravnik usposabljal in imajo naziv svetnik ali svetovale' oziroma imajo najmanj tri leta naziv mentor. 8entor pripravi pripravniku program ki vklju"uje metodi"no didakti"no ter drugo pripravo potrebno za opravljanje opravljanje izpita. 8entor izdela izdela poro"ilo o poteku poteku pripravništva. ripravništvo se v skladu s tem zakonom la!ko izvaja tudi kot volontersko pripravništvo.
!ravni akti: 3akon o delovni! razmerji! razmerji! )pogodba o zaposlitvi zaposlitvi pravi'e obveznosti obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja varstvo nekateri! kategorij delav'ev* 3akon o organiza'iji in 4inan'iranju vzgoje in izobraževanja Eolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS #*.
elovna in u)na obveznost u)iteljev v O; obseg V? dela.
obse% vz%ojno
riprava na pouk obsega+ – sprotno vsebinsko in metodi"no pripravo – pripravo didakti"ni! pripomo"kov.
%rugo delo obsega+ – sodelovanje s starši – sodelovanje v strokovni! organi! šole – opravljanje nalog razrednika – organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje izpopolnjevanje – zbiranje zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi zvezi z opravljanjem vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega in drugega dela – mentorstvo mentorstvo u"en'em u"en'em vajen'em vajen'em dijakom in študentom študentom višje šole ter sodelovanje s šolami
/5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit in visokošolskimi visokošolskimi zavodi ki izobražujejo strokovne delav'e – mentorstvo pripravnikom – urejanje urejanje kabinetov kabinetov zbirk šolski! delavni' telovadni' igriš" nasadov ipd. – organiziranje organiziranje kulturni! kulturni! športni! in drugi! splošno koristni! in !umanitarni! ak'ij pri kateri! sodelujejo u"en'i vajen'i oziroma dijaki – pripravo pripravo in vodstvo ekskurzij izletov tekmovanj tekmovanj šole šole v naravi letovanj letovanj taborjenj taborjenj ki ji! organizira šola in – opravljanje drugi! nalog dolo"eni! z letnim delovnim na"rtom. %olo"be tega zakona ki urejajo delovno obveznost u"iteljev in drugi! strokovni! delav'ev se uporabljajo tudi za u"itelje in druge strokovne delav'e šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
delovna in učna obveznost =&snovna in %lasbena šola1 ; okviru z zakonom in kolektivno pogodbo dolo"enega tedenskega tedenskega polnega delovnega "asa je tedenska u"na obveznost u"itelja najve" 22 ur v oddelki! podaljšanega podaljšanega bivanja in v bolnišni"ni! oddelki! oddelki! pa najve" 25 ur.
#-.
opusti u)iteljev 5v kateri& pravni& akti& so urejeni6.
Strokovni delave' v javnem vrt'u oziroma šoli ima pravi'o do najmanj 2- delovni! dni letnega dopusta. Strokovni delave' v javni šoli la!ko porabi letni dopust v "asu ki ga dolo"i minister s šolskim koledarjem vendar najdlje do kon'a šolskega leta v naslednjem letu. %olo"be tega "lena veljajo tudi za strokovnega delav'a ki sklene delovno razmerje za dolo"en "as. %elave' v javnem vrt'u oziroma šoli ima pravi'o do odsotnosti z dela z nadomestilom pla"e ali brez nadomestila pla"e ter druge pravi'e iz delovnega razmerja v primeri! in pod pogoji dolo"enimi z zakonom in kolektivno pogodbo.
!ravni akti: 3akon o delovni! razmerji! razmerji! )pogodba o zaposlitvi zaposlitvi pravi'e obveznosti obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja varstvo nekateri! kategorij delav'ev* 3akon o organiza'iji in 4inan'iranju vzgoje in izobraževanja Eolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS
#9. Kaj ureja zakon o šolski inšpek+iji; obseg šolske inšpek+ije; organiza+ija šolske inšpek+ije; pogoji za inšpektorja; izveden+i; vrste nadzora; podro)je nadzora šolske inšpek+ije; kršitve in ukrepi; razveljavitev o+ene; suspenz.
vsebina zakona
/0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Ta zakon ureja organiza'ijo podro"ja nadzora in pristojnosti šolske inšpek'ije z namenom da se zagotovi spoštovanje zakonitosti in s tem zaš"ita pravi' predšolski! otrok u"en'ev vajen'ev dijakov študentov in udeležen'ev izobraževanja odrasli! ter strokovni! delav'ev.
obse% šolske inšpekcije
!o%oji za inšpektorja nšpektor je la!ko kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovni! izkušenj na pedagoškem pedagoškem svetovalnem razvojno>raziskovaln razvojno>raziskovalnem em ali upravnem podro"ju podro"ju vzgoje in izobraževanja izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja. 3zvedenci :e je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva pri nadzoru ki je pomembno za rešitev stvari potrebno posebno strokovno znanje s katerim inšpektor ne razpolaga se opravi dokaz z izveden'em. zveden'a dolo"i glavni inšpektor z liste izveden'ev. zvedene' pripravi pisno mnenje in ga posreduje pristojnemu pristojnemu inšpektorju. Disto izveden'ev izveden'ev dolo"i dolo"i minister. %okaz z izveden'em za pedagoško podro"je se mora opraviti "e iz okoliš"in primera iz!ajajo dejstva iz kateri! je mogo"e sklepati+
da so kršene pravi'e otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja da dosežejo z zakoni in drugimi predpisi dolo"ene standarde znanj ki jim omogo"ajo napredovanja napredovanja oziroma vklju"itev v izobraževanje na naslednji ravni
da je kršena pravi'a strokovnega delav'a da je pri svojem delu avtonomen ali da strokovni delave' pri izvajanju vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela ne zagotavlja objektivnosti kriti"nosti in pluralnosti.
zveden'i za pedagoško podro"je morajo imeti najmanj visoko izobrazbo in deset let delovni! izkušenj na pedagoškem svetovalnem svetovalnem ali razvojno r azvojno raziskovalnem raziskovalnem podro"ju in morajo imeti v skladu s predpisi o napredovanju v nazive naziv svetnika oziroma morajo biti izvoljeni v naziv predavatelja višje strokovne šole oziroma v naziv visokošolskega u"itelja.
//
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
'rste nadzora Redni nadzor se izvaja na podlagi letnega programa dela inšpektorata. ; vrt'i! in šola! mora biti opravljen redni nadzor praviloma vsako peto leto.
zredni nadzor se opravi na podlagi pobude otroka in udeležen'a izobraževanja starša skrbnika rejnika sveta staršev skupnosti dijakov predstavnika reprezentativnega reprezentativnega sindikata v vrt'u ali šoli ali zaposleni! v vrt'u ali šoli. nšpektor je dolžan pobudnika obvestiti obvestiti o dejanji! ki ji! je opravil v zvezi s pobudo in o izvršeni! ukrepi! "e ta tako za!teva.
onovni nadzor se izvede po preteku roka dolo"enega za odpravo kršitev ter izvršitev naloženi! ukrepov in nalog.
Redni nadzor se napove izredni in ponovni nadzor se la!ko opravi tudi nenapovedano. nšpektor se ob pri!odu najavi ravnatelju oziroma direktorju ali tistemu ki ju nadomeš"a.
področje nadzora šolske inšpekcije 6adzor v vrt'i! in šola! šola! se nanaša nanaša predvsem na+ 1. izvajanje dejavnosti skladno z aktom o ustanovitvi 2. izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno>izobraževalne vzgojno>izobraževalne dejavnosti ter na izpolnjevanje standardov in normativov za izvajanje vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela &. uresni"evanje uresni"evanje pravi' in dolžnosti dolžnosti otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja izobraževanja . dnevno tedensko in letno organiza'ijo dela 5. ustreznost na"rtovanja dela vrt'a oziroma šole 0. letno letno in sprotno na"rtovanje vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela strokovni! strokovni! delav'ev /. dnevno dnevno tedensko in letno letno obremenitev obremenitev otrok otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja izobraževanja . izvajanje vpisa in izpisa otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja izobraževanja 9. preverjanje preverjanje in o'enjevanje znanja ter napredovanje napredovanje otrok otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja izobraževanja 1-. uresni"evanje uresni"evanje pravi' in obveznosti strokovni! delav'ev ki skladno skladno z dolo"ili zakonov zakonov drugi! predpisov ali splošni! aktov sodijo v pristojnost šolske inšpek'ije 11. sodelovanje sodelovanje staršev z vrt'em oziroma oziroma šolo in nji!ovo nji!ovo pravo"asno pravo"asno in4ormiranost in4ormiranost o uspe!u in napredovanju napredovanju 12. organiza'ijo ; dela 1&. organiziranost otrok in udeležen'ev izobraževanja izobraževanja 1. vodenje pedagoške dokumenta'ije in eviden' eviden' ter izdajanje izdajanje javni! javni! listin listin 15. postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja 10. dolo"anje višine prispevkov staršev in nji!ovo namensko rabo 1/. uporabo u"benikov 1. opravljanje vzgojno>izobraževalne vzgojno>izobraževalne dejavnosti v skladu skladu s kon'esijsko kon'esijsko pogodbo 19. oblikovanje in vsebino dela strokovni! organov vrt'a oziroma šole 2-. izvajanje ravnateljevi! nalog ki mu ji! nalagajo zakoni in drugi predpisi s podro"ja vzgoje in izobraževanja izobraževanja
kršitve in ukrepi nšpektor odredi ukrepe za odpravljanje kršitev zakona drugi! predpisov ali splošni! aktov ter dolo"i rok za odpravo kršitev "e+ 1. vrte' oziroma šola ne izvaja izvaja dejavnosti dejavnosti skladno z dolo"ili akta o ustanovitvi vpisom vpisom v
/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit sodni register in vpisom v razvid izvajal'ev 2. vrte' oziroma šola šola ne izpolnjuje pogojev pogojev za izvajanje izvajanje vzgojno>izobražev vzgojno>izobraževalne alne dejavnosti dejavnosti &. vrte' oziroma šola z dnevno dnevno tedensko tedensko ali letno organiza'ijo organiza'ijo dela krši zakon zakon druge predpise ali splošne splošne akte . vrte' vrte' oziroma oziroma šola šola ali strokovni delav'i ne na"rtujejo dela 5. vrte' oziroma šola ne izvaja predpisanega kurikula 0. vrte' oziroma šola šola ne vodi ali pomanjkljivo vodi predpisano predpisano pedagoško dokumenta'ijo in eviden'e /. šola izdaja javne javne listine v nasprotju z dolo"ili zakonov zakonov drugi! predpisov ali ali splošni! aktov . izvedene' izvedene' za pedagoško podro"je ugotovi strokovne pomanjkljivosti pri vzgojno> vzgojno> izobraževalnem izobraževalnem delu strokovnega delav'a 9. vrte' oziroma šola šola ne upošteva predpisani! standardov in normativov normativov za izvajanje vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela 1-. dnevna dnevna tedenska tedenska ali letna obremenitev obremenitev otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja izobraževanja ni v skladu skladu z zakonom drugimi predpisi ali splošnimi akti 11. se vpis in izpis otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja izobraževanja ne ne izvaja v skladu z dolo"ili dolo"ili zakona drugi! predpisov ali splošni! aktov 12. se v vrt'u oziroma šoli ne uresni"ujejo uresni"ujejo pravi'e in dolžnosti dolžnosti otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja ter strokovni! delav'ev 1&. se v vrt'u oziroma šoli ne uresni"ujejo pravi'e in dolžnosti strokovni! delav'ev delav'ev 1. strokovni strokovni delav'i delav'i ne obveš"ajo pravo"asno staršev otrok otrok in udeležen'ev izobraževanja o uspe!u in napredovanju napredovanju 15. šola šola ne omogo"i predvideni! oblik organiziranja organiziranja otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja izobraževanja v skladu z dolo"ili zakona drugi! predpisov ali splošni! aktov 10. vrte' vrte' oziroma šola ne poskrbi za varnost varnost otrok in udeležen'ev udeležen'ev izobraževanja 1/. vrte' oziroma šola šola ne izvaja izvaja izletov izletov ekskurzij ali šole v naravi v skladu skladu z na"rtovanimi na"rtovanimi 'ilji in v skladu z dolo"ili zakonov drugi! predpisov ali splošni! aktov oziroma v skladu z možnostmi staršev 1. ravnatelj ravnatelj ne uresni"uje uresni"uje nalog nalog ki mu ji! nalagajo nalagajo zakoni zakoni in drugi drugi predpisi s podro"ja podro"ja vzgoje in izobraževanja izobraževanja 19. vrte' vrte' oziroma šola ne oblikuje strokovni! organov v skladu skladu s predpisi 2-. vrte' vrte' oziroma šola ne izvaja vzgojno>izobraževalne vzgojno>izobraževalne dejavnosti dejavnosti v skladu s kon'esijsko kon'esijsko pogodbo.
razveljavitev ocene nšpektor z odlo"bo razveljavi o'eno in odredi ponovno dolo"anje o'ene na podlagi dokumenta'ije ali ponovno o'enjevanje znanja znanja "e pri nadzoru ugotovi kršitev zakonov /9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit drugi! predpisov in aktov ki dolo"ajo preverjanje znanja in o'enjevanje. :e inšpektor ob kon'u šolskega oziroma študijskega leta ugotovi kršitev zakonov drugi! predpisov in aktov aktov ki dolo"ajo preverjanje preverjanje znanja in o'enjevanje o'enjevanje in je vplivala vplivala na oblikovanje zaklju"ni! o'en otrok in udeležen'ev izobraževanja izobraževanja ji! razveljavi in odredi ponovno dolo"anje dolo"anje o'en "e imajo le>te za posledi'o posledi'o da otro'i in udeležen'i udeležen'i izobraževanja izobraževanja ne napredujejo ali da ne dokon"ajo izobraževanja izobraževanja v drugi! primeri! pa le "e otro'i in udeležen'i izobraževanja izobraževanja ali nji!ovi zakoniti zastopniki to izre'no za!tevajo ali v to privolijo. rivolitev si mora pridobiti šola. ri ponovnem dolo"anju o'ene na podlagi dokumenta'ije ali pri ponovnem o'enjevanju o'enjevanju znanja la!ko inšpektor dolo"i v komisijo izveden'a za pedagoško podro"je. podro"je. ; primeru ponovnega o'enjevanja o'enjevanja znanja znanja la!ko inšpektor inšpektor dolo"i kot zunanjega zunanjega izpraševal'a izpraševal'a izveden'a za pedagoško podro"je.
suspenz:e iz!aja iz dejstev ugotovljeni! pri nadzoru utemeljen sum da je delave' ravnatelj direktor pomo"nik vodja enote ali podružni'e storil kršitev s tem+ – da je zasvojen z mamili oziroma alko!olom – da pridobiva predšolske predšolske otroke otroke u"en'e u"en'e in dijake dijake za uživanje mamil mamil jim mamila mamila prodaja ali daje – da da izvaja izvaja 4izi"no 4izi"no nasilje nasilje nad nad otrokom ali udeležen'em udeležen'em izobraževanja ali – da napeljuje k spolni zlorabi zlorabi ali spolno spolno zlorablja otroka ali udeležen'a udeležen'a izobraževanja izobraževanja mu la!ko inšpektor izre"e suspenz in predlaga uvedbo dis'iplinskega postopka oziroma razrešitev 4unk'ije ter predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška ali prijavi kaznivo dejanje. A suspenzu inšpektor la!ko odlo"i ustno. nšpektor mora izdati pisno odlo"bo v osmi! dne! od izreka suspenza. ritožba zoper odlo"bo ne zadrži izvršitve. Suspenz sme trajati najdlje do dokon"ne odlo"itve o dis'iplinski odgovornosti do prene!anja delovnega razmerja oziroma do prene!anja razlogov ki so narekovali sprejem odlo"be o suspenzu. ; "asu suspenza gredo delav'u ravnatelju oziroma direktorju pomo"niku vodji enote ali podružni'e enake enake pravi'e kot delav'u delav'u ki je v skladu skladu z delovno zakonodajo zakonodajo odstranjen odstranjen z dela.
#9Ba. 'ravi+e in dol!nosti inšpektorja; predlogi inšpektorja pristojni organo
U%otovljene kršitve in ukrepi inšpektorja -
odgovori na vprašanja – strokovni izpit nšpektor ima pravi'o in dolžnost da+ 1. razveljavi razveljavi o'eno in odredi ponovno o'enjevanje o'enjevanje "e pri nadzoru ugotovi ugotovi kršitev kršitev zakonov zakonov drugi! predpisov in aktov ki dolo"ajo preverjanje in o'enjevanje znanja 2. prepove prepove izvajanje izvajanje vzgojno>izobražev vzgojno>izobraževalne alne vsebine vsebine ki ni sestavina sestavina predpisanega predpisanega kurikula &. prepove prepove izvajanje izvajanje vzgojno>izobražev vzgojno>izobraževalne alne dejavnosti dejavnosti na na"in ki je v nasprotju nasprotju s pravili in dognanji stroke . prepove vrt'u oziroma šoli uporabo nepotrjeni! u"benikov 5. prepove prepove zbiranje in porabo prispevkov staršev oziroma oziroma študentov študentov višji! strokovni! strokovni! šol šol za namene ki niso v skladu z zakonom drugimi predpisi ali splošnimi akti 0. odredi odredi vrt'u vrt'u oziroma oziroma šoli šoli vrnitev nezakonito zbrani! prispevkov staršev.
predlo%i inšpektorja pristojnim or%anom nšpektor ima pravi'o in dolžnost da+ 1. predlaga ravnatelju uvedbo dis'iplinskega postopka zoper delav'a 2. predlaga predlaga ravnatelju uvedbo postopka za prene!anje pogodbe o zaposlitvi zaposlitvi &. predlaga predlaga ravnatelju razrešitev pomo"nika ravnatelja vodje enote oziroma podružni'e . predlaga predlaga svetu svetu vrt'a oziroma šole šole razrešitev razrešitev ravnatelja ravnatelja oziroma oziroma direktorja direktorja "e ne izvaja izvaja nalog ki so predvidene z zakoni drugimi predpisi ali splošnimi akti 5. predlaga predlaga svetu svetu vrt'a oziroma šole šole razrešitev razrešitev ravnatelja ravnatelja oziroma oziroma direktorja direktorja "e ne uresni"i uresni"i odlo"b inšpektorja v odrejeni! roki! 0. predlaga predlaga pristojnemu pristojnemu organu organu razveljavitev razveljavitev aktov aktov organov organov vrt'a oziroma šole ki so v nasprotju z zakoni drugimi predpisi ali splošnimi akti /. predlaga predlaga pristojnemu pristojnemu ministrstvu ministrstvu izbris vrt'a oziroma oziroma šole iz razvida razvida izvajal'ev izvajal'ev javno veljavni! programov . seznani seznani ustanovitelja ustanovitelja z ugotovljenimi kršitvami in s potrebnimi potrebnimi ukrepi ukrepi za nji!ovo odpravo 9. predlaga predlaga druge ukrepe in opravi dejanja dejanja za katera je pooblaš"en z zakonom zakonom drugim predpisom ali splošnim splošnim aktom 1-. odstopi zadevo pristojnemu organu 11. prijavi kaznivo dejanje.
&.
Kaj ureja zakon o O 5Cletna O6
Ta zakon ureja osnovnošolsko izobraževanje izobraževanje ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu.
&9. @ilji osnovnošolskega izobra!evanja; izobra!evanja; trajanje izobra!evanja; izpolnitev osnovnošolske obveznosti.
1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Cilji osnovnošolskega osnovnošolskega izobraževanja so+ – zagotavljanje splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu – vzpodbujanje vzpodbujanje skladnega skladnega spoznavnega spoznavnega "ustvenega du!ovnega in so'ialnega so'ialnega razvoja razvoja posameznika posameznika – razvijanje razvijanje pismenosti pismenosti ter sposobnosti za razumevanje razumevanje sporo"anje in izražanje izražanje v slovenskem jeziku na obmo"ji! ki so opredeljena kot narodnostno mešana pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku – vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika posameznika – razvijanje razvijanje zavesti zavesti o državni pripadnosti in narodni narodni identiteti in vedenja vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi – vzgajanje vzgajanje za ob"e kulturne kulturne in 'iviliza'ijske vrednote ki izvirajo izvirajo iz evropske tradi'ije – vzgajanje vzgajanje za medsebojno strpnost spoštovanje druga"nosti in sodelovanje sodelovanje z drugimi spoštovanje "lovekovi! "lovekovi! pravi' in temeljni! svoboš"in in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokrati"ni družbi – doseganje doseganje mednarodno primerljivi! standardov standardov znanja in pridobivanje pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja – pridobivanje pridobivanje splošni! splošni! in uporabni! znanj ki omogo"ajo omogo"ajo samostojno samostojno u"inkovito in ustvarjalno soo"anje z družbenim in naravnim okoljem in razvijanje kriti"ne mo"i razsojanja – razvijanje in o!ranjanje lastne kulturne tradi'ije – seznanjanje z drugimi kulturami in u"enje tuji! jezikov – omogo"anje omogo"anje osebnostnega osebnostnega razvoja u"en'ev v skladu skladu z nji!ovimi sposobnostmi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja – razvijanje razvijanje nadarjenosti nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje doživljanje umetniški! umetniški! del del in za umetniško umetniško izražanje in – oblikovanje oblikovanje in spodbujanje zdravega na"ina življenja in odgovornega odnosa do naravnega okolja.
37. Otro+i s posebnii potrebai 5de2ini+ija6; izobra!evanje te& u)en+ev v skladu z $O. Atro'i s posebnimi potrebami po tem zakonu so otro'i z motnjami v duševnem razvoju slepi in slabovidni otro'i glu!i in naglušni otro'i otro'i z govornimi motnjami gibalno ovirani otro'i dolgotrajno bolni otro'i in otro'i z motnjami vedenja in osebnosti ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izvajanje izobraževalni! programov programov z dodatno dodatno strokovno pomo"jo pomo"jo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja ter u"en'i z u"nimi težavami in posebej nadarjeni u"en'i. Atro'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo v prilagojene izobraževalne programe ali v posebne programe programe vzgoje in izobraževanja izobraževanja imajo pravi'o pravi'o do individualizirani! individualizirani! programov vzgoje in izobraževanja. izobraževanja. Asnovna šola mora za izvajanje osnovnošolskega programa otrok s posebnimi potrebami zagotoviti strokovne delav'e za pripravo izvedbo in evalva'ijo individualizirani! programov.
izobraževanje te" učencev v skladu z #&
2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ("en'i s posebnimi potrebami ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalni! programov z dodatno strokovno pomo"jo prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja se izobražujejo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. zobraževanje zobraževanje u"en'ev z u"nimi težavami se izvaja v skladu s tem zakonom tako da jim šola prilagodi metode in oblike oblike dela ter jim omogo"i omogo"i vklju"itev v dopolnilni dopolnilni pouk in druge oblike oblike individualne in skupinske pomo"i. zobraževanje zobraževanje posebej nadarjeni! u"en'ev se izvaja v skladu s tem zakonom tako da jim šola prilagodi metode in oblike oblike dela ter jim omogo"i omogo"i vklju"itev v dodatni dodatni pouk in druge oblike oblike individualne in skupinske pomo"i. 1. 'rogra O izobra!evanja izobra!evanja 5obvezni 5obvezni in razširjeni progra6; progra6; sestavine obveznega in razširjenega prograa; predetnik in u)ni na)rt. rogram osnovnošolskega izobraževanja izobraževanja obsega obvezni program in razširjeni program Obvezni program obsega • • •
obvezne predmete8 izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti
A< mora za vse u"en'e izvajati pouk naslednji! obvezni! predmetov+ • Slovenski in italijanski ali madžarski jezik na narodno mešani! obmo"ji! • T($ • 3=A 3,8 • %, • 87T E,8 ?A #3 • Dikovna vzgoja glasbena vzgoja športna vzgoja te!ni"na vzgoja gospodinjstvo. oleg obvezni! predmetov mora osnovna šola za u"en'e /. . in 9. razreda izvajati pouk iz izbirni& predmetov družboslovno>!umanisti"nega sklopa in naravoslovno>te!ni"nega naravoslovno>te!ni"nega sklopa. !umanisti"nega družboslovno>!umanisti"nega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika nekon4esionalni pouk o verstvi! in etiki ter pouk retorike. ("ene' med izbirnimi predmeti izbere tri predmete od tega najve" dva predmeta iz posameznega posameznega sklopa. ("ene' la!ko med izbirnimi predmeti izbere & predmete od tega najve" 2 predmeta iz posameznega posameznega sklopa. 6e glede glede na navedeno navedeno la!ko u"ene' u"ene' v /. . in 9. 9. razredu izbere le dva dva izbirna predmeta od tega enega iz družboslovno>!umanisti"nega družboslovno>!umanisti"nega in enega iz naravoslovno> te!ni"nega sklopa. ri ura! oddel"ne skupnosti u"en'i skupaj z razrednikom obravnavajo vprašanja povezana z delom in življenjem u"en'ev.
&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ,azširjeni program obsega • !odaljšano bivanje • Jutranje varstvo • Dodatni pouk • Dopolnilni pouk • 3nteresne dejavnosti • ola v naravi
Asnovna šola organizira jutranje varstvo u"en'ev prvega razreda in podaljšano bivanje za u"en'e od prvega do šestega razreda. ; "asu podaljšanega bivanja se u"en'i u"ijo opravljajo doma"e naloge in druge obveznosti in sodelujejo pri kulturni! športni! umetniški! in drugi! dejavnosti!.
Dodatni pouk se se organizira za u"en'e ki pri posamezni! predmeti! presegajo dolo"ene standarde znanja. Dopolnilni pouk se se organizira za u"en'e ki potrebujejo pomo" pri u"enju. 3a razvijanje razli"ni! interesov u"en'ev osnovna šola organizira interesne dejavnosti ki ji! dolo"i z letnim delovnim na"rtom. ; podaljšano bivanje dodatni in dopolnilni pouk interesne dejavnosti ki ji! organizira osnovna šola jutranje varstvo in šolo v naravi se u"en'i vklju"ujejo prostovoljno.
predmetnik in učni načrt S predmetnikom se dolo"ijo letno in tedensko število ur pouka posamezni! predmetov oziroma predmetni! podro"ij število ur oddel"ne skupnosti in minimalno število ur potrebni! za uresni"evanje uresni"evanje u"nega u"nega na"rta. 3 u"nim na"rtom se dolo"ijo vsebina predmetov ali predmetni! podro"ij standardi znanj in 'ilji pouka pri predmeti! in predmetni! podro"ji!. 3". kdaj
=etni delovni na)rt 5sestavine6; kateri organ ga spreje in do
3 letnim delovnim na"rtom se dolo"ijo vsebina obseg in razporeditev vzgojno> izobraževalnega izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in u"nim na"rtom in obseg vsebina in razporeditev interesni! in drugi! dejavnosti ki ji! izvaja šola. %olo"i se delo šolske svetovalne službe in drugi! služb delo šolske knjižni'e aktivnosti s katerimi se šola vklju"uje v okolje obseg dejavnosti s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj u"en'ev oblike sodelovanja s starši strokovno izpopolnjevanje u"iteljev in drugi! delav'ev sodelovanje sodelovanje z visokošolskimi zavodi ki izobražujejo u"itelje raziskovalnimi inštitu'ijami vzgojnimi posvetovalni'ami posvetovalni'ami oziroma svetovalnimi svetovalnimi 'entri sodelovanje sodelovanje z zunanjimi sodelav'i sodelav'i in druge naloge potrebne za uresni"itev programa osnovne šole. Detni delovni na"rt sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do kon'a mese'a septembra v vsakem šolskem letu.
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 3#.
V? obdobja; šolsko leto/ tedenska obveznost u)en+ev.
Asnovnošolsko Asnovnošolsko izobraževanje se deli na tri vz%ojno
rvo obdobje traja od 1. do &. razreda %rugo obdobje traja od . do 0. razreda. Tretje obdobje traja od /. do 9. razreda.
S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za u"en'e s posebnimi potrebami vzgojno>izobraževalna obdobja la!ko dolo"ijo tudi druga"e.
olsko leto se za"ne 1. septembra in kon"a &1. avgusta. izobraževalno vzgojno>izobraževalno delo po razredi! v oddelki! in u"ni! skupina!. Razred je vzgojno>izobraževalna 'elota ki v skladu s predmetnikom in u"nim na"rtom obsega u"no snov enega šolskega leta. ("en'i posameznega razreda so razporejeni v oddelke. zjemoma so zaradi maj!nega števila u"en'i dve! ali ve" razredov la!ko razporejeni v en kombiniran oddelek. :e zaradi maj!nega števila u"en'ev ni mogo"e organizirati pouka po razredi! in oddelki! – maj!ne osnovne šole osnovne šole v zdravstveni! organiza'ija! in podobno osnovna šola organizira individualno ali skupinsko vzgojno>izobraževalno delo z u"en'i. ("en'i enega ali ve" razredov ali oddelkov so pri vzgojno>izobraževalnem delu la!ko razporejeni v u"ne skupine.
5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 33. strokovni delav+i6
?zvajanje V? dela 5prvo/ drugo in tretje obdobje % kateri
;zgojno>izobraževalno ;zgojno>izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z u"en'i. ;zgojno>izobraževalno ;zgojno>izobraževalno delo v osnovni šoli opravljajo u"itelji svetovalni delav'i in drugi strokovni delav'i.
' prvem obdobju osnovne šole pou"uje u"itelj razrednega pouka. ; prvem razredu osnovne šole !krati pou"ujeta u"itelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolski! otrok izjemoma izjemoma pa la!ko la!ko tudi dva u"itelja razrednega razrednega pouka. %rugi u"itelj oziroma vzgojitelj predšolski! otrok pou"uje polovi'o ur pouka. ri pouku vzgojni! predmetov la!ko z u"iteljem razrednega pouka sodeluje tudi u"itelj predmetnega pouka. pouka. ; dru%em obdobju pou"uje+ – v . razredu u"itelj razrednega razrednega pouka pouka tuji jezik jezik in vzgojne vzgojne predmete predmete pa tudi predmetni u"itelj vendar ne ve" kot dva predmeta – v 5. razredu u"itelj razrednega razrednega pouka pouka tuji jezik jezik in vzgojne vzgojne predmete predmete pa tudi predmetni u"itelj vendar ne ve" kot tri predmete in – v 0. razredu razredu u"itelj predmetnega pouka la!ko pa pa tudi u"itelj razrednega razrednega pouka. pouka.
' tretjem obdobju osnovne šole pou"ujejo u"itelji predmetnega pouka. ; oddelku v katerega so vklju"eni u"en'i s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. "lena tega zakona la!ko poleg u"itelja sodeluje strokovni delave' s spe'ialno pedagoško izobrazbo. ; oddelki! podaljšanega bivanja izvajajo vzgojno>izobraževalno vzgojno>izobraževalno delo u"itelji razrednega in predmetnega pouka pouka vzgojitelji predšolski! predšolski! otrok de4ektologi de4ektologi pedagogi psi!ologi psi!ologi in so'ialni pedagogi. ; šola! na narodno mešani! obmo"ji! la!ko v prvem in drugem obdobju pou"ujejo slovenski jezik italijanski jezik in madžarski madžarski jezik ki se ji! u"en'i u"ijo kot kot drugi jezik tudi u"itelji u"itelji predmetnega pouka. pouka.
0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
3*. Organiza+ija pouka 5oblike di2eren+ia+ije % notranja/ 2leksibilna/ nivojski pouk6. pouk6. ; 1. 2. in &. razredu u"itelj pri pouku di4eren'ira delo z u"en'i glede na nji!ove zmožnosti )notranja dierenciacija*. ; . 5. 0. in /. razredu se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk pri "emer se la!ko nivojski pouk organizira le pri matematiki slovenskem jeziku in tujem jeziku in si'er najve" v obsegu ene "etrtine ur namenjeni! tem predmetom ) leksibilna dierenciacija*. Temeljni pouk poteka na eni ravni za!tevnosti nivojski pouk pa poteka na dve! ali ve" ravne! za!tevnosti. ; . in 9. razredu pri slovenskem jeziku matematiki matematiki in pri tujem jeziku poteka nivojski pouk )zunanja dierenciacija*. ouk se organizira+ • • • •
3 razporeditvijo u"en'ev v u"ne skupine S !kratnim pou"evanjem dve! u"iteljev Eot nivojski pouk Eot kombina'ija oblik di4eren'ia'ije.
Abseg ur namenjeni! izvajanju di4eren'ia'ije di4eren'ia'ije v . in 9.r mora biti enak ne glede na to katera oblika di4eren'ia'ije se uporablja. :e zaradi maj!nega števila u"en'ev ni mogo"e organizirati pouka kot je navedeno zgoraj pori pouku poteka poteka samo notranja di4eren'ia'ija. di4eren'ia'ija. Adlo"otev o izvajanju oblik di4eren'ia'ije pri SDA; in T7 ali 87%G jeziku na narodno mešani! obmo"ji! ter pri 87T in T($ v 2. in &. obdobju na predlog ravnatelja sprejme svet šole praviloma za eno leto. red odlo"itvijo 'vet šole pridobi mnenje u"iteljskega zbora in sveta staršev.
/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
3-. Vpis v O. olski okoliš 5šoloobvezni otro+i/ ugotavljanje pripravljenosti/ odlo)itev odlo)itev šolanja6. Asnovna šola vpisuje otroke v prvi razred v mese'u 4ebruarju za naslednje šolsko leto.Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke ki bodo v koledarskem letu v katerem bodo za"eli obiskovati šolo dopolnili starost 0 let. Atroku se la!ko pri"etek šolanja na predlog staršev zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto "e se ugotovi da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.
u%otavljanje pripravljenosti Ab vpisu otroka v osnovno šolo se la!ko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. :e starši predlagajo odložitev šolanja ker menijo da nji!ov otrok ni pripravljen za vstop v šolo oziroma "e odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. ripravljenost ugotavlja komisija ki jo imenuje ravnatelj.
odložitev šolanja ("en'u se med šolskim letom v prvem razredu la!ko na predlog šolske svetovalne službe šolske zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje v soglasju s starši iz zdravstveni! in drugi! razlogov odloži šolanje za eno leto. A odložitvi šolanja odlo"a komisija ki jo imenuje ravnatelj. Eomisijo sestavljajo šolski zdravnik psi!olog pedagog vzgojitelj ali u"itelj.
šolski okoliš Starši imajo pravi'o vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s kon'esijo v šolskem okolišu v katerem otrok stalno oziroma za"asno prebiva javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s kon'esijo v tem okolišu pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. ; drugo osnovno šolo la!ko starši vpišejo otroka "e ta šola s tem soglaša. Seznam otrok iz šolskega okoliša ki ji! je javna ali zasebna šola s kon'esijo dolžna vpisati v prvi razred si šola pridobi pridobi iz eviden'e eviden'e šoloobvezni! otrok otrok ki jo vodi šolska uprava.
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
39. 'ravi+e in dol!nosti u)en+ev v O 5obiskovanje pouka/ izostanki/ oprostitev/ prešolanja6; podaljšanje statusa u)en+a.
obiskovanje pouka ("ene' ima pravi'o obiskovati pouk in se udeleževati dejavnosti ki ji! organizira osnovna šola. ("ene' mora redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge dolo"ene z akti osnovne šole. &prostitev ("ene' je iz zdravstveni! razlogov la!ko oproš"en sodelovanja pri posamezni! oblika! vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela v šoli. 3zostanki Starši morajo ob vsakem izostanku u"en'a šoli sporo"iti vzrok izostanka. ("ene' la!ko izostane od pouka ne da bi starši sporo"ili vzrok izostanka "e njegov izostanek vnaprej napovejo vendar ne ve" kot pet dni v šolskem letu. Ravnatelj la!ko na željo staršev iz opravi"ljivi! razlogov dovoli u"en'u daljši izostanek od pouka. !rešolanje ("ene' osnovne šole ne more biti izklju"en iz šole dokler je šoloobvezen. šoloobvezen. :e je iz u"ni! ali vzgojni! razlogov potrebno la!ko osnovna šola v soglasju ali na za!tevo staršev vklju"i u"en'a v drugo osnovno šolo "e ta s tem soglaša. :e šola ne more zagotoviti prešolanja u"en'a o tem odlo"i komisija ki jo imenuje minister. Eomisija si mora pred odlo"itvijo o prešolanju u"en'a obvezno pridobiti mnenje staršev in ravnatelja osnovne šole v katero naj bi se u"ene' prešolal. Adlo"itev komisije je dokon"na. ("en'e s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. "lena tega zakona je mogo"e vklju"iti v drugo osnovno šolo na podlagi odlo"be o usmeritvi.
podaljšanje statusa učenca ("ene' ki v deveti! leti! ni kon"al osnovnošolskega izobraževanja izobraževanja sme nadaljevati šolanje še 2 leti in tako obdrži status u"en'a. :e u"ene' iz prvega odstavka tega "lena z neprimernim odnosom ovira vzgojno> izobraževalno delo la!ko ravnatelj na predlog u"iteljskega zbora ne glede na dolo"ilo prvega odstavka tega "lena med šolskim letom oziroma ob kon'u šolskega leta odlo"i da u"ene' ne sme ve" obiskovati osnovne šole. ("ene' iz prvega odstavka tega "lena obdrži status u"en'a tudi "e nadaljuje šolanje kot odrasel.
vzporedno izobraževanje8 perspektivni športniki ("en'em ki se vzporedno izobražujejo v glasbeni! baletni! in drugi! šola! ki izvajajo javno veljavne programe in perspektivnim športnikom se la!ko prilagodi opravljanje obveznosti na na"in ki ga dolo"i minister.
9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
30. u)en+ev.
'ravi+a do brezpla)nega prevoza za u)en+e O; pre&rana
("ene' ima pravi'o do brezpla"nega prevoza "e je njegovo prebivališ"e oddaljeno ve" kot štiri kilometre od osnovne šole. ("ene' ima pravi'o do brezpla"nega brezpla"nega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališ"a od osnovne šole v prvem razredu v ostali! razredi! pa "e pristojni organ za preventivo v 'estnem prometu ugotovi da je ogrožena varnost u"en'a na poti v šolo. ("ene' ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša v katerem prebiva ima pravi'o do povra"ila stroškov prevoza v višini višini ki bi mu pripadala "e "e bi obiskoval osnovno osnovno šolo v šolskem okolišu v katerem prebiva. A na"inu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Atro'i s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. "lena tega zakona imajo pravi'o do brezpla"nega brezpla"nega prevoza ne glede glede na oddaljenost oddaljenost nji!ovega prebivališ"a prebivališ"a od osnovne osnovne šole "e je tako dolo"eno v odlo"bi o usmeritvi. :e u"en'u ni mogo"e zagotoviti prevoza ima pravi'o do brezpla"ne oskrbe v kraju izobraževanja izobraževanja in pravi'o do brezpla"nega prevoza domov ob pouka prosti! dnevi!. Asnovna šola mora u"en'em ki morajo "akati na organiziran prevoz zagotoviti varstvo. Asnovna šola za vse u"en'e organizira vsaj en obrok !rane dnevno.
3. 'reverjanje in o+enjevanje znanja u)en+ev 5 na)ini o+enjevanja/ obveš)anje obveš)anje o uspe&u ed šolski leto in ob kon+u šolskega leta6.
načini ocenjevanja 3nanje u"en'a se v osnovni šoli o'enjuje opisno oziroma števil"no. ; prvem obdobju osnovne šole se u"en"evo znanje o'enjuje opisno. ; drugem obdobju osnovne šole se u"en"evo znanje pri vse! predmeti! o'enjuje števil"no in opisno. ; tretjem obdobju osnovne šole se u"en"evo znanje o'enjuje števil"no. obveščanje o uspe"u Asnovna šola ob kon'u vsakega o'enjevalnega o'enjevalnega obdobja starše pisno obvesti o u"nem uspe!u u"en'a. ; prvem razredu osnovne šole je obvestilo o u"nem uspe!u u"en'a med šolskim letom la!ko tudi samo ustno. 8ed šolskim letom dobijo starši obvestila o uspe!u u"en'a. Ab zaklju"ku razreda dobijo u"en'i spri"evala v kateri! so o'ene za posamezne posamezne predmete in o'ena splošnega uspe!a. uspe!a.
9-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
*7. (a+ionalno preverjanje znanja ob kon+u drugega in tretjega obdobja v devetletni O 5vsebinski in organiza+ijski vidik6 Ab kon'u dru%e%a in tretje%a obdobja se znanje u"en'ev preverja z na'ionalnimi preizkusi znanja s katerimi se preverjajo standardi znanja dolo"eni z u"nim na"rtom. Ab kon'u dru%e%a obdobja je preverjanje znanja iz prvega odstavka za u"en'e prostovoljno ob kon'u tretjega obdobja pa je za vse u"en'e obvezno. Ab kon'u dru%e%a obdobja se preverja znanje u"en'ev iz slovenskega slovenskega jezika matematike in tujega jezika. 3nanje u"en'ev ob kon'u prvega in drugega obdobja po standardiziranem postopku preverja preverja osnovna šola sama. Rezultati Rezultati preverjanja znanja so dodatna in4orma'ija in4orma'ija o doseženem znanju u"en'ev. Ab kon'u tretje%a obdobja šola po standardiziranem postopku v sodelovanju z zunanjimi o'enjeval'i preverja znanje u"en'ev iz slovenskega jezika matematike in tretjega predmeta. Tretji predmet izmed obvezni! predmetov . in 9.r dolo"i minister za teko"e šolsko leto po pred!odni pridobitvi pridobitvi mnenja strokovnega strokovnega organa. Tretji predmet se dolo"i tako da minister v mese'u septembru izbere najve" predmete iz kateri! se bo v teko"em šolskem letu izvedlo 63. ; mar'u pa minister dolo"i iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z 63 na posamezni šoli. ("en'i ki se zaradi zdravstveni! razlogov ne morejo udeležiti 63 v rednem roku r oku imajo pravi'o do opravljanja opravljanja 63 v nknadnem nknadnem roku. A< starše pisno obvesti o dosežki! otroka pri 63 – dosežki 63 so dodatna in4orma'ija o znanju u"en'ev. Strokovne te!ni"ne razvojne in druge naloge povezane z 63 opravljata %ržavni izpitni 'enter in 3avod RS za šolstvo.
91
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
*1.
Spri)evala 5vsebina6; zaklju)no pri)evalo; ugovor na o+eno
Spričevalo Asnovna šola izda u"en'u spri"evalo ob kon'u vsakega razreda. Spri"evalo je javna listina. ("en'em ki so vklju"eni v posebni program program vzgoje in izobraževanja izobraževanja se ob kon'u kon'u šolskega šolskega leta izda potrdilo z opisno o'eno napredka u"en'a po posamezni! podro"ji!. vsebina spričeval Asnovna šola izda u"en'em od 1. do &. razreda spri"evala z opisnimi o'enami in u"en'em od . do 9. razreda r azreda spri"evala s števil"nimi o'enami. zaključno spričevalo ("en'em ki zaklju"ijo A< izobraževanje A< izda zaklju"no spri"evalo. ;anj se vpišejo u"en"eve o'ene iz 9.r in o'ena splošnega uspe!a ter dosežki u"en'a pri 63 on kon'u &. obdobja. u%ovor na oceno :e u"ene' in starši menijo da je bil u"ene' ob kon'u pouka v šolskem letu ali pri zaklju"nem preverjanju znanja znanja nepravilno o'enjen o'enjen la!ko starši v tre! tre! dne! po prejemu prejemu spri"evala oziroma oziroma obvestila o doseženi! o'ena! na zaklju"nem preverjanju znanja pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj najpozneje v tre! dne! po prejemu ugovora imenuje komisijo. 8ed "lani komisije mora biti vsaj en "lan ki ni zaposlen v šoli. :e komisija ugotovi da je o'ena u"en'a ob kon'u pouka v šolskem letu neustrezna u"en'a ponovno o'eni. o'eni. A'ena komisije je dokon"na. :e komisija ugotovi da je pri o'enjevanju na zaklju"nem preverjanju znanja prišlo do pisne ali ra"unske napake oziroma napake v metodologiji o'enjevanja se postopek o'enjevanja ponovi. A'ena komisije je dokon"na. dokon"na.
92
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
*". (apredovanje u)en+ev iz razreda v razred/ popravni izpiti; uspešno dokon)anje . razreda; &itrejše napredovanje.
(apredovanje ("en'i v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo. ("en'i v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred "e so ob kon'u šolskega leta pozitivno o'enjeni o'enjeni iz vse! predmetov. predmetov. 6e glede na dolo"bo dolo"bo prvega odstavka odstavka la!ko u"ene' u"ene' zaradi zaradi slabšega u"nega u"nega uspe!a ki je posledi'a daljše daljše odsotnosti bolezni bolezni preselitve ali zaradi zaradi drugi! opravi"ljivi! razlogov razlogov ponavlja razred razred "e to za!tevajo za!tevajo njegovi starši oziroma ponavlja ponavlja razred na predlog u"itelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši.
popravni izpit ("en'i ki so v /. in . razredu r azredu ob kon'u pouka v šolskem letu negativno o'enjeni o'enjeni iz najve" dve! predmetov do kon'a šolskega leta opravljajo popravni izpit. opravni izpit la!ko opravljajo najve" dvakrat v šolskem letu. ("en'i 9. razreda la!ko opravljajo popravni izpit tudi iz ve" predmetov iz kateri! so ob kon'u šolskega leta negativno o'enjeni. opravni izpit la!ko opravljajo ve"krat najmanj štirikrat v šolskem letu. :e u"ene' popravni! izpitov ne opravi uspešno ponavlja razred.
Razredni izpit ("ene' ki zaradi bolezni ali drugi! utemeljeni! razlogov ne morejo obiskovati pouka la!ko do kon'a šolskega leta opravljajo izpite iz posamezni! predmetov. A utemeljenosti razlogov odlo"a ravnatelj. uspešno dokončanje devete%a razreda ("ene' uspešno kon"a deveti razred "e ima pozitivne o'ene iz vse! predmetov devetega razreda in uspešno opravi zaklju"no preverjanje znanja. :e prilagojeni izobraževalni program ne dolo"a zaklju"nega preverjanja znanja u"en'i uspešno kon"ajo izobraževanje izobraževanje po te! programi! "e imajo pozitivne o'ene iz vse! predmetov 9. razreda. ("en'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja izobraževanja uspešno kon"ajo izobraževanje izobraževanje na na"in kot je dolo"eno s tem programom.
"itrejše napredovanje ("en'em ki dosegajo nadpovpre"ne rezultate v u"enju mora osnovna šola na predlog staršev u"iteljev ali šolske svetovalne službe omogo"iti da prej kot v deveti! leti! kon"ajo osnovnošolsko osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost. A !itrejšem napredovanju u"en'a odlo"a u"iteljski zbor v soglasju s starši. 9&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
*#. znanja/ spri)evalo6 spri)evalo6
?zobra!evanje na dou 5uveljavitev pravi+e/ preverjanje
pravica do izobraževanja na domu Starši imajo pravi'o organizirati osnovnošolsko izobraževanje svoji! otrok na domu. 3 izobraževanjem izobraževanjem na domu mora u"ene' pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard kot ga zagotavlja obvezni program javne šole. uveljavitev pravice do izobraževanja na domu Starši morajo najmanj tri mese'e pred pri"etkom šolskega leta o izobraževanju na domu pisno obvestiti osnovno šolo v kateri je otrok vpisan. Abvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati+ javno veljavni program po katerem bo otrok opravljal osnovnošolsko izobraževanje izobraževanje na domu ime in priimek otroka kraj kjer bo izobraževanje izobraževanje potekalo in ime in priimek oseb)e* ki bo)do* otroka pou"evala)e*. Asnovna šola vodi dokumenta'ijo o izobraževanju izobraževanju u"en'a na domu. preverjanje znanja ("ene' mora opravljati preverjanje znanja na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. reverjanje znanja se opravlja ob kon'u vsakega šolskega leta. %oseženi standard znanja preverja osnovna šola na katero je u"ene' vpisan. ; prvi! tre! razredi! se preverja znanje iz maternega jezika in matematike. Ad "etrtega do šestega razreda se preverja znanje iz maternega jezika matematike in prvega tujega jezika. Ad sedmega do devetega razreda se preverja znanje iz maternega jezika matematike in tujega jezika zgodovine zgodovine etike in družbe družbe športne vzgoje vzgoje vsaj enega družboslovnega družboslovnega predmeta predmeta in vsaj enega predmeta s podro"ja umetnosti. :e u"ene' ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli.
spričevalo o izobraževanju na domu Asnovna šola na katero je u"ene' vpisan izda u"en'u spri"evalo o izobraževanju na domu. Spri"evalo o izobraževanju na domu je javna listina.
9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
*3.
$birke osebni& podatkov/ ki ji& vodi šola.
Asnovna šola vodi naslednje zbirke podatkov+ 1. zbirko zbirko podatkov podatkov o u"en'i! vpisani! v osnovno osnovno šolo šolo in nji!ovi! starši! starši! 2. zbirko zbirko podatkov podatkov o napredovanju u"en'ev izdani! spri"evali! in drugi! listina! &. zbirko zbirko podatkov podatkov o gibalni! gibalni! sposobnosti! sposobnosti! in mor4ološki! mor4ološki! zna"ilnosti! zna"ilnosti! u"en'ev . zbirko zbirko podatkov podatkov o u"en'i! u"en'i! ki potrebujejo potrebujejo pomo" oziroma svetovanje.
podatki o učencu + ime in priimek ter ,8
Trajanje obveznega A< izobraževanja ;peljava instituta izobraževanja na domu kot dodatne oblike A< izobr. zobraževanje zobraževanje u"en'ev s posebnimi potrebami Apredelitev obvezni! in izbirni! predmetov %elitev A< izobr. na & ; obdobja %olo"itev tedenske obveze u"en'ev zvajanje ; dela po triada! Arganiza'ija pouka – razli"ne oblike di4eren'ia'ije ;pis otrok v 1.r )mlajši otro'i spremenjeni roki* 6a"in o'enjevanja o'enjevanja po ; obdobji! obdobji! )pre!od iz opisnega opisnega na števil"no* 63 95
odgovori na vprašanja – strokovni izpit • • •
;sebina spri"eval je prilagojena 9>letni A< %ruga"e opredeljen na"in opravljanja popravni! izpitov )tudi /. in .r* Apredelitev zbirk osebni! podatkov ki ji! vodi šola.
50. V in ? otrok s posebnii potrebai 5$oO/ $akon o userjanju otrok s posebnii potrebai % opredelitev6
vsebina zakona S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok mladoletnikov in mlajši! polnoletni! oseb s posebnimi vzgojno>izobraževalnimi vzgojno>izobraževalnimi potrebami potrebami )v nadaljnjem besedilu+ besedilu+ otro'i s posebnimi posebnimi potrebami* ter dolo"ajo dolo"ajo na"ini in oblike izvajanja izvajanja vzgoje in izobraževanja. izobraževanja. otroci s posebnimi potrebami Atro'i s posebnimi potrebami po tem zakonu so otro'i z motnjami v duševnem razvoju slepi in slabovidni otro'i glu!i in naglušni otro'i otro'i z govorno>jezikovnimi motnjami gibalno ovirani otro'i dolgotrajno bolni otro'i otro'i s primanjkljaji na posamezni! podro"ji! u"enja ter otro'i s "ustvenimi in vedenjskimi motnjami ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje vzgoje in izobraževanja izobraževanja z dodatno strokovno strokovno pomo"jo ali prilagojene prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja. 5/. 'o kateri& prograi& prograi& poteka V in ? otrok s posebnii posebnii potrebai 5izobrazbeni 5izobrazbeni standard6 ;zgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami poteka po+ – programu programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem izvajanjem in dodatno dodatno strokovno strokovno pomo"jo pomo"jo – prilagojenem programu za predšolske otroke – izobraževalni! izobraževalni! programi! s prilagojenim prilagojenim izvajanjem in dodatno dodatno strokovno pomo"jo – prilagojeni! izobraževalni! programi! – posebni! programi! vzgoje in izobraževanja izobraževanja in – vzgojni! programi!. Atro'i s posebnimi potrebami se usmerjajo v programe iz prejšnjega odstavka glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ovir in motenj. 5. 'rilagojeno izvajanje izvajanje prograov V in ? 5prilagajanje izvedbe izvedbe prograa/ dodatna dodatna strokovna poo)/ poo)/ izvajanje dodatne dodatne strokovne strokovne poo)i6.
prila%ajanje izvedbe pro%ramov Atrokom s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo za predšolske otroke se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja ovire oziroma motnje la!ko prilagodi organiza'ija in na"in izvajanja programa za predšolske otroke ter zagotovi dodatna strokovna pomo". dodatna strokovna pomoč %odatna strokovna pomo" se izvaja v posebni skupini glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ovir oziroma oziroma motenj v oddelku ali izven oddelka oddelka la!ko pa tudi individualno individualno v
90
odgovori na vprašanja – strokovni izpit oddelku ali izven oddelka. :e dodatne strokovne pomo"i ni mogo"e zagotoviti v skladu s prejšnjim odstavkom in je strokovno utemeljeno se dodatna strokovna pomo" la!ko nudi otroku tudi na domu. ri izvajanju dodatne strokovne pomo"i la!ko sodelujejo sodelujejo tudi starši skrbniki ali rejniki )v nadaljnjem besedilu+ starši*. izvajanje dodatne strokovne pomoči %odatno strokovno pomo" izvajajo strokovni delav'i vrt'a šole ali zavoda la!ko pa tudi zunanji strokovni delav'i ki izpolnjujejo s predpisi dolo"ene pogoje. Abseg in na"in izvajanja dodatne strokovne pomo"i se dolo"i z odlo"bo o usmeritvi v skladu s standardi in normativi ki ji! dolo"i minister pristojen za šolstvo za posamezna podro"ja vzgoje in izobraževanja. izobraževanja.
59. 'rilagojeni prograi prograi in posebni prograi prograi V in ? 5vrste prograov/ prilagajanje prilagajanje prograov/ prograov/ pre&ajanje ed prograi6.
vrste pro%ramov Atro'i s posebnimi potrebami ki niso usmerjeni v programe za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem izvajanjem in dodatno strokovno strokovno pomo"jo se usmerjajo usmerjajo v prilagojene programe programe za predšolske otroke. Atro'i s posebnimi potrebami ki niso usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo se usmerijo v prilagojene izobraževalne programe in posebne programe vzgoje in izobraževanja. izobraževanja.
prila%ajanje pro%ramov S prilagojenimi programi osnovnošolskega osnovnošolskega izobraževanja ki omogo"ajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden enakovreden izobrazbeni izobrazbeni standard se la!ko prilagodi predmetnik predmetnik organiza'ija na"in preverjanja in o'enjevanja znanja napredovanje napredovanje in "asovna razporeditev pouka. S prilagojenimi izobraževalnimi programi za podro"ja pokli'nega in strokovnega izobraževanja izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja izobraževanja ki omogo"ajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden enakovreden izobrazbeni izobrazbeni standard se la!ko prilagodi predmetnik predmetnik organiza'ija trajanje na"in preverjanja in o'enjevanja znanja napredovanje in "asovna razporeditev pouka. S prilagojenim izobraževalnim programom in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja izobraževanja ki ne omogo"ata otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovrednega izobrazbenega izobrazbenega standarda se la!ko prilagodi predmetnik in u"ni na"rt vzgojno>izobraževalna obdobja nivojski pouk in pre!ajanje med nivoji v osnovni šoli na"in preverjanja in o'enjevanja o'enjevanja ob kon'u obdobij napredovanje in pogoji za dokon"anje izobraževanja.
pre"ajanje med pro%rami Atro'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v prilagojen program za predšolske otroke se la!ko ob"asno vklju"ujejo tudi v program za predšolske otroke.
9/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Atro'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe se la!ko pri dolo"eni! predmeti! predmeti! ali predmetni! skupina! skupina! ob"asno ali trajno vklju"ujejo v izobraževalne programe. Atro'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja se la!ko ob"asno vklju"ujejo v prilagojene programe osnovnošolskega izobraževanja. izobraževanja. -7. Vzgojni progra 5userjanje otrok6. Atro'i s "ustvenimi in vedenjskimi motnjami se v skladu s tem zakonom usmerjajo v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo. Strokovna pomo" se jim nudi nudi tudi v obliki vzgojni! vzgojni! so'ialno integrativni! integrativni! preventivni! kompenza'ijski! kompenza'ijski! in korek'ijski! programov ki so sestavni del vzgojnega programa. Atro'i s "ustvenimi in vedenjskimi motnjami pri kateri! je zaradi motenj ogrožen nji!ov zdrav razvoj oziroma ogrožajo okoli'o v taki meri da potrebujejo vzgojo v zavodu se oddajo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. A oddaji otroka v zavod odlo"i in spremlja izvajanje ukrepa pristojni 'enter za so'ialno delo v skladu z zakonom ki ureja podro"je zakonske zveze in družinski! razmerij. Center za so'ialno delo izda odlo"bo iz prejšnjega odstavka v soglasju z 3avodom Republike Slovenije za šolstvo. 01.
?zvajanje V in ? otrok otrok s posebnii posebnii potrebai 5izvajal+i6
redšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo izvajajo vrt'i. ;zgojo in izobraževanje po izobraževalni! programi! s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo izvajajo šole v redni! oddelki!. redšolsko vzgojo po prilagojeni! programi! za predšolske otroke izvajajo vrt'i v razvojni! oddelki! vrt'i oziroma enote vrt'ev ki so ustanovljeni oziroma organizirani za izvajanje te! programov in zavodi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. potrebami. ;zgojo in izobraževanje po prilagojeni! izobraževalni! programi! izvajajo šole v redni! r edni! oddelki! ali v oddelki! s prilagojenimi programi šole oziroma podružni'e šol ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje te! programov in zavodi za vzgojo in izobraževanje izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. ;zgojo in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja izvajajo šole oziroma podružni'e šol ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojeni! programov izobraževanja izobraževanja in posebnega posebnega programa vzgoje vzgoje in izobraževanja izobraževanja ter so'ialnovarstveni so'ialnovarstveni zavodi. ;zgojne programe izvajajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
-". 'ostopek userjanja v prograe V in ? 5 uvedba postopka/ strokovno nenje/ odlo)ba o useritvi useritvi % vsebina6; koisije prve in druge stopnje; individualizirani progra % vsebina; strokovna skupina.
za"teva za uvedba postopka isno za!tevo za uvedbo postopka usmerjanja pri 3avodu Republike Slovenije za šolstvo ki na prvi stopnji vodi postopke usmerjanja v programe vzgoje in izobraževanja vložijo starši zase pa jo la!ko vloži tudi mlajša polnoletna oseba )vlagatelj*. Strokovno dokumenta'ijo iz prejšnjega odstavka pridobi 3avod Republike Slovenije za šolstvo od ustrezni! institu'ij la!ko pa jo predložijo tudi starši "e z njo razpolagajo. :e starši ne vložijo za!teve za uvedbo postopka usmerjanja pa vrte' šola zdravstveni so'ialni ali drug zavod )predlagatelj* meni da je usmeritev potrebna la!ko pri 3avodu Republike Slovenije za šolstvo poda predlog za uvedbo postopka katerega obenem vro"i tudi staršem. E predlogu za uvedbo postopka mora predlagatelj priložiti poro"ilo o otroku ki vsebuje tudi podatke iz dokumenta'ije dokumenta'ije ki se zbira o otroku v skladu s predpisi s podro"ja vzgoje in izobraževanja zdravstva ali so'ialnega varstva.
Strokovno mnenje 3avod Republike Slovenije za šolstvo izda odlo"bo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje. Eomisija za usmerjanje prve stopnje izdela strokovno mnenje na podlagi obvezne dokumenta'ije dokumenta'ije morebitnega razgovora z vlagateljem in po potrebi tudi na podlagi razgovora z otrokom oziroma pregleda otroka. Eomisija za usmerjanje prve stopnje mora pred izdelavo strokovnega mnenja pridobiti tudi mnenje vrt'a šole oziroma zavoda v katerega naj bi bil otrok s posebnimi potrebami vklju"en o izpolnjevanju kadrovski! prostorski! materialni! in drugi! pogojev po potrebi pa tudi mnenje drugi! drugi! ustrezni! institu'ij. Eomisija za usmerjanje prve stopnje v strokovnem mnenju la!ko predlaga usmeritev v ustrezni program vzgoje in izobraževanja ali pa ugotovi da usmeritev ni potrebna.
&dločba o usmeritvi 3 odlo"bo o usmeritvi prve stopnje se odlo"i o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali ali se z odlo"bo ugotovi ugotovi da usmeritev usmeritev ni potrebna. :e se se otroka otroka s posebnimi potrebami usmeri se z odlo"bo odlo"bo dolo"i+ – program program vzgoje vzgoje in izobraževanja izobraževanja v katerega katerega se otrok usmerja usmerja
99
odgovori na vprašanja – strokovni izpit – vrte' šolo ali zavod v katerega katerega se otrok vklju"i – datum vklju"itve v vrte' šolo ali zavod. o potrebi se dolo"i tudi+ – obseg obseg na"in in vrsto ter izvajal'a izvajal'a dodatne dodatne strokovne pomo"i – pripomo"ke pripomo"ke prostor in opremo ter druge pogoje ki morajo biti zagotovljeni zagotovljeni za za vzgojo in izobraževanje – ob"asnega ob"asnega ali stalnega stalnega spremljeval'a spremljeval'a za za 4izi"no pomo" gibalno oviranemu otroku otroku – zmanjšanje zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative – rok preverjanja ustreznosti usmeritve in – druge pravi'e ki iz!ajajo iz tega zakona zakona in zakonov zakonov s podro"ja vzgoje vzgoje in izobraževanja. izobraževanja. Ab usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v poseben program vzgoje in izobraževanja ki ga izvaja so'ialno>varstveni zavod se izda odlo"ba o usmeritvi v soglasju s pristojnim 'entrom za so'ialno delo.
+omisije prve in dru%e stopnje :lane komisije za usmerjanje prve stopnje imenuje in razrešuje direktor 3avoda Republike Slovenije za šolstvo. Eomisije za usmerjanje podajo strokovno mnenje o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja )v nadaljnjem nadaljnjem besedilu+ besedilu+ strokovno mnenje* mnenje* v sestavi tre! stalni! "lanov+ de4ektolog psi!olog in zdravnik spe'ialist pediater ali zdravnik spe'ialist šolske medi'ine. Eomisije za usmerjanje la!ko podajo strokovno mnenje tudi v širši sestavi "e je to potrebno zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja ovire oziroma motnje in za!tevnosti obravnave. A tem odlo"i predsednik komisije za usmerjanje. ; komisija! za usmerjanje la!ko sodeluje vzgojitelj ali u"itelj ki izvaja vzgojno izobraževalno delo z otrokom s posebnimi potrebami kadar pa se usmerja otroke s "ustvenimi in vedenjskimi motnjami mora sodelovati predstavnik pristojnega 'entra za so'ialno delo. :lan komisije za usmerjanje prve stopnje ne more biti !krati "lan komisije za usmerjanje druge stopnje.
individualizirani pro%ram ;rte' šola oziroma zavod mora najkasneje v roku &- dni po vklju"itvi otroka s posebnimi potrebami izdelati individualizirani individualizirani program vzgoje in izobraževanja izobraževanja )individualizirani program*. 3 individualiziranim programom se dolo"ijo oblike dela na posamezni! vzgojni! in izobraževalni! podro"ji! pri posamezni! predmeti! ali pri predmetni! podro"ji! na"in izvajanja dodatne strokovne pomo"i izvajanje 4izi"ne pomo"i pre!ajanje med programi ter potrebne prilagoditve prilagoditve pri organiza'iji preverjanju preverjanju in o'enjevanju o'enjevanju znanja napredovanju napredovanju in "asovni razporeditvi pouka. strokovna skupina 3a pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj vrt'a šole oziroma zavoda strokovno skupino ki jo sestavljajo strokovni delav'i vrt'a šole ali zavoda in drugi strokovni delav'i ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno>izobraževalnega programa. ri delu strokovne strokovne skupine sodelujejo tudi starši otroka. otroka. 1--
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Strokovna skupina mora med šolskim šolskim letom letom prilagajati prilagajati individualizirani individualizirani program program glede glede na na napredek in razvoj otroka s posebnimi potrebami in ob kon'u šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto. -#. 'reverjanje ustreznosti prograa; 'reverjanje ustreznosti useritve v progra; predlog za spreebo useritve; ponovni postopek useritve v progra. :e komisija za usmerjanje meni da je potrebno ustreznost usmeritve v program vzgoje in izobraževanja izobraževanja preveriti v strokovnem mnenju dolo"i rok za preverjanje ustreznosti ki ne sme biti krajši od enega leta leta in ne daljši od peti! peti! let. :e je rok preverjanja ustreznosti usmeritve iz prejšnjega odstavka v odlo"bi o usmeritvi dolo"en jo 3avod Republike Slovenije za šolstvo na podlagi mnenja ki ga pripravi vrte' šola ali zavod v katerega je otrok vklju"en in mnenja komisije za usmerjanje preveri. :e 3avod Republike Slovenije za šolstvo na podlagi mnenja ki ga pripravi vrte' šola ali zavod v katerega je otrok vklju"en in mnenja komisije za usmerjanje ugotovi da je usmeritev ustrezna jo potrdi. :e ugotovi da usmeritev ni ustrezna jo spremeni. -3.
>viden+a o V in ? otrok s posebnii potrebai.
3avod Republike Slovenije za šolstvo vodi naslednje zbirke+ – o osebni! podatki! podatki! otrok s posebnimi posebnimi potrebami potrebami ki obsega+ obsega+ ime in priimek spol datum datum kraj in država rojstva naslov prebivališ"a državljanstvo državljanstvo in ,8
1-1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
1-2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 1. Kate Ka terri pod podza zako kon nski ski ak akti so bil bilii iz izdan dani na na po podlag lagi $O4 $O4V? V?;; Ka Kater teri pod podza zakkons onski akti 5za podro)je O6 so bili izdani na podlagi $oO Kdo je pristojen za izdajo te& aktov; kje so objavljeni odzakonski odzakonski akti izdani na podlagi 3A#;+ (redba vlade o merili! za oblikovanje javne mreže A< javne mreše glasbeni! šol in zavodov za ; in otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami potrebami ter javne mreže glasbeni! šol. ravilnik o pogoji! za ustanavljanje javni! šol in zavodov za ; in otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže =<. ravilnik o normativi! in standardi! za izvajanje programa A<. ravilnik o normativi! in standardi! za izvajanje programa A< v dvojezi"ni! A< in A< z italijanskim u"nim jezikom. ravilnik o normativi! in standardi! v =<. Sklep o dolo"itvi kadrovski! pogojev za u"itelje in sodelav'e – laborante S< in A< )za >letno A<*. ravilnik o smeri izobrazbe strokovni! delav'ev v 9>letni A<. ravilnik o smeri izobrazbe strokovni! delav'ev v 9>letni dvojezi"ni A< in 9>letni A< z italijanskim u"nim jezikom. ravilnik o 4inan'iranju šole v naravi. ravilnik o subven'ioniranju šolske pre!rane u"en'ev v A<. ravilnik o pripravništvu strokovni! delav'ev na podro"ju ; in . ravilnik o strokovnem izpitu strokovni! delav'ev na podro"ju ; in . ravilnik o vodenju razvida izvajal'ev javnoveljavni! programov ; in . ravilnik o potrjevanju u"benikov. ravilnik o upravljanju u"beniški! skladov. ravilnik o posodabljanju ; dela ravilnik o napredovanju zaposleni! v ; in v nazive. odzakonski odzakonski akti izdani na podlagi 3oA<+ • ravilnik o prilagajanju šolski! obveznosti • ravilnik o pravi'a! in dolžnosti u"en'ev v A< • ravilnik o preverjanju in o'enjevanju o'enjevanju znanja ter napredovanju u"en'ev u"en'ev v A< )>letka* • ravilnik o preverjanju in o'enjevanju znanja ter napredovanju u"en'ev v 9>letni A< • ravilnik o 63 v A<. • ravilnik o izvajanju di4eren'ia'ije pri pouku v A< • ravilnik o dokumenta'iji v A< ) za >letko* • ravilnik o dokumenta'iji v 9>letni A< • ravilnik o zbiranju in varstvu osebni! podatkov na podro"ju A< izobraževanja • ravilnik o publika'iji v A< • ravilnik o šolskem koledarju za A<. ravilniki so objavljeni v (radnem Distu RS
1-&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
".
Kajj ure Ka ureja ja pravil avilni nikk o nor norat ativ ivi& i& in sta standar ndardi di& & za izv izvaja ajanje nje pro progr gra aaa O O
%olo"a normative in standarde za izvajanje programa A<. 6ormativi in standardi obsegajo+ obsegajo+ • ("no obvezo strokovni! delav'ev • ("no obvezo ravnateljev • 8erila za oblikovanje svetovalne službe knjižni'e administrativne ra"unovodske in te!ni"ne službe • 8erila za oblikovanje oddelkov in u"ni! skupin. ravilnik dolo"a tudi elemente za sistematiza'ijo delovni! mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela za katera se sredstva na podlagi sistematiza'ije sistematiza'ije in zasedbe delovni! delovni! mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega prora"una. #. Kajj do Ka dolo)a lo)a Ure Uredba o er erili& ili& za oblik blikov ovan anje je jav javne re re!e O; O; kat kateere vsebin ebinee dolo)a pravilnik o pogoji& za ustanavljanje javni& O/ :/ zavodov za V in ? otrok s posebnii potrebai potrebai
Javne mreže: ravilnik dolo"a merila za oblikovanje javne mreže A< in za dolo"itev šolski! okolišev@ javne mreže =< in javne mreže A< in zavodov za ; in otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. pravilnik o po%oji" za ustanavljanje javni" &8 G8 zavodov za ' in 3 otrok s posebnimi potrebami %olo"a+ kriterije za ustanavljanje A< organiza'ijski! enot in podružni' šol merila za dolo"anje nji!ove zmogljivosti in merila za spremembo nji!ovega statusa. rav tako dolo"a tudi merila za ustanavljanje =< )nji!ovi! podružni' in dislo'irani! oddelkov* in javni! zavodov za ; in otrok s posebnimi potrebami in merila za spremembo nji!ovega sistema. sistema.
1-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
3. Kate Ka terri pre predp dpis isii ure ureja jajo jo pripr riprav avni nišštvo tvo in in st stroko rokovvne izpi izpite te na pod podro ro)j )ju u V in ? Trajanje pripravništva; entor; opravljanje strokovnega izpita. ripravništvo ureja pravilnik ureja pravilnik o pripravništvu strokovni! delav'ev delav'ev na podro"ju vzgoje vzgoje in izobraževanja izobraževanja in ravilnik o strokovnem izpitu strokovni! delav'ev na podro"ju vzgoje in izobraževanja. ripravništvo traja+ – za strokovne delav'e s srednjo oziroma srednjo srednjo strokovno strokovno izobrazbo izobrazbo 0 mese'ev – za za strokovne strokovne delav'e z višjo strokovno izobrazbo mese'ev mese'ev – za za strokovne strokovne delav'e z visokošolsko visokošolsko izobrazbo 1- mese'ev. 8entorja pripravniku s sklepom dolo"i ravnatelj izmed strokovni! delav'ev vrt'a oziroma šole ki izpolnjujejo z zakonom dolo"ene pogoje. 8entor opravlja naslednje naloge+ – pripravi program pripravništva – svetuje svetuje pripravniku pripravniku pri izvajanju nalog ki ji! mora izvesti v skladu s programom – sodeluje sodeluje z ravnateljem vrt'a oziroma oziroma šole šole šolsko svetovalno službo ustreznimi ustreznimi strokovnimi aktivi in drugimi strokovnimi organi vrt'a oziroma šole pri organiza'iji in izvedbi nalog programa pripravništva – svetuje svetuje pripravniku pripravniku pri na"rtovanju organiza'iji in izvedbi izvedbi prakti"ni! nastopov oziroma drugi! oblik neposrednega vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela ki ga spremlja in analizira ter pripravniku sproti posreduje posreduje povratne in4orma'ije in4orma'ije – spremlja spremlja pripravnikove pripravnikove priprave priprave in njegov dnevnik glede na potek izvedbe izvedbe ostali! delov delov programa pripravništva pripravništva – izdela izdela poro"ilo o pripravnikovi pripravnikovi usposobljenosti usposobljenosti za samostojno samostojno opravljanje opravljanje dela dela in pripravi o'eno prakti"ni! nastopov ki ji! pripravnik uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu v skladu s pravilnikom ki ureja strokovni izpit na podro"ju vzgoje in izobraževanja izobraževanja – ob ob zaklju"ku zaklju"ku pripravništva v sodelovanju sodelovanju z ravnateljem ravnateljem poro"a o spremljavi spremljavi pripravništva – opravlja druge naloge povezane s programom pripravništva. Ravnatelj la!ko dolo"i pripravniku drugega mentorja "e pripravnik ali mentor tako želita oziroma "e mentor ne opravlja svoji! nalog v skladu s tem pravilnikom. Strokovni izpit, Kandidat, Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom la!ko opravljajo pripravniki ki opravljajo pripravništvo na podro"ju vzgoje in izobraževanja )v nadaljnjem besedilu+ pripravniki* in drugi strokovni strokovni delav'i ki v vrt'u vrt'u oziroma šoli opravljajo opravljajo vzgojno> izobraževalno delo )v nadaljnjem besedilu+ drugi strokovni delav'i*. 'ogoji za opravljanje opravljanje strokovnega strokovnega izpita+ izpita + ripravnik s srednješolsko izobrazbo izobrazbo se la!ko prijavi k opravljanju strokovnega strokovnega izpita najprej najprej po mese'i! mese'i! opravljenega vzgojno> vzgojno> izobraževalnega izobraževalnega dela v vrt'u oziroma šoli pripravnik z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo pa najprej po 0 mese'i! opravljenega vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela v vrt'u
1-5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit oziroma šoli. E opravljanju strokovnega izpita la!ko pristopi pripravnik ki ima pridobljeno ustrezno pedagoško pedagoško>andragoško pedagoško>andragoško oziroma spe'ialno spe'ialno pedagoško pedagoško izobrazbo izobrazbo v skladu z zakonom. ripravnik ki se usposablja za pomo"nika vzgojitelja vzgojitelja u"itelja korepetitorja laboranta oziroma inštruktorja la!ko pristopi k opravljanju strokovnega izpita "e ima uspešno opravljeni! pet prakti"ni! nastopov v skladu s pravilnikom ki ureja pripravništvo strokovni! delav'ev v vzgoji in izobraževanju. Strokovni izpit kot ustni ustni izpit, Strokovni izpit, Strokovni izpit za pomo"nika vzgojitelja vzgojitelja u"itelja korepetitorja laboranta oziroma inštruktorja se opravlja kot ustni izpit in obsega tri dele ki se opravljajo po naslednjem vrstnem redu+ 1. ustavna ustavna ureditev ureditev Republike Republike Slovenije Slovenije ureditev ureditev institu'ij ,vropske unije in njenega pravnega sistema in predpisi ki urejajo "lovekove "lovekove ter otrokove otrokove pravi'e in temeljne temeljne svoboš"ine 2. predpisi ki urejajo urejajo podro"je vzgoje in izobraževanja in &. slovenski slovenski knjižni jezik oziroma oziroma za strokovne strokovne delav'e delav'e vrt'ev vrt'ev in šol z italijanskim italijanskim u"nim jezikom italijanski knjižni knjižni jezik za strokovne delav'e dvojezi"ni! dvojezi"ni! vrt'ev in šol pa slovenski in madžarski knjižni jezik. 'rijava k strokovneu strokovneu izpitu, kandidat se prijavi k opravljanju strokovnega izpita na obraz'u ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. rijavo vloži neposredno na sedežu ministrstva ali jo pošlje po pošti. rijavi mora priložiti dokazilo o izobrazbi pisno poro"ilo mentorja o kandidatovi usposobljenosti usposobljenosti za samostojno opravljanje vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela o'eno prakti"ni! nastopov pisne priprave prakti"ni! nastopov ki ji! kandidat uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu ter dokazila o predpisani! delovni! izkušnja! v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Strokovni delav'i vrt'ev in šol z italijanskim u"nim jezikom ter dvojezi"ni! vrt'ev in šol se v prijavi odlo"ijo ali bodo strokovni izpit v obsegu obsegu iz prve in druge druge to"ke prvega odstavka 9. "lena tega pravilnika opravljali v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti. 'onavljanje ustnega ustnega izpita, Eandidat ki ne opravi nobenega dela ustnega izpita la!ko ponavlja 'elotni ustni izpit vendar najprej po preteku štiri! mese'ev od dneva ko ga je neuspešno opravljal. Eandidat ki ne opravi enega ali dve! delov ustnega izpita la!ko enkrat ponovno opravlja del ali dela ustnega izpita najprej po preteku dve! mese'ev od dneva ko je izpit opravljal prvi". 8ožnost delnega opravljanja ustnega izpita v skladu s prejšnjim odstavkom ima kandidat le v drugem pristopu. ri vsakem nadaljnjem ponavljanju mora opravljati 'elotni ustni izpit. Apravlja ga la!ko najprej po preteku štiri! mese'ev od zadnjega ponavljanja. Eandidat ki želi ponovno opravljati ustni izpit v skladu s tem "lenom se mora k opravljanju izpita ponovno prijaviti na obraz'u ki je kot priloga 5 sestavni del tega pravilnika.
1-0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit :e se kandidat ki ima možnost delnega opravljanja ustnega izpita ne prijavi k ponovnemu opravljanju dela oziroma delov izpita v roku dve! mese'ev od dne ko ga je neuspešno opravljal ga ne glede na dolo"bo drugega odstavka tega "lena opravlja v 'eloti. *.
Vsebina pravilnika o pravi+a& in dol!nosti& u)en+ev v O.
S tem pravilnikom se podrobneje opredeljujejo z zakonom dolo"ene pravi'e in dolžnosti u"en'ev v osnovni šoli na"in uveljavljanja pravi' in izpolnjevanja dolžnosti nagrajevanje nagrajevanje izrekanje vzgojni! ukrepov ter pravi'e in dolžnosti strokovni! delav'ev in ravnatelja šole pri uresni"evanju uresni"evanju dolo"b tega pravilnika. 0. Kateri pravilniki urejajo urejajo preverjanje in o+enjevanje o+enjevanje znanja znanja ter napredovanje napredovanje u)en+ev v O 50 in Cletna O6 =re za+ • pravilnik o preverjanju preverjanju in o'enjevanju o'enjevanju znanja ter napredovanju napredovanju u"en'ev u"en'ev v A< ) >letna A<*. ravilnik ureja preverjanje in o'enjevanje znanja ter napredovanje u"en'ev u"en'ev iz razreda v razred. ;elja za u"en'e ki so vpisani v program življenja in dela A<. • pravilnik o preverjanju preverjanju in o'enjevanju o'enjevanju znanja ter napredovanju napredovanju u"en'ev u"en'ev v devetletni A<. ravilnik ureja preverjanje in o'enjevanje znanja ter napredovanje u"en'ev u"en'ev iz razreda v razred po programu 9>letne A<.
9.
Kate Ka terri pre predp dpis is podro odrobn bneeje ureja reja izv izvaja ajanje nje di2 di2er eren en+i +iaa+ije ije pri pri pouku uku v O
=re za pravilnik o izvajanju di4eren'ia'ije pri pouku v A<. ravilnik dolo"a podrobnejše pogoje za izvajanje di4eren'ia'ije postopek pri odlo"anju o izvajanju oblik di4eren'ia'ije na šoli postopek pri odlo"anju u"en'a za raven za!tevnosti in na"ine oblikovanja u"ni! skupin za izvedbo di4eren'ia'ije v devetletni A<.
Katere vsebine ureja 'ravilnik o šolske šolske koledarju za za O Kaj se v te delu . ureja z navodili inistra 5vsako leto posebej6 ravilnik ureja+ • ;pis u"en'ev v A< • Razporeditev pouka • ouka proste dneve • Trajanje ter razporeditev šolski! po"itni' v šolskem letu za u"en'e • Razporeditev letnega dopusta in izobraževanja ter izpopolnjevanje izpopolnjevanje strokovni! delav'ev šole. • Apredeljuje roke za 63 • Roke za obveš"anje staršev u u"nem uspe!u u"en'ev in dosežki! u"en'ev pri 63.
1-/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
.
'ravilnik o publika+iji v O50 in Cletna O6.
olo)a, obvezne dele publika'ije s katero A< predstavi zna"ilnosti programa in organiza'ijo dela šole ter pravi'e in dolžnosti u"en'ev@ poleg obvezni! delov ima publika'ija la!ko še dodatni del v katerem predstavi še druge posebnosti šole )vsebino tega dela dolo"i ravnatelj v soglasju s svetom šole*. 17.
'ravilnik o prilagajanju šo šolski& ob obveznosti.
Ta pravilnik ureja prilagajanje šolski! obveznosti+ > u"en'em osnovni! šol ki se vzporedno izobražujejo izobražujejo v glasbeni! baletni! in drugi! šola! ki izvajajo javnoveljavne programe ali so perspektivni športniki dijakom gimnazij dijakom in vajen'em nižji! in srednji! pokli'ni! šol dijakom srednji! strokovni! šol ter študentom višji! strokovni! šol )v nadaljevanju+ dijak* ki se vzporedno izobražujejo v ve" šola! oziroma po ve" izobraževalni! izobraževalni! programi! pripravljajo na mednarodna tekmovanja tekmovanja v znanju ali so perspektivni oziroma vr!unski športniki. 11. 11. >le >leen enti ti za sist siste eat atiz iza+ a+ij ijoo del delov ovni ni& & es est. t. Tede Tedens nska ka obve obveza za u)it u)itel elje jevv v O; O; norativ za oblikovanje oddelkov v O; norativi za oblikovanje skupin.
elementi za sistematizacijo delovni" mest • "trokovni delavci - u!itelji: za obvezni program )ure pouka v skladu s predmetnikom ure pouka pri kateri! se u"en'i delijo v u"ne skupine $ za razširjeni program )ure dopolnilnega in dodatnega pouka program dela v podaljšanem bivanju bivanju ure drugi! oblik individualne individualne in skupinske skupinske pomo"i u"en'em* • Drugi strokovni strokovni delavci : izvajanje šolskega svetovalnega dela vodenje šolske knjižni'e organiziranje šolske pre!rane organiziranje in izvajanje ra"unalniško>in4ormativni! dejavnosti delo laboranta*. 0edenska obveznost učiteljev: Tedenska u"na obveznost izražena v ura! po >? minut je+ – 22 ur za u"itelje – 21 ur za u"itelje slovenš"ine – 22 ur za u"itelje ki izvajajo druge oblike individualne individualne in skupinske pomo"i in dodatno strokovno pomo" u"en'em s posebnimi potrebami – 25 ur za u"itelje v bolnišni"ni! oddelki! – &- ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
1-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Tedenska u"na obveznost izražena v ura! po ?@ minut je+ – 25 ur za u"itelje v podaljšanem bivanju. Tedenska u"na obveznost izražena v ura! po A@ minut je+ – &5 ur za strokovne delav'e v jutranjem varstvu za u"en'e u"en'e 1. razreda.
normativ za oblikovanje oddelkov oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 2 u"en'ev. oblikovanje oddelka v katerem so najmanj & romski u"en'i je 21 u"en'ev. oblikovanje oddelka v bolnišni"ni osnovni šoli je 12 u"en'ev "e se la!ko gibljejo in 0 u"en'ev "e ležijo. oblikovanje oddelka podaljšanega podaljšanega bivanja je 2 u"en'ev )in najmanj 10*. oblikovanje kombiniranega kombiniranega oddelka iz dve! razredov je 21 u"en'ev iz tre! razredov 1 u"en'ev iz štiri! in ve" razredov pa 1- u"en'ev. normativ za oblikovanje učni" skupin za oblikovanje u"ni! skupin pri športni vzgoji je 2- u"en'ev. za spremstvo u"en'ev na ekskurzija! dnevi! dejavnosti in drugi! organizirani! oblika! vzgojno>izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega dela ki se izvajajo izven šolskega prostora je 15 u"en'ev za spremstvo u"en'ev v šolo v naravi je 15 u"en'ev. 3a oblikovanje skupine jutranjega varstva je 2 u"en'ev 3a oblikovanje skupine pri pouku plavanja je u"en'ev neplaval'ev neplaval'ev oz. 12 u"en'ev plaval'ev 3a oblikovanje skupine pri pouku smu"anja je 12 u"en'ev oz. 1- u"en'ev za"etnikov 3a oblikovanje skupine za izvedbo nivojskega pouka+ • ,na ravni za!tevnosti> najve" 2 u"en'ev. • dve ravni za!tevnosti> najve" 21 u"en'ev. • tri ravni za!tevnosti > najve" 1 u"en'ev. • kombiniranega oddelka > najve" 1- u"en'ev. +riterij za vrednotenje dela razrednika ; 1. /. in 9. razredu se za naloge razrednika prizna vrednost vrednost dve! ur pouka tedensko v drugi! razredi! pa ene ure. 3a opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delav'u prizna vrednost ene ure pouka tedensko. tedensko.
Učna obveznost ravnatelja 3 manj kot oddelki+ 0 ur pouka ali 12 ur strokovnega dela 3 ve" kot 10 oddelki v okviru delovne obveznosti nima u"ne obveznosti. Ravnatelj la!ko imenuje pomo"nika ravnatelja v osnovni šoli z 1 oddelki. %rugega pomo"nika ravnatelja ravnatelja la!ko ravnatelj ravnatelj imenuje pri & oddelki! oddelki! tretjega pa pri 5 oddelki!. oddelki!. ("na obveznost 1. pomo"nika ravnatelja v šoli z 1 oz. 19 oddelki je za tedensko polno obveznost 1& ur pouka 1 ur podaljšanega podaljšanega bivanja ali 20 ur drugega strokovnega dela.
1-9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
Svetovalni delavci8 knjižničarji in dru%i strokovni delavci ; osnovni šoli z 2- oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delav'a ; osnovni šoli z 2- oddelki in ve" se sistemizira 1 delovno mesto knjižni"arja knjižni"arja ; A< s 0 oddelki se sistematizira eno delovno mesto ra"unalnikarja>organizatorja ra"unalnikarja>organizatorja in4orma'ijski! dejavnosti osnovni šoli se za 2-- u"en'ev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske pre!rane v šoli z manjšim številom u"en'ev u"en'ev pa v ustreznem ustreznem deležu administrativna8 računovodska in te"nična dela v A< z 2- oddelki in ve" se sistematizira 1 delovno mesto ra"unovodje pisarniškega re4erenta !išnika vzdrževal'a in kurja"a. ; A< z manj kot 1- oddelki se sistematizira 1 delovno mesto !išnika ; A< se za pripravo mali' za -- u"en'ev sistematizira eno delovno mesto ku!arja 2 ; A< se sistematizira na 9-- m talne "istilne neto površine eno delovno mesto "istil'a. 1". 1". 8avn 8avnaa re re!a !a šol; šol; orga organi niza za+i +ijs jske ke obli oblike ke šol; šol; šols šolski ki okol okoliš iš// vpi vpiss in prep prepis is u)en+ev izven svojega šolskega šolskega okoliša 5postopek6; kriteriji za ustanavljanje javni& O; zogljivost šole; spreeba spreeba statusa šole. šole. $avno mrežo sestavljajo javne šole in zavodi ki imajo kon'esijo – javna mreža A< mora zagotavljajo vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja. izobraževanja. Arganiza'ijske oblike+ • Samostojna šola • 8ati"na šola • Arganiza'ijska enota • odružni'a šole
11-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
.riteriji za ustanavljanje ustanavljanje O/: • Samostojna šola se la!ko ustanovi "e ima zagotovljen vpis za vsaj dva oddelka prvega in vse! naslednji! razredov. • 8ati"na šola – "e ima skupaj s podružni'ami zagotovljen vpis tolikšnega števila u"en'ev da v skladu z normativi oblikuje od 5> oz. 9.r najmanj dva oddelka vsakega razreda • Arganiza'ijska enota se organizira "e ima zagotovljen vpis najmanj 9 oddelkov • odružni'a šole se la!ko organizira "e ima zagotovljen vpis v najmanj & oddelke. "prememba statusa šole: • Samostojna oz. mati"na šola – v podružni'o šole • 8ati"na šola – v samostojno šolo • (kinitev samostojne oz. mati"ne šole
(stanovitelj šole spremlja demogra4ske podatke o številu šoloobvezni! otrok v šolskem okolišu za najmanj 5 letno obdobje in podatke o vpisu u"en'ev v šolo. Statusne spremembe mora urediti v aktu o ustanovitvi. Organizacijske spremembe: • 3a"asno prene!anje delovanja podružni'e šole • onovno aktiviranje podružni'e šole • (kinitev podružni'e šole.
1#. 1#. Kdaj Kd aj pote poteka ka vpis vpis u)en u)en+e +evv v O; O; šol šolsk skoo let leto; o; pouk pouk po obve obvezn zne e pred prede etn tnik iku; u; pouka prosti dnevi; dnevi; dopusti/ izobra!evanje izobra!evanje in izpopolnjevanje izpopolnjevanje strokovni& strokovni& delav+ev. ; prvi razred 9>letne A< poteka vpis v mese'u 4ebruarju za naslednje šolsko leto.
olsko leto se za"ne 1. septembra in kon"a &1. avgusta. !&U+ + ; delo se po obveznem predmetniku izvaja v dve! deli!+ • 1. o'enjevalno obdobje+ 1.9. – &1.1. • 2. o'enjevalno obdobje+ 1.2. – 2.junij )1>r* oz. do 15.junija. )9.r* ouk v šolskem letu la!ko traja najve" & tednov po 5 dni )izjemoma 0 dni "e je tako dolo"eno v D%6*. (ra pouka traja praviloma 5min )vsem 5 minutni odmor najmanj enkrat dnevno pa praviloma 2->&- min odmora*
!ouka prosti dnevi so: 111
odgovori na vprašanja – strokovni izpit • • • •
z zakonom dolo"eni državni prazniki in drugi dela prosti dnevi šolske po"itni'e in nedelje en dan dolo"en z D%6 )dan šole* sobote razen "e ni z letnim delovnim na"rtom šole druga"e dolo"eno.
o"itni'e+ jesenske novoletne zimske prvomajske in letne.
Dopusti in izobraževanje strokovni" delavcev: Strokovni delav'i izrabijo letni dopust med jesenskimi novoletnimi zimskimi in prvomajskimi po"itni'ami po"itni'ami ve"ino dopusta dopusta pa med poletnimi poletnimi po"itni'ami. ; te! obdobji! obdobji! se la!ko vklju"ujejo tudi v programe strokovnega izobraževanja ter nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v skladu z letnim delovnim na"rtom šole.
13. 13. Roki Ro ki za pre preve verj rjan anje je znan znanja ja in izpi izpitn tnii rok rokii 50 in Cle Cletn tnaa O6 O6 % ('$; ('$; popr poprav avni ni in razredni izpiti. 6a'ionalno preverjanje preverjanje znanja se izvede praviloma v mese'u maju. 3a u"en'e 9. razreda ki se zaradi bolezni ali drugi! utemeljeni! razlogov v mese'u maju ne morejo udeležiti na'ionalnega preverjanja znanja se na'ionalno preverjanje znanja izvede v naknadnem roku praviloma v mese'u juniju. opravni in razredni izpiti so junija in avgusta. 1*.
Roki za za razdelitev obvestil/ iz izkazov in spri)eval.
)ed šolskim letom: Abvestila o u"nem uspe!u u"en'ev ob kon'u posamezni! o'enjevalni! obdobij se u"en'em razdelijo najkasneje v tre! dne! po zaklju"ku o'enjevalnega obdobja. &b koncu pouka v šolskem letu: • zkazi o šolskem uspe!u spri"evala o kon"anem razredu in spri"evala o kon"ani A< )osemletna A<* • Ad 1> razreda dobijo u"en'i spri"evala v 9. razredu pa zaklju"no spri"evalo )devetletna A<* razdelitev izkazov in spričeval Ab zaklju"ku pouka v šolskem letu šola razdeli+ – u"en'em osemletne osemletne osnovne šole izkaze o šolskem šolskem uspe!u uspe!u in spri"evala o kon"anem kon"anem razredu – u"en'em od 1. do . razreda devetletne devetletne osnovne osnovne šole spri"evala spri"evala – u"en'em 9. razreda razreda zaklju"na spri"evala. spri"evala.
112
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ("en'em ki opravljajo popravne razredne razredne ali predmetne izpite in u"en'em ki jim je bila po ugovoru o'ena izboljšana se nova spri"evala razdelijo najkasneje v tre! dne! po opravljenem izpitu oziroma po dolo"itvi nove o'ene. ("en'em ki jim ni bilo možno razdeliti izkazov in spri"eval ob zaklju"ku pouka ji! šola osebno vro"i njim oziroma nji!ovim staršem v "asu od zaklju"ka pouka do &-. junija in od 2-. do &1. avgusta teko"ega šolskega leta. 1-. 1-.
(avo (a vodi dila la ini inist stra ra o šol šolsk ske e kole koleda darj rju; u; odst odstop opan anja ja od šols šolske kega ga kole koleda darj rja. a.
8inister pristojen za šolstvo za vsako teko"e šolsko leto do kon'a mese'a junija izda podrobnejša navodila navodila o razporeditvi razporeditvi pouka po"itni' in pouka pouka prosti! dni. A< la!ko v soglasju z ministrom odstopi od posamezni! dolo"b pravilnika kadar je to potrebno zaradi zaradi izredni! okoliš"in ali drugi! drugi! utemeljeni! razlogov razlogov ne more pa za"eti za"eti pouka pred 1.septembrom. 1.septembrom.
19. 19. obve obvezn znaa vse vsebi bina na publ publik ika+ a+ij ijee o O; O; obv obvez ezno nost stii šol šolee v zvez zvezii s publ publik ika+ a+ij ijoo 5kd 5kdaj aj// kou6; dodatek & publika+iji.
&bvezna vsebina publikacije: • odatki o šoli • redstavitev programa • rikaz organiza'ije dela šole • redstavitev pravil !išnega reda. Sestavni del publika'ije je tudi posebna priloga s predpisi o pravi'a! in dolžnosti! u"en'ev. u"en'ev. Eo šola prvi" pripravi publika'ijo jo mora razdeliti vsem u"en'em šole. ; vsakem naslednjem šolskem letu šola najkasneje do kon'a septembra izda prenovljeno publika'ijo za teko"e šolsko leto oziroma dodatek k publika'iji z in4orma'ijami in spremembami v zvezi s teko"im šolskim letom.
11&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
10. 10. Org Organizi nizirrano anost u)en u)en+e +evv v O O 5od 5odde del) l)na na skup skupn nost/ ost/ šols šolskki par parla lae ent nt// skupnost u)en+ev O6
&ddelčna skupnost: ; osnovni šoli se u"en'i organizirajo v oddel"ne skupnosti. Addel"na skupnost je temeljna oblika organiziranosti u"en'ev enega oddelka. ("en'i oddel"ne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka oddelka v skupnost skupnost u"en'ev šole. šole. ;olitve so tajne. ("en'i pri ura! oddel"ne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov. Skupnost učencev šole: 3a uveljavljanje svoji! pravi' in interesov i nteresov se oddel"ne skupnosti preko svoji! predstavnikov povezujejo v skupnost u"en'ev šole. Skupnost u"en'ev šole sprejme letni program dela. Skupnost u"en'ev šole opravlja naslednje naloge+ – zbira pripombe in predloge predloge oddel"ni! oddel"ni! skupnosti v zvezi zvezi s programom pouka pouka dnevov dejavnosti ekskurzij interesi! dejavnosti prireditev in drugi! dejavnosti ki ji! organizira šola – spremlja uresni"evanje uresni"evanje pravi' in dolžnosti dolžnosti u"en'ev ter ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravi' u"en'ev – organizira šolske prireditve prireditve sodeluje pri izdajanju izdajanju šolskega "asopisa in in4ormira u"en'e o svoji dejavnosti dejavnosti – na"rtuje in organizira organizira skupne ak'ije ak'ije )zbiralne ak'ije solidarnostne solidarnostne ak'ije ipd.* – predlaga izboljšave izboljšave bivalnega okolja okolja )lepši izgled "istejše "istejše okolje* in sodeluje pri uresni"itvi idej – oblikuje predloge za po!vale nagrade nagrade in priznanja u"en'em u"en'em – opravlja druge naloge naloge za katere se se dogovorijo u"en'i. u"en'i. Skupnost u"en'ev šole ima mentorja ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovni! delav'ev šole. 8entorja la!ko predlagajo predstavniki oddel"ni! skupnosti. red imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje skupnosti u"en'ev šole. šole . olski parlament:
podaljšanje st statusa u)en+a. 11
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
("ene' ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost in ni uspešno kon"al osnovne šole jo la!ko obiskuje še dve leti in tako obdrži status u"en'a. Ravnatelj zagotovi zagotovi da so u"ene' in njegovi starši oziroma zakoniti zakoniti zastopniki posebej seznanjeni s pravi'o. ("en'u ki ima podaljšan status u"en'a la!ko ravnatelj na predlog u"iteljskega zbora v skladu s 55. "lenom zakona o osnovni šoli prepove obiskovati osnovno šolo. "7. Obiskovanje pouka in opravi)evanje odsotnosti. ("ene' mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa.
opravičevanje odsotnosti Starši morajo najkasneje v peti! dne! po izostanku u"en'a razredniku sporo"iti vzrok izostanka. :e u"ene' izostane ve" kot pet dni starši pa razredniku niso sporo"ili vzroka izostanka razrednik o izostanku u"en'a obvesti starše in ji! pozove da sporo"ijo vzrok izostanka. Adsotnost u"en'a morajo starši opravi"iti osebno ali v pisni obliki. Asebna ali pisna opravi"ila je treba posredovati razredniku najkasneje v peti! dne! po pri!odu u"en'a u"en'a v šolo. :e razrednik razrednik v omenjenem omenjenem roku ne prejme opravi"ila opravi"ila šteje izostanke izostanke za neopravi"ene. Eadar u"ene' izostane zaradi bolezni ve" kot 5 šolski! dni la!ko razrednik za!teva uradno zdravniško potrdilo o opravi"enosti izostanka. (radno zdravniško potrdilo izda zdravnik na predpisanem obraz'u obraz'u ki mora biti opremljen opremljen s štampiljko izvajal'a izvajal'a zdravstvene dejavnosti in štampiljko ter podpisom zdravnika.
napovedana odsotnost ("ene' la!ko izostane ne da bi starši sporo"ili vzrok izostanka "e njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek la!ko strnjeno ali v ve" deli! traja najve" pet dni v letu. Ravnatelj la!ko na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravi"ljivi! razlogov r azlogov dovoli u"en'u daljši izostanek od pouka. Adsotnost u"en'a pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli u"itelj ki vodi to uro oziroma dejavnost in o tem obvesti razrednika.
oprostitev sodelovanja iz zdravstveni" razlo%ov osamezni u"ene' je la!ko iz zdravstveni! razlogov oproš"en sodelovanja pri dolo"eni! ura! pouka in drugi! dejavnosti! osnovne osnovne šole. neopravičeni izostanki 3a neopravi"en izostanek se šteje neopravi"ena neopravi"ena odsotnost u"en'a pri pouku in dejavnosti! obveznega programa. 6eopravi"eni izostanki izostanki so ob"asni ob"asni "e u"ene' u"ene' izostaja le pri ura! pouka pouka posamezni! posamezni! predmetov ali strnjeni strnjeni "e izostanek traja ve" ur ali šolski! dni dni zaporedoma. zostanke u"en'a pri razširjenem programu se evidentira. Razrednik o izostanki! obvesti starše. izjema
115
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 6e glede na dolo"be dolo"be tega pravilnika pravilnika se la!ko v izjemni! izjemni! primeri! in po prou"itvi prou"itvi vse! okoliš"in ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno službo odlo"i da se izostanek u"en'a ne bo obravnaval kot neopravi"eni izostanek "e o'eni da je vzrok izostanka take narave da u"ene' potrebuje pomo" oziroma svetovanje.
"1.
'o&vale/ priznanja in nagrade za u)en+e O.
("en'i ali skupine u"en'ev la!ko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo po!vale priznanja in nagrade. o!vale priznanja in nagrade u"en'em ali skupinam u"en'ev predlagajo+ – oddel"ne skupnosti skupnosti in skupnost skupnost u"en'ev šole šole – razrednik – drugi strokovni delav'i delav'i šole – mentorji dejavnosti – ravnatelj – starši.
po"vale o!vale so la!ko ustne ali pisne. Eadar se u"ene' ali ve" u"en'ev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti so ustno po!valjeni. isne po!vale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti ki trajajo 'elo šolsko leto. Razrednik podeljuje pisne po!vale za delo v oddel"ni skupnosti ali za individualno napredovanje napredovanje u"en'a. 8entor podeljuje pisne po!vale za prizadevno delo pri interesni! ali drugi! dejavnosti!. isne po!vale se la!ko podelijo tudi skupini u"en'ev. Skupinske pisne po!vale podeljuje ravnatelj šole.
priznanja riznanja podeljuje u"en'em ravnatelj šole in si'er za delo oziroma dosežek ki je pomemben za 'elotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. na%rade ("en'i ki prejmejo priznanje so la!ko tudi nagrajeni. ;rsto nagrade za posameznega u"en'a dolo"i ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. raviloma so nagrade knjige ali pripomo"ki ki ji! u"ene' la!ko uporablja pri pouku ali drugi! dejavnosti! šole. riznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaklju"ku šolskega leta na slavnosten na"in.
110
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
"". "".
Varn Va rnos ostt u)en u)en+e +evv 5&i 5&išn šnii red red6; 6; dol! dol!no nost stii šol šolee v zve zvezi zi z zag zagot otav avlj ljan anje je var varno nost sti. i.
Asnovna šola mora poskrbeti za varnost u"en'ev. S tem namenom+ – izvaja razli"ne aktivnosti aktivnosti in ukrepe za za zagotavljanje varnosti varnosti u"en'ev in prepre"evanje nasilja – oblikuje oddelke in skupine u"en'ev u"en'ev v skladu z veljavnimi normativi in standardi standardi – na ekskurzija! ekskurzija! športni! naravoslovni! naravoslovni! kulturni! dnevi! ter te"aji! plavanja plavanja kolesarjenja smu"anja ipd. zagotovi ustrezno število spremljeval'ev v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje u"ni! na"rtov – zagotovi da so so objekti u"ila oprema oprema in naprave v skladu skladu z veljavnimi veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti – zagotovi u"en'em u"en'em ustrezno opremo opremo kadar sodelujejo sodelujejo pri urejanju šole in šolske šolske okoli'e.
"išni red
dolžnosti šole
11/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
"#. "#. Krš Kršitve itve ter ter izr izreekanj kanjee vzg vzgoj ojni ni& & uk ukrepo repovv; ob obvest vestil iloo o vzg vzgoj ojn ne uk ukrep repu 5obvezne sestavine6/ ugovor zoper vzgojni ukrep; izbris VU. ("ene' ki ne izpolnjuje svoji! dolžnosti stori kršitev. ujše kršitve v skladu s tem pravilnikom so+ – ponavljajo"e istovrstne istovrstne kršitve iz prvega odstavka tega "lena za katere katere so že bili izre"eni vzgojni ukrepi – ob"asni neopravi"eni neopravi"eni izostanki nad nad 12 ur oziroma strnjeni strnjeni neopravi"eni neopravi"eni izostanki nad 1 ur – uporaba pirote!ni"ni! pirote!ni"ni! sredstev v šoli šoli na zunanji! površina! površina! šole ali na šolski! šolski! ekskurzija! – izsiljevanje drugi! u"en'ev u"en'ev ali delav'ev delav'ev šole – namerno poškodovanje poškodovanje in uni"evanje uni"evanje šolske opreme opreme zgradbe ter ter stvari in opreme drugi! u"en'ev delav'ev ali obiskoval'ev šole – kraja lastnine šole šole drugi! u"en'ev u"en'ev delav'ev ali obiskoval'ev obiskoval'ev šole šole – popravljanje in vpisovanje vpisovanje o'en v šolsko dokumenta'ijo dokumenta'ijo – uni"evanje uradni! uradni! dokumentov ter ponarejanje podatkov podatkov in podpisov v uradni! dokumenti! in listina! ki ji! izdaja šola – grob verbalni napad napad na u"en'a u"en'a u"itelja delav'a delav'a šole ali drugo osebo osebo – 4izi"ni napad na u"en'a u"en'a u"itelja u"itelja delav'a šole ali ali drugo osebo – ogrožanje življenja življenja in zdravja u"en'ev u"en'ev in delav'ev delav'ev šole – kajenje ter prinašanje prinašanje posedovanje posedovanje ponujanje prodajanje prodajanje ali uživanje alko!ola drog ter drugi! psi!oaktivni! sredstev in napeljevanje sošol'ev k takemu dejanju v "asu pouka dnevi! dejavnosti in drugi! organizirani! oblika! vzgojno>izobraž vzgojno>izobraževalne evalne dejavnosti ki so opredeljene v letnem delovnem na"rtu šole – pri!od oziroma prisotnost prisotnost pod vplivom alko!ola alko!ola drog in drugi! psi!oaktivni! sredstev v "asu pouka dnevi! dejavnosti in drugi! organizirani! oblika! vzgojno> izobraževalne dejavnosti dejavnosti ki so opredeljene v letnem delovnem na"rtu šole – spolno nadlegovanje nadlegovanje u"en'ev u"en'ev ali delav'ev šole. šole. Vzgojni ukrepi, – ustni opomin razrednika razrednika – pisni opomin razrednika razrednika – strogi pisni opomin razrednika razrednika – opomin oddel"nega oddel"nega u"iteljskega zbora – opomin ravnatelja ravnatelja – premestitev u"en'a u"en'a v drug oddelek oddelek – opomin u"iteljskega u"iteljskega zbora – prešolanje u"en'a. u"en'a.
11
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Telesne in denarne kazni niso dovoljene.
3zrekanje ("en'u se zaradi storjeni! kršitev la!ko izre"ejo vzgojni ukrepi dolo"eni s tem pravilnikom. 3a !ujše kršitve dolo"ene v drugem odstavku &-. "lena tega pravilnika se izre"e vzgojni ukrep razen "e razrednik o'eni da u"ene' potrebuje pomo" oziroma svetovanje. ri izbiri dolo"enega vzgojnega vzgojnega ukrepa za kršitve ki niso opredeljene kot !ujše kršitve morajo razrednik ravnatelj in u"iteljski zbor upoštevati postopnost uporabe posamezni! vzgojni! ukrepov dolo"eni! s tem pravilnikom. obvestilo o vz%ojnem ukrepu ;sak izre"en vzgojni ukrep se vpiše v obvestilo o vzgojnem ukrepu ki obsega vrsto ukrepa obrazložitev in pravni pouk. Abvestilo o vzgojnem ukrepu se osebno vro"i staršem ki s podpisom potrdijo njegov prejem. prejem. :e pri pogovori! ob izrekanju oziroma izro"itvi izro"itvi vzgojnega ukrepa ukrepa ni predvidena prisotnost prisotnost staršev ali pa se se starši ne odzovejo odzovejo pisnemu vabilu vabilu na pogovor razrednik oziroma ravnatelj pošlje staršem obvestilo o vzgojnem ukrepu s priporo"eno poštno pošiljko. %rugi izvod obvestila o vzgojnem ukrepu se vloži v mapo vzgojni! ukrepov. Razrednik o vzgojnem ukrepu in utemeljitva! zanj obvesti tudi oddel"no skupnost u"en'ev. u%ovor zoper vz%ojni ukrep 3oper vzgojni ukrep la!ko starši v osmi! dne! od dneva ko jim je bilo vro"eno obvestilo o vzgojnem ukrepu predložijo ravnatelju šole obrazložen ugovor. Ravnatelj mora najpozneje v tre! dne! po prejemu ugovora imenovati tri"lansko komisijo ki odlo"a o ugovoru. 8ed "lani komisije mora biti vsaj en "lan ki ni zaposlen v šoli. Eomisija takoj preveri ustreznost vzgojnega ukrepa. Adlo"itev komisije je dokon"na. izbris vz%ojni" ukrepov ;zgojne ukrepe iz &. "lena tega pravilnika je mogo"e pod pogoji iz tega "lena izbrisati. Razrednik izbriše vzgojni ukrep ki je v njegovi pristojnosti ko ugotovi da je bil namen vzgojnega ukrepa dosežen. Razrednik predlaga izbris vzgojnega ukrepa oddel"nemu u"iteljskemu zboru oziroma ravnatelju šole kadar meni da je bil namen vzgojnega ukrepa ki je v njuni pristojnosti dosežen. :e oddel"ni u"iteljski zbor oziroma ravnatelj šole sprejme odlo"itev o izbrisu vzgojnega ukrepa se opravi izbris. ;zgojni ukrep ki ni bil izbrisan v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega "lena se izbriše po enem letu od njegovega izreka. izreka. zbris vzgojnega ukrepa se opravi tako da se obvestilo o vzgojnem ukrepu izvzame iz mape vzgojni! ukrepov u"en'a u"en'a in se uni"i. Eo se vzgojni ukrep izbriše se šteje da ni bil izre"en.
119
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
"3. "3. 'ogo 'ogoji ji in post postop opek ek za prid pridob obit itev ev stat status usaa u)e u)en+ n+aa oz. oz. dija dijaka ka// ki ki se se vzp vzpor ored edno no izobra!uje; na)ini prilagajanja šolski& obveznosti; prene&anje in irovanje statusa.
!o%oji za pridobitev statusa: Status u"en'a oziroma dijaka ki se vzporedno izobražuje izobražuje si la!ko pridobi u"ene' ali dijak ki se !krati vzporedno izobražuje v glasbeni! baletni! in drugi! šola! ki izvajajo javnoveljavne programe oziroma po po ve" izobraževalni! izobraževalni! programi!. Status u"en'a oziroma dijaka perspektivnega športnika )v nadaljevanju+ u"ene' ali dijak športnik* si la!ko pridobi u"ene' oziroma dijak ki je registriran pri na'ionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradni! tekmovanji! na'ionalni! panožni! športni! zvez. Status dodeli šola na kateri je u"ene' vpisan. A dodelitvi statusa odlo"i ravnatelj – pred tem si pridobi mnenje u"iteljskega zbora oz. razrednega u"itelja.
!ostopek dodelitve statusa: ridobitev statusa predlagajo starši ali pa polnoletni dijak. E predlogu morajo priložiti za!tevana dokazila. obdobja obvezne navzo"nosti pri pouku in prakti"nem izobraževanju )prakti"ni pouk oziroma delovna praksa* > obveznosti u"en'a oziroma dijaka pri pouku in drugi! deli! izobraževalnega programa )vaje seminarske naloge obvezne izbirne vsebine strokovne ekskurzije in drugo* > na"in in roki za o'enjevanje znanja oziroma izpolnjevanje > drugi! obveznosti in > druge medsebojne pravi'e in obveznosti. :e status traja 'elo šolsko leto oziroma ve" let se za posamezno šolsko leto oziroma o'enjevalno o'enjevalno obdobje la!ko dolo"i izvedbeni na"rt za uresni"evanje pravi' in obveznosti iz statusa.
!rene"anje in mirovanje statusa: :e u"ene' po svoji krivdi ne izpolnjuje dogovorjeni! obveznosti in to povzro"i negativni uspe! ali ima druge negativne posledi'e mu šola la!ko odvzame status.
12-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
25. 'reverjanje in o+enjevanje o+enjevanje znanja ter napredovanje napredovanje u)en+ev O 50 in C letna O6; kaj je preverjanje in kaj o+enjevanje znanja/ javnost o+enjevanja; o+enjevanje po o+enjevalni& obdobji&; o+enjevanje pisni& izdelkov; sprotnost o+enjevanja; o+ene; opisno o+enjevanje o+enjevanje v 0Cletni O; splošni u)ni uspe&; obveš)anje o uspe&u u)en+ev; napredovanje napredovanje u)en+ev iz razreda v razred; razredni in predetni izpit ter popravni izpit; &itrejše napredovanje; napredovanje; ('$ v Cletni O in o+enjevanje znanja ed šolski leto; o+enjevanje znanja po posaezni& posaezni& obdobji& % ob kon+u pouka 5Cletna O6; Oblikovanje zaklju)ne o+ene v O 5os 1.C.r6.
kaj je preverjanje in kaj ocenjevanje znanja Preverjanje znanja znanja+ zbirajo se in4orma'ije o tem kako u"ene' dosega 'ilje oziroma standarde znanja iz u"ni! na"rtov in ni namenjeno o'enjevanju. o'enjevanju. %oseganje 'iljev oziroma standardov znanja se preverja pred med in ob kon'u obravnave novi! vsebin iz u"ni! na"rtov. Ocenjevanje znanja + je ugotavljanje in vrednotenje v kolikšni meri u"ene' dosega 'ilje in standarde znanja in se opravi po preverjanju znanja. A'enjujejo se u"en"evi ustni odgovori pisni likovni te!ni"ni prakti"ni in drugi izdelki projektno delo nastopi nastopi u"en'ev in druge dejavnosti. dejavnosti. javnost ocenjevanja ri o'enjevanju znanja u"en'ev mora biti zagotovljena javnost o'enjevanja ki se zagotavlja zlasti+ – s predstavitvijo 'iljev 'iljev in standardov znanja znanja opredeljeni! v u"nem u"nem na"rtu za posamezno o'enjevalno o'enjevalno obdobje obdobje – s predstavitvijo kriterijev o'enjevanja o'enjevanja – z dolo"itvijo na"ina na"ina in rokov o'enjevanja o'enjevanja – z o'enjevanjem o'enjevanjem pred u"en'i oddelka oddelka ali u"ne skupine skupine – s sprotnim obveš"anjem obveš"anjem u"en'ev u"en'ev in staršev o doseženi! doseženi! rezultati! rezultati! pri o'enjevanju – tako da se u"en'em u"en'em in staršem omogo"i vpogled vpogled v o'enjene pisne pisne in druge izdelke. izdelke. ("itelj z u"en'i pregleda o'enjene pisne izdelke o'ene vpiše v redovalni'o pisne izdelke pa izro"i u"en'em za in4orma'ijo staršem. ("itelj med šolskim letom na govorilni! ura! na roditeljski! sestanki! in pri drugi! oblika! sodelovanja starše oziroma zakonite zastopnike u"en'a )starši* seznani z u"en"evim uspe!om. Starši imajo pravi'o do vpogleda v izdelke in o'ene v šolski dokumenta'iji le za svojega otroka.
ocenjevanje po ocenjevalni" obdobji" najmanj trikrat v o'enjevalnem o'enjevalnem obdobju od tega najmanj 1 o'ena v vsakem o'enjevalnem o'enjevalnem obdobju in najmanj & o'ene v šolskem letu ne smejo biti pridobljene na podlagi pisni! izdelkov izdelkov
121
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
"e je za predmet dolo"ena le 1 ura tedensko+ t edensko+ najmanj enkrat v vsakem o'enjevalnem obdobju in najmanj trikrat v 'elem šolskem letu pri "emer ne sme biti ve"ina o'en pridobljeni! na podlagi podlagi pisni! izdelkov. izdelkov.
ocenjevanje pisni" izdelkov 6ajve" 2L v tednu tednu in 1L na dan dan – u"en'i morajo biti seznanjeni vsaj vsaj 5 delovni! dni prej. 11dni pred kon4eren'o u"en'i ne pišejo izdelkov za o'eno – izjema je ponovljeno o'enjevanje. o'enjevanje. :e je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali ve" izdelkov u"en'ev v oddelku oziroma polovi'a ali ve" izdelkov u"en'ev v u"ni skupini za izvedbo nivojskega pouka o'enjeni! negativno se pisno o'enjevanje o'enjevanje enkrat ponovi ponovi razen za u"en'e u"en'e ki so bili prvi" o'enjeni o'enjeni s pozitivno pozitivno o'eno in pisnega o'enjevanja ne želijo ponoviti. ("itelj mora pred ponovnim o'enjevanjem ugotoviti vzroke za neuspe! in ji! analizirati skupaj z u"en'i ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja. A'ena se vpiše v predpisano dokumenta'ijo po drugem o'enjevanju. (pošteva se boljša o'ena. ("en'em ki so bili o'enjeni samo enkrat se upošteva dosežena o'ena. 0 - letka+ izjema v tedenskem preverjanju je &L na teden. 3a ponovitev preverjanja mora biti tretjina o'en negativni!. 3a ponavljanje velja enako kot v 9>letki.
sprotnost ocenjevanja pri o'enjevanju ustni! odgovorov mora mora u"itelj u"en"evo u"en"evo znanje o'eniti o'eniti takoj. ri o'enjevanju pisni! izdelkov mora u"itelj u"en'a o'eniti najkasneje v enem tednu Takoj ko je u"ene' o'enjen se o'ena vpiše v ustrezno dokumenta'ijo. dokumenta'ijo. &cene >letka+ 5 ?esedne+ ( 3( 8( )telesna glasbena likovna te!ni"na vzgoja ter gospodinjstvo* gospodinjstvo* ;edenje se ne o'enjuje ; prvem o'enjevalnem obdobju 1.r se u"en"evo znanje ne o'enjuje )u"itelj obveš"a starše o napredku u"en'a* 9>letka+ Apisne o'ene – z besedami izražen napredek u"en'a glede na opredeljene 'ilje oz. standarde v u"ni! na"rti! Abrazložitev števil"ni! o'en+ pojasnjuje izkazano znanje u"en'a glede na dosežene 'ilje oz. standarde v u"ni! na"rti! 9.r – števil"ne o'ene.
122
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
opisno ocenjevanje v B
splošni učni uspe" ; prvem vzgojno>izobraževalnem vzgojno>izobraževalnem obdobju osnovne šole se splošni uspe! u"en'a ne dolo"i. ; drugem vzgojno>izobraževalnem obdobju se splošni uspe! u"en'a dolo"i z o'enami+ zadosten )2* dober )&* prav dober )* in odli"en )5*. ("en'u ki ponavlja razred v skladu z 2. "lenom tega pravilnika se splošni uspe! ne dolo"i in ne vpiše v šolsko dokumenta'ijo. ; tretjem vzgojno>izobraževalnem obdobju se splošni uspe! u"en'a dolo"i z o'enami+ nezadosten nezadosten )1* zadosten )2* dober )&* prav dober )* in odli"en )5*. ("en"ev splošni uspe! se dolo"i tako da se upoštevajo zaklju"ne o'ene pri vse! predmeti!. ri dolo"itvi splošnega uspe!a se upoštevajo tudi u"en"evi dosežki na tekmovanji! njegov odnos do obveznosti v šoli prizadevanje pri u"enju ter aktivno sodelovanje v interesni! in drugi! dejavnosti!. :e u"ene' v /. . in 9. razredu izbere med izbirnimi predmeti tri tr i predmete se pri dolo"itvi njegovega splošnega uspe!a uspe!a izmed zaklju"ni! o'en pri te! predmeti! upoštevata le dve višji zaklju"ni o'eni. 01letka: Adli"en prav dober dober zadosten in nezadosten ri razrednem pouku splošni uspe! o'eni razrednik ri predmetnem pouku splošni u"ni uspe! o'eni u"iteljski zbor na predlog razrednika %olo"i se ob upoštevanju vse! o'en pri vse! predmeti! (pošteva se u"en"evo prizadevanje pri delu njegov odnos do obveznosti aktivno sodelovanje v interesni! dejavnosti! A'ena splošnega uspe!a se ne sme izra"unati aritmeti"no na podlagi o'en iz posamezni! predmetov predmetov ri ugotavljanju o'ene splošnega uspe!a se upoštevajo o'ene pri predmeti! pri kateri! se znanje u"en'ev o'enjuje števil"no in predmeti kjer se znanje o'enjuje z besednimi o'enami.
obveščanje o uspe"u učencev
obveščanje med šolskim letom +
&bveščanje ob zaključku pouka v šolskem letu + u"en'i dobijo spri"evala z zaklju"nimi o'enami in o'eno splošnega u"nega uspe!a. ; 1. ; obdobju so 12&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit spri"evala z opisnimi o'enami v 2. in &. ; obdobju pa spri"evala s števil"nimi o'enami in o'eno splošnega u"nega uspe!a.
&bveščanje ob zaključku pouka v C-r + 3aklju"no spri"evalo in obvestilo o dosežki! pri 63.
obveščanje o dosežki" pri nacionalnem preverjanju znanja + Ab kon'u drugega ; obdobja dobijo obvestilo ob kon'u &. ; pa z zaklju"nim spro"evalom.
01letka: ob kon'u vsakega o'enjevalnega obdobja šola starše pisno obvesti o u"en"evem u"en"evem u"nem uspe!u )v 1.r. med šolskim letom samo ustno* Ab kon'u šolskega leta šola izda izkaz )s števil"nimi in besednimi o'enami* in o'eno splošnega u"nega uspe!a ("en'i ki so o'enjeni opisno ob kon'u 1. in 2.r. prejmejo spri"evala z opisnimi o'enami u"en'i &.r pa izkaz s števil"nimi in besednimi o'enami ter o'eno splošnega u"nega uspe!a.
napredovanje učencev iz razreda v razred napredovanje napredovanje u!encev v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem vzgojnoizobraževalnem obdobju ("en'i v prvem in drugem vzgojno>izobraževalnem obdobju razredov ne ponavljajo. ("en'i izjemoma ponavljajo razred zaradi slabšega u"nega uspe!a ki je posledi'a daljše odsotnosti zaradi bolezni preselitve ali zaradi drugi! opravi"ljivi! razlogov "e to za!tevajo njegovi starši. ("ene' ponavlja razred tudi na predlog u"itelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši. izobraževalnem obdobju napredujejo v naslednji razred "e so ob kon'u pouka v šolskem letu l etu pozitivno o'enjeni iz vse! predmetov. ("ene' ki je v . in 9. razredu r azredu ob kon'u pouka v šolskem letu negativno o'enjen o'enjen iz najve" dve! predmetov do kon'a šolskega leta opravlja popravni izpit. opravni izpit la!ko opravlja najve" dvakrat v šolskem letu. :e u"ene' popravni! izpitov ne opravi uspešno ponavlja razred. ("ene' ki je v . in 9. razredu r azredu ob kon'u pouka v šolskem letu negativno o'enjen o'enjen iz ve" kot dve! predmetov razred ponavlja. ("ene' 9. razreda la!ko opravlja popravni izpit iz ve" predmetov pri kateri! je ob kon'u pouka v šolskem letu negativno o'enjen. opravni izpit la!ko opravlja do zaklju"ka teko"ega šolskega leta v roki! ki ji! dolo"a pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole. ("en'i ki se ne odlo"ijo za ponavljanje 9. razreda la!ko opravljajo popravne izpite še do zaklju"ka naslednjega šolskega leta.
12
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
("ene' ne napreduje v višji razred "e ima 2 leti zapovrstjo negativno o'eno iz istega predmeta Razred ponavlja u"ene' u"ene' ki si tudi z % in drugimi oblikami ni pridobil znanja potrebnega za napredovanje in ki ki je bil ob kon'u pouka v šolskem šolskem letu negativno o'enjen iz enega ali ve" predmetov ter ima negativni splošni u"ni uspe! A ponavljanju odlo"i u"iteljski zbor na podlagi strokovne obrazložitve razrednika.
razredni in predmetni izpit ter popravni izpit
:e je bil u"ene' pri opravljanju razrednega izpita v /. in . razredu negativno o'enjen iz najve" dve! predmetov opravlja popravni izpit. :e je bil negativno o'enjen iz ve" kot dve! predmetov ponavlja razred. ("en'i 9.r opravljajo razredni izpit ali predmetne izpite ve"krat in si'er do naslednjega šolskega šolskega leta – najmanj izpitni roki. 6a isti dan la!ko u"ene' u"ene' opravlja izpite iz najve" dve! dve! predmetov oziroma oziroma iz enega "e ima pisni in ustni del. ("ene' izpite opravlja pred izpitno komisijo. zpitna komisija ima predsednika in dva "lana ki ji! imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma izmed u"iteljev šole v posamezni! primeri! primeri! pa la!ko za "lana "lana komisije imenuje imenuje tudi u"itelja druge šole. šole. zpiti so pisni in ustni ali samo ustni. isni in ustni izpit se opravlja pri maternem jeziku tujem jeziku in matematiki pri drugi! predmeti! je izpit samo ustni.
01letka: ("ene' osmega razreda ki je ob kon'u pouka v šolskem letu ali pri opravljanju razrednega oziroma predmetni! izpitov o'enjen z negativno o'eno la!ko opravlja iz te! predmetov popravni izpit. opravni izpit la!ko ve"krat opravlja do kon'a koledarskega leta v katerem je obiskoval pouk oziroma je bil vpisan kasneje pa kot odrasel. ob kon'u o'enjevalnega obdobja ne o'eni u"ene' ki zaradi bolezni ali drugi! utemeljeni! razlogov dlje "asa ni bil pri pouku in zato bistveno oviran pri šolskem delu. ("ene' ki zaradi bolezni ali drugi! utemeljeni! razlogov ni mogel obiskovati pouka je la!ko neo'enjen neo'enjen tudi ob kon'u kon'u pouka v šolskem šolskem letu iz vse! ali ali iz posamezni! predmetov. ; tem primeru primeru la!ko u"ene' u"ene' do kon'a šolskega šolskega leta opravlja opravlja izpite iz vse! predmetov )razredni )razredni izpit* ali izpit iz predmetov pri kateri! kateri! ni bil o'enjen )predmetni )predmetni izpit*.
Razredni izpit predmetni in popravni izpiti so ustni in pisni ali samo ustni. Razredni izpit predmetne in popravne izpite opravlja u"ene' pred izpitno komisijo.
"itrejše napredovanje ("ene' ki dosega nadpovpre"ne rezultate v u"enju la!ko na predlog staršev u"iteljev ali šolske svetovalne službe prej kot v deveti! leti! kon"a osnovnošolsko izobraževanje izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost. A !itrejšem napredovanju u"en'a odlo"a u"iteljski zbor v soglasju s starši. 125
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
("ene' pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov. Adlo"itev o !itrejšem napredovanju u"en'a v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumenta'ijo.
(!# v Cletni 9>letni A< Ti organi so+ %ržavna komisija za vodenje 63 %ržavni izpitni 'enter 3avod RS za šolstvo redmetne komisije Asnovna šola Vrednotenje nalog ob koncu 2' obdobja: ;rednotenje nalog ob kon'u drugega obdobja se izvede na šoli v skladu z navodili za vrednotenje nalog. Ravnatelj izmed strokovni! delav'ev šole imenuje u"itelje ki vrednotijo naloge na'ionalnega na'ionalnega preverjanja znanja. ("itelj ki vrednoti naloge posameznega posameznega u"en'a je praviloma u"itelj ki u"en'a ni pou"eval in izpolnjuje pogoje za pou"evanje predmeta iz katerega se izvaja na'ionalno preverjanje znanja. Vrednotenje nalog ob koncu 3' obdobja: ;rednotenje nalog ob kon'u tretjega obdobja v sodelovanju sodelovanju s predmetnimi komisijami organizira in izvede 3RS< na svoji! obmo"ni! enota! v skladu z navodili za vrednotenje nalog. 6aloge na'ionalnega na'ionalnega preverjanja znanja na obmo"ni! obmo"ni! enota! 3RS< vrednotijo u"itelji ki ji! imenujejo ravnatelji šol izmed u"iteljev predmeta ki se vrednoti in so praviloma le u"itelji ki u"en'a niso pou"evali. 3a vrednotenje nalog ravnatelji zagotovijo ustrezno število u"iteljev v skladu z navodili 3RS<. Na!in in trajanje NP4: NP4: isno najmanj 5 min in najve" 9- minut ,oki za NP4 Redni rok je praviloma v mese'u maju naknadni rok pa junija )ni za vseMMM* Potek NP4:
120
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Ravnatelj dolo"i prostore in nadzorne u"itelje Ugovor na dosežek Abrazložen ugovor se vloži pri ravnatelju on najkasneje v & dne! imenuje komisijo )vsaj 1 zunanji "lan* "e je prišlo do pisne ali ra"unske napake se postopek ugotavljanja dosežka ponovi. 5ranjenje dokumentacije dokumentacije %okumenta'ija se !rani v ar!ivu šole najmanj 1 leto po opravljenem preverjanju znanja.
ocenjevanje znanja po posamezni" obdobji" * ob koncu pouka =C&.r.+ materni jezik in 87T >0.r. materni jezik 87T in prvi tuji jezik />9.r.+ materni jezik 87T tuji jezik 3=A %, športna vzgoja vsaj en družboslovni družboslovni in vsaj en naravoslovni ter vsaj en predmet s podro"ja umetnosti -
&blikovanje zaključne ocene v & =os ,-9. razreda u"itelj pri vse! predmeti! oblikuje zaklju"no števil"no o'eno. ri tem o'eni v kolikšni meri u"ene' dosega standarde znanja opredeljene v u"ni! na"rti! in upošteva o'ene ki ji! je u"ene' pri predmetu prejel med šolskim letom.
12/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit "-. "-. obve obvešš)anj )anjee sta starršev o usp uspe& e&u u u) u)en+e n+ev5e 5ed = = in in na na kon kon+u +u v Cl Cleetni tni O6 O6;; zaklju)no spri)evalo spri)evalo
obveščanje med šolskim letom +
&bveščanje ob zaključku pouka v šolskem letu + u"en'i dobijo spri"evala z zaklju"nimi o'enami in o'eno splošnega u"nega uspe!a. ; 1. ; obdobju so spri"evala z opisnimi o'enami v 2. in &. ; obdobju pa spri"evala s števil"nimi o'enami in o'eno splošnega u"nega uspe!a.
&bveščanje ob zaključku pouka v C-r + 3aklju"no spri"evalo in obvestilo o dosežki! pri 63.
obveščanje o dosežki" pri nacionalnem preverjanju znanja + Ab kon'u drugega ; obdobja dobijo obvestilo ob kon'u &. ; pa z zaklju"nim spro"evalom.
("en'em ki zaklju"ijo A< izobraževanje A< izda zaklju"no spri"evalo. ;anj se vpišejo u"en"eve o'ene iz 9.r in o'ena splošnega uspe!a ter dosežki u"en'a pri 63 on kon'u &. obdobja. 2/. napredovanje u)en+ev u)en+ev iz razreda v razred 5po posaezni& triada&6; popravni izpiti v 9. in 0.r devetletke; popravni izpiti v .r devetletke. napredovanje napredovanje u!encev v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem vzgojnoizobraževalnem obdobju ("en'i v prvem in drugem vzgojno>izobraževalnem obdobju razredov ne ponavljajo. ("en'i izjemoma ponavljajo razred zaradi slabšega u"nega uspe!a ki je posledi'a daljše odsotnosti zaradi bolezni preselitve ali zaradi drugi! opravi"ljivi! razlogov "e to za!tevajo njegovi starši. ("ene' ponavlja razred tudi na predlog u"itelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši. izobraževalnem obdobju napredujejo v naslednji razred "e so ob kon'u pouka v šolskem letu l etu pozitivno o'enjeni iz vse! predmetov. ("ene' ki je v /. in . razredu r azredu ob kon'u pouka v šolskem letu negativno o'enjen o'enjen iz najve" dve! predmetov do kon'a šolskega leta opravlja popravni izpit. opravni izpit la!ko opravlja najve" dvakrat v šolskem letu. :e u"ene' popravni! izpitov ne opravi uspešno ponavlja razred. ("ene' ki je v /. in . razredu r azredu ob kon'u pouka v šolskem letu negativno o'enjen o'enjen iz ve" kot dve! predmetov razred ponavlja. ("ene' 9. razreda la!ko opravlja popravni izpit iz ve" predmetov pri kateri! je ob kon'u pouka v šolskem letu negativno o'enjen. opravni izpit la!ko opravlja do zaklju"ka teko"ega šolskega leta v roki! ki ji! dolo"a pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole.
12
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
("en'i ki se ne odlo"ijo za ponavljanje 9. razreda la!ko opravljajo popravne izpite še do zaklju"ka naslednjega šolskega leta.
01letka: ("ene' osmega razreda ki je ob kon'u pouka v šolskem letu ali pri opravljanju razrednega oziroma predmetni! izpitov o'enjen z negativno o'eno la!ko opravlja iz te! predmetov popravni izpit. opravni izpit la!ko ve"krat opravlja do kon'a koledarskega leta v katerem je obiskoval pouk oziroma je bil vpisan kasneje pa kot odrasel.
"0. "0. Ugoovor Ug vor na na o+ o+eno iz pred redeto etovv 51 51C0.r C0.r D .r .r deve evetle tletke tke6; Ug Ugovo ovor na na o+e o+eno no splošnega uspe&a 5kdo odlo)a % 0. in Cletna O6; postopek ugovora na o+eno.
U%ovor na oceno: :e u"ene' in starši menijo da je bil u"ene' ob kon'u pouka v šolskem letu nepravilno o'enjen la!ko v tre! dne! po prejemu spri"evala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj po prejemu ugovora preveri "e je bil ugovor vložen pravo"asno. 6epravo"asen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže. :e je ugovor pravo"asen ravnatelj najpozneje v tre! dne! po prejemu ugovora imenuje komisijo ki jo sestavljajo predsednik in dva "lana. 8ed "lani komisije mora biti vsaj en "lan ki ni zaposlen v šoli.
postopek pri u%ovoru na oceno Eomisija pregleda dokumenta'ijo o u"en"evem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odlo"i odlo"i ali bo o ustreznosti o'ene o'ene presodila na na podlagi te dokumenta'ije dokumenta'ije ali pa bo u"en"evo znanje ponovno o'enila o'enila po postopku ki je dolo"en za opravljanje izpita iz tega predmeta. ; primeru da se komisija odlo"i da bo u"en"evo znanje ponovno o'enila u"en'a o tem takoj obvesti in mu !krati sporo"i datum opravljanja izpita.6e glede na to ali je komisija odlo"ila na podlagi pregleda dokumenta'ije ali na podlagi ponovnega o'enjevanja znanja u"en'a mora o odlo"itvi glede ustreznosti o'ene starše ter u"en'a obvestiti najkasneje v osmi! dne! po vložitvi ugovora. ugovora. A'ena komisije je dokon"na.
129
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ". ".
Ugovor Ugo vor na na o+ o+eno v za zaklju klju))ne ne sp spri) ri)evalu; alu; ugo ugovor na dose dose!k !kee pr pri (' ('$. Starši la!ko v tre! dne! po prejemu spri"evala oziroma zaklju"nega spri"evala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor Ravnatelj najkasneje v & dne! imenuje komisijo )predsednik ) predsednik in 2 "lana – vsaj 1 zunanji* Eomisija se po pregledu dokumenta'ije odlo"i ali bo o ustreznosti o'ene presodila na podlagi le>te ali pa bo u"en'a ponovno ponovno o'enila )obvesti )obvesti ga o datumu* datumu* Eomisija mora o odlo"itvi starše in u"en'a obvestiti najkasneje v dne! po vložitvi ugovora.
u%ovor na dosežek pri nacionalnem preverjanju znanja :e u"ene' in starši menijo da je pri ugotavljanju dosežka u"en'a pri na'ionalnem preverjanju ob kon'u tretjega obdobja prišlo do pisne ali ra"unske napake la!ko starši v tre! dne! po prejemu zaklju"nega zaklju"nega spri"evala pri ravnatelju ravnatelju vložijo obrazložen obrazložen ugovor. Ravnatelj najpozneje v tre! dne! po prejemu ugovora imenuje komisijo v kateri je vsaj en "lan ki ni zaposlen v šoli. :e komisija ugotovi da je pri ugotavljanju dosežka u"en'a u"en'a prišlo do pisne ali ra"unske napake se postopek ugotavljanja dosežka ponovi. Adlo"itev komisije je dokon"na. #7. #7. Org Organi za vo vodenj denjee po posto stopka pka (' ('$ ob ob ko kon+u obdo obdobi bij; j; vlo vloga r!av !avnega ega izpitnega +entra in $avoda RS za šolstvo. Ti organi so+ %ržavna komisija za vodenje 63 %ržavni izpitni 'enter 3avod RS za šolstvo redmetne komisije Asnovna šola
Državni izpitni center * R36 RC opravlja strokovne razvojne r azvojne organiza'ijsko>te!ni"ne organiza'ijsko>te!ni"ne in druge naloge povezane z na'ionalnim preverjanjem znanja+ – pripravi pripravi predlog navodil za za izvedbo izvedbo na'ionalnega na'ionalnega preverjanja in za vrednotenje znanja skupaj z 3RS< – pripravi pripravi predlog navodil za za prilagojeno prilagojeno izvajanje izvajanje na'ionalnega na'ionalnega preverjanja znanja za u"en'e s posebnimi potrebami – v sodelovanju z 3RS< pripravi predlog predlog in4orma'ije in4orma'ije o na'ionalnem preverjanju znanja za za posamezno šolsko šolsko leto za %ržavno %ržavno komisijo – organizira in te!ni"no izvede na'ionalno preverjanje znanja – predpiše predpiše na"in na"in za dolo"itev ši4er ši4er u"en'ev u"en'ev za na'ionalno preverjanje znanja – vodi vodi in !rani zbirke zbirke nalog za na'ionalno na'ionalno preverjanje znanja – daje %ržavni komisiji komisiji in predmetnim komisijam potrebno potrebno strokovno strokovno in te!ni"no pomo" – ureja izvedbo 4inan'iranja %ržavne komisije in "lanov predmetni! komisij ki ki niso zaposleni v 3RS< – pripravlja pripravlja in vzdržuje in4orma'ijski sistem vezan vezan na na na'ionalno na'ionalno preverjanje preverjanje znanja znanja – pripravlja pripravlja podatke in analize analize oziroma primerjalne analize analize o dosežki! u"en'ev pri
1&-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit na'ionalnem preverjanju znanja v državnem in mednarodnem mednarodnem merilu – v sodelovanju s predmetnimi predmetnimi komisijami komisijami pripravi pripravi strokovno strokovno poro"ilo poro"ilo za za %ržavno %ržavno komisijo – na osnovi dosežkov in analiz analiz na'ionalnega na'ionalnega preverjanja znanja predlaga %ržavni komisiji komisiji izboljšave pri izvedbi na'ionalnega na'ionalnega preverjanja znanja – v sodelovanju z 3RS< pripravi letno poro"ilo s povzetkom o izvedbi izvedbi in analizi analizi dosežkov dosežkov na'ionalnega preverjanja preverjanja znanja in ga predloži %ržavni komisiji – objavlja objavlja in izdaja gradiva za izvedbo izvedbo na'ionalnega na'ionalnega preverjanja preverjanja znanja znanja – opravlja opravlja druge naloge naloge v zvezi zvezi z na'ionalnim preverjanjem znanja.
#avoda RS za šolstvo 3RS< opravlja strokovne organiza'ijske razvojne in druge naloge povezane z na'ionalnim preverjanjem znanja+ znanja+ – pri pripravi in izboru nalog nalog za na'ionalno preverjanje znanja zagotovi strokovnjake ki delujejo v okviru 3RS< praviloma izmed "lanov razširjene predmetne komisije – organizira organizira vrednotenje vrednotenje nalog na'ionalnega na'ionalnega preverjanja znanja pri obmo"ni! obmo"ni! enota! 3RS< – organizira izobraževanje izobraževanje u"iteljev ki bodo vrednotili naloge – na podlagi analize dosežkov na'ionalnega na'ionalnega preverjanja preverjanja znanja predlaga %ržavni komisiji komisiji in ministru izboljšave pri šolskem delu in izobraževanju u"iteljev – na podlagi analize dosežkov izvaja ustrezno ustrezno svetovalno in razvojno razvojno delo – na podlagi analize dosežkov pripravlja strokovne strokovne rešitve rešitve za spremembe in dopolnitve dopolnitve u"ni! na"rtov in ji! predlaga pristojnemu strokovnemu svetu – v sodelovanju z RC pripravi predlog predlog in4orma'ije in4orma'ije o na'ionalnem preverjanju znanja za posamezno šolsko šolsko leto za %ržavno %ržavno komisijo – v sodelovanju z RC pripravi pripravi letno poro"ilo s povzetkom o izvedbi izvedbi in analizi analizi dosežkov dosežkov na'ionalnega preverjanja preverjanja znanja in ga predloži %ržavni komisiji – opravlja opravlja druge naloge naloge v zvezi zvezi z na'ionalnim preverjanjem znanja.
1&1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit #1. #1.
?zve ?zvedb dbaa ('$ ('$ 5 ob ob kon+ kon+u u dru druge ge in tret tretje je tria triade de6, 6, &ran &ranje jenj njee dok doku uen enta ta+i +ije je.. isno najmanj 5 min in najve" 9- minut
3a pripravo in izvedbo na'ionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli je odgovoren ravnatelj ki v skladu z navodili za izvedbo pripravi podrobnejši izvedbeni na"rt šole. Ravnatelj izmed strokovni! delav'ev šole imenuje namestnika za izvedbo na'ionalnega preverjanja znanja. ;rednotenje nalog na'ionalnega na'ionalnega preverjanja znanja ob kon'u obdobij opravijo u"itelji v okviru svoje letne delovne obveznosti. Ravnatelj po zaklju"ku na'ionalnega preverjanja znanja v posameznem posameznem šolskem letu pripravi poro"ilo o izvedbi izvedbi in analizo dosežkov dosežkov ki je sestavni sestavni del letnega poro"ila poro"ila o realiza'iji letnega delovnega na"rta šole.
način in rok "ranjenja dokumentacije %okumenta'ija ki se nanaša na na'ionalno preverjanje znanja se !rani v ar!ivu šole na kateri je u"ene' opravljal na'ionalno preverjanje.
1&2
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
'odenje dokumentacije: %okumenta'ija se vodi na predpisani! obraz'i! ki ji! predpiše minister ali šola sama 3agotovljeno mora biti varstvo osebni! podatkov v skladu s predpisi. Roki za "ranjenje dokumentacije: 0rajno+ mati"na knjiga mati"ni listi šolska kronika D6% letna organiza'ijska poro"ila zapisniki zapisniki sej u"iteljskega zbora zbora sveta šole. , leto po zaključku šolanja učencev + razrednikova analiza pedagoškega dela v oddelku dnevnik in redovalni'a u"ne skupine redovalni'a z opisnimi in števil"nimi o'enami športno vzgojni karton dolo"ena soglasja starševF ? let+ zapisniki sej strokovni! aktivov sveta staršev roditeljski! r oditeljski! sestankov dnevnik za podaljšano bivanje bivanje druge oblike dela z u"en'i. Do konca šolske%a leta + letne priprave mapa vzgojni! ukrepov prijave k 63 Do zaključka šolanja učenca: osebna mapa športnovzgojni karton , leto: mapa vzgojni! ukrepov . leti+ vpisni list Do izbrisa+ obvestila o vzgojnem ukrepu.
##. ##. 'odr 'odrob obne nejš jšii pog pogoj ojii za za izva izvaja janj njee di2e di2ere ren+ n+ia ia+i +ije je pri pri pou pouku ku v O O 5not 5notra ranj nja/ a/ 2leksibilna/ di2eren+ia+ija di2eren+ia+ija v 0. in .r./ odlo)itev odlo)itev o izvajanju oblik oblik di2eren+ia+ije; seznanitev u)en+ev in staršev; odlo)itev u)en+a za raven za&tevnosti; spreinjanje ravni za&tevnosti; oblikovanje u)ni& skupin6.
notranja dierenciacija 6otranja di4eren'ia'ija di4eren'ia'ija se izvaja od 1. do 9. razreda pri pouku pouku vse! predmetov predmetov in pri drugi! oblika! organiziranega dela tako da u"itelj v oddelku oziroma u"ni skupini di4eren'ira delo z u"en'i glede na nji!ove zmožnosti. leksibilna dierenciacija #leksibilna di4eren'ia'ija se izvaja tako da se del pouka namenjenega slovenš"ini in italijanš"ini v šola! z italijanskim u"nim jezikom oziroma madžarš"ini kot prvemu jeziku v dvojezi"ni! osnovni! šola! ter matematiki in tujemu jeziku izvaja v !omogeni! u"ni! skupina! kot nivojski pouk. 6ivojski pouk poteka na tre! ravne! za!tevnosti ter je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju u"ne snovi. zvajanje 4leksibilne di4eren'ia'ije ni obvezno. obvezno. #leksibilna #leksibilna di4eren'ia'ija di4eren'ia'ija se se la!ko la!ko izvaja v . 5. 0. in /. razredu. zvaja se la!ko v posameznem ali vse! razredi! pri posameznem ali vse! predmeti! iz prejšnjega odstavka. ; . razredu se 4leksibilna di4eren'ia'ija di4eren'ia'ija uvede uvede z mese'em mese'em aprilom. aprilom. Skupno število ur nivojskega pouka pri posameznem predmetu iz prvega odstavka tega "lena ne sme prese"i "etrtine števila ur tega predmeta v tem obdobju. ; 5. 0. in /. razredu skupno število število ur nivojskega pouka pri posameznem posameznem predmetu iz prvega odstavka odstavka tega "lena ne ne sme prese"i "etrtine "etrtine letnega števila ur posameznega posameznega predmeta.
1&&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
dierenciacija v B- in C- razredu ; . in 9. razredu se pri predmeti! iz &. "lena tega pravilnika pouk la!ko organizira+ – z razporeditvijo u"en'ev istega razreda v !eterogene !eterogene u"ne skupine – s !kratnim pou"evanjem pou"evanjem dve! dve! u"iteljev u"iteljev v oddelku oddelku pri vse! ali posamezni! ura! pouka pouka – kot nivojski pouk pouk v !omogeni! !omogeni! u"ni! u"ni! skupina! skupina! na tre! ravne! za!tevnosti ki ki so opredeljene s 'ilji oziroma standardi znanja v u"ni! na"rti! )zunanja di4eren'ia'ija* – kot kot kombina'ija kombina'ija oblik oblik di4eren'ia'ije di4eren'ia'ije iz prejšnji! prejšnji! alinej alinej tega odstavka. ri vse! oblika! di4eren'ia'ije v . in 9. razredu imajo u"en'i možnost dosegati vse 'ilje oziroma standarde znanja opredeljene v u"ni! na"rti!.
odločitev o izvajanju oblik dierenciacije Ravnatelj po posvetovanju s strokovnimi aktivi najkasneje v aprilu pripravi predlog o izvajanju oblik di4eren'ia'ije v drugem in tretjem vzgojno>izobraževalnem obdobju za naslednje šolsko leto. Ravnatelj predlaga obliko di4eren'ia'ije pri posameznem predmetu iz &. "lena tega pravilnika za vsak razred posebej. Adlo"itev o izvajanju oblik di4eren'ia'ije za naslednje šolsko leto sprejme svet šole najkasneje do &1. maja. red odlo"itvijo svet šole pridobi mnenje u"iteljskega zbora in sveta staršev. Adlo"itev se sprejme praviloma za eno šolsko leto.
seznanitev učencev in staršev ("en'e od &. do . razreda in nji!ove starše šola najkasneje do 15. junija seznani z oblikami di4eren'ia'ije ki se bodo izvajale v posameznem razredu pri predmeti! iz &. "lena tega pravilnika v naslednjem naslednjem šolskem letu. letu. izobraževalnega vzgojno>izobraževalnega obdobja. spreminjanje ravni za"tevnosti ("ene' la!ko po posvetovanju z u"itelji šolsko svetovalno službo in s starši spremeni raven za!tevnosti pri nivojskem pouku in svojo odlo"itev o tem sporo"i na obraz'u predpisanem s pravilnikom ki ureja dokumenta'ijo dokumenta'ijo v devetletni devetletni osnovni šoli. 1&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
oblikovanje učni" skupin
'rav 'ravil ilni nikk o subv subveen+io n+ioni nirranju anju šols šolskke pre pre&ran &ranee u)en u)en++ev v O. O.
vsebina pravilnika Ta pravilnik ureja zagotavljanje sredstev iz državnega prora"una za subven'ioniranje subven'ioniranje šolske pre!rane v osnovni! osnovni! šola! s tem tem da dolo"a kriterije in postopek postopek dodelitve dodelitve sredstev šolam ter kriterije in postopek za ugotavljanje upravi"enosti do subven'ioniranja subven'ioniranja šolske pre!rane u"en'ev. šolska pre"rana
kriteriji za dodelitev sredstev učencem
1&5
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
podrobnejši kriteriji in postopek dodelitve sredstev učencem Ravnatelj šole imenuje komisijo ki jo sestavljajo šolski svetovalni delave' in najmanj dva strokovna delav'a šole. Eomisija na podlagi pisne vloge staršev odlo"a o upravi"enosti u"en'a do subven'ionirane subven'ionirane šolske pre!rane in o višini subven'ije.
seznanitev staršev
'ravilnik o 2inan+iranju šole v naravi.
vsebina pravilnika Ta pravilnik dolo"a elemente za dolo"itev 'ene šole v naravi in prispevka u"en'a za šolo v naravi pla"ilo strokovnim delav'em ki izvajajo šolo v naravi ter ureja zagotavljanje sredstev za so4inan'iranje in subven'ioniranje šole v naravi iz državnega prora"una. prora"una. šola v naravi izobraževalnega izobraževalnega dela ki sodi v razširjeni program osnovne šole in poteka strnjeno ve" dni v "asu pouka ter se izvaja izven prostora šole. cena šole v naravi Cena šole v naravi vklju"uje stroške u"en'a in stroške strokovni! delav'ev. Stroški u"en'a la!ko vklju"ujejo le dejanske stroške+ – bivanja – smu"arske vozovni'e – vstopnin – prevoza. ; stroške bivanja so po tem pravilniku pravilniku vklju"eni vklju"eni stroški pre!rane in preno"iš"a. Stroški strokovni! delav'ev la!ko vklju"ujejo le dejanske stroške+ – bivanja – smu"arske vozovni'e – vstopnin – pla"ila dežurstva in stalne pripravljenosti – pla"ila terenskega dodatka – pla"ila zunanjim sodelav'em. sodelav'em.
1&0
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
omejitev stroškov na posamezne%a učenca Stroški bivanja na dan stroški smu"arske vozovni'e vozovni'e in vstopnin na posameznega posameznega u"en'a za šolo v naravi s te"ajem smu"anja ne smejo prese"i 'ene bivanja na dan na u"en'a ki velja za šolo v naravi v Centru šolski! in obšolski! dejavnosti )v nadaljevanju+ C
omejitev stroškov strokovni" delavcev Stroški strokovni! delav'ev se priznavajo v obsegu za tolikšno število delav'ev kot ji! za izvedbo šole v naravi dolo"ajo veljavni normativi. Stroški strokovni! delav'ev ne smejo presegati 0-K 'ene bivanja na dan na u"en'a ki velja v C
2lementi za določitev prispevka učenca • prispevek učenca < rispevek u"en'a za šolo v naravi dolo"i šola. • znižanje prispevka < rispevek na posameznega u"en'a se la!ko zniža za sredstva ki ji! prispevajo za ta namen ob"ine ob"ine za sredstva dona'ij dona'ij prispevkov sponzorjev sponzorjev za sredstva iz šolskega sklada za ta namen in druga sredstva. soinanciranje šole v naravi < v skladu s sklepom ministrstva o merili! za zagotavljanje sredstev za kritje materialni! stroškov • subvencioniranje šole v naravi < Sredstva za subven'ioniranje subven'ioniranje šole v naravi se zagotavljajo iz državnega prora"una v skladu sklepom ministra. • kriteriji za dodelitev sredstev učencem 3a u"en'e ki zaradi so'ialnega položaja ne zmore v 'eloti pla"ati prispevka za šolo v naravi šola pri dolo"itvi višine dodelitve sredstev upošteva zlasti naslednje kriterije+ – prejemanje prejemanje denarne so'ialne pomo"i po predpisi! predpisi! o so'ialnem so'ialnem varstvu – višina do!odkov na družinskega "lana – višina otroški! dodatkov – brezposelnost staršev – dolgotrajna bolezen v družini – dolgotrajnejši so'ialni problemi in druge druge spe'i4ike v družini. družini. • podrobnejši kriteriji in postopek za uveljavljanje dodelitve sredstev učencem za subvencioniranje šole v naravi Ravnatelj šole imenuje komisijo ki jo sestavljajo šolski svetovalni delave' in najmanj dva strokovna delav'a šole. Eomisija na podlagi pisne vloge staršev odlo"i o upravi"enosti u"en'a do subven'ioniranja subven'ioniranja šole v naravi.
upravičenost do soinanciranja in subvencioniranja šole v naravi ;sak u"ene' je do so4inan'iranja šole v naravi iz državnega prora"una in do subven'ioniranja subven'ioniranja šole v naravi iz sredstev državnega prora"una v skladu s kriteriji iz tega pravilnika upravi"en najmanj enkrat v "asu njegovega obveznega osnovnošolskega osnovnošolskega izobraževanja. 1&/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
seznanitev staršev
vsebina pravilnika Ta pravilnik dolo"a podrobnejša navodila o na"inu zbiranja osebni! podatkov ki ji! vsebujejo zbirke iz 95. "lena zakona o osnovni šoli z namenom da se prepre"ijo nezakoniti in neupravi"eni neupravi"eni posegi v zasebnost posameznika na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta pravilnik dolo"a tudi tudi oblikovanje in vodenje vodenje ter vzdrževanje vzdrževanje zbirk osebni! podatkov podatkov posredovanje osebni! osebni! podatkov podatkov o u"en'i! in nji!ovi! nji!ovi! starši! dolo"anje dolo"anje delav'ev delav'ev pooblaš"eni! pooblaš"eni! za obdelavo osebni! osebni! podatkov podatkov postopek po prene!anju prene!anju s!ranjevanja s!ranjevanja osebni! podatkov in pravi'e pravi'e staršev v zvezi zvezi z zbirkami osebni! osebni! podatkov. Ta pravilnik dolo"a tudi na"in vodenja eviden'e šoloobvezni! otrok ter eviden'e u"en'ev u"en'ev ki opravljajo preverjanje in o'enjevanje znanja u"en'ev z na'ionalnimi preizkusi znanja ob kon'u vzgojno>izobraževalni! vzgojno>izobraževalni! obdobij v devetletni osnovni šoli. 3a uresni"evanje tega pravilnika je odgovoren ravnatelj šole. Strokovni delav'i šole in drugi zaposleni so odgovorni za uresni"evanje pravilnika v okviru pooblastil in nalog ki ji! za nji!ovo delovno delovno mesto dolo"a dolo"a akt o sistemiza'iji sistemiza'iji delovni! mest in letni delovni na"rt.
1&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
SDA;,6SE $,3E
1&9
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
1. dr!av r!avni ni jez jezik
". urad radni jez jezik
#. u)ni je jezik je jezik v katerem katerem se kdo u"i ali v katerem katerem se pou"uje. pou"uje. 6e temeljno sredstvo ne samo za posredovanje posredovanje znanja pa! pa pa tudi za vplivanje vplivanje nanje za oblikovanje oblikovanje odnosov' 6a narodno mešani! obmo"ji! kjer živi italijanska oziroma madžarska skupnost se v skladu s posebnim zakonom vzgoja in izobraževanje izvajata v italijanskem oziroma dvojezi"no v slovenskem in italijanskem oziroma slovenskem in madžarskem jeziku
3. slove slovenš) nš)ina ina kot u)no u)no na)e na)elo lo omeni da so za otrokov razvoj in za oblikovanje njegovega posebnega odnosa do slovenskega jezika kot državnega jezika in temeljne prvine narodne identitete ter do maternega jezika kot sredstva prvotnega spoznavanja spoznavanja doživljanja in vrednotenja sveta odgovorni vsi pedagoški delav'i
1-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
*. Tee Teelj ljni ni ejn ejnik ikii SK8 SK8 7rižinski8 Rateški8 Stiški spomeniki – zapisi o"itni! spovedi o"enaša in vere Re ormacijaa in protireormacija protireor macija ,- obdobje ,??@<,A.@: Reormacij !rimož 0rubar je o"e slovenskega knjižnega knjižnega jezika. ; tem "asu so Trubar in njegovi protestantski somišljeniki )%almatin Erelj ?o!ori"* knjižni jezik ne le utemeljili )izbrali mi glasove oblike besedje skladenjske lastnosti* temve" ga tudi primerno ustalili in njegovo ubeseditveno mo" razvili so popolnosti. Trubar je za"etnik našega knjižnega knjižnega jezika ki se je pojavil pojavil z izzidom prve slovenske knjige > 7be'ednik Eatekizem 155-B51. )pisava+ goti'a*. Trubarjevemu jeziku je podlaga živa govori'a govori'a dolo"enega dolo"enega krala )D$ z okoli'o* okoli'o* +relj+ za naš jezik je zaslužen zaradi prevoda 1.dela Spangenbergerove postile )150/* in Atro"je biblije biblije )1500* )1500* v kateri je na za"etku za"etku slovenska slovenska abe'eda abe'eda nato pa kratki kratki katekizem v peti! jeziki!. Dalmatin+ prevod 'elotnega svetega pisma. %elo je izšlo 15. 7o"orič+ glavni ?o!ori"ev prispevek slovenskemu knjižnemu jeziku je jezikosloven. zdal je Slovni'o kranjskega jezika – 3imske uri'e proste. %elo je izšlo 15.
.- obdobje obdobj e ,A.@<,A?: ,A.@<, A?: +njižni +nj ižni upad up ad o zatonu re4orma'ije in protire4orma'ije je slovenski knjižni jezik najprej zelo zamrl. Tiskal se splo! ni ve" le ena knjiga se je ponatisnila. /- obdobje obdobj e ,A?<,A@: ,A?<, A@: +atoliška +ato liška obnova ob nova To obdobje obsega "as katoliške obnove – od 8atije Eastel'a do "asa preden je nastopil 8arko o!lin. osebno pisanje se je širilo med preproste ljudi. ; tem obdobju se za"uti potreba po novem slovarju SE$. >- obdobje obdob je ,A@<,B@?: ,A@ <,B@?: !rerod 3a"etnik je 8arko o!lin.
-. Slova Slovarr Slovens Slovenskeg kegaa Knji!ne Knji!nega ga jezika jezika zšel je leta 199. ; njem najdemo razlago pomena besed rabo. 6ajdemo+ naglas sklon spol pomen terminološko terminološko gnezdo. Sestava gesla+ glava zaglavje terminološko in 4razeološko gnezdoF > je ena izmed najpomembejši! knjižni! izdaj o slovenskem o slovenskem knjižnem jeziku. jeziku. 6ajprej je izšel v peti! knjiga! ) knjiga! )19/19/- 19/5 19/5 19/9 19/9 195 195 1991 1991* * kasneje tudi v bolj strnjeni izvedbi v eni knjigi v elektronski izdaji na zgoš"enki )C%* )C%* dostopen pa je tudi v spletu. spletu . zdaja iz leta 1995 v eni knjigi ki te!ta & kg & kg vsebuje 9&.152 gesel in 1&. podgesel na 1/02 strane!@ prvo geslo je geslo je a zadnje a zadnje pa žvrkljati. ;rste slovarjev+ o o o o o o o
pravopisni slovar pravore"ni slovar > > podatki o izgovoru o izgovoru besed besed sinonimni slovar etimološki slovar > > podatki o izvoru besed izvoru besed odzadnji slovar > > besede razvrš"ene od zadaj naprej slikovni slovar slovar tujk 11
odgovori na vprašanja – strokovni izpit terminološki slovar drugi slovarji 9. Slov Sloven ensk skaa Slov Slovni ni+a +a o o
7vtor je $ože Toporiši". Slovni'a nas u"i kakšni so glasovi knjižnega jezika kako ji! izgovarjamo kako izgovarjamo besedne zvezeF zvezeF u"i nas tvoriti sklanjati besede ter povezovati besede besede v stav"ne stav"ne dele stavke. . Slovenski pravopis pravopis zšel je leta 2--1 )Toporiši"*. Tukaj najdemo kako se besede pravilno pišejo. ; njem najdemo vse besede ki ji! ima Slovar in vsa lastna imena. )vanj la!ko pogledamo kako se na primer imenujejo krajani krajani tuja kako se kaj kaj sklanjaF*. oglavja Slovenskega pravopisa+ • ravila 6auk o pisni! znamenji! znamenji! ravopis )lo"ila velika in mala za"etni'aF* za"etni'aF* =lasoslovje )glasovi glasovne zveze* Ablikoslovje ) samostalnik samostalniška zvezaF* ?esedotvorje 3vrstnost regledni'e Slovar"ek jezikoslovni! izrazov %odatek Slovaropisna pravila • Slovar Nna stani ima "rke )isto kot kaki leksikon*
. Knji! nji!n na zv zvrst Spada med so'ialne zvrsti jezika. Enjižni jezik je najvišja in najbolj uzaveš"ena zvrst slovenskega jezika. =ovorno in pisno ga gojimo kot vsenarodno sredstvo sporo"anja sporo"anja zato ima narodnozdruževalno in narodnopredstavno narodnopredstavno vlogo. 6orma današnjega današnjega knjižnega jezika je zajeta zajeta v glasovju pisavi oblika! zbeza! in besedju ter predpisana za rabo v besedili! v vse! knjižni! 4unk'ijski! 4 unk'ijski! zvrst. Enjižni jezik se deli na strogi t.i. zborni jezik in manj strogi knjižno po%ovorni jezik .
17. zborna zborna podzvrst podzvrst 3borni jezik je namenjen predvsem za tiskana besedila vse! vrst. (porabljali naj bi ga vsi ki nastopamo v javnosti )spoznavni )spoznavni govor*. ("itelji naj bi ga uporabljali pri 4rontalni obliki dela kajti tam gre za posredovanje nove snovi.
12
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
11. knji!no pogovorna podzvrst uporabljamo kadar tvorimo besedila v navzo"nosti naslovnika )intervjuji predavanja in kon4eren'e v manjšem krogu dvosmerno sporazumevanje sporazumevanje v razredu –odnosni govor*. 3na"ilnosti+ kratki nedolo"nik+ delat )delati* skrajšana oblika množinskega deležnika deležnika na –l+ smo delal )delali* nenaglašeni nenaglašeni deležnik na –el >il O >u+ reku )rekel* !otu )!otel* posamezni primeri primeri reduk'ij )glasovni! krnitev*+ krnitev*+ bla )bila* dol )doli*F l namesto lj pred samoglasnikom iste besede+ klu" )klju"* oblike+ jejo )jedo* vejo )vedo* pogovorne oblike+ oblike+ ja )da*@ rabiti )potrebovati* preprostejša skladnja skladnja )zgradba povedi povedi in stavka* ve" ve" sredstev za vzdrževanje vzdrževanje stikaF. stikaF. 8ejni primeri+ izražanje svojilnosti s predlogom od+ od o"eta )o"etovo* zveze glagola in predloga+ dosti za delat )dosti dela* nezborne podaljšave s –t pri imeni! moškega spola s kon"ni'o na o+ 8arkota )8arka* ) 8arka* mešanje dvojinski! in množinski! oblik+ bova videle )bova videli*
1". neknji!na neknji!na zvrst zvrst Spadajo v so'ialne zvrsti jezika. Sem spadajo pokrajinski pogovorni jezik nare"ja in interesne govori'e )sleng žargon argo*. 6eknjižna pogovorna pogovorna zvrst je primerna primerna samo za pogovore pogovore v ožjem krogu krogu ne pa tudi za javno sporo"anje.
1#. pokrajinsko pogovorna podzvrst 6i za javno nastopanje nastopanje pa" pa se uporablja v sproti sproti nastajajo"i! pogovorni! pogovorni! položaji!+ pogovor na 'esti 'esti v ožjem družinskem družinskem krogu na delovnem delovnem mestuF. Tukaj se uporablja uporablja veliko izposojenk zlasti iz germanski! in romanski! jezikov. 13. nare)j nare)jee 6are"ja so najpogosteje najpogosteje posebne posebne oblike kakega kakega jezika na "isto dolo"enem manjšem manjšem zemljepisnem podro"ju. 6a našem narodnem ozemlju imamo / nare"ni! skupin+ koroško primorsko rovtarsko gorenjsko dolenjsko štajerko in 1&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit panonsko. ;saka od te! skupin pa je razdeljena še na ve" delov tako da imamo v Sloveniji nare"ij.
1*. !argon !argon
1-. 1-. slen sleng g
19. okoliš)in okoliš)inee sporo)anja sporo)anja
10. enoserno oz. dvoserno dvoserno sporazuevanje sporazuevanje enosmerno – gre predvsem za razlago podajo nove snovi – spoznavni govor. rejemnik se na sporo"eval"evo sporo"eval"evo besedilo se ne odziva. %vosmerno – gre za dialog pogovor o ne"em komuni'iranje s povratnim odzivanjem – odnosni govor. rejemnik se la!ko na sporo"eval"evo besedilo odzove )mu odgovori odpiše pritrdi ali nasprotuje F* 1. Sporazuevanje Sporazuevanje kot dru!beno B edosebno dejanje dejanje
1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Sporazumevanje Sporazumevanje je družbeno B medosebno dejanje usmerjeno k drugemu naslovniku. (spe! sporazumevanja sporazumevanja je odvisen od govor"evega upoštevanja naslovnika in sporazumevlni! na"el pa tudi od motiviranosti motiviranosti naslovnika za sodelovanje. Ad naslovnika ne smemo smemo za!tevati za!tevati preve" in ne smemo ga pod'enjevati. pod'enjevati. "7. sporo)evale+ sporo)evale+ B govore+ govore+ B pise+ :e poteka sporazumevanje med dvema osebama potem je ena oseba SARA:,;7D,C )kdor kaj sporo"a* druga oseba pa je R,$,86E )kdor kaj prejme*. P SARA:,;7D,C je la!ko =A;AR,C )kdor govori pripoveduje@ kdor izraža posreduje dolo"eno besedilo z govorjenjem@ kdor zna spretno govoriti pripovedovati* ali S,C )kdor kaj piše napiše*. ;logi sporo"eval'a in prejemnika se la!ko tudi zamenjata – )pogovarjanje dopisovanje F* "1. naslovnik B poslušale+ poslušale+ B brale+ :e poteka sporazumevanje med dvema osebama potem je ena oseba SARA:,;7D,C )kdor kaj sporo"a* druga oseba pa je R,$,86E )kdor kaj prejme*. P R,$,86E pa je ASD(<7D,C )kdor posluša navadno kot udeležene' razli"ni! sestankov glasbeni! glasbeni! prireditev* ali ?R7D,C )kdor bere* ;logi sporo"eval'a in prejemnika se la!ko tudi zamenjata – )pogovarjanje dopisovanje F*
22. sporazuevalna sporazuevalna na)ela 5na)elo sporazuevalnega sporazuevalnega sodelovanja s podna)eli kakovosti/ koli)ine/ na)ina/ relevantnosti/ na)elo vljudnosti6 ri sporazumevanju z u"en'i je potrebno upoštevati nji!ovo starost predznanje spoznavno in jezikovno zmožnost zmožnost temu ustrezno ustrezno uporabljamo izrazje izrazje svoje stroke in preprostejše preprostejše B bolj zapletene skladenjske enote. (poštevamo "lenitev po aktualnosti – od znanega k neznanemu. Tako in4orma'ij naj ne bi bilo ne preve" ne premalo bodimo pozorni ali je nekaj nujno ali ne in bodimo strpni pri izrekanju za!tev. Ad naslovnika ne smemo za!tevati preve" in i n ne smemo ga pod'enjevati. pod'enjevati.
"#. 'edagošk 'edagoškii govor govor $e dvodelen – sestavljen iz odnosnega in spoznavnega spoznavnega govora.
"3. odnosni odnosni govo govor r obsega tisti del pedagoškega pedagoškega sporazumevanja ki ga predstavljajo vprašanja po nestrokovni! podatki! spodbude spodbude prošnje za!teveF za!teveF ta govor govor je namenjen usklajevanju usklajevanju zavesti zavesti povzro"anju želene želene aktivnosti u"en'ev u"en'ev in izmenjavi izmenjavi mnenj. redstavlja mo"no mo"no motiva'ijsko iz!odiš"e za delo zlasti pa je pomemben ker ob in4orma'ija! dobljeni! v odnosnem govoru u"ene' gradi svojo samopodobo. 3aradi okoliš"in sporazumevanja sporazumevanja prav tako poteka v knjižnem jeziku )knjižna pogovorna zvrst*.
15
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 3 njim u"itelj vzpostavlja družbena medosebna razmerja )po!vala graja vzpodbudaF* vzpodbudaF* 6ajpogosteje ga uporablja u"itelj – prizadevati prizadevati si mora za dvosmerno dvosmerno sporazumevanje sporazumevanje in na to navajati u"en'e )pozdrav za"eti pogovor ga voditi biti vljuden upoštevati argumenteF*
"*. spoznavn spoznavnii govor govor 3ajema vsa vprašanja po strokovni! podatki! odgovore nanje ponazoritvene zglede de4ini'ije strokovne ugotovitve in navodila ovrednotenje pravilnosti odgovorov. ri tem govoru prevladujejo prvine strokovne zvrsti jezika )raba terminov posredovanje posredovanje de4ini'ij* okoliš"ine sporo"anja seveda za!tevajo knjižno )zborno* zvrst jezika. =re za govor s katerim u"itelj posreduje snov znanje svojega predmetnega podro"ja. (porabljati je potrebno knjižni zborni jezik.
"-. 4unk+ijsk 4unk+ijskaa zvrst zvrst #unk'ijske zvrsti imenujemo razlikovalne zna"ilnosti jezika na posameznem podro"ju jezikovne rabe+ pri sporo"anju sporo"anju o prakti"ni! prakti"ni! zadeva! življenja življenja v stroka! mediji! mediji! v besedni umetnosti.
"9. strokovn strokovnaa podzvrst podzvrst Strokovni jezik sestavljajo posebnosti strokovni! besedil. ;sem podzvrstem strokovni! jezikov je lastno zlasti zlasti izrazje. Do"imo+ Do"imo+ navadni strokovni znanstveni in prakti"no strokovni strokovni jezik. 8ed seboj se razlikujejo po obširnosti in abstraktnosti izrazja deloma tudi skladenjsko.
"0. prakti)nosporazuevalna prakti)nosporazuevalna podzvrst Te zvrsti se najprej nau"imo. =lede so'ialne zvrstnosti je to najve"krat nare"je v mesti! pa pokrajinski neknjižni neknjižni pogovorni jezik redko redko pa knjižni pogovorni pogovorni ali 'elo zborni. zborni. ?esedila te vrste so ve"inoma manjšega obsega. obsega. =ovorjena so predvsem dvo> in ve"govorma redko enogovorna pisana pa pretežno enogovorna. Stalne oblike te zvrsti so na primer pozdravi vljudnostne vljudnostne in vremenske vremenske pripombe vprašanje vprašanje in odgovor naro"iloF. naro"iloF.
10
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
". strokovno izrazje % terinologija 7erminologija ali strokovno izrazje so besede in besedne zveze ki se v stroki dogovorno rabijo kot poimenovanja stvari in pojavov ter nji!ovi! lastnosti npr. bibliotekarska terminologija. ; njej so pri nas pogosto dvojni'e tipa doma"e > prevzeto doma"e t.i. mednarodno npr. kazalo > indeks izvle"ek > abstrakt. Terminologija je zelo pomemben del izrazja vsakega modernega jezika zato bi morali v sodobnem "asu pogosteje govoriti ne samo o jezikovni ampak tudi o terminološki kulturi. To je pomemben del besednega zaklada zaklada ki med drugim odraža tudi dogajanja in spremembe v dolo"eni družbi in seveda tudi stroki. 7ermin ali strokovni izraz je beseda ali besedna zveza ki poimenuje pojme dolo"ene stroke panoge. ;sak termin je samostojna enota ki jo je treba v terminološkem slovarju de4inirati samostojno seveda v sklopu slovarske strukture in primerjalno po potrebi potrebi tudi razlikovalno v odnosu odnosu do drugi! terminov strok in strokovni! podro"ij terminologija → →
izrazje dolo"enega strokovnega podro"ja veda o pojmi! in nji!ovi! poimenovanji! v okviru strokovni! jezikov
#7. !argonsk !argonskoo izrazje izrazje =re za neknjižno strokovno izrazje – uporablja se predvsem v kolektivi! – na primer+ sedaj imam taboljše )u"en'e &. skupine* in podobno. ;,:+ žargon #1. 5ne6zaznaovanost 5ne6zaznaovanost sopoenk SQpomnka je druga beseda druga beseda ki ki ima podoben ali skoraj enak pomen. rimer za sopomenki sta kar besedi sopomenka in sinonim. ;elikokrat so sopomenke besede tujega izvora. 6ekatere se rabijo knjižno nekatere se razlikujejo le v spolu. spolu. rimeri drugi! sopomenk v slovenš"ini so+ • • •
advokat in in odvetnik aerodrom in letališ!e dimenzija in razsežnost
npr: pes>'u'ek>kuža+ pes>'u'ek>kuža+ zaznamovane zaznamovane ker kažejo "ustven "ustven odnos
#". voserno sporazuevanje sporazuevanje SAR73(8,;76$,+ spoštuješ sogovor'a upoštevaš nj. argumente usklajuješ mnenja lo"iš resni'o in laž ma na"ela+ 3a"eti pogovor. 1/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit Spodbujati u"en'e k govorjenju. 3naš voditi pogovor. 6e postavljaš zaprti! zaprti! vprašanj. Spodbujaš u". k utemeljevanju trditev. ##. jedrni jedrni stavek stavek $,%R6 ST7;,E+ glavni stavek neodvisen stavek. $e prostaBzložena poved. #3. prosta prosta B zlo!ena zlo!ena poved poved • • •
A;,%+ najmanjša pomenska enota besedila. Sklenjena smiselna enota besedila. RAST7 A;,% )enostav"na*+ je glagolska )ima os. gl. obliko* ali neglagolska )nima* 3DAG,67 A;,% )ve"stav"na*+ priredje podredje soredje
#*. potrpnjen potrpnjenje je B pasiviza+ pasiviza+ija ija otrpnjenje – v teoriji najpogosteje omenjena kot anomalija ki ga 4razemi dopuš"ajo le v
omejeni obliki ali pa splo! ne dopuš"ajo. To je bilo 1. navajano kot anomalno obnašanje 4razemov. Razlogi da je pasiviza'ija blokirana+ • asiviza'ije ne dovoljujejo 4razemi ki so nepre!odni )stegniti pete samo navidezno pre!oden 4razem 4razem ker to pomeni umreti umreti O nepre!oden* • oveza ovezava va med stopnj stopnjoo ude udelež ležen enost ostii pomena pomena sestav sestavin in v 4raze 4razeolo ološke škem m pomenu pomenu in omejitvijo potrpnjenja@ pomen 'elote+ vsota vse! pomenov sestavin 4razema • 3azna 3aznamov movano anost st trpnik trpnikaa v jeziku jeziku )jezik )jezikovn ovnosi osiste stemsk mskii razlog razlog** ;sak ;sak pasiv pasiv la!ko la!ko pretvorimo v aktiv vsakega aktiva pa ne moremo pretvoriti v pasiv )najpogosteje se rabi v znanstveni! besedili!* • 3aznamovanost 3aznamovanost pomena 4razeološki! enot )konota'ija* – besedilnovrstni razlog
. obliki trpnika v slovenščini: Eatera je bolj omejena > s pasivnim deležnikom na –nB>t > s trpnim mor4emom se tenden'a+ bolj dopustno – manj omejeno Na sestanku se je mlatila prazna prazna slama' Na sestanku je bila mlatena prazna prazna slama'
#-. posaostaljanje B noinaliza+ija 3aradi pogoste dvoumnosti je potrebno opozoriti in uzavestiti da besedotvorni pomeni oz. dolo"ena priponska obrazila izglagolski! tvorjenk izbirno dolo"ajo oz. omejujejo pomenskoskladenjske pomenskoskladenjske oz. vezljivostne vezljivostne zmožnosti zmožnosti in s tem udeleženske udeleženske vloge. 3možnost 3možnost metonimi"nega pre!ajanja iz iz!odiš"nega dejanja )%e* v druge besedotvorne pomene je torej odvisna od pomenja izbranega glagola. Eako se !ierar!i"na razvrstitev možni! udeleženski! vlog izbirno zožuje izražajo posamostaljene besedne zveze z jedrnimi izistoglagolskimi tvorjenkami ki imajo la!ko poleg iz!odiš"nega dejanja )%e* še druge pomene rimer+ Gagali smo drva – žaganje drv #9. stalni stalni besedni red red v povedi pravila+
1
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
:D,6T,; A 7ET(7D6AST
R7;DA SED7%,6$SE,=7 R73;R<:76$7 ?,S,%
%ADA:,6A 8,STA 67SA6E
R,%DA= 67 37:,TE( S78AST. 3;,3,
;,36E $, R,% ?,S,%A E $A (;7$7 ;,G, E %R(= ,6AT
D,; RD7ST,E $, 67 D,; STR76 $,%R7 6 %,S6 67 %,S6 STR76 )priimki so desni prilastkiM* prilastkiM*
RST7;,E $, 37 A%6AS6CA 6 $, DA:,6 3 ;,$CA.
#0. )lenitev )lenitev po aktualnost aktualnosti i %elitev stavka oz. podredne zveze stavkov na iz!odiš"e )temo* pre!od in jedro. ri "emer je iz!odiš"e tisto o "emer se kaj novega pove@ jedro je to novo pre!od pa manj pomembni del jedra. besede so razvrš"ene po pomembnosti+ pomembnosti+ iz!odiš"e iz!odiš"e – pre!od – jedro jedro )3unaj sije son'e.* son'e.* #. #. opis opis Dastnosti kakega pojava bitja pojma. sporo"anje+ > lastnosti kakega pojava bitja stvari pojma dogajanja. > sest sestav avee bit bitij ij stv stvar arii poj pojav avov ov > stan stanja ja B pol polož ožaj ajaa bit bitij ij oz. oz. stv stvar arii > deja dejavn vnos osti ti zna zna"i "iln lni! i! za za bitj bitjee ali ali stv stvar ar > 4az B delov delov pon ponavl avljaj jajo" o"ega ega se dog dogaja ajanja nja posto postopka pka Apis ni subjektiven kajti tisti ki opisuje o predmetu samo posreduje dolo"en dolo"en "utni vtis. ;e"inoma podaja to kar vidi sliši du!a ali otipa 37. poro)i poro)ilo lo to"ni podatki dejstva pišemo jedrnato natan"ni izrazi pravilno "asovno zaporedje vir podpis 31. de2in de2ini+i i+ija ja DeinEcija )tudi opredelEtev* je la!ko stavek z z bistvenimi in pomembnimi lastnostmi zna"ilnostmi ali znaki dolo"ene stvari dolo"ene stvari ali ali stavek enakovrednosti med pojmom med pojmom in in njegovim pomenom. pomenom. ojma se nujno ne izklju"ujeta vendar tudi nista enakovredna. %e4ini'ijo la!ko imamo za natan"no razlago. Da!ko lo"imo med razli"nimi vrstami in te!nikami de4ini'ij. 3". razlag razlagaa dolo"anje > de4iniranje pojmov dolo"anje logi"ni! razmerij med pojavi in dogodki 3#. utee uteeljit ljitev ev sporo"anje B pojasnjevanje razlogov in okoliš"in za postavitev uvodne teze oz. trditve. $e dvodelna – mnenjska in dokazovalna. (temeljitev vsekakor za!teva tudi kakšen primer. 33. tvorjenje razuljivi& razuljivi& in nadzorni& besedil ri govorjenjuBpisanju upošteva jezikovna pravila pravila in si'er pravore"naBpravopisna pravore"naBpravopisna in slovni"na. 19
odgovori na vprašanja – strokovni izpit ri govornem posredovanju snovi tvorimo razumljiva nadzorna besedila kateri! bistvene podatke po potrebi potrebi ponovimo z drugimi drugimi besedami ali z vidnimi vidnimi znaki.
3*. strategije sprejeanja besedil zapisovanje zapisovanje pod"rtovanje klju"ni! besed novi! besed lo"imo bistveno od nebistvenega nebistvenega zanimivo od nezanimivega 3-. ravni ravni razuevanj razuevanjaa bran branje je )dob )dobes esed eden en pome pomen* n* bran branje je med med vrs vrsti ti'a 'ami mi – skle sklepa panj njee krit kriti" i"no no pre preso soja janj njee bese besedi dila la 39. na)ela na)ela vljudnos vljudnosti ti tikanje B vikanje posredno izrekanje izrekanje za!tev 30. na)ela dvosernega sporazuevanja sporazuevanja spoštovanje sogovor'a upoštevanje sogovor"evi! argumentov pogajanje oz. usklajevanje mnenj mnenj lo"evanje resni'e od laži znamo za"eti pogovor ga voditi ne segamo v besedo spodbujamo u"en'e k utemeljevanju trgotev ne postavljamo zapti! vprašanj. 3. izrekanje izrekanje naen naenaa Da!ko so+ neposredne+ impli'itne B ekspli'itne posredne. 5-. Ustreznost besedila/ razuljivo besedilo/pravilno besedilo/ pravopis/ pravore)je/slovni+a pravore)je/slovni+a 6a to moramo biti pozorni pozorni ko sporo"amo sporo"amo neke in4orma'ije – bodisi ustno ali pisno. pisno. 51. $asebni 51. $asebni in javni govor govor =ovor je zasebni ko govorimo znanim ljudem. ("iteljev govor pred razredom je posebna oblika javne%a %ovora . =ovor je javen kadar govorimo manj znanim ali povsem neznanim ljudem. 15-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
*". govo govorr in pisava pisava ri sporo"anju la!ko govorimo o besednem in pisnem sporo"anju. =ovor spada v besedno sporo"anje medtem ko pa pisava spada med pisno sporo"anje. isava je tip "rk za dani jezik> našo la!ko imenujemo sloveni'a
*#. kultivira kultiviran n govor govor =ovor se ve"ini zdi naravna sposobnost ki se je pa" nau"imo v otroštvu in jo skozi prakso izpopolnjujemo. ;endar dolo"eni pokli'i za!tevajo posebno govorno izpopolnjeva i zpopolnjevanje nje katerega 'ilj je t.i. kultiviran %ovor- =ovor se kultivira ko razvijemo zavest o svojem govoru )metagovor* ko vzpostavimo dialog z lastnim govorom. 8ed novinarji igral'i radijskimi in televizijskimi napovedoval'i napovedoval'i politiki itd. so gotovo u"itelji tisti ki bi se morali govora u"iti ali vsaj samokriti"no razmišljati o njem. *3. posluš poslušan anje je sprejemanja8 a8 selekcionira selekcioniranja8 nja8 oslu osluša šannje je komun omunik ikaa'ijsk ijskaa dejav javno nost st.. $e pro' pro'ees sprejemanj interpretiranja in vrednotenja inormacij iz okoljaoenostavljeno oenostavljeno povedano > poslušale' preko svoji! "util )oko nos u!o koža usta* sprejema in4orma'ije iz okolja in ji! pošilja v možgane kjer se in4orma'ijam dolo"a pomen. Ab tem se in4orma'ija tudi "ustveno podoživlja. To pomeni da se ) v primeru poslušanja* slišanemu dolo"i "ustveni pomen. oleg "ustvene reak'ije se sproži tudi miselna dejavnost. 3brano 3brano umirjeno umirjeno kažeš kažeš zanimanj zanimanje e dobrodušn dobrodušnoo odob odobrava ravanje nje kimanje kimanje podv podvpraša prašanja nja gledanje v o"i ne prekinjamo. %obri poslušal'i so drago'eni. ; poslušal'u se zgodi dialog vzbudijo se "ustva. ;rste poslušanja+ imaginativno )slišano si predstavljaš* logi"no )nek red v slišanem* anti'ipa'ijsko )imaginativno U logi"no*. ; šola! bi bilo potrebno navajati na poslušanje z razumevanjem. razumevanjem. **. govo govorni rni bonton bonton pozorno poslušamo poslušamo ne ska"emo v besedo pustimo izraziti sogovornikovo sogovornikovo mnenje njegovo mnenje spoštujemo tuj govor je potrebno tudi !oteti poslušati. To je stvar sposobnosti dobre govorne vzgoje kulture. *-. govo govorna rna +ev $e votli prostor od grla navzven. =ovorna 'ev ima+ teoreti"no vezeto dve ploskvi – zgornjo )ustni'a sekal'i dlesni trdo in me!ko nebo z jezi"kom in goltna stena* in spodnjo )ustni'a sekal'i dlesni jezik* *9. tvorba tvorba glasu glasu 151
odgovori na vprašanja – strokovni izpit tvorimo z govorili to je nji!ova drugotna naloga. =ovorila+ trebušna predpona rebra in miši'e prsnega koša oba režnja plju" sapni'i s sapnikom grlo s pokrovko nad seboj stene žrelne ustne in nosne votline jezik zobje ustni'e. Rebrne miši'e vzdignejo in razširijo rebra v plju"a gre vdišni zrak. 3a glasove rabimo izdišni zrak do katerega pride ko se trebušna predpona dviga v svoj normalni položaj prsni koš pa se oži. ri tem gre plju"ni zrak iz plju" naprej po obe! sapni'a! v sapnik potem do grla nato skozi grlno votlino v žrelo in nato v ustno ali nosno. *0. najpogostejše govorne otnje nepravilen izgovor si"nikov in šumev'ev nosljanje pogrkavanje neustrezna !itrost govora pretirane kretnjeF 59. &igiena glasu gospodarna izraba di!anja sproš"eno grlo zavedanje lastnega glasu -7. dik+ij dik+ijaa
-1. saoglas saoglasniki niki in soglasni soglasniki ki
152
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
-". $akonitosti kratki& naglašeni& saoglasnikov/ saoglasnikov/ izgovor eCja in oCja v prevzeti& prevzeti& beseda&/ izgovor ozkega eCja pred rCo/ raba polglasnika/ odpravljanje napa)nega izgovora širokega ali ozkega eCja naesto polglasnika.
-#. $naenja za ozna)evanje ozna)evanje naglaševanja naglaševanja
-3. Razlika ed ed naglaso in poudarko; poudarko;
15&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
-*. izgovor izgovor naslonk naslonk;;
--. esto naglasa naglasa in poen poen besede; besede;
-9. nepravilni prenos prenos naglasa na prvi zlog; zlog;
-0. izogibanje nare)nega nare)nega in pokrajinskega pokrajinskega naglaševanja naglaševanja v knji!ne pogovorne pogovorne jeziku;
-. upoštevanje lokalnega naglasa.
97. ?zgovor )rke )rke l pred soglasniko in na kon+u besede besede 5in izjee6
91. izgovor izgovor )rke v
15
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
9". izgovor izgovor predlog predlogaa v
9#. $vo)ne $vo)ne prvine prvine govora ntona'ija =lasnost itrost govora remori Register ?arva glasu mašila 93. Vrste intona+ij intona+ij ovedna padajo"a )kaden"na* ;prašalna rasto"a )antikaden"na* )antikaden"na* Eon"na 6ekon"na )polkaden"na* )polkaden"na* ;zkli"na 9*. Opis zvo)ni& zvo)ni& prvin prvin govora govora )ašila+ zna"ilna so zlasti za besedila ki nastajajo v trenutku govorjenja – "e so prepogosta so so la!ko mote"a za za poslušal'a saj saj gre za prekinjanje prekinjanje miselnega toka z zvo"nimi prvinami. 6ajpogostejša dik'ija je razvle"eni polglasnik al pa HneI HmislimIF !remor+ zvo"no gradivo prekinjamo s premori. Ti so razli"no dolgi. ; pisavi so ti ti premori lo"ila ne pa zmeraj saj mi naredimo naredimo premor zaradi potrebe potrebe po vdi!u. 3ntonacija+ tonski potek zvo"nega gradiva. red veji'o se intona'ija ra!lo dvigne medtem ko se pri piki spusti. Re%ister+ tonski pas v katerem govorimo. Genske govorimo v višjem tonskem pasu kot moški. rilagajanje registra je pomembno retori"no sredstvo. Glasnost8 $itrost+ glasnost in !itrost govora morata biti ravno pravšnja. 7arva %lasu+ Advisna je od oblike govoril predvsem ustne votline.
/0. lo)ila in intona+ija/ vloga intona+ije/ glasnost B jakost govora/ poudarki/ &itrost govora
155
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
99. 'reor 'reori i
90. Register Register in barva barva glasu glasu
9. Vidne Vidne prvine govora govora 8imika Eretnje drža telesa zražanje s telesom
150
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
6a"in govora glede glede na prostorske okoliš"ine ogled 6asme!
07. Slovensk Slovenskii pravopis pravopis
01. 'isna 'isna znaen znaenja ja
15/
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
0". Velika Velika in ala za)etni+a za)etni+a
15
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
159
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 0#. Rab Rabaa lo)il lo)il
03. 'ika in veji+ veji+aa % uporaba uporaba
0*. vopi)je/ podpi)je/ podpi)je/ poišljaj/ vezaj % kdaj ji& uporabljao uporabljao
10-
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
0-. 'isanje skupaj oz. oz. narazen narazen
09. eljenje eljenje besed besed
00. $apisova $apisovanje nje glasov glasov =lasove zapisujemo s "rkami.
101
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 0. 'ravopis 'ravopis pri oblikoslovj oblikoslovju u
7. 'ravopis pri besedotvorju besedotvorju
102
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 1. Krajša Krajšave ve
". 'rieri 'rieri sklanjate sklanjatevv 1. 8A
korak>φ korak>a korak>u korak>φ o korak>u s korak>u
dvojina korak>a
množina korak>i
korak>ov korak>oma korak>a
korak>ov korak>om korak>e
o korak>i! s korak>oma
o korak>i! s korak>i
in 8LOV9. v v množini+ !&S27(&S0: samostalnika O7,O. in 86AG67
86AG67
otro''i otro
ljudje
R
otrok φ
ljudi
%
otrokom
ljudem
T
otroke
ljudi
8
ob otro' otro'i!
ob ljude!
A
z otroki
z ljudmi
10&
odgovori na vprašanja – strokovni izpit 2. 8A
dvojina
množina
vojvod>a
vojvod>i
vojvod>e
R
vojvod>e
vojvod>φ
vojvod>φ
%
vojvod>i
vojvod>ama
vojvod>am
T
vojvod>o
vojvod>i
vojvod>e
8
o vojvod>i
o vojvod>a!
o vojvod>a!
A
z vojvod>o
z vojvod>ama
z vojvod>ami
&. 8A
dvojina
množina
φ
φ
φ
R
φ
φ
φ
%
φ
φ
φ
T
φ
φ
φ
8
o φ
o φ
o φ
A
s φ
s φ
s φ
1. G,6SE7 SED76$7T,; ednina
dvojina
množina
lip>a
lip>i
lip>e
R
lip>e
lip>φ
lip>φ
%
lip>i
lip>ama
lip>am
T
lip>o
lip>i
lip>e
8
ob lip>i
ob lip>a!
ob lip>a!
A
z lip>o
z lip>ama
z lip>ami
AS,?6AST+ samostalnika mati in "či imata od R ed. dalje osnovo+ mater> !"er>
mati
!"i
R
matere
!"ere
%
materi
!"eri
T
mater
!"er
8
ob materi
ob !"eri
A
z materjo
s !"erjo
10
odgovori na vprašanja – strokovni izpit AS,?6AST+ samostalnik %ospa ima posebne kon"ni'e+ ,%667
%;A$67
86AG67
gospa
gospo
gospe
R
gospe
gospa
gospa
%
gospe
gospema
gospem
T
gospo
gospo
gospe
8
pri gospe
pri gospe!
pri gospe!
A
z gospo
z gospema
z gospemi
2. G,6SE7 SED76$7T,; ednina
dvojina
množina
perut>φ
perut>i
perut>i
R
perut>i
perut>i
perut>i
%
perut>i
perut>i)ma*
perut>im
T
perut>φ
perut>i
perut>i
8
ob perut>i
ob perut>i!
ob perut>i!
A
s perut>jo
s perut>i)ma*
s perut>mi
&. G,6SE7 SED76$7T,; Sklanjatveni vzore' je mami>φ ; vse! skloni! in števili! je kon"ni'a φ . Tako se sklanjajo+ tuja ženska imena+ ngrid Earmen nes ... ljubkovalne razli"i'e ž.sam.+ 8imi 8al"i ... priimki pri ženski! imeni!+ 7na $elovšek>φ 7ne $elovšek> φ ...
SR,%6$7 SED76$7T,; ednina
dvojina
množina
mest>o
mest>i
mest>a
R
mest>a
mest>φ
mest>φ
%
mest>u
mest>oma
mest>om
T
mest>o
mest>i
mest>a
8
ob mest>u
ob mest>i!
ob mest>i!
A
z mest>om
z mest>oma
z mest>i
105
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
ednina
dvojina
množina
polj>e
polj>i
polj>a
R
polj>a
polj>φ
polj>φ
%
polj>u
polj>ema
polj>em
T
polj>e
polj>i
polj>a
8
na polj>u
na polj>i!
na polj>i!
A
s polj>em
s polj>ema
s polj>i
ovzetek+
MOŠKE SKLANJATVE I. MOŠKA SKLANJATEV:V SKLANJATEV :V prvo moško sklanjatev spadajo samostalnk moške!a spola" k majo v rodlnk# kon$n%o A. &ose'nost: (va 'tja n stvar se ra)lk#jejo v IV. sklon#: klo'#k*+" medved*A. ,a -" " Š" (" J" pre/aja O v E. II. MOŠKA SKLANJATEV SKLANJATEV:: Sem spadajo samostalnk moške!a spola" k se 0e kon$#jejo s $rko A v prvem sklon#" v rodlnk# pa ) e: vodja" vojvoda" Jaka Jaka 1 III. MOŠKA SKLANJATEV SKLANJATEV:: Je sklanjanje s kon$n%o n$2 $rkovna mena al krat%e. IV. MOŠKA SKLANJATEV: SKLANJATEV : je prdevnška: de0#rn. (ENSKA SKLANJATEV I. (ENSKA SKLANJATEV: SKLANJATEV: lpa2 v prvo 0ensko sklanjatev spadajo samostalnk 0enske!a spola" k majo v rodlnk# kon$n%o E. &ose'nost: mat" /$. !ospa" sam. na 3ev: 'reskev 1 &ose'nost še: 'oa" o'oa2 v rodlnk# mno0ne mata:'oE" o'oE II. (ENSKA SKLANJATEV: SKLANJATEV: v m. ed. majo n$to kon$n%o: l#$" re$ 1 III. (ENSKA SKLANJATEV: SKLANJATEV : se sklanja s kon$n%o n$2 t#ja 0enska mena 4Karmen5" sam. 0. sp. s kon$n%o na 3: M%" mam 1 IV. (ENSKA SKLANJATEV: SKLANJATEV : de0#rna2 prdevnška sklanjatev. S6E7NJE SKLANJATVE I. S6E7NJA SKLANJATEV: SKLANJATEV : mesto" sr%e" 'reme" tele 1 II. S6E7NJA SKLANJATEV: SKLANJATEV: Je n. III. S6E7NJA SKLANJATEV: SKLANJATEV : Se sklanja s kon$n%o +: lj#'o dom8" lj#'e!a dom8 IV. S6E7NJA SKLANJATEV: SKLANJATEV : Je prdevnška: $rno" Krško Katera besedila obsegajo BRIŽINSKI SPOMENIKI, v kakšnih zgodovinskih okolišinah so nastali !as, kraj in vzrok za nastanek"# navedite kratko jezikovno oznako s$o%enika& 6ajstarejša slovenska in slovanska besedila. 6ajstarejša slovenska besedila napisana v latini'i. Trije slovanski zapisi so nastali v obdobju 9/2>1-&9. 6astali verjetno ob ;rbskem jezeru. ; "asu saški! vladarjev. omenili so ponoven kulturni dvig evropskega za!oda. 6ajstarejši zapis v slovenš"ini. 3- 7S spovednega zna"aja. 6jegova prva vrsti'a pojasnjuje kako se je govoril )du!ovnik pozval vernike da so ponavljali besede ki ji! je izrekal*. 3gradba je skrbnejša od zgradbe v . osamezni sestavni deli ne izstopajo iz 'elote tako o"itno kot v ?S )Adlomek ;ere*. 33- 7S je nagovor du!ovnika lai"nim vernikom pripovednega zna"aja. $e namenjen prepri"evanju ljudi – lai"ni! vernikov temu služita tako vsebina pripovedi kakor njena retori"na izdelanost. Apis zgodovine "loveštva nauki Cerkve. 333- 7S pa je odgovor v obliki izpovedi na besede "loveka iz vrst 'erkovne !ierar!ije izpovednega zna"aja. redstavljajo "lovekovo komunika'ijo s ?ogom+ pomembna je vsebina ker samo ta rešuje posameznikovo dušo v trenutku poslednje sodbe. ?S so napisani v minuskuli s pre!oda 1-. st. v 11. st. ki je dedinja karolinške minuskule )po Earlu ;. ki se je zavzemal za uveljavitev enotne pisave v 'elotnem svojem imperiju*.
100
odgovori na vprašanja – strokovni izpit
=D7SA;
10/
