ustava+zakonodaja+slovenscina

Odgovori na vprašanja Strokovni izpit

USTAVA RS

odgovori na vprašanja – strokovni izpit

1. Kdaj je bila sprejeta Ustava RS; kateri pravni dokumenti so narekovali njen sprejem; ali je bila že kdaj spremenjena in kdaj; postopek za spremembo ustave. Slovenija je postala samostojna država 25. junija 1991 s sprejetjem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim aktom, ki je izhodišče slovenskega ustavnega sistema, je Slovenija na svojem ozemlju pravno vzpostavila vrhovno in enotno oblast in prekinila svojo povezavo s takratno SFR Jugoslavijo. Dne 23. decembra 1991 je bila nato sprejeta Ustava Republike Slovenije (Ustava RS), ki je, izhajajoč iz Temeljne ustavne listine, kot vrhovni pravni akt nove države določila temelje nove državne oblasti ter položaja posameznikov Republiki Sloveniji. Ustava je bila že spremenjena in sicer:  dodan je bil novi 3.a člen, t.i. Evropski člen (v začetku leta 2003), Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave RS (27. 06. 2006) Ustavni zakon o spremembi 43. člena Ustave RS (23. 06. 2004) Ustavni zakon o spremembi 50. člena Ustave RS (23. 06. 2004) Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave RS (07. 03. 2003) Ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena Ustave RS (26. 07. 2000) Ustavni zakon o spremembi 68. člena Ustave RS (14. 07. 1997)

Spreminjanje Ustave RS: Za spremembo ustave sta predpisani dve obvezni in ena neobvezna faza. • predlog za začetek postopka za spremembo ustave: lahko da 20 poslancev DZ, vlada ali najmanj 30 000 volilcev. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave je sprejet, če ga podpre •

2 večina navzočih poslancev. DZ mora biti seveda sklepčen. 3

sprejem ustavne spremembe potem, ko je v prvi fazi predlog sprejet, v drugi fazi DZ odloči o spremembi ustave, tako da sprejme akt o spremembi z

•

2 večino glasov vseh 3

poslancev. potrditev spremembe ustave ustava predvideva nadaljevanje postopka v tretji fazi, v kateri se volivci izrekajo o spremembi ustave, vendar to ni obvezna sestavina postopka. DZ mora predlagalno spremembo ustave predložiti v sprejem volivcem na referendum, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Referendum mora DZ razpisati v 7 dneh po vložitvi zahteve poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so sodelovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. DZ je vezan na izid referenduma in 2 leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.

2

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 2. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS. Republiška skupščina jo je sprejela 25.6.1991 (25. junij – državni praznik – dan državnosti). Na pravni ravni je vzpostavila RS kot samostojno in neodvisno državo ter s tem izvedla tudi deklarirano pravnoformalno odcepitev od jugoslovanske federacije. S temeljno ustavno listino je:  RS razglašena kot samostojna in neodvisna država, za katero preneha veljati ustava SFRJ,  RS prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo RS in ustavo SFRJ, prenesene na organe SFRJ,  Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ.  Je izrecno zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, še posebej italijanski in madžarski narodni skupnosti.

3

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 3. Zgradba ustave RS – delitev po vsebinskih sklopih Ustava vsebuje preambulo in normativni del: Preambula se opira na temeljno ustavno listino o samostojnosti RS. Med temeljna izhodišča uvršča: • temeljne človekove pravice in svoboščine, • pravico slovenskega naroda do samoodločbe in • večstoletni boj Slovencev za narodno osamosvojitev. Normativni del obsega 174 členov, razvrščenih v 10 poglavij (vsako poglavje je oštevilčeno in naslovljeno): • Splošne določbe • Človekove pravice in temeljne svoboščine • Gospodarska in socialna razmerja • Državna ureditev  Državni zbor  Državno svet  Predsednik republike  Vlada  Uprava  Obramba države  Državno tožilstvo  Odvetništvo in notariat • Samouprava  Lokalna samouprava  Druga samouprava • Javne finance • Ustavnost in zakonitost • Ustavno sodišče • Postopek za spremembo ustave • Prehodne in končne določbe

4

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 4. Načela pravne države. • • • • • •

sodni nadzor nad pravilnostjo delovanja državnih organov, neodvisnost sodstva, spoštovanje splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravičnost, varnost ter načelo delitve oblasti.

Drugi člen ustave določa, da je Slovenija pravna država. Za pravno teorijo predstavlja pravna država predvsem vladavino zakona in zagotovitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V politični teoriji pomeni pravna država predvsem vzpostavitev delitve in medsebojne uravnoteženosti posameznih vej državne oblasti. Pojem pravne države je sinonim za sklop pravnih norm (načel in pravil) in pravnih institucij, ki zagotavljajo, da je delovanje državnih organov vezano na pravne predpise ter da je predvidljivo in ga je mogoče nadzirati. Gre torej za državo, v kateri “vlada pravo“ in v kateri državni organi ne smejo postopati arbitrarno (samovoljno). V formalnem smislu to predvsem pomeni, da so pravni akti sprejeti po vnaprej predpisanih postopkih, da ti akti zavezujejo ne le državljane, pač pa tudi vse državne organe (državna oblast je torej tudi sama pravno urejena oziroma podrejena pravu), da je pravo v vseh pogledih predvidljivo in zanesljivo (načelo pravne varnosti oziroma zaupanja v pravo), da so pravni subjekti obravnavani enakopravno oziroma nediskriminatorno ter da nenazadnje država v vseh pogledih zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti Vsebinsko pa pravna država predvsem pomeni, da pravo teži k zagotavljanju pravičnosti, da ustava in drugi pravni akti zagotavljajo človekove pravice in svoboščine ter da so posamezniki in drugi pravni subjekti pravno varovani pred nedopustnimi posegi države. Pojem pravne države zajema poleg navedenega še številna druga (pod)načela, ki so se v večstoletnem zgodovinskem razvoju uveljavila v zahodni pravni kulturi. Gre za (pod)načela, kot so načelo delitve oblasti, načelo vezanosti izvršilne in sodne veje oblasti na zakon, načelo javnosti prava, načelo neodvisnosti sodnikov in sodstva, prepoved povratne veljave pravnih predpisov in drugo.

5

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 5. Prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije in vstop v obrambno zvezo. 3.a člen ustave omogoča Sloveniji prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, v prvi vrsti na EU. Hkrati pa 3.a člen ustave izrecno uredi tudi možnost vstopa Slovenije v obrambno zvezo z drugimi državami (v slednjem primeru je bila mišljena predvsem priključitev Slovenije zvezi NATO). 3.a člen: Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

6

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 6. Državni simboli, uradni jezik. •

•

Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave.

Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. •

Himna Slovenije je Zdravljica. (7. kitica)

Uradni jezik je jezik, katerega raba je v javnih ustanovah in šolstvu zapisana v ustavi ali uzakonjena. V Sloveniji je na ozemlju celotne države uradni jezik slovenščina, v občinah, kjer živi italijanska ali madžarska manjšina, pa poleg nje še italijanščina oz. madžarščina.

7


7. načelo ustavnosti in zakonitosti; pravica do pravnega sredstva -

zagotavlja skladnost zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov z ustavo in zakoni. •

Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo;

•

Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami;

•

podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakoni;

•

posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu;

•

predpisi morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati; predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno;

•

državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga same določijo;

•

zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka nazaj (samo zakon lahko to določi, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice).

O skladnosti navedenih pravnih aktov odloča Ustavno sodišče RS.

Pravica do pravnega sredstva: Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

8


8. Načelo delitve oblasti. Na temelju tretjega člena ustave poteka izvrševanje oblasti praviloma v posredni obliki, tj. preko izvoljenih in drugih državnih organov, ki delujejo po načelu delitve državne oblasti. V tem pogledu so državljani praviloma dejavni le občasno in posredno (volitve), seveda pa lahko, kot rečeno, v določenih primerih sprejemajo oblastne odločitve tudi neposredno (npr. zakonodajni referendum). Delitev oblasti pomeni, da je državna oblast razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. Država sicer še vedno deluje kot organizacijska celota, vendar pa se njene temeljne naloge delijo med različne organe. •

Zakonodajno vejo oblasti predstavljata v Sloveniji državni zbor in državni svet. (oba organa tvorita parlament Republike Slovenije).

•

Izvršilno vejo oblasti predstavljata vlada (ki je hkrati vrh upravne oblasti v državi) in predsednik republike.

•

Sodno vejo oblasti pa predstavljajo redna in specializirana sodišča, na čelu katerih je vrhovno sodišče.

Bistvo načela delitve oblasti je v preprečevanju monopola političnega odločanja in s tem tudi najrazličnejših zlorab, ki jih takšen monopol prinaša.

9

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 9. Organizacija državne oblasti Državna oblast je razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. Država sicer še vedno deluje kot organizacijska celota, vendar pa se njene temeljne naloge delijo med različne organe. •

Zakonodajno vejo oblasti predstavljata v Sloveniji državni zbor in državni svet. (oba organa tvorita parlament Republike Slovenije).

•

Izvršilno vejo oblasti predstavljata vlada (ki je hkrati vrh upravne oblasti v državi) in predsednik republike – Vlada RS & Uprava.

•

Sodno vejo oblasti pa predstavljajo redna in specializirana sodišča, na čelu katerih je vrhovno sodišče.

Bistvo načela delitve oblasti je v preprečevanju monopola političnega odločanja in s tem tudi najrazličnejših zlorab, ki jih takšen monopol prinaša.

10

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 10. sestava in pristojnosti državnega zbora; poslanci in poslanska imuniteta; zasedanja državnega zbora; mandatna doba državnega zbora; odločanje v državnem zboru; predsednik državnega zbora. sestava in volitve: Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev. V državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. mandatna doba državnega zbora: Državni zbor se voli za štiri leta. Če bi se mandatna doba državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če sam tako sklene. Volitve v državni zbor razpiše predsednik republike. Nov državni zbor se izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Poslanci: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca. Poslanska imuniteta: Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Predsednik državnega zbora: Državni zbor ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev. (France Cukjati) Zasedanja državnega zbora: Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora; izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike. Odločanje: Državni zbor sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev. Pristojnosti državnega zbora: • Odloča o spremembi ustave in jo razglaša, • Sprejema zakone, zaključni račun in proračun, • Ratificira mednarodne pogodbe, • Sprejema druge akte (deklaracije, resolucije, priporočila), • Razoisuje referendum, • Voli predsednika vlade in imenuje ministre, • Voli sodnike in člane računskega sodišča, • Odloča o zaupnici in nezaupnici vladi.

11

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 11. Zakonodajni referendum. Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

12. Razglasitev zakona. Zakone razglaša predsednik republike najkasneje 8 dni po njihovem sprejemu. Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva večje število glasov. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna.

13. Zakonska inciativa; zakonodajni postopek. zakonska iniciativa: Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev. zakonodajni postopek: Državni zbor sprejema zakone v več faznem postopku, če ni s poslovnikom drugače določeno.

12

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 14. Parlamentarna preiskava. Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

15. Poslovnik državnega zbora. Državni zbor ima poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Poslovnik je splošni pravni akt, ki ureja notranjo organizacijo in postopek dela določenega organa. Način dela in poslovanja državnega zbora ter uresničevanje pravic poslank in poslancev ureja poslovnik. Pravica državnega zbora, da sam sprejema svoj poslovnik, je določena že v ustavi (94.člen), ki določa tudi, da se poslovnik sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev; z večino torej, ki je dosti zahtevnejša od večine, ki je potrebna za sprejem večine zakonov. Posebnosti pri sprejemanju poslovnika, ki pa jih sicer poslovnik posebej ne ureja, izhajajo pa iz posebne narave tega akta, se nanašajo predvsem na pravice predlagati predlog poslovnika, vlaganja amandmajev in podobno. Teh pooblastil ne morejo imeti niti vlada niti volilci, ki sicer imajo pravico do zakonske iniciative.

16. Varuh človekovih pravic. Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom določi varuh pravic državljanov. Z zakonom se lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov.

13

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 17. Sestava in pristojnosti državnega sveta, volitve in mandat. Sestava: Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Državni svet ima 40 članov. Sestavljajo ga: -štirje predstavniki delodajalcev; -štirje predstavniki delojemalcev; -štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; -šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti; -dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Organizacijo državnega sveta ureja zakon. pristojnosti državnega sveta: -predlaga državnemu zboru sprejem zakonov; -daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; -zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča; -zahteva razpis referenduma iz drugega odstavka 90.člena; -zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93.člena. Na zahtevo državnega zbora mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi. Volitve: Volitve v državni svet ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Člani državnega sveta se volijo za dobo petih let. Odločanje: Državni svet sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Zahtevo za razpis referenduma sprejme državni svet z večino glasov vseh članov.

14

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 18. Funkcija in pristojnosti predsednika države; volitve predsednika republike; nadomeščanje predsednika; odgovornost predsednika. funkcija predsednika republike: Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. volitve predsednika republike: Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov. Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja. Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije. Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. nadomeščanje predsednika republike: V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega. Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike. pristojnosti predsednika republike: Predsednik republike: • razpisuje volitve v državni zbor; • razglaša zakone; • imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; • postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; • izdaja listine o ratifikaciji; • odloča o pomilostitvah; • podeljuje odlikovanja in častne naslove; • opravlja druge zadeve, določene s to ustavo. • Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju. odgovornost predsednika republike: Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije

15

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 19. Sestava in delovanje Vlade RS; mehanizmi za ugotavljanje njene odgovornosti (nezaupnica vladi, zaupnica vladi, interpelacija); volitve predsednika vlade; imenovanje ministrov; organizacija vlade. sestava vlade: Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. volitve predsednika vlade: Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo drugače določeno. Glasovanje je tajno. Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. imenovanje ministrov: Ministre imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja. organizacija vlade: Predsednik vlade skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon. (prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade) Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov.

16

odgovori na vprašanja – strokovni izpit nezaupnica vladi Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade. Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj oseminštirideset ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju. Če je bil predsednik vlade izvoljen na temelju četrtega odstavka 111. člena, mu je izrečena nezaupnica, če državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z večino opredeljenih glasov. zaupnica vladi Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur. interpelacija Najmanj deset poslancev lahko sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministre razreši.

17

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 20. Organizacija in delo uprave; naloge upravnih organov. Organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij. Naloge: Organ izvršilne oblasti: • Določa, vodi, usmerja izvajanje politike, zakonov in drugih predpisov državnega zbora, • Sprejema im predlaga ukrepe za izvajanje nalog iz državne pristojnosti, • Zastopa RS kot pravno osebo, upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS • Ustanavlja zavode, gospodarske družbe in druge organizacije ter izvršuje ustanoviteljske pravice. Najvišji organ državne uprave: • Vodi in usmerja državo prek ministrov, • Nadzoruje delo ministrov, • Daje politične usmeritve za izvajanje politike in zakonov, • Usklajuje izvrševanje funkcij ministrstev, • Sprejema organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za delo vlade, ministrov in uprave, • Ureja notranjo organizacijo, sistemizacijo in delo v državni upravi.

21. Obramba države. dolžnost sodelovanja pri obrambi države Obramba države je za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon. Državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, je treba omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. obramba države Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Izvajanje obrambe nadzoruje državni zbor. Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. 22. Odvetništvo in notariat. Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Notariat je javna služba, ki jo ureja zakon.

18


23. Državno tožilstvo. Državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti. Ureditev in pristojnosti državnih tožilstev določa zakon. Funkcija državnega tožilca je nezdružljiva z ostalimi funkcijami in je trajna. Imenuje ga vlada na predlog državnega zbora. Deli se na vrhovno in okrožno državno tožilstvo.

24. Vrhovno sodišče; sodni svet (sestava); trajnost sodniške funkcije. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi. Odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. trajnost sodniške funkcije Funkcija sodnika je trajna. Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev. Zakon določa starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji. Sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. sodni svet Sodni svet sestavlja enajst članov. Pet članov izvoli na predlog predsednika republike državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Predsednika izberejo člani sveta izmed sebe.

25. Organizacija in financiranje lokalne samouprave (občina). Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. občina Občina je samoupravna lokalna skupnost. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine. dohodki občine Občina se financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva.

19


26. Javne finance – viri (financiranje države in lokalnih skupnosti, davki, proračun) ter nadzor nad javno porabo (računsko sodišče). financiranje države in lokalnih skupnosti Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. Država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami. davki Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon. proračun Vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih. Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu. računsko sodišče Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti računskega sodišča določa zakon. Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. Člane računskega sodišča imenuje državni zbor. centralna banka Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno državnemu zboru. Centralna banka se ustanovi z zakonom. Guvernerja centralne banke imenuje državni zbor.

20


27. Pristojnosti in sestava ter volitve sodnikov ustavnega sodišča; mandat ustavnih sodnikov; postopek pred ustavnim sodiščem; razveljavitev zakona. pristojnosti ustavnega sodišča Ustavno sodišče odloča: -o skladnosti zakonov z ustavo; -o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava; -o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni; -o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni; -o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi; -o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti; -o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi; -o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi; -o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado; -o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank; -in o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo ali z zakoni. Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča.

razveljavitev zakona Če ustavno sodišče ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev učinkuje takoj ali v roku, ki ga določi ustavno sodišče. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splošne akte ustavno sodišče odpravi ali razveljavi. Ustavno sodišče lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja. Če ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splošnega akta, ga lahko, v skladu z določbami prvega odstavka, odpravi ali razveljavi. Pravne posledice odločitev ustavnega sodišča ureja zakon.

postopek pred ustavnim sodiščem Postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon. Predlagatelje zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem določa zakon. Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ustavno sodišče odloča z večino glasov vseh sodnikov, če ustava ali zakon za posamezne primere ne določata drugače. O tem, ali bo začelo postopek na podlagi ustavne pritožbe, lahko ustavno sodišče odloča v ožji sestavi, ki jo določa zakon.

21


sestava in volitve Ustavno sodišče je sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, na način, ki ga določa zakon. Sodniki se izvolijo izmed pravnih strokovnjakov. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. Mandat sodnika: Sodniki ustavnega sodišča so izvoljeni za dobo devetih let. Ustavni sodniki ne morejo biti ponovno voljeni. Po izteku časa, za katerega je bil ustavni sodnik izvoljen, opravlja funkcijo še do izvolitve novega sodnika. 28. Sodstvo (vrste sodišč, izvolitev sodnikov, imuniteta). Vrste sodišč: V RS imamo dvoje sodišč, ko odločajo na prvi stopnji: okrajna (44) in okrožna (11). Na drugi stopnji odločajo višja sodišča, teh je 4 (LJ, MB, CE, KP). Na tretji stopnji pa odloča Vrhovno sodišče RS. To je najvišje sodišče v državi, ki odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. Potem imamo pa še dvoje specializiranih sodišč, ki so ustanovljena s posebnim zakonom. To so delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče v Ljubljani (ima 3 zunanje oddelke (CE, MB in GO)). imuniteta Sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kakor poslanci državnega zbora. O imuniteti odloča državni zbor. Volitve: Sodniki se izvolijo izmed pravnih strokovnjakov. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. 29. Gospodarska in socialna razmerja (vsebina poglavja) varstvo dela Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. lastnina Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon določa način in pogoje dedovanja. lastninska pravica tujcev Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor. razlastitev

22

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. javno dobro in naravna bogastva Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. Zakon lahko določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje osebe, in določi pogoje za izkoriščanje. varstvo zemljišč Zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč. Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. zdravo življenjsko okolje Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. varovanje naravne in kulturne dediščine Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. podjetništvo Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. soodločanje Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. sindikalna svoboda Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno. pravica do stavke Delavci imajo pravico do stavke. Če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji. primerno stanovanje Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.

23

odgovori na vprašanja – strokovni izpit v Sloveniji zaposleni tujci V Sloveniji zaposleni tujci in člani njihovih družin imajo posebne pravice, določene z zakonom. 30. Varstvo zemljišč; varovanje naravne in kulturne dediščine, lastninska pravica tujcev na nepremičninah varstvo zemljišč Zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč. Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. varovanje naravne in kulturne dediščine Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. lastninska pravica tujcev Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor. 31. Zdravo življenjsko okolje. Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon.

32. Kakšna država je Slovenija? Je demokratična republika, socialna in pravna država. 33. Kje je v Ustavi opredeljena država Slovenija (poglavje in členi)? V splošnih določbah: 1. člen – Slovenija je demokratična Republika, 2. člen – Slovenija je pravna in socialna država.

24


43. Kaj pomeni, da je Slovenija pravna država in kaj pomeni, da je Slovenija demokratična država? demokratična država – vlada ljudstvo in svojo voljo (pravico do odločanja) izvaja neposredno in na volitvah, pravna država – vlada pravo in pravni predpisi in ne samovolja raznih organizacij…

35. Kako si v Sloveniji po pomembnosti sledijo pravni akti od najvišjega k najnižjemu in kam na tej lestvici spadajo mednarodne (ratificirane) pogodbe? najvišji pravni akt je Ustava RS, sledijo zakoni ter podzakonski akti in drugi pravni akti. Mednarodne pogodbe spadajo med Ustavo in zakone, saj morajo biti zakoni v skladu z načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki jih je Slovenija podpisala in ratificirala.

25


ČLOVEKOVE IN OTROKOVE PRAVICE

26


1.

Človekove in otrokove pravice – pravni viri

Splošna deklaracija o človekovih pravicah: Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948. Poleg klasičnih državljanskih in političnih pravic obsega tudi novejše ekonomske, socialne in kulturne pravice. Deklaracija je izjemnega pomena, saj je postala merilo uresničevanja človekovih pravic, pa tudi izhodiščni temelj za sprejemanje univerzalnih in regionalnih aktov o človekovih pravicah. Izhajajoč iz tega zgodovinskega trenutka je Generalna skupščina pozvala vse države članice, naj objavijo besedilo deklaracije in poskrbijo, da se bo širilo, kazalo, bralo in razlagalo v šolah in drugih izobraževalnih organizacijah brez razlikovanja, ki bi temeljilo na političnem položaju držav. Generalna skupščina priznava, da so prirojeno dostojanstvo ter enake in neodtujljive pravice vseh članov človeške družbe temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu. Človekove pravice morajo biti zaščitene z močjo prava in pospeševati se mora razvoj prijateljskih odnosov med narodi. Ljudstva Združenih narodov so potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice ter dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk ter se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih razmer v večji svobodi. Ljudstva so prav tako obljubila, da bodo pospeševala spoštovanje človekovih pravic in skupno razumevanje teh pravic in svoboščin. Konvencija o otrokovih pravicah: Sprejela jo je Generalna skupščina Združenih narodov, dne 20. novembra 1989. Veljati je začela 2. septembra 1990. V RS se uporablja neposredno in torej ni potrebno, da bi bile določbe konvencije prevzete v notranje pravne vire RS (s temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS in Aktom o notifikaciji nasledstva konvencij OZN je RS od SFRJ nasledila konvencijo). Cilj Konvencije je določiti merila za zaščito otrok pred zanemarjanjem in zlorabo, s čimer se vsak dan na različnih stopnjah soočajo v vseh državah sveta. Konvencija dopušča in upošteva različne kulturne, politične in materialne okoliščine v državah. Najpomembnejše vodilo je otrokova korist. Pravice, razglašene v konvenciji, lahko okvirno razdelimo v tri skupine. 1. Skrbstvo 2. Varovanje 3. Udeležba Ustava RS: Poglavje Človekove pravice in temeljne svoboščine

27

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 2.

Splošna deklaracija človekovih pravic; konvencija o otrokovih pravicah (vsebina dokumentov)

Povzetek Splošne deklaracije človekovih pravic – vsebina • Svoboda, enakost, pravica do življenja, prostosti, varnosti, • Prepoved mučenja, Kako naj zakon obravnava vse ljudi, • Pravica do pravne pomoči, Izgnanstvo iz države, zapor, • Nedolžnost pred zakonom, pravna pomoč, pravica do potovanja, do zaščite, • Pravica do državljanstva, zakonske zveze, do otrok, veroizpovedi, spremembi vere, premoženja, dedovanja, • Pravica svobodnega izražanja misli, mirnega zbiranja in združevanja, opravljanja javnih zadev, Pravica do socialne varnosti, do dela, priključitev sindikatu, • Pravica do prostega časa in počitka, do zdravstvenega zavarovanja, do izobraževanja, do kulturnega življenja svoje skupnosti, Spoštovanje družbenega reda, pravic in svoboščin drugih, • Nihče nima pravice razveljaviti katerekoli pravice in svoboščine te deklaracije Konvencija o otrokovih pravicah Pravice, razglašene v konvenciji, lahko okvirno razdelimo v tri skupine. 1. Skrbstvo V ta del spadajo vse pravice do posedovanja, sprejemanja in dostopa do določenih stvari in storitev (npr. do imena in državljanstva, zdravstvenega varstva, izobraževanja, počitka in igre ter skrb za otroke s posebnimi potrebami in otroke brez staršev). 2. Varovanje Sem sodijo pravice do zaščite pred zlonamernim ravnanjem in delovanjem (npr. pred ločitvijo od staršev, sodelovanjem v oboroženih spopadih, ekonomskim ali spolnim izkoriščanjem ter fizično ali psihično zlorabo). 3. Udeležba Vključena je pravica otroka, da sodeluje pri vseh odločitvah, ki se tičejo njegovega življenja. Otrok bi moral v sladu z razvojem imeti vedno večje možnosti sodelovati v delovanju družbe, kar naj bi bila priprava na odraslo življenje (npr. svoboda govora ter svoboda do lastnega mnenja, kulture, veroizpovedi in jezika). Preambula določi ton, v katerem naj se razlaga vseh 54 členov konvencije. V njej so omenjena vsa besedila Organizacije Združenih Narodov, ki so bila razglašena pred konvencijo in so neposredno povezana z otroki. Prav tako je omenjena pomembnost družine za vsestranski razvoj otroka, pomembnost posebne zaščite in skrbi, skupaj s pravno zaščito pred rojstvom in po njem, in tudi pomembnost tradicionalnih in kulturnih vrednot vseh ljudi za razvoj otroka.

28

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Povzetek konvencije o otrokovih pravicah • Definicija otroka, Brez razlikovanja, Otrokove koristi, Izvajanje pravic • Pravice in dolžnosti staršev, družine ali skupnosti • Življenje, preživetje in razvoj, Ime in državljanstvo, Ohranjanje identitete • Neločljivost od staršev, Ponovna združitev družine • Nezakonito premeščanje in nevračanje otrok, Izražanje mnenja • Svoboda izražanja in informiranjam, Svoboda misli, vesti in veroizpovedi • Svoboda združevanja, Zasebnost, čast in ugled, Dostop do informacij in občil • Starševska odgovornost, Zloraba in zanemarjanje (v družini ali oskrbi) • Nadomestna skrb za otroke brez staršev, Posvojitev, Otroci begunci • Otroci s posebnimi potrebami,Zdravstveno varstvo, Občasno preverjanje • Socialno varstvo, Življenjska raven, Izobraževanje, Cilji izobraževanja • Otroci manjšin in staroselskega porekla, Igra in razvedrilo • Ekonomsko izkoriščanje, Mamila in psihotropne snovi, Spolno izkoriščanje • Ugrabitev, prodaja in trgovanje, Ostale oblike izkoriščanja • Mučenje, smrtna kazen, odvzem prostosti, Oboroženi spopadi • Okrevanje in ponovno vključevanje v družbo, Mladostniško kazensko pravo • Pravice otrok v drugih listinah, Seznanjanje s konvencijo, Izvajanje

3.

Načelo največje koristi otroka; katere subjekte to načelo zavezuje?

Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja. Starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja. Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki morajo biti otrokove koristi glavno vodilo. 4.

Pravica do otrokove osebne identitete

Potrebno je spoštovati otrokovo pravico do ohranjanja lastne identitete, vštevši državljanstvo, ime in družinska razmerja, v skladu z zakoni, brez nezakonitega vmešavanja. Dolžnost države, da zagotovi otroku ustrezno pomoč pri ponovnem vzpostavljanju lastne identitete, če je bil za to nezakonito prikrajšan.

29


Pravica otroka do svobode misli, vesti, veroizpovedi

Države spoštujejo pravice in dolžnosti staršev, da usmerjajo otroka pri uveljavljanju pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi v skladu z njegovimi razvojnimi možnostmi. Države pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. V ta namen ima otrok še posebej možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim, bodisi neposredno bodisi preko zastopnika ali ustreznega organa, na način, ki je v skladu s procesnimi pravili notranje zakonodaje. Države pogodbenice spoštujejo otrokovo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Države pogodbenice spoštujejo pravice in dolžnosti staršev oziroma zakonitih skrbnikov, da otroka pri uveljavljanju te pravice usmerjajo na način, prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim. Glede svobodnega izražanja veroizpovedi ali prepričanja so dopustne le tiste omejitve, ki jih določa zakon in ki so nujne za zavarovanje državne varnosti, javnega reda, zdravja ali morale ali pa temeljnih pravic in svoboščin drugih. 6.

Pravica otroka do zasebnosti

Noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom za njegovo čast in ugled. Otrok ima pravico do zakonitega varstva proti taksnemu vmešavanju ali napadom. 7.

Pravica otroka do telesne in duševne integritete

1. Države pogodbenice bodo z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj. 2. Takšni zaščitni ukrepi naj, če je to primerno, vključujejo učinkovite postopke za sprejemanje socialnih programov, ki otroku in tistim, ki skrbijo zanj, zagotavljajo potrebno podporo, kakor tudi druge oblike zaščite ter ugotavljanje, obveščanje, prijavljanje, preiskovanje, obravnavanje in spremljanje prej naštetih primerov trpinčenja otrok in, če je potrebno, poseg sodišča. Države pogodbenice bodo s sprejetjem vseh ustreznih ukrepov pospešile telesno in duševno okrevanje otroka, ki je bil žrtev kakršnekoli oblike zanemarjanja, izkoriščanja ali zlorabe, mučenja ali kakršnekoli druge oblike okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ali oboroženih spopadov, in njegovo ponovno vključitev v družbo. Takšno okrevanje in ponovno vključevanje v družbo mora potekati v okolju, ki krepi otrokovo zdravje, samospoštovanje in dostojanstvo

30


8.

Načelo enakosti in nediskriminacije

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. 9.

Pravica do peticije

Vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. 10. Pravice invalidov Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev. 11. Pravica do socialne varnosti Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. 12. Pravica do zdravstvenega varstva Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. 13. Pravica do zasebne lastnine in dedovanja Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.

31

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 14. Načelo zakonitosti v kazenskem pravu, pravna jamstva v kazenskem postopku; domneva nedolžnosti domneva nedolžnosti Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. načelo zakonitosti v kazenskem pravu Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. pravna jamstva v kazenskem postopku Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice: - da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe; - da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom; - da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist; - da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo.

15. Nedotakljivost stanovanja Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje.

32

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 16. Nedotakljivost človekovega življenja; varstvo osebne svobode, svoboda gibanja in omejitve pravice; odreditev in trajanje pripora; javnost sojenja nedotakljivost človekovega življenja Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni. varstvo osebne svobode Vsakdo ima pravico do osebne svobode. Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti. V čim krajšem času mu mora biti tudi pisno sporočeno, zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o tem, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njegove bližnje. svoboda gibanja Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej. javnost sojenja Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon. odreditev in trajanje pripora Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pisna, obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico do pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar največ tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodišče sme pripor podaljšati še za nadaljnje tri mesece. Če do izteka teh rokov obtožnica ni vložena, se obdolženec izpusti.

17. Pravica do rehabilitacije in odškodnine Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu.

33

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 18. Pravice in dolžnosti staršev; pravice otrok pravice in dolžnosti staršev Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej. pravice otrok Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.

19. Pravica do izobrazbe in šolanja; status univerze in drugih visokih šol izobrazba in šolanje Izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. avtonomnost univerze in drugih visokih šol Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne. Način njihovega financiranja ureja zakon.

20. Pravice iz naslova ustvarialnosti Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. 21. Izražanje narodne pripadnosti Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. 22. Pravica pribežališča (azil) V mejah zakona je priznana pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine.

34

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 23. Varstvo osebnih podatkov; varstvo tajnosti pisem varstvo tajnosti pisem in drugih občil Zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. varstvo osebnih podatkov Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

24. Svoboda vesti; pravica do ugovora vesti svoboda vesti Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja. pravica do ugovora vesti Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.

25. Volilna pravica Volilna pravica je splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.

35

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 26. Svoboda dela; sindikalna svoboda; pravica do stavke svoboda dela Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano. sindikalna svoboda Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno. pravica do stavke Delavci imajo pravico do stavke. Če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji.

27. Pravice iz naslova socialne varnosti (socialna varnost, zdravstveno varstvo, pravice invalidov) pravica do socialne varnosti Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom.

28. Pravica do uporabe svojega jezika in pisave; posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji) pravica do uporabe svojega jezika in pisave Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon.

36

odgovori na vprašanja – strokovni izpit posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraževanja. Zakon določa območja, na katerih je dvojezično šolstvo obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima matičnima narodoma in njunima državama. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. Na območjih, kjer ti skupnosti živita, ustanovijo njuni pripadniki za uresničevanje svojih pravic svoje samoupravne skupnosti. Na njihov predlog lahko država pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje določenih nalog iz državne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresničevanje. Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru. Zakon ureja položaj in način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer živita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresničevanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresničujejo tudi zunaj teh območij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na število pripadnikov teh skupnosti. Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti. 29. Zakonska zveza in družina (pravice); svobodno odločanje o rojstvu otrok. zakonska zveza in družina Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. svobodno odločanje o rojstvih otrok Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.

37

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 30. Katere so posamezne osebnostne pravice otroka? • • •

• • •

Pravica do enakosti in nediskriminacije Načelo največje koristi otroka Pravica do osebne identitete otroka  Pravica do osebnega imena  Pravica do državljanstva  Pravica otroka, da pozna svoje starše Pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi Pravica otroka do svobode izražanja in svobodnega združevanja Pravica otroka do zasebnosti

31. Načela varstva pravic in svoboščin  Načelo neposrednega uresničevanja pravic in svoboščin na podlagi ustave  Prepoved omejevanja in začasne razveljavitve pravic in svoboščin v nasprotju z ustavo  Načelo enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic  Pravica do sodnega varstva  Pravica do pravnega sredstva  Pravica do povračila škode

38


32. Pravice in temeljne svoboščine v Ustavi RS •

Temeljne in izhodiščne pravice in svoboščine  Načelo enakosti  Dostojanstvo osebnosti  Pravica do pravnega sredstva, sodnega varstva in do povračila škode

•

Osebnostne pravice in svoboščine  Nedotakljivost človekove telesne celovitosti (nedotakljivost človekovega življenja, prepoved mučenja, osebna svoboda, svoboda gibanja, izročitev)  Pravice v kazenskem postoku (Načelo zakonitosti v kazenskem postopku, domnevna nedolžnost, pravna jamstva, javnost sojenja, prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, pravica do rehabilitacije in odškodnine)  Nedotakljivost človekove zasebnosti (nedotakljivost stanovanja, varstvo pisem in drugih občil, varstvo osebnih podatkov)  Svoboda izražanja in opredeljevanja ( svoboda izražanja, pravica do popravka in odgovora, pravica do ugovora vesti)

•

Politične pravice in svoboščine  Pravica do zbiranja  Pravica do združevanja (interesno združevanje, politične stranke)  Volilna pravica  Pravica do sodelovanja pri upravljanju zadev  Pravica do pribežališča

•

Socialne in ekonomske pravice  Pravica do zasebne lastnine in dedovanja  Svoboda dela  Socialne pravice (pravica do socialne varnosti, pravica do zdravstvenega varstva, pravice invalidov)  Družinske pravice (zakonska zveza in družina, pravice in dolžnosti staršev, svobodno odločanje o rojstvih otrok, pravice otrok)  Pravice s področja izobraževanja, znanosti in umetnosti (izobraževanje in šolanje, avtonomnost univerze in drugih visokih šol, svoboda znanosti in umetnosti)

•

Pravice do narodnih skupnosti  Izražanje narodne pripadnosti  Posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti  Položaj in posebne pravice romskih skupnosti.

•

Varstvo pravic in svoboščin po pravni ureditvi v RS

39

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  Sodno varstvo pravic in svoboščin  Ustavnosodno varstvo pravic in svoboščin  Varuh človekovih pravic

EVROPSKA UNIJA IN PRAVNI SISTEM EU

40


1. Katere so institucije EU? • • • • • • •      

svet EU evropski svet evropska komisija evropski parlament sodišče evropskih skupnosti evropsko računsko sodišče druge institucije in organi EU: evropski varuh človekovih pravic evropska centralna banka evropska investicijska banka evropski ekonomsko socialni odbor odbor regij agencije EU

2. Svet EU (organiziranost in pristojnosti). Je glavni organ odločanja. Neuradno se lahko poimenuje »Svet« ali »Svet ministrov«, ker se njegovih sestankov udeležujejo ministri držav članic. Sestaja se v različni sestavi, ki je odvisna od dnevnega reda oziroma področja, ki ga obravnavajo na zasedanju. Obstaja 9 različnih sestav:  splošne in zunanje zadeve (zunanji ministri),  gospodarstvo in finance (»ECOFIN«),  pravosodje in notranje zadeve,  zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov,  konkurenca (notranji trg, industrija in raziskave),  promet, telekomunikacije in energija,  kmetijstvo in ribištvo,  okolje,  izobraževanje, mladina in kultura. Sedež Sveta je v Bruslju, kjer je največ zasedanj, nekatera pa potekajo tudi v Luksemburgu.. Zasedanjem Sveta predseduje minister predsedujoče države članice, ki se zamenja vsakih 6 mesecev. Pristojnosti Svet EU je institucija z značilnostmi nadnacionalne in medvladne organizacije, ki predstavlja interese držav članic. Njegove glavne pristojnosti so: je glavno zakonodajno telo, saj odloča o sprejemu nove zakonodaje, koordinira splošne gospodarske politike držav članic, v imenu Evropskih skupnosti potrjuje mednarodne pogodbe, skupaj z Evropskim parlamentom sprejema proračun EU,

41

odgovori na vprašanja – strokovni izpit na podlagi smernic Evropskega sveta sprejema odločitve glede uresničevanja skupne zunanje in varnostne politike, usklajuje aktivnost držav članic in sprejema ukrepe na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. 3. Evropski svet (organiziranost in pristojnosti). Organiziranost Evropski svet imenujemo redna polletna srečanja predstavnikov držav članic na najvišji politični ravni. Je najvišje politično telo unije. Pristojnosti Evropski svet daje najpomembnejše politične smernice prihodnjega razvoja unije ter opredeljuje njene prednostne naloge. Skrbi za politično koordinacijo med državami članicami in rešuje morebitna nesoglasja. Določa tudi načela in splošne smernice skupne zunanje in varnostne politike.

4. Evropska komisija (organiziranost in pristojnosti). Organiziranost Evropska komisija (EK, neuradno Komisija) je ključna institucija političnega in celostnega delovanja ter upravnega in tehničnega vodenja EU. Za Komisijo velja, da je gonilna sila Evropske unije, pri tem deluje kot neodvisna strokovna institucija, ki je dolžna zastopati interese unije kot celote. Komisijo sestavljajo komisarji, odgovorni za posamezna področja, njihov mandat je 5 let. Pristojnosti a) zakonodajna pobuda: priprava zakonodajnih predlogov, b) nadzor – varovanje ustanovitvenih pogodb – naloga Komisije je, da zagotovi, da se pravni predpisi EU izvajajo pravilno v vseh državah članicah in vseh institucijah, v primeru kršitev ima pravico posredovati z opozorilom, sprožiti postopek pred Sodiščem, denarno kaznovati posameznike, podjetja, države ali druge organizacije, ki predpise kršijo, c) izvršilna oblast: bdi nad izvajanjem politik skupnosti, v tem okviru tudi upravlja proračun, največ pooblastil ima na področju konkurence in kmetijske politike, d) predstavniška funkcija: zastopa EU pri pogajanjih s tretjimi državami.

42


5. Evropski parlament (organiziranost in pristojnosti). Organiziranost Evropski parlament (EP, neuradno Parlament) predstavlja čez 400 milijonov državljanov EU in je največji mednarodni parlament na svetu. Parlament zagotavlja demokratično osnovo skupnosti, sestavljajo ga poslanci, neposredno izvoljeni na splošnih volitvah v vseh državah članicah, njihov mandat traja 5 let. Politične stranke se glede na ideološko usmerjenost združujejo v poslanske oziroma politične skupine. Trenutno je v Parlamentu 7 političnih skupin in nekaj neodvisnih poslancev. Skupine so: - Skupina ljudske stranke Evrope in evropskih demokratov, - Skupina stranke socialistov, - Skupina evropske liberalno demokratične in reformistične stranke, - Konfederacijska skupina evropske združene levice/Nordijska zelena levica, - Skupina zelenih/Evropska svobodna zveza, - Skupina Unije za Evropo narodov, - Skupina za Evropo demokracij in različnosti. Sedež Parlamenta je v Luksemburgu, kjer je njegov generalni sekretariat, plenarni mesečni sestanki potekajo v Strasbourgu, dodatne seje so v Bruslju, kjer so tudi seje odborov. Pristojnosti a) zakonodajna – to funkcijo opravlja skupaj s Svetom, nima pa kot nacionalni parlamenti pristojnosti zakonodajne pobude, b) proračunska – skupaj s Svetom tvori vrhovno proračunsko oblast, v postopku sprejemanja proračuna sodeluje od stopnje priprav do potrditve proračuna, c) nadzorna – to funkcijo izvaja v obliki demokratičnega nadzora nad institucijami EU preko poslanskih vprašanj oziroma lahko ustanovi preiskovalni odbor, ki preverja domnevne kršitve ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje.

6. Sodišče Evropskih skupnosti (organiziranost in pristojnosti, vrste postopkov). Organiziranost V okviru EU deluje učinkovit sistem sodne zaščite, ki ga zagotavlja Sodišče evropskih skupnosti s sedežem v Luksemburgu. Neuradno poimenovanje je lahko Sodišče. V okviru Sodišča deluje po en sodnik iz vsake države članice in 8 generalnih pravobranilcev, ki jih tudi imenujejo države članice. Vsi imajo enotni mandat 6 let, možna pa je njihova ponovna izvolitev za nadaljnja 3 leta, ki se lahko še enkrat podaljša za nadaljnja 3 leta. Pristojnosti Zakonodaja skupnosti se uporablja neposredno na sodiščih vseh držav članic EU. Sodišče je pravosodna institucija in nadzorni organ EU z glavnim vplivom na razvoj zakonodaje skupnosti. Sestava sodišča kaže na njegovo glavno nalogo: zagotovitev spoštovanja, enotnega 43

odgovori na vprašanja – strokovni izpit tolmačenja in uporabe zakonodaje skupnosti, izpolnjevanje in enotno interpretacijo ustanovitvenih pogodb ter sodno zaščito posameznikov. Vsaka država članica lahko pred sodiščem odgovarja za neizpolnjevanje svojih obveznosti, ki izhajajo iz ustanovitvenih pogodb, ravno tako intitucije EU (Svet, Parlament, Komisija). Sodišče je pristojno odločati v sporih med državami članicami, državami članicami in EU, institucijami EU ter posamezniki in EU. Vrste postopkov pred Sodiščem evropskih skupnosti: sodni postopki zaradi neizpolnjevanja obveznosti, - ničnostne tožbe, - sodni postopki zaradi neukrepanja, - odškodninske tožbe, - pritožbeni postopki, - predhodno odločanje. Sodišče prve stopnje na splošno odloča o individualnih tožbah proti odločitvam inštitucij: - sporih med skupnostmi in njihovimi uslužbenci ali drugim osebjem, - tožbah podjetij ali skupin podjetij proti Komisiji, - tožbah, ki jih proti institucijam EU vložijo fizične ali pravne osebe.

7. Evropsko računsko sodišče (organiziranost in pristojnosti). Organiziranost Računsko sodišče je neodvisna institucija Evropske unije s sedežem v Luksemburgu. Je organ, ki zagotavlja preglednost javnih financ, saj nadzira porabo vsega javnega denarja EU. Ima po enega člana iz vsake države članice, skupno torej 27. Imenuje jih Svet s soglasjem po posvetovanju s Parlamentom za mandat 6 let. Pristojnosti Računsko sodišče izvaja stalne revizije vseh prihodkov in odhodkov skupnosti, preverja njihovo zakonitost in pravilnost ter spremlja poslovanje vseh institucij EU. Računsko sodišče je dolžno pripraviti letno poročilo in ga predložiti institucijam EU ter ga skupaj z njihovimi komentarji objaviti v Uradnem listu EU. Računsko sodišče ima tudi svetovalno funkcijo, saj na zahtevo institucijam EU pripravi mnenje, ki je v določenih primerih zavezujoče tako za Sodišče kot za Svet.

8. Druge institucije in organi EU (Evropski varuh človekovih pravic, Evropska centralna banka, Evropski ekonomsko socialni odbor, Odbor regij). EVROPSKI VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC

44

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Glavna naloga varuha je reševanje pritožb državljanov EU – fizičnih in pravnih oseb zaradi nepravilnosti pri delovanju institucij in drugih organov EU. Ne ukvarja se s pritožbami na delo nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov držav članic. O svojih ugotovitvah letno poroča Parlamentu. Evropski varuh človekovih pravic ima sedež v Strasbourgu, imenuje ga Parlament za obdobje 5 let. Pri opravljanju svojih nalog je neodvisen, ne sme zahtevati ali sprejemati navodil nobene od institucij, med mandatom ne sme opravljati nobene druge poklicne dejavnosti. EVROPSKA CENTRALNA BANKA Sedež Evropske centralne banke (ECB) je v Frankfurtu, njena glavna naloga je vodenje monetarne politike EU skupaj s centralnimi bankami držav članic, ki so uvedle skupno valuto evro. EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA Glavna naloga Evropske investicijske banke (EIB) s sedežem v Luksemburgu je zagotavljanje dolgoročnega financiranja investicijskih projektov, ki pospešujejo skladnejši gospodarski razvoj. EVROPSKI EKONOMSKO SOCIALNI ODBOR Ekonomsko socialni odbor je posvetovalni organ s sedežem v Bruslju, ki na ravni EU in na ravni držav članic zagotavlja zastopanje in izmenjavo stališč socialnih partnerjev. Ima 3 osnove naloge: - svetovalna - spodbujanje vključevanja civilne družbe v integracijski proces, krepitev Evrope, ki bo blizu državljanom, - krepitev vloge civilne družbe v tretjih državah, ki niso članice skupnosti. ODBOR REGIJ Odbor regij ima sedež v Bruslju. Zadolžen je za neposredno zastopanje lokalnih in regionalnih oblasti držav članic v procesih odločanja.

9.     

       

Agencije EU. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, Evropska ustanova za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, Evropska agencija za okolje, Evropska ustanova za usposabljanje, Evropski nadzorni center za droge in zasvojenost z njimi, Evropska agencija za vrednotenje zdravil, Urad za harmonizacijo na notranjem trgu, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Urad skupnosti za rastlinske sorte, Center za prevajanje za organe Evropske unije, Evropski nadzorni center za rasizem in ksenofobijo, Evropska agencija za rekonstrukcijo, Evropski organ za varno hrano, 45

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  Evropska agencija za pomorsko varnost,  Evropska agencija za letalsko varnost.

10. Primarna zakonodaja (ustanovitvene pogodbe). Primarna zakonodaja Evropskih skupnosti so pogodbe, na podlagi te je izvedena sekundarna zakonodaja. Sekundarno zakonodajo sestavljajo uredbe, direktive in odločbe. Vsa ta zakonodaja je rezultat odločitev, ki jih sprejemajo 3 glavne institucije: - Svet Evropske unije, ki predstavlja države članice, - Evropski parlament, ki predstavlja državljane, - Evropska komisija, ki je politično neodvisno telo in zastopa skupne interese unije. Pravo skupnosti je neodvisni pravni sistem, ki prevlada nad nacionalnim pravom, iz tega dejstva izvirajo tudi temeljna načela prava skupnosti (varstvo temeljnih pravic, načelo subsidiarnosti, načelo sorazmernosti, načelo legitimnega pričakovanja, načelo nediskriminatornosti, načelo transparentnosti, druga temeljna načela). Zakonodajo EU sestavljajo 3 različne, vendar med sabo povezane vrste zakonodaje: PRIMARNA ZAKONODAJA Sestavljajo jo ustanovitvene pogodbe in drugi dogovori s podobnim statusom (npr. pristopne pogodbe novih članic). Primarna zakonodaja je vedno rezultat neposrednih pogajanj med vladami držav članic in je predmet ratifikacije nacionalnih parlamentov, ponavadi je sprejeta v obliki pogodb. Ustanovitvene pogodbe, kjer so zapisana temeljna pravila EU, so: - Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (1951), - Rimski pogodbi: Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo (1957). Osnovne ustanovitvene pogodbe so bile večkrat dopolnjene: - Enotni evropski akt (1986), - Pogodba o Evropski uniji (1992), - Amsterdamska pogodba (1997), - Pogodba iz Nice (2001).

11. Sekundarna zakonodaja (uredbe, direktive, odločbe, priporočila in mnenja).

46

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Temelji na primarni zakonodaji, sprejemajo jo institucije skupnosti. Najpomembnejši viri sekundarne zakonodaje so: a) uredbe, ki so splošno veljavne, v celoti zavezujoče in neposredno uporabne v vseh državah članicah, zagotavljajo poenotenje pravne ureditve na celotnem ozemlju EU, b) direktive, ki zavezujejo države članice, na katere so naslovljene, le glede cilja, ki ga je treba doseči v določnem časovnem roku, izbira metode in oblike pa je prepuščena nacionalnim organom; c) odločbe, ki so zavezujoče v vseh ozirih za države članice, fizične ali pravne osebe, na katere so naslovljene in ne potrebujejo prevedbe v nacionalni pravni red; d) priporočila in mnenja, ki niso zavezujoči akti. 12. Sodna praksa. Zajema pomembne sodbe Sodišče evropskih skupnosti in sodišča prve stopnje, na primer sodbe v postopkih, ki jih sprožajo EK, nacionalna sodišča ali posamezniki.

13. Zakonodajni proces EU ( pristojnosti udeležencev, Svet EU, Evropska komisija, Evropski parlament). SVET EU Načini sprejemanja odločitev Vloga Sveta kot glavne institucije odločanja temelji na določilih Maastrichtske pogodbe, ki določa 3 stebrno strukturo EU: - nadnacionalna raven - I. steber oziroma skupne politike (kmetijstvo, promet, okolje, energetika, raziskave in razvoj); način sprejemanja odločitev: s soglasjem ali s kvalificirano večino; medvladna raven – II. in III. steber: na teh področjih ima Svet pristojnost zakonodajne pobude kot tudi odločanja; Svet odločitve sprejema s soglasjem ali kvalificirano večino. Zakonodaja Svet na podlagi Pogodbe o EU sprejema (samostojno ali skupaj s Parlamentom v postopku soodločanja) sekundarno zakonodajo: uredbe, direktive, odločbe, priporočila in mnenja. Svet lahko sprejema tudi sklepe politične narave ali druge vrste pravnih aktov npr. deklaracije in resolucije. EVROPSKA KOMISIJA Vloga Evropske komisije v zakonodajnem procesu Komisija ima osrednjo vlogo v strukturi EU, zato ima posebno razmerje z vsako izmed ostalih institucij. Pri oblikovanju zakonodaje sodeluje s Svetom in s Parlamentom. Komisija upravlja s proračunom EU, nadzor nad tem pa vrši Računsko sodišče. Komisija sodeluje tudi z Ekonomsko socialnim odborom in Odborom regij, s katerima se posvetuje glede večine zakonodajnih predlogov. EVROPSKI PARLAMENT Zakonodajna pristojnost Evropskega parlamenta Parlament na velikem številu področij deli svojo zakonodajno funkcijo s Svetom. Zakonodajni postopki

47

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Postopek soodločanja pomeni enakopravno delitev pristojnosti sprejemanja zakonodaje med Parlamentom in Svetom; - Postopek posvetovanja zahteva mnenje Parlamenta preden Svet lahko odobri zakonodajni predlog, ki ga je pripravila Komisija; - Postopek sodelovanja dovoljuje Parlamentu, da predlagan zakonski predpis spreminja z amandmaji; - Postopek soglasja se nanaša na tista področja zakonodaje, kjer tudi Svet odloča s soglasjem. Načeloma EP glasuje z navadno večino, pomembnejše odločitve pa sprejema s kvalificirano večino. -

ŠOLSKA ZAKONODAJA (ZAKONI)

48


1. kdaj so bili sprejeti?            

Kateri zakoni veljajo na področju vzgoje in izobraževanja in

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - februar 1996 Zakon o vrtcih - februar 1996 Zakon o osnovni šoli - februar 1996 Zakon o gimnazijah - februar 1996 Zakon o maturi - januar 2003 Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju - februarja 1996 ; ne velja od avgusta 2006 Zakon o izobraževanju odraslih – februar 1996 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami - junij 2000 Zakon o glasbenih šolah - februar 2000 Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja – april 2001 Zakon o šolski inšpekciji – maj 1996 Zakon o zavodih – februar 1996

2. Vsebina zakonov (ZOFVI, ZoOŠ, zakon o šolski inšpekciji, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami). ZOFVI: Ta zakon ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih: – predšolske vzgoje, – osnovnošolskega izobraževanja, – vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, – osnovnega glasbenega izobraževanja, – nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, – srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, – srednjega splošnega izobraževanja, – višjega strokovnega izobraževanja, – vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter

49

odgovori na vprašanja – strokovni izpit – izobraževanja odraslih. ZoOŠ: Ta zakon ureja osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu. zakon o šolski inšpekciji Ta zakon ureja organizacijo, področja nadzora in pristojnosti šolske inšpekcije z namenom, da se zagotovi spoštovanje zakonitosti in s tem zaščita pravic predšolskih otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: otrok in udeležencev izobraževanja) ter strokovnih delavcev.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: otroci s posebnimi potrebami) ter določajo načini in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. 3. Kateri predpisi urejajo pravice iz delovnega razmerja (plače, dopusti, nadomestila plače, napredovanje, izobraževanje)?      

4.

Zakon o delovnih razmerjih Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in OŠ v plačilne razrede, Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem i srednjem šolstvu.

Cilji vzgoje in izobraževanja; učni jezik.

 Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so: zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo,  vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,  razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,  spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,

50

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi  omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja,  uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,  omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika,  zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,  zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij,  zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami,  spodbujanje vseživljenskega izobraževanja,  omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,  omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti,  omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva. Učni jezik: Vzgojno in vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah poteka v slovenskem jeziku. Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo tudi vrtci oziroma šole, v katerih poteka vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku (vrtci in šole v jeziku narodne skupnosti). Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madžarske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo dvojezični vrtci in šole, v katerih vzgojno oziroma vzgojnoizobraževalno delo poteka v slovenskem in madžarskem jeziku (dvojezični vrtci in šole). 5.

Javno veljavni programi in izobrazba.

Javno veljavni programi so: – izobraževalni programi, – prilagojeni izobraževalni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in – izobraževalni programi za odrasle (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni programi), – programi za predšolske otroke, – vzgojni program domov za učence, – vzgojni program dijaških domov, – prilagojeni programi za predšolske otroke s posebnimi potrebami, – vzgojni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in – posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki so sprejeti na način in po postopku, določenem z zakonom.

51

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se lahko izvaja le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja. Po javno veljavnih izobraževalnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja se pridobi javno veljavna izobrazba.

6. Izvajalci na področju vzgoje in izobraževanja.  Predšolsko vzgojo opravljajo vrtci in zasebniki. Predšolska vzgoja se lahko v primeru, določenim z zakonom, opravlja tudi na domu.  Osnovnošolsko izobraževanje opravljajo osnovne šole. Osnovnošolsko izobraževanje se lahko na način in po postopku, določenem z zakonom, opravlja tudi kot izobraževanje na domu.  Poklicno izobraževanje opravljajo nižje in srednje poklicne šole. Kadar poklicno izobraževanje poteka v dualnem sistemu, ga opravljajo nižje in srednje poklicne šole skupaj z delodajalci.  Predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in poklicno izobraževanje opravljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.  Osnovno glasbeno izobraževanje opravljajo glasbene šole in zasebniki  Srednje tehniško in strokovno izobraževanje opravljajo srednje tehniške in srednje strokovne šole.  Splošno srednje izobraževanje, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu, opravljajo splošne in strokovne gimnazije (v nadaljnjem besedilu: gimnazije).  Višje strokovno izobraževanje opravljajo višje strokovne šole.  Pogoje za bivanje in učenje zagotavljajo učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, domovi za učence in dijaški domovi.  Izobraževanje odraslih opravljajo organizacije za izobraževanje odraslih, šole in zasebniki.

7. Javna služba na področju vzgoje in izobraževanja; javna mreža na področju vzgoje in izobraževanja. javna služba

52

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Javna služba na področju vzgoje in izobraževanja obsega programe za predšolske otroke, vzgojne programe domov za učence in dijaških domov, vzgojni in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki jih sprejme pristojni strokovni svet, in izobraževalne programe, ki jih sprejme pristojni minister, ter dejavnosti in naloge, potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Programe iz prejšnjega odstavka opravljajo javni vrtci in šole, javni domovi za učence in dijaški domovi, javni zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in javne organizacije za izobraževanje odraslih, na podlagi koncesije pa tudi zasebni vrtci in šole oziroma domovi za učence in dijaški domovi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in zasebne organizacije za izobraževanje odraslih ter zasebniki, če je tako določeno z zakonom. Opravljanje javne službe na področju izobraževanja odraslih ureja zakon.

javna mreža Za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja se organizira javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo. Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da omogoča staršem in otrokom dostopnost in izbiro programa za predšolske otroke. Javna mreža osnovnih šol mora zagotavljati vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja. Javna mreža glasbenih šol mora biti organizirana tako, da omogoča zainteresiranim učencem osnovno glasbeno izobraževanje, nadarjenim pa zagotavlja pripravo za nadaljnje glasbeno izobraževanje. Javna mreža nižjih in srednjih poklicnih šol, srednjih tehniških in srednjih strokovnih šol in gimnazij mora omogočiti izobraževanje vsem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost, in sicer najmanj za pridobitev prvega poklica oziroma opravljanje mature. Javna mreža višjih strokovnih šol omogoča nadaljevanje izobraževanja tistim, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Javna mreža domov za učence in dijaških domov omogoča učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, pogoje za bivanje in učenje. Javna mreža zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mora zagotavljati vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo. Razmestitev izobraževalnih programov za izobraževanje odraslih mora omogočati odraslim, ki niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja, dokončanje osnovne šole, odraslim, ki so

53

odgovori na vprašanja – strokovni izpit zaključili osnovnošolsko izobraževanje, pa enoletno dopolnjevanje osnovnošolske izobrazbe ter možnost izobraževanja po drugih programih za izobraževanje odraslih. Merila za postavitev javne mreže določi Vlada Republike Slovenije, ob upoštevanju: – števila in starosti otrok na določenem območju, – specifičnosti poselitve in – razvojnih posebnosti območja. V postopku sprejemanja meril si pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.

8. Izobraževalni programi – sestavine (splošni in posebni del), sprejemanje programov; sprejemanje programov zasebnih šol. Izobraževalni program ima splošni in posebni del. Splošni del vsebuje: - ime programa, - cilje vzgoje in izobraževanja, - trajanje izobraževanja, - obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, - pogoje za vključitev, - pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja. Splošni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še poklic, ki se pridobi po uspešno končanem izobraževanju. Posebni del vsebuje: - predmetnik z navedbo obveznih in izbirnih predmetov oziroma predmetnih področij ali izbirnih vsebin z obsegom ur po predmetih oziroma po predmetnih področjih, - učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu, - predmetni katalog znanj, - izpitni katalog.

sprejemanje programov

54

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Javno veljavne izobraževalne programe, razen izobraževalnih programov zasebnih šol, sprejme minister, pristojen za šolstvo, oziroma minister, pristojen za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: minister), v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Strokovni svet predlaga splošni del ter določi posebni del izobraževalnega programa. Pred določitvijo posebnega dela izobraževalnega programa za gimnazije mora na zahtevo strokovnega sveta podati svoje mnenje tudi državna maturitetna komisija. Vzgojne programe domov za učence in dijaških domov, razen vzgojnih programov zasebnih domov za učence in zasebnih dijaških domov, ter vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in posebni program vzgoje in izobraževanja sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. sprejemanje programov zasebnih šol Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi. Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi enakovreden izobrazbeni standard. Izobraževalni program, ki ga izvaja zasebna šola po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje in ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol. Ne glede na določbo 20. člena tega zakona se vsako uvedbo izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka preverja s poskusom ves čas šolanja prve generacije. 9.

Poskus; učbenik

Poskus: Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela, uvajanje novih delov izobraževalnih programov, organizacijske novosti in novi učbeniki se lahko pred uvedbo preverjajo s poskusom. Novi javno veljavni programi se pred uvedbo preverjajo s poskusom. Vrtec oziroma šolo, v kateri se izvaja poskus, določi minister na predlog vrtca oziroma šole, strokovnih inštitucij, visokošolskih zavodov ter raziskovalnih organizacij. Pred odločitvijo si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta. Izvajanje poskusa spremlja pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena. Minister lahko na predlog pristojnega javnega zavoda prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če se ne dosega predpisani izobrazbeni standard ali so drugače kršene pravice otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih. Spremljanje izvajanja poskusa določi minister.

55

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Učbenik: V šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, se uporabljajo le učbeniki in učila, ki jih potrdi pristojni strokovni svet. Postopek za pripravo in potrjevanje učbenikov in učil določi minister. Učitelj lahko uporablja poleg potrjenih učbenikov in učil tudi druga neobvezna sredstva in pripomočke. Zasebne šole uporabljajo učbenike in učila iz prvega odstavka tega člena le za z zakonom določene obvezne predmete.

10. kako delujejo.

Strokovni sveti – namen delovanja, kdo jih ustanovi, kateri so,

strokovni sveti Za odločanje o strokovnih zadevah na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov Vlada Republike Slovenije ustanovi naslednje strokovne svete: - Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, - Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje in - Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih. Predsednike in člane strokovnih svetov imenuje Vlada Republike Slovenije za šest let in so lahko ponovno imenovani. pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje: - sprejema programe za predšolske otroke, - sprejema vzgojni in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, - določa vzgojne in izobraževalne programe za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti, - sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov, - določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo, - določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj, - določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v osnovni šoli, glasbeni šoli in za maturo, - določa predmetne in izpitne kataloge znanj splošno- izobraževalnih predmetov v poklicnem

56

odgovori na vprašanja – strokovni izpit oziroma strokovnem izobraževanju, - določa navodila za izvajanje prilagojenih izobraževalnih programov, - določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, - potrjuje učbenike in učila za splošnoizobraževalne predmete, - ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja, - ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona, - daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru: - programe osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja, - program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev, - program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov, - program priprave na zaključno preverjanje v osnovni šoli v desetem letu, - prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, - izobraževalni program gimnazije in maturitetnega tečaja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

11.

Razvojno in svetovalno delo (javni zavodi) • Razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju opravljajo: za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, za splošno • izobraževalne predmete pa tudi v poklicnem in strokovnem izobraževanju Zavod Republike Slovenije za šolstvo, • za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, • za področje izobraževanja odraslih Andragoški center Republike Slovenije.

Naloge na področju zunanjega preverjanja znanja učencev, vajencev, dijakov in odraslih, določenih z zakoni in drugimi predpisi, opravlja Državni izpitni center. Naloge s področja šolske in obšolske dejavnosti za učence, vajence in dijake opravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti skupaj z vrtci in šolami, lahko pa tudi drugi zavodi. Akte o ustanovitvi javnih zavodov iz prejšnjih odstavkov sprejme Vlada Republike Slovenije. Vlada oziroma lokalna skupnost lahko ustanovi za opravljanje nalog, potrebnih za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, tudi druge javne zavode.

57


12.

Pogoji za opravljanje vzgoje in izobraževanja

Javni vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene: • •

strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica.

Zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in zasebni vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za strokovne delavce, prostor in opremo v javnem vrtcu oziroma šoli. Zasebni vrtci in šole, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, morajo izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrtcu oziroma šoli.

13.

Razvid (vrtci in šole); kaj se vpiše v razvid in kdo ga vodi?

Šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo. Vrtec oziroma šola vloži predlog za vpis v razvid pri šolski upravi, na območju katere ima sedež. Predlogu za vpis je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev in sprejetem vzgojnem oziroma izobraževalnem programu. V razvid se vpišejo: • • • • • •

ime ali firma in sedež ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstni podatki in bivališče, če je ustanovitelj fizična oseba, ime in sedež vrtca oziroma šole, številka in datum akta o ustanovitvi, ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja, javna veljavnost programa, datum vpisa oziroma izbrisa in razlogi izbrisa iz razvida.

Obliko razvida ter postopek vpisa in izbrisa določi minister.

58


14.

Status zasebnega učitelja (pogoji)

Kot zasebnik lahko opravlja izobraževalno dejavnost, kdor • • • • • •

izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, učitelja, svetovalnega delavca ali drugega strokovnega delavca v javni šoli, aktivno govori slovenski jezik, ni v delovnem razmerju, ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti in

je vpisan v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo.

15. Ustanavljanje vrtcev in šol (ustanoviteljstvo); akt o ustanovitvi; kriteriji za ustanovitev. Ustanovitelj Javne vrtce oziroma šole ustanavlja lokalna skupnost oziroma država. Zasebne vrtce oziroma šole lahko ustanovijo domače in tuje fizične ali pravne osebe, razen osnovne šole, ki jo lahko ustanovijo samo domače fizične ali pravne osebe. ustanovitelj javnih vrtcev oziroma šol Javne vrtce, glasbene šole, osnovne šole in domove za učence ustanavlja lokalna skupnost. Javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, višje strokovne šole, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijaške domove ustanavlja država. Javno gimnazijo ustanavlja država, lahko pa tudi mestna občina v soglasju z državo. Samoupravna narodna skupnost je soustanoviteljica javnih vrtcev oziroma šol, ki se ustanovijo za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodne skupnosti oziroma za dvojezično vzgojo in izobraževanje. akt o ustanovitvi V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole. V ustanovitvenem aktu javne osnovne šole se, v skladu z merili za organizacijo javne mreže, določi območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v to osnovno šolo (šolski okoliš).

59

odgovori na vprašanja – strokovni izpit kriteriji za ustanovitev Javni vrtec se lahko ustanovi, če je zagotovljena vključitev vsaj desetih oddelkov otrok. V javnem vrtcu se lahko oblikuje največ 30 oddelkov. Javna šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka učencev, vajencev oziroma dijakov prvega in vseh naslednjih razredov oziroma letnikov. Javna glasbena šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega vsaj polovica na orkestrskih inštrumentih. Javna višja strokovna šola se lahko ustanovi za izvajanje enega ali več javno veljavnih programov, če je v posamezni program zagotovljen vpis najmanj 30 študentov prvega letnika višje šole. Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za oblikovanje organizacijskih enot. Na narodno mešanih in obmejnih območjih ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi ali če se ustanavlja edina šola za izvajanje določenega izobraževalnega programa v državi ter za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se javni vrtec oziroma šola ali javni zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko ustanovi tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih odstavkov. Podrobnejše pogoje za ustanovitev javnega vrtca oziroma šole ter za oblikovanje organizacijske enote, določi minister. V postopku priprave si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta. 16.

Organi javnih vrtcev in šol. Svet Ravnatelj Direktor Kolegij Strokovni organi Svet staršev

     

17.

Strokovni organi šole.

Strokovni organi v javni šoli so:  učiteljski zbor,  oddelčni učiteljski zbor,  razrednik in  strokovni aktivi. Strokovni organi v javni višji strokovni šoli so: 60

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  predavateljski zbor,  strokovni aktivi in  študijska komisija. Če je javni vrtec oziroma šola organizacijska enota, se strokovni organi iz prejšnjega odstavka oblikujejo v organizacijski enoti. Ne glede na prejšnji odstavek v šoli, ki programa gimnazije ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, o zadevah, ki se nanašajo na program gimnazije, odločajo le člani učiteljskega zbora oziroma strokovnega aktiva, ki izvajajo ta program. Določba tretjega odstavka tega člena velja tudi za zasebne višje strokovne šole, če izvajajo javno veljavne programe.

18. zbora.

Pristojnosti učiteljskega zbora in oddelčnega učiteljskega

vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor sestavljajo strokovni delavci javnega vrtca oziroma šole. Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor: – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, – daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja, – odloča o vzgojnih ukrepih in – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. oddelčni zbor Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku.

61

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci, vajenci oziroma dijaki in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 19.

Razrednik.

Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, vajencev oziroma dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 20.

Strokovni aktiv.

Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetnih področij. Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu. Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnoizobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev, učencev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. 21.

Knjižnica.

Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. V knjižnici se lahko oblikuje tudi učbeniški sklad. Javna osnovna šola mora imeti učbeniški sklad. Njegovo upravljanje določi minister. Za učence, vajence in dijake, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister.

62


Svetovalna služba.

V javnem vrtcu oziroma šoli deluje svetovalna služba, ki svetuje otrokom, učencem, vajencem, dijakom, učiteljem in staršem; sodeluje z vzgojitelji, učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja vrtca oziroma šole in opravljanju vzgojnoizobraževalnega dela ter opravlja poklicno svetovanje. Svetovalna služba sodeluje pri pripravi in izvedbi individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. Delo svetovalne službe opravljajo svetovalni delavci, ki so psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in defektologi. Pri opravljanju poklicnega svetovanja se povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje

23.

Sestava in pristojnosti sveta šole.

sestava sveta Svet javnega vrtca, javne osnovne šole in javne glasbene šole sestavljajo:  trije predstavniki ustanovitelja,  trije predstavniki delavcev vrtca oziroma šole in  trije predstavniki staršev. Če je ustanovitelj šole država, je v njenem svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo. Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. pristojnosti sveta Svet javnega vrtca oziroma šole:  imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole,  sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,  odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,  obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki,  odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, 63

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,  obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in  opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi. 24.

Sestava in pristojnosti sveta staršev.

Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje svet staršev. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. Svet staršev:  predlaga nadstandardne programe,  daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,  daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca oziroma šole in o letnem delovnem načrtu,  razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,  obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,  voli predstavnike v svet vrtca oziroma šole,  opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. 25. Sestava in pristojnosti učiteljskega zbora; oddelčni zbor, razrednik, strokovni aktiv. učiteljski zbor Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor sestavljajo strokovni delavci javnega vrtca oziroma šole. Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor: – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, – daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja, – odloča o vzgojnih ukrepih in – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. oddelčni zbor

64

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku. Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci, vajenci oziroma dijaki in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Razrednik Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, vajencev oziroma dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. strokovni aktiv Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetnih področij. Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu. Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnoizobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev, učencev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.

26. Postopek imenovanja ravnatelja šole; pogoji za ravnatelja in pomočnika ravnatelja šole. Pogoji za ravnatelja in postopek imenovanja Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Za ravnatelja je lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet javnega vrtca oziroma šole na podlagi javnega razpisa (4 mesečni rok za izvedbo postopka). Kandidat mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda. Svet javnega vrtca oziroma šole si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora in mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne

65

odgovori na vprašanja – strokovni izpit šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti in obrazloženo mnenje sveta staršev. Če organ oziroma skupnost iz osmega odstavka tega člena ne da mnenja v 20 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet imenuje oziroma razreši ravnatelja brez tega mnenja. Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru. Če minister ne da mnenja v 30. dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju brez tega mnenja. Mandat ravnatelja traja pet let. Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor o mnenju glasujejo tajno. pomočnik ravnatelja V javnem vrtcu oziroma šoli se lahko imenuje pomočnik ravnatelja, ki pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma ravnateljskega izpita. Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor.

27.

Pristojnosti ravnatelja.

Pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole je ravnatelj. Ravnatelj opravlja naslednje naloge:  organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,  pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,  pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,  je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,  vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,  oblikuje predlog nadstandardnih programov,  spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,

66

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  organizira mentorstvo za pripravnike,  prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,  predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,  odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,  spremlja delo svetovalne službe,  skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),  obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov,  spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov višje šole,  odloča o vzgojnih ukrepih,  zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,  zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,  določa sistemizacijo delovnih mest,  odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,  skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in  opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Če se javni vrtec oziroma šola oblikuje kot organizacijska enota, opravlja ravnatelj funkcijo pedagoškega vodje organizacijske enote. Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca javnega vrtca oziroma šole.

27.a. Direktor – imenovanje direktorja; Imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja Direktor; - je poslovodni organ V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma posameznega izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, lahko opravlja poslovodno funkcijo direktor javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, funkcijo pedagoškega vodje v organizacijski enoti pa ravnatelj te enote. Pravice, dolžnosti in obveznosti direktorja in ravnatelja se določijo z aktom o ustanovitvi. Funkcijo direktorja lahko opravlja tudi ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, če je z aktom o ustanovitvi tako določeno. imenovanje direktorja 67

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen ravnateljski izpit. Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda. K imenovanju in razrešitvi si mora pridobiti soglasje ministra. Mandat direktorja traja pet let. Če funkcijo direktorja opravlja ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, se lahko z aktom o ustanovitvi določi tudi krajši mandat, vendar ne manj kot dve leti. Imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet javnega vrtca oziroma šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega vrtca oziroma šole oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet javnega vrtca oziroma šole ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister. Ista oseba v istem zavodu lahko opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat.

27.b. Šolski sklad Šola lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega razreda, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike šole predlaga svet šole. Za delovanje sklada upravni odbor lahko sprejme pravila.

28.

Avtonomija šolskega prostora.

Dejavnosti, ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem, se lahko izvajajo v javnem vrtcu oziroma šoli samo z dovoljenjem ravnatelja. V vrtcih in šolah je prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov. V javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost. V vrtcih in šolah s koncesijo je konfesionalna dejavnost dovoljena, kadar se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba. Konfesionalna dejavnost je dovoljena v vrtcih in šolah s koncesijo, če časovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna služba. Izvajanje

68

odgovori na vprašanja – strokovni izpit konfesionalne dejavnosti mora biti organizirano tako, da tistim, ki se ne želijo udeležiti te dejavnosti, omogoča nemoten prihod in odhod. Konfesionalna dejavnost iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:  verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo,  pouk, pri katerem o vsebinah, učbenikih, izobraževanju učiteljev in primernosti posameznega učitelja za poučevanje odloča verska skupnost,  organizirane religiozne obrede. Izjemoma lahko minister na predlog ravnatelja v prostorih javnega vrtca oziroma šole izven pouka ali izven časa delovanja vrtca oziroma šole dovoli verouk ali konfesionalni pouk religije, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov. Za opravljanje nalog pooblaščenih državnih organov v vrtcu oziroma šoli, razen inšpekcijskih organov in računskega sodišča, je potrebno dovoljenje ravnatelja. Uradna oseba lahko brez dovoljenja ravnatelja vstopi v vrtec oziroma šolo, če je za to pooblaščena z zakonom ali odločbo pristojnega sodišča oziroma če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da zavaruje ljudi in premoženje.

29.

Koncesija – dodelitev, pogodba o koncesiji, odvzem koncesije.

dodelitev koncesije Koncesija se dodeli z odločbo na podlagi javnega razpisa. Koncesijo dodeli minister, razen za predšolsko vzgojo, ki jo dodeli lokalna skupnost. Minister je dolžan razpisati koncesijo, če ni mogoče zagotoviti osnovnošolskega izobraževanja v javnih osnovnih šolah v skladu z normativi in standardi. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V javnem razpisu se navedejo: dejavnost, ki bo predmet koncesije, pogoji za opravljanje dejavnosti, šolski okoliš, čas, za katerega se dodeljuje koncesija, rok, do katerega se sprejemajo prijave, kriteriji za izbiro, rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri, in drugi potrebni podatki.

69

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Vsebina pogodbe o koncesiji S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost. S pogodbo o koncesiji se podrobneje določijo predvsem: – predmet koncesije, – obseg izvajanja dejavnosti, – začetek izvajanja koncesije, – rok za odpoved koncesije, – sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotavlja koncedent. Pogodba o koncesiji se sklene v pisni obliki. Rok za odpoved koncesije za izvajanje programov za predšolske otroke ne sme biti krajši od šestih mesecev, za izvajanje izobraževalnega programa pa ne sme biti krajši od časa, potrebnega za dokončanje izobraževanja zadnje vpisane generacije oziroma za dokončanje dejavnosti ali naloge, potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. odvzem koncesije Če se ugotovi, da koncesionar ne opravlja dejavnosti v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji, mu koncedent določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če koncesionar ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se koncesija odvzame z odločbo. V primeru odvzema koncesije je koncedent dolžan poskrbeti, da učenci, vajenci, dijaki, študenti višjih šol oziroma odrasli lahko dokončajo začeto izobraževanje, za predšolske otroke pa namestitev v drugem vrtcu.

30. Financiranje vzgoje in izobraževanja (viri) in finančni nadzor; financiranje javnih šol (država in lokalna skupnost); pogoji za financiranje zasebnih šol in možne omejitve. Viri Vzgoja in izobraževanje se financira iz: – javnih sredstev, – sredstev ustanovitelja, – prispevkov gospodarskih združenj in zbornic, – neposrednih prispevkov delodajalcev za izvajanje praktičnega pouka, – prispevkov učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol in odraslih, – šolnin v zasebnih šolah, – plačila staršev za storitve v predšolski vzgoji, – sredstev od prodaje storitev in izdelkov,

70

odgovori na vprašanja – strokovni izpit – iz donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov. Šole, ki izvajajo javno veljavne programe, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, ter javni in zasebni vrtci, se ne smejo financirati iz sredstev političnih strank. Vrtec oziroma šola je dolžna uporabljati sredstva v skladu z namenom, za katerega so ji bila dodeljena. finančni nadzor Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. Namensko porabo sredstev v šolah nadzoruje organ šolske inšpekcije. financiranje javnih šol - državni proračun Povzetek: 81.člen – zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna (za OŠ – sredstva za plače delavcev, sel sredstev za materialne stroške…) Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi ter s kolektivno pogodbo ter plače s prispevki in davki in drugi osebni prejemki za pripravnike: (osnovnim šolam za izvedbo obveznega programa, dopolnilnega pouka, dodatnega pouka, pol ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči na oddelek, dveh ur interesnih dejavnosti na oddelek, programa šole v naravi, podaljšanega bivanja od prvega do četrtega razreda in najmanj 50% sredstev za podaljšano bivanje od petega do šestega razreda ter sredstva za izvedbo jutranjega varstva učencev prvega razreda) Sredstva za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve, se zagotavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo financiranje na področju zdravstva. Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme. Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialnih stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja: nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo, nabavo učil in učnih pripomočkov opredeljenih kot drobni inventar, potrošni material za pripravo in izvedbo pouka, stroške obveznih ekskurzij… financiranje javnih šol - državni proračun Povzetek: 82.člen – zagotavljanje sredstev lokalne skupnosti (osnovnim šolam – plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme in drugi materialni stroški, prevozi učencev, investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme, sredstva za dodatne dejavnosti šole, sredstva za investiciranje). Iz sredstev lokalne skupnosti se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo: – sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme za osnovne in glasbene šole in druge materialne stroške, razen materialnih stroškov iz 81. člena osnovnim šolam, – glasbenim šolam sredstva za nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo, – sredstva za prevoze učencev osnovne šole v skladu s 56. členom zakona o osnovni šoli,

71

odgovori na vprašanja – strokovni izpit razen za prevoze učencev s posebnimi potrebami ob pouka prostih dnevih, – sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme, javnim osnovnim in glasbenim šolam, – sredstva za dodatne dejavnosti osnovne šole in – sredstva za investicije za osnovne šole, glasbene šole in organizacije za izobraževanje odraslih ter del sredstev za investicije v šolstvo narodne skupnosti.

pogoji za financiranje Povzetek: 86.člen – pripada jim 85% sredstev za posameznega učenca, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in druge osebne prejemke in materialne stročke; omejitev financiranja (87. člen) in omejitev plač (98. člen); pogodb o financiranju zasebne šole (90. člen). Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: – da izvajajo izobraževalni program od prvega do zaključnega razreda oziroma letnika, – da imajo vključena oziroma vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda – da imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Zasebni šoli pripada za posameznega učenca oziroma dijaka 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli. Zasebne šole lahko sodelujejo na natečajih za učila in učne pripomočke, ki so namenjeni javnim šolam. Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena ugotavlja šolska uprava. omejitev financiranja Ne glede na določbe prejšnjega člena zasebni šoli ne pripadajo javna sredstva, če je zaradi vpisa v zasebno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole v istem šolskem okolišu ali, če opravlja dejavnost v nasprotju s petim odstavkom 7. člena tega zakona. Zasebna šola, ki se financira iz javnih sredstev, se v primeru iz prejšnjega odstavka preneha financirati po pravnomočnosti odločbe, ki jo izda minister. 31. Zaposleni v vrtcu in šoli; pogoji za zaposlene v OŠ ter v šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli opravljajo     

vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni delavci, knjižničarji in 72

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci). Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Strokovni delavci v javni OŠ so:  učitelj  šolski svetovalni delavec  knjižničar  laborant  in drugi strokovni delavci Učitelj, šolski svetovalni delavec, knjižničar morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. Laborant mora imeti najmanj srednjo oz. srednjo strokovno izobrazbo. Strokovni delavci v vrtcih in šolah se strokovno izobražujejo in usposabljajo. Vzgojitelj, učitelj, organizator izobraževanja, svetovalni delavec in knjižničar lahko napredujejo v naziv:  mentor  svetovalec  svetnik Na področju VinI ne more skleniti delovnega razmerja oseba, ki:  je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepa kaznjivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev.  Je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznjivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

32.

Strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.

Strokovni delavci opravljajo strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Strokovni izpit je sestavni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe. Strokovni delavci, ki so opravili pripravništvo in strokovni izpit po drugih predpisih, lahko opravljajo strokovni izpit po tem zakonu po preteku šestih mesecev dela v vrtcu oziroma šoli. Strokovnim delavcem, ki imajo naziv visokošolskega učitelja, ni treba opravljati strokovnega izpita v skladu s tem zakonom.

73

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Strokovni delavci v vrtcih, šolah in zavodih, ki izvajajo programe za predšolske otroke, izobraževalne programe in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki opravljajo zdravstveno oziroma socialno-varstveno dejavnost, opravljajo strokovni izpit v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo ta področja. 33. ravnateljev.

Izobraževanje in napredovanje strokovnih delavcev in

Strokovni delavci v vrtcih in šolah se strokovno izobražujejo in usposabljajo.Vzgojitelj, učitelj, organizator izobraževanja, svetovalni delavec in knjižničar lahko napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svetnik. V nazive iz prejšnjega odstavka napredujejo tudi ravnatelj, direktor in pomočnik ravnatelja ter predavatelji višjih šol. Naziv predavatelj višje šole podeli predavateljski zbor ustrezne višje strokovne šole po poprejšnjem soglasju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Če predavateljski zbor še ni konstituiran ali je treba imenovati predavatelje za izobraževalni program, ki ga šola na novo uvaja, naziv podeli Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Postopek za pridobitev naziva iz prejšnjega odstavka določi minister. V nazive po tem zakonu napredujejo tudi strokovni delavci, zaposleni v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo oziroma svetovalno ali razvojno delo v zvezi z vzgojo in izobraževanjem. šola za ravnatelje Za izobraževanje in usposabljanje ravnateljev in kandidatov za ravnatelje Vlada Republike Slovenije ustanovi šolo za ravnatelje. Za ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen podiplomski študijski program, za katerega Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za ravnateljski izpit. Šola za ravnatelje enkrat letno objavi razpis za vpis in določi roke za opravljanje ravnateljskega izpita. 34. urejajo to področje).

Sklepanje delovnih razmerij; pripravništvo (kateri pravni akti

Predpisi Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih pravic delavcev v vrtcu oziroma šoli se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, če s tem zakonom ni drugače določeno. Pripravništvo

74

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Pripravnik je strokovni delavec, ki v vrtcu oziroma šoli prvič začne opravljati delo, ustrezno smeri in stopnji njegove strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravništvo traja najmanj šest mesecev in ne več kot deset mesecev. Pripravnik v času pripravništva sodeluje s strokovnimi delavci pri vzgojno-izobraževalnem delu in se pripravlja na strokovni izpit. Pripravnikovo delo vodi, spremlja in ocenjuje mentor. Mentorja pripravniku določi ravnatelj izmed strokovnih delavcev, ki opravljajo delo, za katero se bo pripravnik usposabljal, in imajo naziv svetnik ali svetovalec oziroma imajo najmanj tri leta naziv mentor. Mentor pripravi pripravniku program, ki vključuje metodično, didaktično ter drugo pripravo, potrebno za opravljanje izpita. Mentor izdela poročilo o poteku pripravništva. Pripravništvo se v skladu s tem zakonom lahko izvaja tudi kot volontersko pripravništvo. Število pripravniških mest razpiše minister. Pravni akti:  Zakon o delovnih razmerjih (pogodba o zaposlitvi, pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, varstvo nekaterih kategorij delavcev)  Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja  Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, 35.

Delovna in učna obveznost učiteljev v OŠ; obseg VI dela.

obseg vzgojno-izobraževalnega dela Delovna obveznost učitelja obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma študenti višjih šol (v nadaljnjem besedilu: učna obveznost), pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.

Priprava na pouk obsega: – sprotno vsebinsko in metodično pripravo, – pripravo didaktičnih pripomočkov.

Drugo delo obsega: – sodelovanje s starši, – sodelovanje v strokovnih organih šole, – opravljanje nalog razrednika, – organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, – zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, – mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s šolami

75

odgovori na vprašanja – strokovni izpit in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce, – mentorstvo pripravnikom, – urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd., – organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki, – pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in – opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom. Določbe tega zakona, ki urejajo delovno obveznost učiteljev in drugih strokovnih delavcev se uporabljajo tudi za učitelje in druge strokovne delavce šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. delovna in učna obveznost (Osnovna in glasbena šola) V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska učna obveznost učitelja največ 22 ur, v oddelkih podaljšanega bivanja in v bolnišničnih oddelkih pa največ 25 ur.

36.

Dopusti učiteljev (v katerih pravnih aktih so urejeni).

Strokovni delavec v javnem vrtcu oziroma šoli ima pravico do najmanj 20 delovnih dni letnega dopusta. Strokovni delavec v javni šoli lahko porabi letni dopust v času, ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu. Določbe tega člena veljajo tudi za strokovnega delavca, ki sklene delovno razmerje za določen čas. Delavec v javnem vrtcu oziroma šoli ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače ali brez nadomestila plače ter druge pravice iz delovnega razmerja v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom in kolektivno pogodbo. Pravni akti:  Zakon o delovnih razmerjih (pogodba o zaposlitvi, pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, varstvo nekaterih kategorij delavcev)  Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja  Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS,

37. Kaj ureja zakon o šolski inšpekciji; obseg šolske inšpekcije; organizacija šolske inšpekcije; pogoji za inšpektorja; izvedenci; vrste nadzora; področje nadzora šolske inšpekcije; kršitve in ukrepi; razveljavitev ocene; suspenz. vsebina zakona

76

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Ta zakon ureja organizacijo, področja nadzora in pristojnosti šolske inšpekcije z namenom, da se zagotovi spoštovanje zakonitosti in s tem zaščita pravic predšolskih otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih ter strokovnih delavcev. obseg šolske inšpekcije Šolska inšpekcija obsega nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki jo opravljajo vrtci, osnovne šole, glasbene šole, nižje in srednje poklicne šole, srednje tehniške in strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole, zavodi za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih in zasebniki, ki izobražujejo po javno veljavnih programih (v nadaljnjem besedilu: vrtci in šole). Organizacija Šolsko inšpekcijo opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport Inšpektorat vodi glavni inšpektor. Inšpektorat pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpekcijami. Nadzor v mejah pristojnosti opravljajo inšpektorji. Za glavnega inšpektorja je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Pogoji za inšpektorja Inšpektor je lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja. Izvedenci Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva pri nadzoru, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno posebno strokovno znanje, s katerim inšpektor ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem. Izvedenca določi glavni inšpektor z liste izvedencev. Izvedenec pripravi pisno mnenje in ga posreduje pristojnemu inšpektorju. Listo izvedencev določi minister. Dokaz z izvedencem za pedagoško področje se mora opraviti, če iz okoliščin primera izhajajo dejstva, iz katerih je mogoče sklepati:  da so kršene pravice otrok in udeležencev izobraževanja, da dosežejo z zakoni in drugimi predpisi določene standarde znanj, ki jim omogočajo napredovanja, oziroma vključitev v izobraževanje na naslednji ravni,  da je kršena pravica strokovnega delavca, da je pri svojem delu avtonomen ali,  da strokovni delavec pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela ne zagotavlja objektivnosti, kritičnosti in pluralnosti. Izvedenci za pedagoško področje morajo imeti najmanj visoko izobrazbo in deset let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem ali razvojno raziskovalnem področju in morajo imeti v skladu s predpisi o napredovanju v nazive naziv svetnika oziroma morajo biti izvoljeni v naziv predavatelja višje strokovne šole oziroma v naziv visokošolskega učitelja.

77

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Vrste nadzora  Redni nadzor se izvaja na podlagi letnega programa dela inšpektorata. V vrtcih in šolah mora biti opravljen redni nadzor praviloma vsako peto leto.  Izredni nadzor se opravi na podlagi pobude otroka in udeleženca izobraževanja, starša, skrbnika, rejnika, sveta staršev, skupnosti dijakov, predstavnika reprezentativnega sindikata v vrtcu ali šoli ali zaposlenih v vrtcu ali šoli. Inšpektor je dolžan pobudnika obvestiti o dejanjih, ki jih je opravil v zvezi s pobudo in o izvršenih ukrepih, če ta tako zahteva.  Ponovni nadzor se izvede po preteku roka, določenega za odpravo kršitev ter izvršitev naloženih ukrepov in nalog. Redni nadzor se napove, izredni in ponovni nadzor se lahko opravi tudi nenapovedano. Inšpektor se ob prihodu najavi ravnatelju oziroma direktorju ali tistemu, ki ju nadomešča. področje nadzora šolske inšpekcije Nadzor v vrtcih in šolah se nanaša predvsem na: 1. izvajanje dejavnosti skladno z aktom o ustanovitvi 2. izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ter na izpolnjevanje standardov in normativov za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela 3. uresničevanje pravic in dolžnosti otrok in udeležencev izobraževanja, 4. dnevno, tedensko in letno organizacijo dela, 5. ustreznost načrtovanja dela vrtca oziroma šole, 6. letno in sprotno načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnih delavcev 7. dnevno, tedensko in letno obremenitev otrok in udeležencev izobraževanja, 8. izvajanje vpisa in izpisa otrok in udeležencev izobraževanja, 9. preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje otrok in udeležencev izobraževanja, 10. uresničevanje pravic in obveznosti strokovnih delavcev, ki skladno z določili zakonov, drugih predpisov ali splošnih aktov sodijo v pristojnost šolske inšpekcije, 11. sodelovanje staršev z vrtcem oziroma šolo in njihovo pravočasno informiranost o uspehu in napredovanju, 12. organizacijo VI dela 13. organiziranost otrok in udeležencev izobraževanja, 14. vodenje pedagoške dokumentacije in evidenc ter izdajanje javnih listin, 15. postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja 16. določanje višine prispevkov staršev in njihovo namensko rabo, 17. uporabo učbenikov, 18. opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v skladu s koncesijsko pogodbo 19. oblikovanje in vsebino dela strokovnih organov vrtca oziroma šole 20. izvajanje ravnateljevih nalog, ki mu jih nalagajo zakoni in drugi predpisi s področja vzgoje in izobraževanja,

kršitve in ukrepi Inšpektor odredi ukrepe za odpravljanje kršitev zakona, drugih predpisov ali splošnih aktov ter določi rok za odpravo kršitev, če: 1. vrtec oziroma šola ne izvaja dejavnosti skladno z določili akta o ustanovitvi, vpisom v

78

odgovori na vprašanja – strokovni izpit sodni register in vpisom v razvid izvajalcev, 2. vrtec oziroma šola ne izpolnjuje pogojev za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, 3. vrtec oziroma šola z dnevno, tedensko ali letno organizacijo dela krši zakon, druge predpise ali splošne akte, 4. vrtec oziroma šola ali strokovni delavci ne načrtujejo dela, 5. vrtec oziroma šola ne izvaja predpisanega kurikula, 6. vrtec oziroma šola ne vodi ali pomanjkljivo vodi predpisano pedagoško dokumentacijo in evidence, 7. šola izdaja javne listine v nasprotju z določili zakonov, drugih predpisov ali splošnih aktov, 8. izvedenec za pedagoško področje ugotovi strokovne pomanjkljivosti pri vzgojnoizobraževalnem delu strokovnega delavca, 9. vrtec oziroma šola ne upošteva predpisanih standardov in normativov za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, 10. dnevna, tedenska ali letna obremenitev otrok in udeležencev izobraževanja ni v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splošnimi akti, 11. se vpis in izpis otrok in udeležencev izobraževanja ne izvaja v skladu z določili zakona, drugih predpisov ali splošnih aktov, 12. se v vrtcu oziroma šoli ne uresničujejo pravice in dolžnosti otrok in udeležencev izobraževanja ter strokovnih delavcev, 13. se v vrtcu oziroma šoli ne uresničujejo pravice in dolžnosti strokovnih delavcev, 14. strokovni delavci ne obveščajo pravočasno staršev otrok in udeležencev izobraževanja o uspehu in napredovanju, 15. šola ne omogoči predvidenih oblik organiziranja otrok in udeležencev izobraževanja v skladu z določili zakona, drugih predpisov ali splošnih aktov, 16. vrtec oziroma šola ne poskrbi za varnost otrok in udeležencev izobraževanja, 17. vrtec oziroma šola ne izvaja izletov, ekskurzij ali šole v naravi v skladu z načrtovanimi cilji in v skladu z določili zakonov, drugih predpisov ali splošnih aktov oziroma v skladu z možnostmi staršev, 18. ravnatelj ne uresničuje nalog, ki mu jih nalagajo zakoni in drugi predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, 19. vrtec oziroma šola ne oblikuje strokovnih organov v skladu s predpisi, 20. vrtec oziroma šola ne izvaja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v skladu s koncesijsko pogodbo.

razveljavitev ocene Inšpektor z odločbo razveljavi oceno in odredi ponovno določanje ocene na podlagi dokumentacije ali ponovno ocenjevanje znanja, če pri nadzoru ugotovi kršitev zakonov,

79

odgovori na vprašanja – strokovni izpit drugih predpisov in aktov, ki določajo preverjanje znanja in ocenjevanje. Če inšpektor ob koncu šolskega oziroma študijskega leta ugotovi kršitev zakonov, drugih predpisov in aktov, ki določajo preverjanje znanja in ocenjevanje, in je vplivala na oblikovanje zaključnih ocen otrok in udeležencev izobraževanja, jih razveljavi in odredi ponovno določanje ocen, če imajo le-te za posledico, da otroci in udeleženci izobraževanja ne napredujejo ali da ne dokončajo izobraževanja, v drugih primerih pa le, če otroci in udeleženci izobraževanja ali njihovi zakoniti zastopniki to izrecno zahtevajo ali v to privolijo. Privolitev si mora pridobiti šola. Pri ponovnem določanju ocene na podlagi dokumentacije ali pri ponovnem ocenjevanju znanja lahko inšpektor določi v komisijo izvedenca za pedagoško področje. V primeru ponovnega ocenjevanja znanja lahko inšpektor določi kot zunanjega izpraševalca izvedenca za pedagoško področje. suspenz. Če izhaja iz dejstev, ugotovljenih pri nadzoru, utemeljen sum, da je delavec, ravnatelj, direktor, pomočnik, vodja enote ali podružnice storil kršitev s tem: – da je zasvojen z mamili oziroma alkoholom, – da pridobiva predšolske otroke, učence in dijake za uživanje mamil, jim mamila prodaja ali daje, – da izvaja fizično nasilje nad otrokom ali udeležencem izobraževanja ali, – da napeljuje k spolni zlorabi ali spolno zlorablja otroka ali udeleženca izobraževanja, mu lahko inšpektor izreče suspenz in predlaga uvedbo disciplinskega postopka oziroma razrešitev funkcije ter predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška ali prijavi kaznivo dejanje. O suspenzu inšpektor lahko odloči ustno. Inšpektor mora izdati pisno odločbo v osmih dneh od izreka suspenza. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Suspenz sme trajati najdlje do dokončne odločitve o disciplinski odgovornosti, do prenehanja delovnega razmerja oziroma do prenehanja razlogov, ki so narekovali sprejem odločbe o suspenzu. V času suspenza gredo delavcu, ravnatelju oziroma direktorju, pomočniku, vodji enote ali podružnice enake pravice kot delavcu, ki je v skladu z delovno zakonodajo odstranjen z dela.

37/a. Pravice in dolžnosti inšpektorja; predlogi inšpektorja pristojnim organom Ugotovljene kršitve in ukrepi inšpektorja

80

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Inšpektor ima pravico in dolžnost, da: 1. razveljavi oceno in odredi ponovno ocenjevanje, če pri nadzoru ugotovi kršitev zakonov, drugih predpisov in aktov, ki določajo preverjanje in ocenjevanje znanja, 2. prepove izvajanje vzgojno-izobraževalne vsebine, ki ni sestavina predpisanega kurikula, 3. prepove izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti na način, ki je v nasprotju s pravili in dognanji stroke, 4. prepove vrtcu oziroma šoli uporabo nepotrjenih učbenikov, 5. prepove zbiranje in porabo prispevkov staršev oziroma študentov višjih strokovnih šol za namene, ki niso v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splošnimi akti, 6. odredi vrtcu oziroma šoli vrnitev nezakonito zbranih prispevkov staršev. predlogi inšpektorja pristojnim organom Inšpektor ima pravico in dolžnost, da: 1. predlaga ravnatelju uvedbo disciplinskega postopka zoper delavca, 2. predlaga ravnatelju uvedbo postopka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, 3. predlaga ravnatelju razrešitev pomočnika ravnatelja, vodje enote oziroma podružnice, 4. predlaga svetu vrtca oziroma šole razrešitev ravnatelja oziroma direktorja, če ne izvaja nalog, ki so predvidene z zakoni, drugimi predpisi ali splošnimi akti, 5. predlaga svetu vrtca oziroma šole razrešitev ravnatelja oziroma direktorja, če ne uresniči odločb inšpektorja v odrejenih rokih, 6. predlaga pristojnemu organu razveljavitev aktov organov vrtca oziroma šole, ki so v nasprotju z zakoni, drugimi predpisi ali splošnimi akti, 7. predlaga pristojnemu ministrstvu izbris vrtca oziroma šole iz razvida izvajalcev javno veljavnih programov, 8. seznani ustanovitelja z ugotovljenimi kršitvami in s potrebnimi ukrepi za njihovo odpravo, 9. predlaga druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom, 10. odstopi zadevo pristojnemu organu, 11. prijavi kaznivo dejanje.

38.

Kaj ureja zakon o OŠ (9-letna OŠ)?

Ta zakon ureja osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu.

39. Cilji osnovnošolskega izobraževanja; trajanje izobraževanja; izpolnitev osnovnošolske obveznosti.

81

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Cilji osnovnošolskega izobraževanja so: – zagotavljanje splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu, – vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika, – razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izražanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, – vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika, – razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi, – vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, – vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi, – doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja, – pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno soočanje z družbenim in naravnim okoljem in razvijanje kritične moči razsojanja, – razvijanje in ohranjanje lastne kulturne tradicije, – seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov, – omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja, – razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje in – oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja in odgovornega odnosa do naravnega okolja.

40. Otroci s posebnimi potrebami (definicija); izobraževanje teh učencev v skladu z ZOŠ. Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in posebej nadarjeni učenci. Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v prilagojene izobraževalne programe ali v posebne programe vzgoje in izobraževanja, imajo pravico do individualiziranih programov vzgoje in izobraževanja. Osnovna šola mora za izvajanje osnovnošolskega programa otrok s posebnimi potrebami zagotoviti strokovne delavce za pripravo, izvedbo in evalvacijo individualiziranih programov.

izobraževanje teh učencev v skladu z ZOŠ

82

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Učenci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo, prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izobražujejo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Izobraževanje učencev z učnimi težavami se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Izobraževanje posebej nadarjenih učencev se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. 41. Program OŠ izobraževanja (obvezni in razširjeni program); sestavine obveznega in razširjenega programa; predmetnik in učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja obsega obvezni program in razširjeni program Obvezni program obsega • • •

obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti

OŠ mora za vse učence izvajati pouk naslednjih obveznih predmetov: • Slovenski in italijanski ali madžarski jezik na narodno mešanih območjih, • TUJ • ZGO, ZEM • DIE • MAT, KEM, BIO, FIZ • Likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja, tehnična vzgoja, gospodinjstvo. Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvajati pouk iz izbirnih predmetov družboslovno-humanističnega sklopa in naravoslovno-tehničnega sklopa. Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz posameznega sklopa. V okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike. Učenec med izbirnimi predmeti izbere tri predmete, od tega največ dva predmeta iz posameznega sklopa. Učenec lahko med izbirnimi predmeti izbere 3 predmete, od tega največ 2 predmeta iz posameznega sklopa. Ne glede na navedeno, lahko učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere le dva izbirna predmeta, od tega enega iz družboslovno-humanističnega in enega iz naravoslovnotehničnega sklopa. Pri urah oddelčne skupnosti učenci skupaj z razrednikom obravnavajo vprašanja, povezana z delom in življenjem učencev.

83

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Razširjeni program obsega • Podaljšano bivanje • Jutranje varstvo • Dodatni pouk • Dopolnilni pouk • Interesne dejavnosti • Šola v naravi Osnovna šola organizira jutranje varstvo učencev prvega razreda in podaljšano bivanje za učence od prvega do šestega razreda. V času podaljšanega bivanja se učenci učijo, opravljajo domače naloge in druge obveznosti in sodelujejo pri kulturnih, športnih, umetniških in drugih dejavnostih. Dodatni pouk se organizira za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja. Dopolnilni pouk se organizira za učence, ki potrebujejo pomoč pri učenju. Za razvijanje različnih interesov učencev osnovna šola organizira interesne dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom. V podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, ki jih organizira osnovna šola, jutranje varstvo in šolo v naravi, se učenci vključujejo prostovoljno. predmetnik in učni načrt S predmetnikom se določijo letno in tedensko število ur pouka posameznih predmetov oziroma predmetnih področij, število ur oddelčne skupnosti in minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje učnega načrta. Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov ali predmetnih področij, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih in predmetnih področjih. 42. kdaj?

Letni delovni načrt (sestavine); kateri organ ga sprejme in do

Z letnim delovnim načrtom se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojnoizobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. Določi se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole. Letni delovni načrt sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu. 84


VI obdobja; šolsko leto, tedenska obveznost učencev.

Osnovnošolsko izobraževanje se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja. • • •

Prvo obdobje traja od 1. do 3. razreda Drugo obdobje traja od 4. do 6. razreda. Tretje obdobje traja od 7. do 9. razreda.

S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami vzgojno-izobraževalna obdobja lahko določijo tudi drugače. Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta. Šolsko leto se deli na ocenjevalna obdobja. Pouk v šolskem letu traja največ 38 tednov po 5 dni v tednu. Izjemoma lahko pouk v posameznem tednu traja 6 dni, če je tako določeno v letnem delovnem načrtu. Tedenska obveznost učencev po obveznem programu v prvem obdobju je lahko največ 22 ur pouka, v drugem obdobju največ 26 ur pouka in v tretjem obdobju največ 30 ur pouka. V šolah na narodno mešanih območjih se lahko tedenska obveznost učencev po obveznem programu v vseh obdobjih poveča za največ dve uri tedensko. Ura pouka traja praviloma 45 minut. Osnovna šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, v oddelkih in učnih skupinah. Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta. Učenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke. Izjemoma so zaradi majhnega števila učenci dveh ali več razredov lahko razporejeni v en kombiniran oddelek. Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka po razredih in oddelkih – majhne osnovne šole, osnovne šole v zdravstvenih organizacijah in podobno, osnovna šola organizira individualno ali skupinsko vzgojno-izobraževalno delo z učenci. Učenci enega ali več razredov ali oddelkov so pri vzgojno-izobraževalnem delu lahko razporejeni v učne skupine.

85

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 44. strokovni delavci)?

Izvajanje VI dela (prvo, drugo in tretje obdobje – kateri

Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci. Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli opravljajo učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci. V prvem obdobju osnovne šole poučuje učitelj razrednega pouka. V prvem razredu osnovne šole hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, izjemoma pa lahko tudi dva učitelja razrednega pouka. Drugi učitelj oziroma vzgojitelj predšolskih otrok poučuje polovico ur pouka. Pri pouku vzgojnih predmetov lahko z učiteljem razrednega pouka sodeluje tudi učitelj predmetnega pouka. V drugem obdobju poučuje: – v 4. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj, vendar ne več kot dva predmeta, – v 5. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj, vendar ne več kot tri predmete in – v 6. razredu učitelj predmetnega pouka, lahko pa tudi učitelj razrednega pouka. V tretjem obdobju osnovne šole poučujejo učitelji predmetnega pouka. V oddelku, v katerega so vključeni učenci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko poleg učitelja sodeluje strokovni delavec s specialno pedagoško izobrazbo. V oddelkih podaljšanega bivanja izvajajo vzgojno-izobraževalno delo učitelji razrednega in predmetnega pouka, vzgojitelji predšolskih otrok, defektologi, pedagogi, psihologi in socialni pedagogi. V šolah na narodno mešanih območjih lahko v prvem in drugem obdobju poučujejo slovenski jezik, italijanski jezik in madžarski jezik, ki se jih učenci učijo kot drugi jezik, tudi učitelji predmetnega pouka.

86


45. Organizacija pouka (oblike diferenciacije – notranja, fleksibilna, nivojski pouk). V 1., 2. in 3. razredu učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija). V 4., 5., 6. in 7. razredu se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk, pri čemer se lahko nivojski pouk organizira le pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku, in sicer največ v obsegu ene četrtine ur namenjenih tem predmetom (fleksibilna diferenciacija). Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, nivojski pouk pa poteka na dveh ali več ravneh zahtevnosti. V 8. in 9. razredu pri slovenskem jeziku, matematiki in pri tujem jeziku poteka nivojski pouk (zunanja diferenciacija). Pouk se organizira: • • • •

Z razporeditvijo učencev v učne skupine S hkratnim poučevanjem dveh učiteljev Kot nivojski pouk Kot kombinacija oblik diferenciacije.

Obseg ur, namenjenih izvajanju diferenciacije v 8. in 9.r mora biti enak, ne glede na to, katera oblika diferenciacije se uporablja. Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka kot je navedeno zgoraj, pori pouku poteka samo notranja diferenciacija. Odločotev o izvajanju oblik diferenciacije pri SLOV in ITA ali MADŽ jeziku na narodno mešanih območjih ter pri MAT in TUJ v 2. in 3. obdobju na predlog ravnatelja sprejme svet šole praviloma za eno leto. Pred odločitvijo cvet šole pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

87


46. Vpis v OŠ. Šolski okoliš (šoloobvezni otroci, ugotavljanje pripravljenosti, odločitev šolanja). Osnovna šola vpisuje otroke v prvi razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Otroku se lahko pričetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. ugotavljanje pripravljenosti Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Pripravljenost ugotavlja komisija, ki jo imenuje ravnatelj. odložitev šolanja Učencu se med šolskim letom v prvem razredu lahko na predlog šolske svetovalne službe, šolske zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto. O odložitvi šolanja odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, psiholog, pedagog, vzgojitelj ali učitelj. šolski okoliš Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu, pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša. Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih je javna ali zasebna šola s koncesijo dolžna vpisati v prvi razred, si šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi šolska uprava. Šolska uprava si pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz registra stalnega prebivalstva in razvida začasnega prebivališča. Med šolanjem lahko učenec prestopi na drugo osnovno šolo, če ta šola s tem soglaša. Če se učenec med šolanjem preseli v šolski okoliš druge osnovne šole, ima pravico dokončati šolanje na šoli, v katero je vpisan. Če učenec želi prestopiti iz zasebne šole v javno šolo, ga je javna šola v šolskem okolišu, v katerem učenec stalno prebiva, dolžna sprejeti.

88


47. Pravice in dolžnosti učencev v OŠ (obiskovanje pouka, izostanki, oprostitev, prešolanja); podaljšanje statusa učenca. obiskovanje pouka Učenec ima pravico obiskovati pouk in se udeleževati dejavnosti, ki jih organizira osnovna šola. Učenec mora redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole. Oprostitev Učenec je iz zdravstvenih razlogov lahko oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Izostanki Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka. Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. Ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka. Prešolanje Učenec osnovne šole ne more biti izključen iz šole, dokler je šoloobvezen. Če je iz učnih ali vzgojnih razlogov potrebno, lahko osnovna šola v soglasju ali na zahtevo staršev vključi učenca v drugo osnovno šolo, če ta s tem soglaša. Če šola ne more zagotoviti prešolanja učenca, o tem odloči komisija, ki jo imenuje minister. Komisija si mora pred odločitvijo o prešolanju učenca obvezno pridobiti mnenje staršev in ravnatelja osnovne šole, v katero naj bi se učenec prešolal. Odločitev komisije je dokončna. Učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona je mogoče vključiti v drugo osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi. podaljšanje statusa učenca Učenec, ki v devetih letih ni končal osnovnošolskega izobraževanja, sme nadaljevati šolanje še 2 leti in tako obdrži status učenca. Če učenec iz prvega odstavka tega člena z neprimernim odnosom ovira vzgojnoizobraževalno delo, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora ne glede na določilo prvega odstavka tega člena med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da učenec ne sme več obiskovati osnovne šole. Učenec iz prvega odstavka tega člena obdrži status učenca tudi, če nadaljuje šolanje kot odrasel. vzporedno izobraževanje, perspektivni športniki Učencem, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe in perspektivnim športnikom se lahko prilagodi opravljanje obveznosti na način, ki ga določi minister.

89


48. učencev.

Pravica do brezplačnega prevoza za učence OŠ; prehrana

Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Če učencu ni mogoče zagotoviti prevoza, ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih. Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo. Osnovna šola za vse učence organizira vsaj en obrok hrane dnevno.

49. Preverjanje in ocenjevanje znanja učencev ( načini ocenjevanja, obveščanje o uspehu med šolskim letom in ob koncu šolskega leta). načini ocenjevanja Znanje učenca se v osnovni šoli ocenjuje opisno oziroma številčno. V prvem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje opisno. V drugem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje pri vseh predmetih ocenjuje številčno in opisno. V tretjem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje številčno. obveščanje o uspehu Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem uspehu učenca. V prvem razredu osnovne šole je obvestilo o učnem uspehu učenca med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Med šolskim letom dobijo starši obvestila o uspehu učenca. Ob zaključku razreda dobijo učenci spričevala, v katerih so ocene za posamezne predmete in ocena splošnega uspeha.

90


50. Nacionalno preverjanje znanja ob koncu drugega in tretjega obdobja v devetletni OŠ (vsebinski in organizacijski vidik) Ob koncu drugega in tretjega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnimi preizkusi znanja, s katerimi se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom. Ob koncu drugega obdobja je preverjanje znanja iz prvega odstavka za učence prostovoljno, ob koncu tretjega obdobja pa je za vse učence obvezno. Ob koncu drugega obdobja se preverja znanje učencev iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Znanje učencev ob koncu prvega in drugega obdobja po standardiziranem postopku preverja osnovna šola sama. Rezultati preverjanja znanja so dodatna informacija o doseženem znanju učencev. Ob koncu tretjega obdobja šola po standardiziranem postopku v sodelovanju z zunanjimi ocenjevalci preverja znanje učencev iz slovenskega jezika, matematike in tretjega predmeta. Tretji predmet izmed obveznih predmetov 8. in 9.r določi minister za tekoče šolsko leto, po predhodni pridobitvi mnenja strokovnega organa. Tretji predmet se določi tako, da minister v mesecu septembru izbere največ 4 predmete, iz katerih se bo v tekočem šolskem letu izvedlo NPZ. V marcu pa minister določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z NPZ na posamezni šoli. Učenci, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo udeležiti NPZ v rednem roku, imajo pravico do opravljanja NPZ v nknadnem roku. OŠ starše pisno obvesti o dosežkih otroka pri NPZ – dosežki NPZ so dodatna informacija o znanju učencev. Strokovne, tehnične, razvojne in druge naloge, povezane z NPZ opravljata Državni izpitni center in Zavod RS za šolstvo.

91


51.

Spričevala (vsebina); zaključno pričevalo; ugovor na oceno

Spričevalo Osnovna šola izda učencu spričevalo ob koncu vsakega razreda. Spričevalo je javna listina. Učencem, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se ob koncu šolskega leta izda potrdilo z opisno oceno napredka učenca po posameznih področjih. vsebina spričeval Osnovna šola izda učencem od 1. do 3. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 4. do 9. razreda spričevala s številčnimi ocenami. zaključno spričevalo Učencem, ki zaključijo OŠ izobraževanje, OŠ izda zaključno spričevalo. Vanj se vpišejo učenčeve ocene iz 9.r in ocena splošnega uspeha ter dosežki učenca pri NPZ on koncu 3. obdobja. ugovor na oceno Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu ali pri zaključnem preverjanju znanja nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma obvestila o doseženih ocenah na zaključnem preverjanju znanja pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Če komisija ugotovi, da je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni. Ocena komisije je dokončna. Če komisija ugotovi, da je pri ocenjevanju na zaključnem preverjanju znanja prišlo do pisne ali računske napake oziroma napake v metodologiji ocenjevanja, se postopek ocenjevanja ponovi. Ocena komisije je dokončna.

92


52. Napredovanje učencev iz razreda v razred, popravni izpiti; uspešno dokončanje 9. razreda; hitrejše napredovanje. Napredovanje Učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo. Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. Ne glede na določbo prvega odstavka lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ponavlja razred, če to zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši. popravni izpit Učenci, ki so v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Popravni izpit lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu. Učenci 9. razreda lahko opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, iz katerih so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Popravni izpit lahko opravljajo večkrat, najmanj štirikrat v šolskem letu. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred. Razredni izpit Učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo obiskovati pouka, lahko do konca šolskega leta opravljajo izpite iz posameznih predmetov. O utemeljenosti razlogov odloča ravnatelj. uspešno dokončanje devetega razreda Učenec uspešno konča deveti razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov devetega razreda in uspešno opravi zaključno preverjanje znanja. Če prilagojeni izobraževalni program ne določa zaključnega preverjanja znanja, učenci uspešno končajo izobraževanje po teh programih, če imajo pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, uspešno končajo izobraževanje na način kot je določeno s tem programom.

hitrejše napredovanje Učencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v učenju, mora osnovna šola na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe omogočiti, da prej kot v devetih letih končajo osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.

93


53. znanja, spričevalo)

Izobraževanje na domu (uveljavitev pravice, preverjanje

pravica do izobraževanja na domu Starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole. uveljavitev pravice do izobraževanja na domu Starši morajo najmanj tri mesece pred pričetkom šolskega leta o izobraževanju na domu pisno obvestiti osnovno šolo, v kateri je otrok vpisan. Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: javno veljavni program, po katerem bo otrok opravljal osnovnošolsko izobraževanje na domu, ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo, in ime in priimek oseb(e), ki bo(do) otroka poučevala(e). Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu. preverjanje znanja Učenec mora opravljati preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Preverjanje znanja se opravlja ob koncu vsakega šolskega leta. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. V prvih treh razredih se preverja znanje iz maternega jezika in matematike. Od četrtega do šestega razreda se preverja znanje iz maternega jezika, matematike in prvega tujega jezika. Od sedmega do devetega razreda se preverja znanje iz maternega jezika, matematike in tujega jezika, zgodovine, etike in družbe, športne vzgoje, vsaj enega družboslovnega predmeta in vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. spričevalo o izobraževanju na domu Osnovna šola, na katero je učenec vpisan, izda učencu spričevalo o izobraževanju na domu. Spričevalo o izobraževanju na domu je javna listina.

94


54.

Zbirke osebnih podatkov, ki jih vodi šola.

Osnovna šola vodi naslednje zbirke podatkov: 1. zbirko podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših, 2. zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah, 3. zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev, 4. zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje. podatki o učencu: ime in priimek ter EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli. Zbirka podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oz. svetovanje, vsebuje še: – družinsko in socialno anamnezo, – razvojno anamnezo, – diagnostične postopke, – postopke strokovne pomoči in – strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij domov, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic. Ti osebni podatki se zbirajo v soglasju s starši učencev, razen v primeru, ko je učenec v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati. Svetovalni delavci so podatke dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Osebni podatki iz zbirke podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev se zbirajo v soglasju s starši oz. skrbniki. 55. Primerjava med sistemom osemletke in devetletke ( trajanje, program in organizacija dela, preverjanje in ocenjevanje, napredovanje, zbiranje in varstvo osebnih podatkov). • • • • • • • • • • •

Trajanje obveznega OŠ izobraževanja Vpeljava instituta izobraževanja na domu kot dodatne oblike OŠ izobr. Izobraževanje učencev s posebnimi potrebami, Opredelitev obveznih in izbirnih predmetov, Delitev OŠ izobr. na 3 VI obdobja, Določitev tedenske obveze učencev, Izvajanje VI dela po triadah Organizacija pouka – različne oblike diferenciacije Vpis otrok v 1.r (mlajši otroci, spremenjeni roki) Način ocenjevanja po VI obdobjih (prehod iz opisnega na številčno) NPZ

95

odgovori na vprašanja – strokovni izpit • • •

Vsebina spričeval je prilagojena 9-letni OŠ Drugače opredeljen način opravljanja popravnih izpitov (tudi 7. in 8.r) Opredelitev zbirk osebnih podatkov, ki jih vodi šola.

56. V in I otrok s posebnimi potrebami (ZoOŠ, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – opredelitev) vsebina zakona S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: otroci s posebnimi potrebami) ter določajo načini in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. otroci s posebnimi potrebami Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja. 57. Po katerih programih poteka V in I otrok s posebnimi potrebami (izobrazbeni standard) Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami poteka po: – programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, – prilagojenem programu za predšolske otroke, – izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, – prilagojenih izobraževalnih programih, – posebnih programih vzgoje in izobraževanja in – vzgojnih programih. Otroci s posebnimi potrebami se usmerjajo v programe iz prejšnjega odstavka glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir in motenj. 58. Prilagojeno izvajanje programov V in I (prilagajanje izvedbe programa, dodatna strokovna pomoč, izvajanje dodatne strokovne pomoči). prilagajanje izvedbe programov Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za predšolske otroke, se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko prilagodi organizacija in način izvajanja programa za predšolske otroke ter zagotovi dodatna strokovna pomoč. dodatna strokovna pomoč Dodatna strokovna pomoč se izvaja v posebni skupini glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir oziroma motenj v oddelku ali izven oddelka, lahko pa tudi individualno v

96

odgovori na vprašanja – strokovni izpit oddelku ali izven oddelka. Če dodatne strokovne pomoči ni mogoče zagotoviti v skladu s prejšnjim odstavkom in je strokovno utemeljeno, se dodatna strokovna pomoč lahko nudi otroku tudi na domu. Pri izvajanju dodatne strokovne pomoči lahko sodelujejo tudi starši, skrbniki ali rejniki (v nadaljnjem besedilu: starši). izvajanje dodatne strokovne pomoči Dodatno strokovno pomoč izvajajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda, lahko pa tudi zunanji strokovni delavci, ki izpolnjujejo s predpisi določene pogoje. Obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi, v skladu s standardi in normativi, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo za posamezna področja vzgoje in izobraževanja.

59. Prilagojeni programi in posebni programi V in I (vrste programov, prilagajanje programov, prehajanje med programi). vrste programov Otroci s posebnimi potrebami, ki niso usmerjeni v programe za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se usmerjajo v prilagojene programe za predšolske otroke. Otroci s posebnimi potrebami, ki niso usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se usmerijo v prilagojene izobraževalne programe in posebne programe vzgoje in izobraževanja. prilagajanje programov S prilagojenimi programi osnovnošolskega izobraževanja, ki omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka. S prilagojenimi izobraževalnimi programi za področja poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja, ki omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, trajanje, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka. S prilagojenim izobraževalnim programom in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja, ki ne omogočata otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovrednega izobrazbenega standarda, se lahko prilagodi predmetnik in učni načrt, vzgojno-izobraževalna obdobja, nivojski pouk in prehajanje med nivoji v osnovni šoli, način preverjanja in ocenjevanja ob koncu obdobij, napredovanje in pogoji za dokončanje izobraževanja. prehajanje med programi Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojen program za predšolske otroke, se lahko občasno vključujejo tudi v program za predšolske otroke.

97

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe, se lahko pri določenih predmetih ali predmetnih skupinah občasno ali trajno vključujejo v izobraževalne programe. Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se lahko občasno vključujejo v prilagojene programe osnovnošolskega izobraževanja. 60. Vzgojni program (usmerjanje otrok). Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se v skladu s tem zakonom usmerjajo v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Strokovna pomoč se jim nudi tudi v obliki vzgojnih, socialno integrativnih, preventivnih, kompenzacijskih in korekcijskih programov, ki so sestavni del vzgojnega programa. Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pri katerih je zaradi motenj ogrožen njihov zdrav razvoj, oziroma ogrožajo okolico v taki meri, da potrebujejo vzgojo v zavodu, se oddajo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. O oddaji otroka v zavod odloči in spremlja izvajanje ukrepa pristojni center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja področje zakonske zveze in družinskih razmerij. Center za socialno delo izda odločbo iz prejšnjega odstavka v soglasju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. 61.

Izvajanje V in I otrok s posebnimi potrebami (izvajalci)

Predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo vrtci. Vzgojo in izobraževanje po izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo šole v rednih oddelkih. Predšolsko vzgojo po prilagojenih programih za predšolske otroke izvajajo vrtci v razvojnih oddelkih, vrtci oziroma enote vrtcev, ki so ustanovljeni oziroma organizirani za izvajanje teh programov in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Vzgojo in izobraževanje po prilagojenih izobraževalnih programih izvajajo šole v rednih oddelkih ali v oddelkih s prilagojenimi programi, šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje teh programov in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Vzgojo in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja izvajajo šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter socialnovarstveni zavodi. Vzgojne programe izvajajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

98


62. Postopek usmerjanja v programe V in I ( uvedba postopka, strokovno mnenje, odločba o usmeritvi – vsebina); komisije prve in druge stopnje; individualizirani program – vsebina; strokovna skupina. zahteva za uvedba postopka Pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, ki na prvi stopnji vodi postopke usmerjanja v programe vzgoje in izobraževanja, vložijo starši, zase pa jo lahko vloži tudi mlajša polnoletna oseba (vlagatelj). Strokovno dokumentacijo iz prejšnjega odstavka pridobi Zavod Republike Slovenije za šolstvo od ustreznih institucij, lahko pa jo predložijo tudi starši, če z njo razpolagajo. Če starši ne vložijo zahteve za uvedbo postopka usmerjanja, pa vrtec, šola, zdravstveni, socialni ali drug zavod (predlagatelj) meni, da je usmeritev potrebna, lahko pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo poda predlog za uvedbo postopka, katerega obenem vroči tudi staršem. K predlogu za uvedbo postopka mora predlagatelj priložiti poročilo o otroku, ki vsebuje tudi podatke iz dokumentacije, ki se zbira o otroku v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva ali socialnega varstva.

Strokovno mnenje Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje. Komisija za usmerjanje prve stopnje izdela strokovno mnenje na podlagi obvezne dokumentacije, morebitnega razgovora z vlagateljem in po potrebi tudi na podlagi razgovora z otrokom oziroma pregleda otroka. Komisija za usmerjanje prve stopnje mora pred izdelavo strokovnega mnenja pridobiti tudi mnenje vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega naj bi bil otrok s posebnimi potrebami vključen, o izpolnjevanju kadrovskih, prostorskih, materialnih in drugih pogojev, po potrebi pa tudi mnenje drugih ustreznih institucij. Komisija za usmerjanje prve stopnje v strokovnem mnenju lahko predlaga usmeritev v ustrezni program vzgoje in izobraževanja ali pa ugotovi, da usmeritev ni potrebna. Odločba o usmeritvi Z odločbo o usmeritvi prve stopnje se odloči o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali se z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna. Če se otroka s posebnimi potrebami usmeri, se z odločbo določi: – program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja,

99

odgovori na vprašanja – strokovni izpit – vrtec, šolo ali zavod, v katerega se otrok vključi, – datum vključitve v vrtec, šolo ali zavod. Po potrebi se določi tudi: – obseg, način in vrsto ter izvajalca dodatne strokovne pomoči, – pripomočke, prostor in opremo ter druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje, – občasnega ali stalnega spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku, – zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative, – rok preverjanja ustreznosti usmeritve in – druge pravice, ki izhajajo iz tega zakona in zakonov s področja vzgoje in izobraževanja. Ob usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v poseben program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialno-varstveni zavod, se izda odločba o usmeritvi v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo. Komisije prve in druge stopnje Člane komisije za usmerjanje prve stopnje imenuje in razrešuje direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Komisije za usmerjanje podajo strokovno mnenje o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje) v sestavi treh stalnih članov: defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine. Komisije za usmerjanje lahko podajo strokovno mnenje tudi v širši sestavi, če je to potrebno zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje in zahtevnosti obravnave. O tem odloči predsednik komisije za usmerjanje. V komisijah za usmerjanje lahko sodeluje vzgojitelj ali učitelj, ki izvaja vzgojno izobraževalno delo z otrokom s posebnimi potrebami, kadar pa se usmerja otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, mora sodelovati predstavnik pristojnega centra za socialno delo. Član komisije za usmerjanje prve stopnje ne more biti hkrati član komisije za usmerjanje druge stopnje. individualizirani program Vrtec, šola oziroma zavod mora najkasneje v roku 30 dni po vključitvi otroka s posebnimi potrebami izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja (individualizirani program). Z individualiziranim programom se določijo oblike dela na posameznih vzgojnih in izobraževalnih področjih, pri posameznih predmetih ali pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, izvajanje fizične pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka. strokovna skupina Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj vrtca, šole oziroma zavoda strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa. Pri delu strokovne skupine sodelujejo tudi starši otroka.

100

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka s posebnimi potrebami in ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto. 63. Preverjanje ustreznosti programa; Preverjanje ustreznosti usmeritve v program; predlog za spremembo usmeritve; ponovni postopek usmeritve v program. Če komisija za usmerjanje meni, da je potrebno ustreznost usmeritve v program vzgoje in izobraževanja preveriti, v strokovnem mnenju določi rok za preverjanje ustreznosti, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od petih let. Če je rok preverjanja ustreznosti usmeritve iz prejšnjega odstavka v odločbi o usmeritvi določen, jo Zavod Republike Slovenije za šolstvo na podlagi mnenja, ki ga pripravi vrtec, šola ali zavod, v katerega je otrok vključen, in mnenja komisije za usmerjanje, preveri. Če Zavod Republike Slovenije za šolstvo na podlagi mnenja, ki ga pripravi vrtec, šola ali zavod, v katerega je otrok vključen, in mnenja komisije za usmerjanje ugotovi, da je usmeritev ustrezna, jo potrdi. Če ugotovi, da usmeritev ni ustrezna, jo spremeni. 64.

Evidenca o V in I otrok s posebnimi potrebami.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo vodi naslednje zbirke: – o osebnih podatkih otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: ime in priimek, spol, datum, kraj in država rojstva, naslov prebivališča, državljanstvo in EMŠO; – o osebnih podatkih staršev otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: ime in priimek, naslov prebivališča in EMŠO; – o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: naslov vrtca, šole ali zavoda, v katerega je otrok vključen, podatke o rejništvu, program vzgoje in izobraževanja, v katerega je otrok usmerjen, rok, v katerem mora Zavod Republike Slovenije za šolstvo preveriti ustreznost usmeritve, strokovno mnenje komisije za usmerjanje o vrsti in stopnji otrokove motnje, ovire oziroma primanjkljaja, ter naslov vrtca, šole ali zavoda, v katerega je otrok napoten na podlagi odločbe centra za socialno delo; – o izdanih odločbah o usmeritvi, ki obsega odločbe o usmeritvi, izdane na prvi stopnji, in odločbe o usmeritvi, izdane na drugi stopnji. Zavod Republike Slovenije za šolstvo mora omogočiti ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za potrebe odločanja v postopkih usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma opravljanja strokovnega nadzora nad delom Zavoda Republike Slovenije za šolstvo brezplačen vpogled, prepis, izpis ali kopiranje v zbirko podatkov iz četrte alinee prvega odstavka tega člena.

101


ŠOLSKI PRAVILNIKI IN DRUGI PODZAKONSKI AKTI

102

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 1. Kateri podzakonski akti so bili izdani na podlagi ZOFVI; Kateri podzakonski akti (za področje OŠ) so bili izdani na podlagi ZoOŠ? Kdo je pristojen za izdajo teh aktov; kje so objavljeni? Podzakonski akti, izdani na podlagi ZOFVI: • Uredba vlade o merilih za oblikovanje javne mreže OŠ, javne mreše glasbenih šol in zavodov za V in I otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol. • Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih šol in zavodov za V in I otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže GŠ. • Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa OŠ. • Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa OŠ v dvojezičnih OŠ in OŠ z italijanskim učnim jezikom. • Pravilnik o normativih in standardih v GŠ. • Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante SŠ in OŠ (za 8-letno OŠ). • Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v 9-letni OŠ. • Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v 9-letni dvojezični OŠ in 9-letni OŠ z italijanskim učnim jezikom. • Pravilnik o financiranju šole v naravi. • Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v OŠ. • Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju V in I. • Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju V in I. • Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javnoveljavnih programov V in I. • Pravilnik o potrjevanju učbenikov. • Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov. • Pravilnik o posodabljanju VI dela • Pravilnik o napredovanju zaposlenih v V in I v nazive. Podzakonski akti, izdani na podlagi ZoOŠ: • Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti • Pravilnik o pravicah in dolžnosti učencev v OŠ • Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠ (8-letka) • Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni OŠ • Pravilnik o NPZ v OŠ. • Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v OŠ • Pravilnik o dokumentaciji v OŠ ( za 8-letko) • Pravilnik o dokumentaciji v 9-letni OŠ • Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju OŠ izobraževanja • Pravilnik o publikaciji v OŠ • Pravilnik o šolskem koledarju za OŠ. Pravilniki so objavljeni v Uradnem Listu RS

103


2.

Kaj ureja pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa OŠ?

Določa normative in standarde, za izvajanje programa OŠ. Normativi in standardi obsegajo: • Učno obvezo strokovnih delavcev • Učno obvezo ravnateljev • Merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe • Merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin. Pravilnik določa tudi elemente za sistematizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistematizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna. 3. Kaj določa Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže OŠ; katere vsebine določa pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih OŠ, GŠ, zavodov za V in I otrok s posebnimi potrebami? Javne mreže: Pravilnik določa merila za oblikovanje javne mreže OŠ in za določitev šolskih okolišev; javne mreže GŠ in javne mreže OŠ in zavodov za V in I otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih OŠ, GŠ, zavodov za V in I otrok s posebnimi potrebami Določa: kriterije za ustanavljanje OŠ, organizacijskih enot in podružnic šol, merila za določanje njihove zmogljivosti in merila za spremembo njihovega statusa. Prav tako določa tudi merila za ustanavljanje GŠ (njihovih podružnic in dislociranih oddelkov) in javnih zavodov za V in I otrok s posebnimi potrebami in merila za spremembo njihovega sistema.

104


4. Kateri predpisi urejajo pripravništvo in strokovne izpite na področju V in I? Trajanje pripravništva; mentor; opravljanje strokovnega izpita. Pripravništvo ureja pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja in Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Pripravništvo traja: – za strokovne delavce s srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo 6 mesecev, – za strokovne delavce z višjo strokovno izobrazbo 8 mesecev, – za strokovne delavce z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev. Mentorja pripravniku s sklepom določi ravnatelj izmed strokovnih delavcev vrtca oziroma šole, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Mentor opravlja naslednje naloge: – pripravi program pripravništva, – svetuje pripravniku pri izvajanju nalog, ki jih mora izvesti v skladu s programom, – sodeluje z ravnateljem vrtca oziroma šole, šolsko svetovalno službo, ustreznimi strokovnimi aktivi in drugimi strokovnimi organi vrtca oziroma šole, pri organizaciji in izvedbi nalog programa pripravništva, – svetuje pripravniku pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi praktičnih nastopov oziroma drugih oblik neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga spremlja in analizira ter pripravniku sproti posreduje povratne informacije, – spremlja pripravnikove priprave in njegov dnevnik glede na potek izvedbe ostalih delov programa pripravništva, – izdela poročilo o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela in pripravi oceno praktičnih nastopov, ki jih pripravnik uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, – ob zaključku pripravništva v sodelovanju z ravnateljem poroča o spremljavi pripravništva, – opravlja druge naloge, povezane s programom pripravništva. Ravnatelj lahko določi pripravniku drugega mentorja, če pripravnik ali mentor tako želita oziroma če mentor ne opravlja svojih nalog v skladu s tem pravilnikom. Strokovni izpit: Kandidat: Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom lahko opravljajo pripravniki, ki opravljajo pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: pripravniki), in drugi strokovni delavci, ki v vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojnoizobraževalno delo (v nadaljnjem besedilu: drugi strokovni delavci). Pogoji za opravljanje strokovnega izpita: Pripravnik s srednješolsko izobrazbo se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po 4 mesecih opravljenega vzgojnoizobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, pripravnik z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo pa najprej po 6 mesecih opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu

105

odgovori na vprašanja – strokovni izpit oziroma šoli. K opravljanju strokovnega izpita lahko pristopi pripravnik, ki ima pridobljeno ustrezno pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo v skladu z zakonom. Pripravnik, ki se usposablja za pomočnika vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja, korepetitorja, laboranta oziroma inštruktorja, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če ima uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Strokovni izpit kot ustni izpit: Strokovni izpit za pomočnika vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja, korepetitorja, laboranta oziroma inštruktorja se opravlja kot ustni izpit in obsega tri dele, ki se opravljajo po naslednjem vrstnem redu: 1. ustavna ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine, 2. predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, in 3. slovenski knjižni jezik oziroma za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom italijanski knjižni jezik, za strokovne delavce dvojezičnih vrtcev in šol pa slovenski in madžarski knjižni jezik. Prijava k strokovnemu izpitu: kandidat se prijavi k opravljanju strokovnega izpita na obrazcu, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. Prijavo vloži neposredno na sedežu ministrstva ali jo pošlje po pošti. Prijavi mora priložiti dokazilo o izobrazbi, pisno poročilo mentorja o kandidatovi usposobljenosti za samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela, oceno praktičnih nastopov, pisne priprave praktičnih nastopov, ki jih kandidat uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu, ter dokazila o predpisanih delovnih izkušnjah v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Strokovni delavci vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom ter dvojezičnih vrtcev in šol se v prijavi odločijo, ali bodo strokovni izpit v obsegu iz prve in druge točke prvega odstavka 9. člena tega pravilnika opravljali v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti. Ponavljanje ustnega izpita: Kandidat, ki ne opravi nobenega dela ustnega izpita, lahko ponavlja celotni ustni izpit, vendar najprej po preteku štirih mesecev od dneva, ko ga je neuspešno opravljal. Kandidat, ki ne opravi enega ali dveh delov ustnega izpita, lahko enkrat ponovno opravlja del ali dela ustnega izpita najprej po preteku dveh mesecev od dneva, ko je izpit opravljal prvič. Možnost delnega opravljanja ustnega izpita v skladu s prejšnjim odstavkom ima kandidat le v drugem pristopu. Pri vsakem nadaljnjem ponavljanju mora opravljati celotni ustni izpit. Opravlja ga lahko najprej po preteku štirih mesecev od zadnjega ponavljanja. Kandidat, ki želi ponovno opravljati ustni izpit v skladu s tem členom, se mora k opravljanju izpita ponovno prijaviti na obrazcu, ki je kot priloga 5 sestavni del tega pravilnika.

106

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Če se kandidat, ki ima možnost delnega opravljanja ustnega izpita, ne prijavi k ponovnemu opravljanju dela oziroma delov izpita v roku dveh mesecev od dne, ko ga je neuspešno opravljal, ga ne glede na določbo drugega odstavka tega člena opravlja v celoti. 5.

Vsebina pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v OŠ.

S tem pravilnikom se podrobneje opredeljujejo z zakonom določene pravice in dolžnosti učencev v osnovni šoli, način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, nagrajevanje, izrekanje vzgojnih ukrepov ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev in ravnatelja šole pri uresničevanju določb tega pravilnika. 6. Kateri pravilniki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev v OŠ (8 in 9-letna OŠ)? Gre za: • pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠ ( 8-letna OŠ). Pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev iz razreda v razred. Velja za učence, ki so vpisani v program življenja in dela OŠ. • pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni OŠ. Pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev iz razreda v razred po programu 9-letne OŠ.

7.

Kateri predpis podrobneje ureja izvajanje diferenciacije pri pouku v OŠ?

Gre za pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v OŠ. Pravilnik določa podrobnejše pogoje za izvajanje diferenciacije, postopek pri odločanju o izvajanju oblik diferenciacije na šoli, postopek pri odločanju učenca za raven zahtevnosti in načine oblikovanja učnih skupin za izvedbo diferenciacije v devetletni OŠ.

8. Katere vsebine ureja Pravilnik o šolskem koledarju za OŠ? Kaj se v tem delu ureja z navodili ministra (vsako leto posebej)? Pravilnik ureja: • Vpis učencev v OŠ • Razporeditev pouka • Pouka proste dneve • Trajanje ter razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu za učence • Razporeditev letnega dopusta in izobraževanja ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev šole. • Opredeljuje roke za NPZ • Roke za obveščanje staršev u učnem uspehu učencev in dosežkih učencev pri NPZ.

107


9.

Pravilnik o publikaciji v OŠ(8 in 9-letna OŠ).

Določa: obvezne dele publikacije, s katero OŠ predstavi značilnosti programa in organizacijo dela šole ter pravice in dolžnosti učencev; poleg obveznih delov ima publikacija lahko še dodatni del, v katerem predstavi še druge posebnosti šole (vsebino tega dela določi ravnatelj v soglasju s svetom šole). 10.

Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti.

Ta pravilnik ureja prilagajanje šolskih obveznosti: - učencem osnovnih šol, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe ali so perspektivni športniki, - dijakom gimnazij, dijakom in vajencem nižjih in srednjih poklicnih šol, dijakom srednjih strokovnih šol ter študentom višjih strokovnih šol (v nadaljevanju: dijak), ki se vzporedno izobražujejo v več šolah oziroma po več izobraževalnih programih, pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju ali so perspektivni oziroma vrhunski športniki. 11. Elementi za sistematizacijo delovnih mest. Tedenska obveza učiteljev v OŠ; normativ za oblikovanje oddelkov v OŠ; normativi za oblikovanje skupin. elementi za sistematizacijo delovnih mest • Strokovni delavci – učitelji:  za obvezni program (ure pouka v skladu s predmetnikom, ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine)  za razširjeni program (ure dopolnilnega in dodatnega pouka, program dela v podaljšanem bivanju, ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem) • Drugi strokovni delavci :  izvajanje šolskega svetovalnega dela , vodenje šolske knjižnice, organiziranje šolske prehrane, organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti, delo laboranta). Tedenska obveznost učiteljev: Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je: – 22 ur za učitelje, – 21 ur za učitelje slovenščine, – 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, – 25 ur za učitelje v bolnišničnih oddelkih, – 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.

108

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je: – 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju. Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 60 minut, je: – 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda. normativ za oblikovanje oddelkov  oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev.  oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 21 učencev.  oblikovanje oddelka v bolnišnični osnovni šoli je 12 učencev, če se lahko gibljejo, in 6 učencev, če ležijo.  oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 28 učencev (in najmanj 16).  oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh razredov 14 učencev, iz štirih in več razredov pa 10 učencev. normativ za oblikovanje učnih skupin  za oblikovanje učnih skupin pri športni vzgoji je 20 učencev.  za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 15 učencev  za spremstvo učencev v šolo v naravi je 15 učencev.  Za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 28 učencev  Za oblikovanje skupine pri pouku plavanja je 8 učencev neplavalcev, oz. 12 učencev plavalcev  Za oblikovanje skupine pri pouku smučanja je 12 učencev oz. 10 učencev začetnikov  Za oblikovanje skupine za izvedbo nivojskega pouka: • Ena ravni zahtevnosti- največ 28 učencev. • dve ravni zahtevnosti- največ 21 učencev. • tri ravni zahtevnosti, - največ 14 učencev. • kombiniranega oddelka, - največ 10 učencev. Kriterij za vrednotenje dela razrednika V 1., 7. in 9. razredu se za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa ene ure. Za opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delavcu prizna vrednost ene ure pouka tedensko. Učna obveznost ravnatelja  Z manj kot 8 oddelki: 6 ur pouka ali 12 ur strokovnega dela  Z več kot 16 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti. Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih. Učna obveznost 1. pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oz. 19 oddelki je za tedensko polno obveznost 13 ur pouka, 14 ur podaljšanega bivanja ali 26 ur drugega strokovnega dela.

109

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci  V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca  V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja  V OŠ s 46 oddelki se sistematizira eno delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti  osnovni šoli se za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu administrativna, računovodska in tehnična dela  v OŠ z 20 oddelki in več se sistematizira 1 delovno mesto računovodje, pisarniškega referenta, hišnika vzdrževalca in kurjača.  V OŠ z manj kot 10 oddelki se sistematizira 1 delovno mesto hišnika  V OŠ se za pripravo malic za 400 učencev sistematizira eno delovno mesto kuharja  V OŠ se sistematizira na 900 m2 talne čistilne neto površine eno delovno mesto čistilca. 12. Javna mreža šol; organizacijske oblike šol; šolski okoliš, vpis in prepis učencev izven svojega šolskega okoliša (postopek); kriteriji za ustanavljanje javnih OŠ; zmogljivost šole; sprememba statusa šole. Javno mrežo sestavljajo javne šole in zavodi, ki imajo koncesijo – javna mreža OŠ mora zagotavljajo vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja. Organizacijske oblike: • Samostojna šola • Matična šola • Organizacijska enota • Podružnica šole Šolski okoliš je območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v OŠ, ki ima sedež na tem območju. Določi se za vsako samostojno oz. matično OŠ. Vpis in prepis učencev: • Vpis v šolo zunaj svojega okoliša je možen, če ta šola s tem soglaša • Starši morajo najprej otroka obvezno vpisati v šolo svojega okoliša • V 14 dneh po izteku roka za vpis vložijo na želeno šolo vlogo za prepis • Prepis v drugo šolo je možen tudi v nadaljnjih razredih, vendar najkasneje 15 dni pred pričetkom novega šolskega leta. • Želena šola se mora pri obravnavi vloge oz. že pred izdajo soglasja obvezno posvetovati s šolo, od koder otrok prihaja. • Kriteriji pri odločanju o soglasju so: s tem ne more biti kršena pravica do vključitve lastnih otrok; to ne sme imeti za posledico oblikovanje dodatnih oddelkov oz. zagotavljanja novih prostorov. • V šolskem okolišu se ne more zmanjšati število učencev oz. oddelkov do te mere, da bi to poseglo v spremembo statusa šole ali celo njeno ukinitev. • Ustanovitelj šole lahko najmanj 3 mesece pred vpisom določi in šolam sporoči podrobnejše pogoje za izdajo soglasja za prepis.

110


Kriteriji za ustanavljanje OŠ: • Samostojna šola se lahko ustanovi če ima zagotovljen vpis za vsaj dva oddelka prvega in vseh naslednjih razredov. • Matična šola – če ima skupaj s podružnicami zagotovljen vpis tolikšnega števila učencev, da v skladu z normativi oblikuje od 5-8 oz. 9.r najmanj dva oddelka vsakega razreda • Organizacijska enota se organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj 9 oddelkov • Podružnica šole se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis v najmanj 3 oddelke. Sprememba statusa šole: • Samostojna oz. matična šola – v podružnico šole • Matična šola – v samostojno šolo • Ukinitev samostojne oz. matične šole Ustanovitelj šole spremlja demografske podatke o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu za najmanj 5 letno obdobje in podatke o vpisu učencev v šolo. Statusne spremembe mora urediti v aktu o ustanovitvi. Organizacijske spremembe: • Začasno prenehanje delovanja podružnice šole • Ponovno aktiviranje podružnice šole • Ukinitev podružnice šole.

13. Kdaj poteka vpis učencev v OŠ; šolsko leto; pouk po obveznem predmetniku; pouka prosti dnevi; dopusti, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev. V prvi razred 9-letne OŠ poteka vpis v mesecu februarju za naslednje šolsko leto. Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta. POUK: VI delo se po obveznem predmetniku izvaja v dveh delih: • 1. ocenjevalno obdobje: 1.9. – 31.1. • 2. ocenjevalno obdobje: 1.2. – 24.junij (1-8r) oz. do 15.junija. (9.r) Pouk v šolskem letu lahko traja največ 38 tednov po 5 dni (izjemoma 6 dni, če je tako določeno v LDN). Ura pouka traja praviloma 45min (vsem 5 minutni odmor, najmanj enkrat dnevno pa praviloma 20-30 min odmora) Pouka prosti dnevi so:

111

odgovori na vprašanja – strokovni izpit • • • •

z zakonom določeni državni prazniki in drugi dela prosti dnevi, šolske počitnice in nedelje, en dan, določen z LDN (dan šole) sobote, razen če ni z letnim delovnim načrtom šole drugače določeno.

Počitnice: jesenske, novoletne, zimske, prvomajske in letne. Dopusti in izobraževanje strokovnih delavcev: Strokovni delavci izrabijo letni dopust med jesenskimi, novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami, večino dopusta pa med poletnimi počitnicami. V teh obdobjih se lahko vključujejo tudi v programe strokovnega izobraževanja ter nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v skladu z letnim delovnim načrtom šole. Šola za vsakega strokovnega delavca z letnim delovnim načrtom načrtuje med jesenskimi ali zimskimi počitnicami najmanj 2 dni, med poletnimi počitnicami pa najmanj 3 dni strokovnega izobraževanja ter nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Strokovno izobraževanje ter nadaljnje izobraževanje in usposabljanje se lahko načrtuje namesto med jesenskimi ali zimskimi počitnicami tudi na proste sobote.

14. Roki za preverjanje znanja in izpitni roki (8 in 9-letna OŠ) – NPZ; popravni in razredni izpiti. Nacionalno preverjanje znanja se izvede praviloma v mesecu maju. Za učence 9. razreda, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov v mesecu maju ne morejo udeležiti nacionalnega preverjanja znanja, se nacionalno preverjanje znanja izvede v naknadnem roku praviloma v mesecu juniju. Popravni in razredni izpiti so junija in avgusta. 15.

Roki za razdelitev obvestil, izkazov in spričeval.

Med šolskim letom: Obvestila o učnem uspehu učencev ob koncu posameznih ocenjevalnih obdobij se učencem razdelijo najkasneje v treh dneh po zaključku ocenjevalnega obdobja. Ob koncu pouka v šolskem letu: • Izkazi o šolskem uspehu, spričevala o končanem razredu in spričevala o končani OŠ (osemletna OŠ) • Od 1-8 razreda dobijo učenci spričevala, v 9. razredu pa zaključno spričevalo (devetletna OŠ) razdelitev izkazov in spričeval Ob zaključku pouka v šolskem letu šola razdeli: – učencem osemletne osnovne šole izkaze o šolskem uspehu in spričevala o končanem razredu, – učencem od 1. do 8. razreda devetletne osnovne šole spričevala, – učencem 9. razreda zaključna spričevala.

112

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Učencem, ki opravljajo popravne, razredne ali predmetne izpite, in učencem, ki jim je bila po ugovoru ocena izboljšana, se nova spričevala razdelijo najkasneje v treh dneh po opravljenem izpitu oziroma po določitvi nove ocene. Učencem, ki jim ni bilo možno razdeliti izkazov in spričeval ob zaključku pouka, jih šola osebno vroči njim oziroma njihovim staršem v času od zaključka pouka do 30. junija in od 20. do 31. avgusta tekočega šolskega leta. 16.

Navodila ministra o šolskem koledarju; odstopanja od šolskega koledarja.

Minister, pristojen za šolstvo, za vsako tekoče šolsko leto do konca meseca junija izda podrobnejša navodila o razporeditvi pouka, počitnic in pouka prostih dni. OŠ lahko v soglasju z ministrom odstopi od posameznih določb pravilnika, kadar je to potrebno zaradi izrednih okoliščin ali drugih utemeljenih razlogov, ne more pa začeti pouka pred 1.septembrom.

17. obvezna vsebina publikacije o OŠ; obveznosti šole v zvezi s publikacijo (kdaj, komu); dodatek h publikaciji. Obvezna vsebina publikacije: • Podatki o šoli • Predstavitev programa • Prikaz organizacije dela šole • Predstavitev pravil hišnega reda. Sestavni del publikacije je tudi posebna priloga s predpisi o pravicah in dolžnostih učencev. Ko šola prvič pripravi publikacijo, jo mora razdeliti vsem učencem šole. V vsakem naslednjem šolskem letu šola najkasneje do konca septembra izda prenovljeno publikacijo za tekoče šolsko leto oziroma dodatek k publikaciji z informacijami in spremembami v zvezi s tekočim šolskim letom. Šola mora publikacijo oz. publikacijo z dodatkom za tekoče šolsko leto, izročiti staršem ob vpisu otroka v šolo. Dodatek k publikaciji, vsebuje informacije in spremembe v zvezi s tekočim šolskim letom, mora šola učencem oziroma staršem izročiti vsako šolsko leto, najkasneje do konca septembra.

113


18. Organiziranost učencev v OŠ (oddelčna skupnost, šolski parlament, skupnost učencev OŠ) Oddelčna skupnost: V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole. Volitve so tajne. Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov. Skupnost učencev šole: Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole. Skupnost učencev šole sprejme letni program dela. Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge: – zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom pouka, dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesih dejavnosti, prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola, – spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic učencev, – organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in informira učence o svoji dejavnosti, – načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.), – predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej, – oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem, – opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci. Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti. Pred imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje skupnosti učencev šole. Šolski parlament: Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli, ne more pa biti manjše od 9. Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnatelj, lahko pa tudi mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko da tudi predstavnik oddelčne skupnosti. Če dajo pobudo predstavniki vsaj treh oddelčnih skupnosti, je ravnatelj oziroma mentor dolžan sklicati šolski parlament. 19.

podaljšanje statusa učenca.

114


Učenec, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost in ni uspešno končal osnovne šole, jo lahko obiskuje še dve leti in tako obdrži status učenca. Ravnatelj zagotovi, da so učenec in njegovi starši oziroma zakoniti zastopniki posebej seznanjeni s pravico. Učencu, ki ima podaljšan status učenca, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora v skladu s 55. členom zakona o osnovni šoli prepove obiskovati osnovno šolo. 20. Obiskovanje pouka in opravičevanje odsotnosti. Učenec mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa. opravičevanje odsotnosti Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka. Če učenec izostane več kot pet dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, razrednik o izostanku učenca obvesti starše in jih pozove, da sporočijo vzrok izostanka. Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno ali v pisni obliki. Osebna ali pisna opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo. Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene. Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Uradno zdravniško potrdilo izda zdravnik na predpisanem obrazcu, ki mora biti opremljen s štampiljko izvajalca zdravstvene dejavnosti in štampiljko ter podpisom zdravnika. napovedana odsotnost Učenec lahko izostane, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ pet dni v letu. Ravnatelj lahko na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka. Odsotnost učenca pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli učitelj, ki vodi to uro oziroma dejavnost, in o tem obvesti razrednika. oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole. neopravičeni izostanki Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa. Neopravičeni izostanki so občasni, če učenec izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, če izostanek traja več ur ali šolskih dni zaporedoma. Izostanke učenca pri razširjenem programu se evidentira. Razrednik o izostankih obvesti starše. izjema

115

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Ne glede na določbe tega pravilnika se lahko v izjemnih primerih in po proučitvi vseh okoliščin ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno službo odloči, da se izostanek učenca ne bo obravnaval kot neopravičeni izostanek, če oceni, da je vzrok izostanka take narave, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.

21.

Pohvale, priznanja in nagrade za učence OŠ.

Učenci ali skupine učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade. Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev predlagajo: – oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole, – razrednik, – drugi strokovni delavci šole, – mentorji dejavnosti, – ravnatelj, – starši. pohvale Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni. Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca. Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih. Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole. priznanja Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. nagrade Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole. Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.

116


22.

Varnost učencev (hišni red); dolžnosti šole v zvezi z zagotavljanjem varnosti.

Osnovna šola mora poskrbeti za varnost učencev. S tem namenom: – izvaja različne aktivnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja, – oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi, – na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja ipd. zagotovi ustrezno število spremljevalcev v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje učnih načrtov, – zagotovi, da so objekti, učila, oprema in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti, – zagotovi učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice. hišni red Šola določi hišni red, s katerim uredi vprašanja, pomembna za življenje na šoli, in sicer predvsem: – nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola, – hranjenje garderobe, – dežurstvo strokovnih delavcev in učencev, – varovanje in nadzor vstopanja v šolo in – način informiranja učencev in staršev. Šola s hišnim redom določi območje (prostori šole in šolske površine), ki sodi v šolski prostor. dolžnosti šole Šola mora varovati učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami, in pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi učenci, delavci šole in druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor.

117


23. Kršitve ter izrekanje vzgojnih ukrepov; obvestilo o vzgojnem ukrepu (obvezne sestavine), ugovor zoper vzgojni ukrep; izbris VU. Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, stori kršitev. Hujše kršitve v skladu s tem pravilnikom so: – ponavljajoče istovrstne kršitve iz prvega odstavka tega člena, za katere so že bili izrečeni vzgojni ukrepi, – občasni neopravičeni izostanki nad 12 ur oziroma strnjeni neopravičeni izostanki nad 18 ur, – uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah, – izsiljevanje drugih učencev ali delavcev šole, – namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole, – kraja lastnine šole, drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole, – popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo, – uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola, – grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo, – fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo, – ogrožanje življenja in zdravja učencev in delavcev šole, – kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje sošolcev k takemu dejanju v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole, – prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole, – spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole. Vzgojni ukrepi: – ustni opomin razrednika – pisni opomin razrednika – strogi pisni opomin razrednika – opomin oddelčnega učiteljskega zbora – opomin ravnatelja – premestitev učenca v drug oddelek, – opomin učiteljskega zbora – prešolanje učenca.

118

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Telesne in denarne kazni niso dovoljene.

Izrekanje Učencu se zaradi storjenih kršitev lahko izrečejo vzgojni ukrepi, določeni s tem pravilnikom. Za hujše kršitve, določene v drugem odstavku 30. člena tega pravilnika, se izreče vzgojni ukrep, razen če razrednik oceni, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje. Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa za kršitve, ki niso opredeljene kot hujše kršitve, morajo razrednik, ravnatelj in učiteljski zbor upoštevati postopnost uporabe posameznih vzgojnih ukrepov, določenih s tem pravilnikom. obvestilo o vzgojnem ukrepu Vsak izrečen vzgojni ukrep se vpiše v obvestilo o vzgojnem ukrepu, ki obsega vrsto ukrepa, obrazložitev in pravni pouk. Obvestilo o vzgojnem ukrepu se osebno vroči staršem, ki s podpisom potrdijo njegov prejem. Če pri pogovorih ob izrekanju oziroma izročitvi vzgojnega ukrepa ni predvidena prisotnost staršev ali pa se starši ne odzovejo pisnemu vabilu na pogovor, razrednik oziroma ravnatelj pošlje staršem obvestilo o vzgojnem ukrepu s priporočeno poštno pošiljko. Drugi izvod obvestila o vzgojnem ukrepu se vloži v mapo vzgojnih ukrepov. Razrednik o vzgojnem ukrepu in utemeljitvah zanj obvesti tudi oddelčno skupnost učencev. ugovor zoper vzgojni ukrep Zoper vzgojni ukrep lahko starši v osmih dneh od dneva, ko jim je bilo vročeno obvestilo o vzgojnem ukrepu, predložijo ravnatelju šole obrazložen ugovor. Ravnatelj mora najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenovati tričlansko komisijo, ki odloča o ugovoru. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Komisija takoj preveri ustreznost vzgojnega ukrepa. Odločitev komisije je dokončna. izbris vzgojnih ukrepov Vzgojne ukrepe iz 34. člena tega pravilnika je mogoče pod pogoji iz tega člena izbrisati. Razrednik izbriše vzgojni ukrep, ki je v njegovi pristojnosti, ko ugotovi, da je bil namen vzgojnega ukrepa dosežen. Razrednik predlaga izbris vzgojnega ukrepa oddelčnemu učiteljskemu zboru oziroma ravnatelju šole, kadar meni, da je bil namen vzgojnega ukrepa, ki je v njuni pristojnosti, dosežen. Če oddelčni učiteljski zbor oziroma ravnatelj šole sprejme odločitev o izbrisu vzgojnega ukrepa, se opravi izbris. Vzgojni ukrep, ki ni bil izbrisan v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se izbriše po enem letu od njegovega izreka. Izbris vzgojnega ukrepa se opravi tako, da se obvestilo o vzgojnem ukrepu izvzame iz mape vzgojnih ukrepov učenca in se uniči. Ko se vzgojni ukrep izbriše, se šteje, da ni bil izrečen.

119


24. Pogoji in postopek za pridobitev statusa učenca oz. dijaka, ki se vzporedno izobražuje; načini prilagajanja šolskih obveznosti; prenehanje in mirovanje statusa. Pogoji za pridobitev statusa: Status učenca oziroma dijaka, ki se vzporedno izobražuje, si lahko pridobi učenec ali dijak, ki se hkrati vzporedno izobražuje v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe oziroma po več izobraževalnih programih. Status učenca oziroma dijaka perspektivnega športnika (v nadaljevanju: učenec ali dijak športnik) si lahko pridobi učenec oziroma dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez. Status dodeli šola, na kateri je učenec vpisan. O dodelitvi statusa odloči ravnatelj – pred tem si pridobi mnenje učiteljskega zbora oz. razrednega učitelja. Postopek dodelitve statusa: Pridobitev statusa predlagajo starši ali pa polnoletni dijak. K predlogu morajo priložiti zahtevana dokazila. Šola dodeli učencu status najmanj za eno šolsko leto, iz utemeljenih razlogov pa lahko le za določen čas v šolskem letu. Na začetku vsakega šolskega leta šola ob upoštevanju dokazil preveri, če učenec izpolnjuje pogoje za status, ki ga je imel v preteklem šolskem letu. Prilagajanje šolskih obveznosti: Pravice in obveznosti oziroma prilagoditve šolskih obveznosti učencu oziroma dijaku športniku in dijaku tekmovalcu določi ravnatelj s sklepom o dodelitvi statusa. Prilagodijo se zlasti: - obdobja obvezne navzočnosti pri pouku in praktičnem izobraževanju (praktični pouk oziroma delovna praksa), - obveznosti učenca oziroma dijaka pri pouku in drugih delih izobraževalnega programa (vaje, seminarske naloge, obvezne izbirne vsebine, strokovne ekskurzije in drugo), - način in roki za ocenjevanje znanja oziroma izpolnjevanje - drugih obveznosti in - druge medsebojne pravice in obveznosti. Če status traja celo šolsko leto oziroma več let, se za posamezno šolsko leto oziroma ocenjevalno obdobje lahko določi izvedbeni načrt za uresničevanje pravic in obveznosti iz statusa. Prenehanje in mirovanje statusa: Če učenec po svoji krivdi ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti in to povzroči negativni uspeh ali ima druge negativne posledice, mu šola lahko odvzame status.

120

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Šola lahko odloči, da učencu status miruje, če tako sam želi ali to predlagajo starši ali drugi podpisniki dogovora.

25. Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev OŠ (8 in 9letna OŠ); kaj je preverjanje in kaj ocenjevanje znanja, javnost ocenjevanja; ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih; ocenjevanje pisnih izdelkov; sprotnost ocenjevanja; ocene; opisno ocenjevanje v 8-letni OŠ; splošni učni uspeh; obveščanje o uspehu učencev; napredovanje učencev iz razreda v razred; razredni in predmetni izpit ter popravni izpit; hitrejše napredovanje; NPZ v 9-letni OŠ in ocenjevanje znanja med šolskim letom; ocenjevanje znanja po posameznih obdobjih – ob koncu pouka (9-letna OŠ); Oblikovanje zaključne ocene v OŠ (os 1.-9.r). kaj je preverjanje in kaj ocenjevanje znanja Preverjanje znanja: zbirajo se informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov in ni namenjeno ocenjevanju. Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave novih vsebin iz učnih načrtov. Ocenjevanje znanja: je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje in standarde znanja in se opravi po preverjanju znanja. Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori, pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti. javnost ocenjevanja Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se zagotavlja zlasti: – s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu, za posamezno ocenjevalno obdobje, – s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja, – z določitvijo načina in rokov ocenjevanja, – z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine, – s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju, – tako, da se učencem in staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke. Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne izdelke pa izroči učencem za informacijo staršem. Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše oziroma zakonite zastopnike učenca (starši) seznani z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka. ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih  najmanj trikrat v ocenjevalnem obdobju, od tega najmanj 1 ocena v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj 3 ocene v šolskem letu ne smejo biti pridobljene na podlagi pisnih izdelkov,

121

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  če je za predmet določena le 1 ura tedensko: najmanj enkrat v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj trikrat v celem šolskem letu, pri čemer ne sme biti večina ocen pridobljenih na podlagi pisnih izdelkov.

ocenjevanje pisnih izdelkov Največ 2x v tednu in 1x na dan – učenci morajo biti seznanjeni vsaj 5 delovnih dni prej. 10 dni pred konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno – izjema je ponovljeno ocenjevanje. Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku oziroma polovica ali več izdelkov učencev v učni skupini za izvedbo nivojskega pouka ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti. Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja. Ocena se vpiše v predpisano dokumentacijo po drugem ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena. Učencem, ki so bili ocenjeni samo enkrat, se upošteva dosežena ocena. 8 – letka: izjema v tedenskem preverjanju je 3x na teden. Za ponovitev preverjanja mora biti tretjina ocen negativnih. Za ponavljanje velja enako kot v 9-letki. sprotnost ocenjevanja  pri ocenjevanju ustnih odgovorov mora učitelj učenčevo znanje oceniti takoj.  Pri ocenjevanju pisnih izdelkov mora učitelj učenca oceniti najkasneje v enem tednu  Takoj, ko je učenec ocenjen, se ocena vpiše v ustrezno dokumentacijo. Ocene 8-letka:  Številčne: od 1-5  Besedne: U, ZU, MU (telesna, glasbena likovna, tehnična vzgoja ter gospodinjstvo)  Vedenje se ne ocenjuje  V prvem ocenjevalnem obdobju 1.r se učenčevo znanje ne ocenjuje (učitelj obvešča starše o napredku učenca) 9-letka:  Opisne ocene – z besedami izražen napredek učenca glede na opredeljene cilje oz. standarde v učnih načrtih  Obrazložitev številčnih ocen: pojasnjuje izkazano znanje učenca glede na dosežene cilje oz. standarde v učnih načrtih  Številčno ocenjevanje – znanje se oceni od 1 do 5. Oblikovanje zaključnih ocen od 4.-9.r – številčne ocene.

122

odgovori na vprašanja – strokovni izpit opisno ocenjevanje v 8-letni OŠ V skladu s Sklepom Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje z dne 6.7.1995 učitelji lahko nadaljujejo z opisnim ocenjevanjem v 1. in 2. razredu ter z opisnim in številčnim ocenjevanjem v 3.r OŠ. V 3.r. se postopoma prehaja iz opisnega na številčno ocenjevanje. Ob koncu ŠL so učenci ocenjeni le s številčnimi ocenami. splošni učni uspeh  V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se splošni uspeh učenca ne določi.  V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se splošni uspeh učenca določi z ocenami: zadosten (2), dober (3), prav dober (4) in odličen (5). Učencu, ki ponavlja razred v skladu z 28. členom tega pravilnika, se splošni uspeh ne določi in ne vpiše v šolsko dokumentacijo.  V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se splošni uspeh učenca določi z ocenami: nezadosten (1), zadosten (2), dober (3) prav dober (4) in odličen (5). Učenčev splošni uspeh se določi tako, da se upoštevajo zaključne ocene pri vseh predmetih. Pri določitvi splošnega uspeha se upoštevajo tudi učenčevi dosežki na tekmovanjih, njegov odnos do obveznosti v šoli, prizadevanje pri učenju ter aktivno sodelovanje v interesnih in drugih dejavnostih. Če učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere med izbirnimi predmeti tri predmete, se pri določitvi njegovega splošnega uspeha izmed zaključnih ocen pri teh predmetih upoštevata le dve višji zaključni oceni. 8-letka:  Odličen, prav dober, dober, zadosten in nezadosten  Pri razrednem pouku splošni uspeh oceni razrednik  Pri predmetnem pouku splošni učni uspeh oceni učiteljski zbor na predlog razrednika  Določi se ob upoštevanju vseh ocen pri vseh predmetih  Upošteva se učenčevo prizadevanje pri delu, njegov odnos do obveznosti, aktivno sodelovanje v interesnih dejavnostih  Ocena splošnega uspeha se ne sme izračunati aritmetično na podlagi ocen iz posameznih predmetov  Pri ugotavljanju ocene splošnega uspeha se upoštevajo ocene pri predmetih, pri katerih se znanje učencev ocenjuje številčno in predmeti, kjer se znanje ocenjuje z besednimi ocenami. obveščanje o uspehu učencev  obveščanje med šolskim letom: Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše učencev 2. do 9. razreda pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, starše učencev 1. razreda pa pisno ali ustno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah  Obveščanje ob zaključku pouka v šolskem letu: učenci dobijo spričevala z zaključnimi ocenami in oceno splošnega učnega uspeha. V 1. VI obdobju so

123

odgovori na vprašanja – strokovni izpit spričevala z opisnimi ocenami, v 2. in 3. VI obdobju pa spričevala s številčnimi ocenami in oceno splošnega učnega uspeha.  Obveščanje ob zaključku pouka v 9.r: Zaključno spričevalo in obvestilo o dosežkih pri NPZ.  obveščanje o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja: Ob koncu drugega VI obdobja dobijo obvestilo, ob koncu 3. VI pa z zaključnim spročevalom. 8-letka:  ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja šola starše pisno obvesti o učenčevem učnem uspehu (v 1.r. med šolskim letom samo ustno)  Ob koncu šolskega leta šola izda izkaz (s številčnimi in besednimi ocenami) in oceno splošnega učnega uspeha  Učenci, ki so ocenjeni opisno, ob koncu 1. in 2.r. prejmejo spričevala z opisnimi ocenami, učenci 3.r pa izkaz s številčnimi in besednimi ocenami ter oceno splošnega učnega uspeha. napredovanje učencev iz razreda v razred napredovanje učencev v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju  Učenci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razredov ne ponavljajo.  Učenci izjemoma ponavljajo razred zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, zaradi bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov, če to zahtevajo njegovi starši. Učenec ponavlja razred tudi na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši. Šola mora starše o predlogu za ponavljanje obvestiti najkasneje mesec dni pred zaključkom pouka v šolskem letu. napredovanje učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju  Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.  Učenec, ki je v 8. in 9. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Popravni izpit lahko opravlja največ dvakrat v šolskem letu. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.  Učenec, ki je v 8. in 9. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.  Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, pri katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Popravni izpit lahko opravlja do zaključka tekočega šolskega leta, v rokih, ki jih določa pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole.  Učenci, ki se ne odločijo za ponavljanje 9. razreda, lahko opravljajo popravne izpite še do zaključka naslednjega šolskega leta. Šola mora učencem omogočiti najmanj štiri izpitne roke. 8-letka:  Učenci praviloma napredujejo v višji razred  Učenec, ki napreduje z negativno oceno, opravi razred in ima zadosten učni uspeh

124

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  Učenec ne napreduje v višji razred, če ima 2 leti zapovrstjo negativno oceno iz istega predmeta  Razred ponavlja učenec, ki si tudi z DP in drugimi oblikami IP ni pridobil znanja, potrebnega za napredovanje in ki je bil ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz enega ali več predmetov ter ima negativni splošni učni uspeh  O ponavljanju odloči učiteljski zbor na podlagi strokovne obrazložitve razrednika.

razredni in predmetni izpit ter popravni izpit  Če je bil učenec pri opravljanju razrednega izpita v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, opravlja popravni izpit. Če je bil negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, ponavlja razred.  Učenci 9.r opravljajo razredni izpit ali predmetne izpite večkrat, in sicer do naslednjega šolskega leta – najmanj 4 izpitni roki.  Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ dveh predmetov oziroma iz enega, če ima pisni in ustni del.  Učenec izpite opravlja pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole.  Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.  Pisni in ustni izpit se opravlja pri maternem jeziku, tujem jeziku in matematiki, pri drugih predmetih je izpit samo ustni. 8-letka:  Učenec osmega razreda, ki je ob koncu pouka v šolskem letu ali pri opravljanju razrednega oziroma predmetnih izpitov, ocenjen z negativno oceno, lahko opravlja iz teh predmetov popravni izpit. Popravni izpit lahko večkrat opravlja do konca koledarskega leta, v katerem je obiskoval pouk oziroma je bil vpisan, kasneje pa kot odrasel.  ob koncu ocenjevalnega obdobja ne oceni učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov dlje časa ni bil pri pouku in zato bistveno oviran pri šolskem delu.  Učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ni mogel obiskovati pouka, je lahko neocenjen tudi ob koncu pouka v šolskem letu iz vseh ali iz posameznih predmetov. V tem primeru lahko učenec do konca šolskega leta opravlja izpite iz vseh predmetov (razredni izpit) ali izpit iz predmetov, pri katerih ni bil ocenjen (predmetni izpit). Razredni izpit, predmetni in popravni izpiti so ustni in pisni ali samo ustni. Razredni izpit, predmetne in popravne izpite opravlja učenec pred izpitno komisijo. hitrejše napredovanje  Učenec, ki dosega nadpovprečne rezultate v učenju, lahko na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe prej kot v devetih letih konča osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.

125

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov.  Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.

NPZ v 9-letni OŠ in ocenjevanje znanja med šolskim letom Ta pravilnik ureja sestavo in pristojnosti organov in organizacij, pristojnih za vodenje in pripravo NPZ ob koncu obdobij v 9-letni OŠ Ti organi so:  Državna komisija za vodenje NPZ  Državni izpitni center  Zavod RS za šolstvo  Predmetne komisije  Osnovna šola Vrednotenje nalog ob koncu 2. obdobja: Vrednotenje nalog ob koncu drugega obdobja se izvede na šoli v skladu z navodili za vrednotenje nalog. Ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole imenuje učitelje, ki vrednotijo naloge nacionalnega preverjanja znanja. Učitelj, ki vrednoti naloge posameznega učenca, je praviloma učitelj, ki učenca ni poučeval, in izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta, iz katerega se izvaja nacionalno preverjanje znanja. Vrednotenje nalog ob koncu 3. obdobja: Vrednotenje nalog ob koncu tretjega obdobja v sodelovanju s predmetnimi komisijami organizira in izvede ZRSŠ na svojih območnih enotah v skladu z navodili za vrednotenje nalog. Naloge nacionalnega preverjanja znanja na območnih enotah ZRSŠ vrednotijo učitelji, ki jih imenujejo ravnatelji šol izmed učiteljev predmeta, ki se vrednoti, in so praviloma le učitelji, ki učenca niso poučevali. Za vrednotenje nalog ravnatelji zagotovijo ustrezno število učiteljev v skladu z navodili ZRSŠ. Način in trajanje NPZ:  Pisno, najmanj 45 min in največ 90 minut Roki za NPZ Redni rok je praviloma v mesecu maju, naknadni rok pa junija (ni za vse!!!) Potek NPZ: 126

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Ravnatelj določi prostore in nadzorne učitelje Ugovor na dosežek Obrazložen ugovor se vloži pri ravnatelju, on najkasneje v 3 dneh imenuje komisijo (vsaj 1 zunanji član), če je prišlo do pisne ali računske napake, se postopek ugotavljanja dosežka ponovi. Hranjenje dokumentacije Dokumentacija se hrani v arhivu šole, najmanj 1 leto po opravljenem preverjanju znanja. ocenjevanje znanja po posameznih obdobjih – ob koncu pouka (9-letna OŠ) Učenec mora opraviti preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Preverjanje se opravlja ob koncu vsakega šolskega leta – preverja pa OŠ, na katero je otrok vpisan.  1-3.r.: materni jezik in MAT  4-6.r. materni jezik, MAT in prvi tuji jezik  7-9.r.: materni jezik, MAT, tuji jezik, ZGO, DIE, športna vzgoja, vsaj en družboslovni in vsaj en naravoslovni, ter vsaj en predmet s področja umetnosti. Oblikovanje zaključne ocene v OŠ (os 1.-9.r).  Ob koncu 1., 2. in 3. razreda učitelj pri vsakem predmetu oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.  Ob koncu 4-9. razreda učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno oceno. Pri tem oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.

127

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 26. obveščanje staršev o uspehu učencev(med ŠL in na koncu v 9-letni OŠ); zaključno spričevalo  obveščanje med šolskim letom: Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše učencev 2. do 9. razreda pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, starše učencev 1. razreda pa pisno ali ustno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah  Obveščanje ob zaključku pouka v šolskem letu: učenci dobijo spričevala z zaključnimi ocenami in oceno splošnega učnega uspeha. V 1. VI obdobju so spričevala z opisnimi ocenami, v 2. in 3. VI obdobju pa spričevala s številčnimi ocenami in oceno splošnega učnega uspeha.  Obveščanje ob zaključku pouka v 9.r: Zaključno spričevalo in obvestilo o dosežkih pri NPZ.  obveščanje o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja: Ob koncu drugega VI obdobja dobijo obvestilo, ob koncu 3. VI pa z zaključnim spročevalom. Učencem, ki zaključijo OŠ izobraževanje, OŠ izda zaključno spričevalo. Vanj se vpišejo učenčeve ocene iz 9.r in ocena splošnega uspeha ter dosežki učenca pri NPZ on koncu 3. obdobja. 27. napredovanje učencev iz razreda v razred (po posameznih triadah); popravni izpiti v 7. in 8.r devetletke; popravni izpiti v 9.r devetletke. napredovanje učencev v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju  Učenci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razredov ne ponavljajo.  Učenci izjemoma ponavljajo razred zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, zaradi bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov, če to zahtevajo njegovi starši. Učenec ponavlja razred tudi na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši. Šola mora starše o predlogu za ponavljanje obvestiti najkasneje mesec dni pred zaključkom pouka v šolskem letu. napredovanje učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju  Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.  Učenec, ki je v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Popravni izpit lahko opravlja največ dvakrat v šolskem letu. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.  Učenec, ki je v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.  Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, pri katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Popravni izpit lahko opravlja do zaključka tekočega šolskega leta, v rokih, ki jih določa pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole.

128

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  Učenci, ki se ne odločijo za ponavljanje 9. razreda, lahko opravljajo popravne izpite še do zaključka naslednjega šolskega leta. Šola mora učencem omogočiti najmanj štiri izpitne roke. 8-letka:  Učenec osmega razreda, ki je ob koncu pouka v šolskem letu ali pri opravljanju razrednega oziroma predmetnih izpitov, ocenjen z negativno oceno, lahko opravlja iz teh predmetov popravni izpit. Popravni izpit lahko večkrat opravlja do konca koledarskega leta, v katerem je obiskoval pouk oziroma je bil vpisan, kasneje pa kot odrasel.

28. Ugovor na oceno iz predmetov (1-8.r + 9.r devetletke); Ugovor na oceno splošnega uspeha (kdo odloča – 8. in 9-letna OŠ); postopek ugovora na oceno. Ugovor na oceno: Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno. Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže. Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.

postopek pri ugovoru na oceno Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije, ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta. V primeru, da se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca o tem takoj obvesti in mu hkrati sporoči datum opravljanja izpita.Ne glede na to, ali je komisija odločila na podlagi pregleda dokumentacije ali na podlagi ponovnega ocenjevanja znanja učenca, mora o odločitvi glede ustreznosti ocene starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora. Ocena komisije je dokončna.

129

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 29. Ugovor na oceno v zaključnem spričevalu; ugovor na dosežke pri NPZ.  Starši lahko v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor  Ravnatelj najkasneje v 3 dneh imenuje komisijo (predsednik in 2 člana – vsaj 1 zunanji)  Komisija se po pregledu dokumentacije odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi le-te, ali pa bo učenca ponovno ocenila (obvesti ga o datumu)  Komisija mora o odločitvi starše in učenca obvestiti najkasneje v 8 dneh po vložitvi ugovora. ugovor na dosežek pri nacionalnem preverjanju znanja Če učenec in starši menijo, da je pri ugotavljanju dosežka učenca pri nacionalnem preverjanju ob koncu tretjega obdobja prišlo do pisne ali računske napake, lahko starši v treh dneh po prejemu zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, v kateri je vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Če komisija ugotovi, da je pri ugotavljanju dosežka učenca prišlo do pisne ali računske napake, se postopek ugotavljanja dosežka ponovi. Odločitev komisije je dokončna. 30. Organi za vodenje postopka NPZ ob koncu obdobij; vloga Državnega izpitnega centra in Zavoda RS za šolstvo. Ti organi so:  Državna komisija za vodenje NPZ  Državni izpitni center  Zavod RS za šolstvo  Predmetne komisije  Osnovna šola Državni izpitni center – RIC RIC opravlja strokovne, razvojne, organizacijsko-tehnične in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja: – pripravi predlog navodil za izvedbo nacionalnega preverjanja in za vrednotenje znanja skupaj z ZRSŠ, – pripravi predlog navodil za prilagojeno izvajanje nacionalnega preverjanja znanja za učence s posebnimi potrebami, – v sodelovanju z ZRSŠ pripravi predlog informacije o nacionalnem preverjanju znanja za posamezno šolsko leto za Državno komisijo, – organizira in tehnično izvede nacionalno preverjanje znanja, – predpiše način za določitev šifer učencev za nacionalno preverjanje znanja, – vodi in hrani zbirke nalog za nacionalno preverjanje znanja, – daje Državni komisiji in predmetnim komisijam potrebno strokovno in tehnično pomoč, – ureja izvedbo financiranja Državne komisije in članov predmetnih komisij, ki niso zaposleni v ZRSŠ, – pripravlja in vzdržuje informacijski sistem, vezan na nacionalno preverjanje znanja, – pripravlja podatke in analize oziroma primerjalne analize o dosežkih učencev pri

130

odgovori na vprašanja – strokovni izpit nacionalnem preverjanju znanja v državnem in mednarodnem merilu, – v sodelovanju s predmetnimi komisijami pripravi strokovno poročilo za Državno komisijo, – na osnovi dosežkov in analiz nacionalnega preverjanja znanja predlaga Državni komisiji izboljšave pri izvedbi nacionalnega preverjanja znanja, – v sodelovanju z ZRSŠ pripravi letno poročilo s povzetkom o izvedbi in analizi dosežkov nacionalnega preverjanja znanja in ga predloži Državni komisiji, – objavlja in izdaja gradiva za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja, – opravlja druge naloge v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja. Zavoda RS za šolstvo ZRSŠ opravlja strokovne, organizacijske, razvojne in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja: – pri pripravi in izboru nalog za nacionalno preverjanje znanja zagotovi strokovnjake, ki delujejo v okviru ZRSŠ, praviloma izmed članov razširjene predmetne komisije, – organizira vrednotenje nalog nacionalnega preverjanja znanja pri območnih enotah ZRSŠ, – organizira izobraževanje učiteljev, ki bodo vrednotili naloge, – na podlagi analize dosežkov nacionalnega preverjanja znanja predlaga Državni komisiji in ministru izboljšave pri šolskem delu in izobraževanju učiteljev, – na podlagi analize dosežkov izvaja ustrezno svetovalno in razvojno delo, – na podlagi analize dosežkov pripravlja strokovne rešitve za spremembe in dopolnitve učnih načrtov in jih predlaga pristojnemu strokovnemu svetu, – v sodelovanju z RIC pripravi predlog informacije o nacionalnem preverjanju znanja za posamezno šolsko leto za Državno komisijo, – v sodelovanju z RIC pripravi letno poročilo s povzetkom o izvedbi in analizi dosežkov nacionalnega preverjanja znanja in ga predloži Državni komisiji, – opravlja druge naloge v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja.

131


Izvedba NPZ ( ob koncu druge in tretje triade): hranjenje dokumentacije.

 Pisno, najmanj 45 min in največ 90 minut Za pripravo in izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli je odgovoren ravnatelj, ki v skladu z navodili za izvedbo pripravi podrobnejši izvedbeni načrt šole. Ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole imenuje namestnika za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja. Vrednotenje nalog nacionalnega preverjanja znanja ob koncu obdobij opravijo učitelji v okviru svoje letne delovne obveznosti. Ravnatelj po zaključku nacionalnega preverjanja znanja v posameznem šolskem letu pripravi poročilo o izvedbi in analizo dosežkov, ki je sestavni del letnega poročila o realizaciji letnega delovnega načrta šole. način in rok hranjenja dokumentacije Dokumentacija, ki se nanaša na nacionalno preverjanje znanja, se hrani v arhivu šole, na kateri je učenec opravljal nacionalno preverjanje. Šola hrani dokumentacijo v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja učenca najmanj eno leto po opravljenem preverjanju znanja. Šola na pisno zahtevo učenca ali njegovih staršev lahko pred uničenjem dokumentacije iz prejšnjega odstavka učencu izroči pisne naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja. 32. Šolska dokumentacija (vrste); vodenje dokumentacije (8. in 9-letna OŠ); roki za hranjenje dokumentacije. Šola vodi oziroma izdaja naslednjo dokumentacijo: 1. knjige in splošne dokumente (matična knjiga, šolska kronika, LDN, letno organizacijsko poročilo, evidenca o izdanih spričevalih in drugih listinah) 2. dokumentacijo o delu organov (dnevnik, dnevnik in redovalnica učne skupine, dnevnik za druge oblike dela z učenci, dnevnik za podaljšano bivanje, redovalnica s številčnimi in opisnimi ocenami, mapa vzgojnih ukrepov, zbirni športnovzgojni karton), 3. dokumentacijo o učencih (vpisni list, matični list, osebna mapa učenca, osebni ŽV karton, zapisnik o popravnih, razrednih, predmetnih izpitih, zapisnik komisije o pripravljenosti vstopa otroka v šolo), 4. dokumentacijo o delu strokovnih delavcev (letna priprava, sprotna priprava na pouk) 5. dokumentacijo o delu organov šole (zapisnik o sejah učiteljskega zbora, oddelčnega učiteljskega zbora in strokovnih aktivov, zapisniki o sejah sveta staršev in sveta šole, zapisnik roditeljskih sestankov), 6. javne listine (spričevala, obvestila in potrdila, kolesarska izkaznica) in nadomestne javne listine ( izpis iz evidence), 7. drugo dokumentacijo (obvestilo o dosežkih pri NPZ ob koncu 2. obdobja, obvestilo o končnem učnem uspehu ob koncu obdobij med šolskim letom, o vzgojnih ukrepih, o izbiri ravni zahtevnosti, o spremembi ravni zahtevnosti, soglasja staršev, druga obvestila staršem, obvestilo o prešolanju na drugo šolo…)

132

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Vodenje dokumentacije:  Dokumentacija se vodi na predpisanih obrazcih, ki jih predpiše minister ali šola sama  Zagotovljeno mora biti varstvo osebnih podatkov v skladu s predpisi. Roki za hranjenje dokumentacije:  Trajno: matična knjiga, matični listi, šolska kronika, LND, letna organizacijska poročila, zapisniki sej učiteljskega zbora, sveta šole.  1 leto po zaključku šolanja učencev: razrednikova analiza pedagoškega dela v oddelku, dnevnik in redovalnica učne skupine, redovalnica z opisnimi in številčnimi ocenami, športno vzgojni karton, določena soglasja staršev…  5 let: zapisniki sej strokovnih aktivov, sveta staršev, roditeljskih sestankov, dnevnik za podaljšano bivanje, druge oblike dela z učenci.  Do konca šolskega leta: letne priprave, mapa vzgojnih ukrepov, prijave k NPZ  Do zaključka šolanja učenca: osebna mapa, športnovzgojni karton  1 leto: mapa vzgojnih ukrepov  2 leti: vpisni list  Do izbrisa: obvestila o vzgojnem ukrepu.

33. Podrobnejši pogoji za izvajanje diferenciacije pri pouku v OŠ (notranja, fleksibilna, diferenciacija v 8. in 9.r., odločitev o izvajanju oblik diferenciacije; seznanitev učencev in staršev; odločitev učenca za raven zahtevnosti; spreminjanje ravni zahtevnosti; oblikovanje učnih skupin). notranja diferenciacija Notranja diferenciacija se izvaja od 1. do 9. razreda pri pouku vseh predmetov in pri drugih oblikah organiziranega dela tako, da učitelj v oddelku oziroma učni skupini diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti. fleksibilna diferenciacija Fleksibilna diferenciacija se izvaja tako, da se del pouka, namenjenega slovenščini in italijanščini v šolah z italijanskim učnim jezikom oziroma madžarščini kot prvemu jeziku v dvojezičnih osnovnih šolah ter matematiki in tujemu jeziku, izvaja v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk. Nivojski pouk poteka na treh ravneh zahtevnosti ter je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi. Izvajanje fleksibilne diferenciacije ni obvezno. Fleksibilna diferenciacija se lahko izvaja v 4., 5., 6. in 7. razredu. Izvaja se lahko v posameznem ali vseh razredih, pri posameznem ali vseh predmetih iz prejšnjega odstavka. V 4. razredu se fleksibilna diferenciacija uvede z mesecem aprilom. Skupno število ur nivojskega pouka pri posameznem predmetu iz prvega odstavka tega člena ne sme preseči četrtine števila ur tega predmeta v tem obdobju. V 5., 6. in 7. razredu skupno število ur nivojskega pouka pri posameznem predmetu iz prvega odstavka tega člena ne sme preseči četrtine letnega števila ur posameznega predmeta.

133


diferenciacija v 8. in 9. razredu V 8. in 9. razredu se pri predmetih iz 3. člena tega pravilnika pouk lahko organizira: – z razporeditvijo učencev istega razreda v heterogene učne skupine, – s hkratnim poučevanjem dveh učiteljev v oddelku pri vseh ali posameznih urah pouka, – kot nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti, ki so opredeljene s cilji oziroma standardi znanja v učnih načrtih (zunanja diferenciacija), – kot kombinacija oblik diferenciacije iz prejšnjih alinej tega odstavka. Pri vseh oblikah diferenciacije v 8. in 9. razredu imajo učenci možnost dosegati vse cilje oziroma standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih. odločitev o izvajanju oblik diferenciacije Ravnatelj po posvetovanju s strokovnimi aktivi najkasneje v aprilu pripravi predlog o izvajanju oblik diferenciacije v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju za naslednje šolsko leto. Ravnatelj predlaga obliko diferenciacije pri posameznem predmetu iz 3. člena tega pravilnika za vsak razred posebej. Odločitev o izvajanju oblik diferenciacije za naslednje šolsko leto sprejme svet šole najkasneje do 31. maja. Pred odločitvijo svet šole pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev. Odločitev se sprejme praviloma za eno šolsko leto. seznanitev učencev in staršev Učence od 3. do 8. razreda in njihove starše šola najkasneje do 15. junija seznani z oblikami diferenciacije, ki se bodo izvajale v posameznem razredu pri predmetih iz 3. člena tega pravilnika v naslednjem šolskem letu. Šola jim predstavi organizacijske in vsebinske značilnosti izbrane oblike diferenciacije in predvideno kadrovsko zasedbo za izvajanje diferenciacije. odločitev učenca za raven zahtevnosti Učenec se za raven zahtevnosti pri nivojskem pouku odloči po posvetovanju z učitelji, šolsko svetovalno službo in s starši. Odločitev o izbiri ravni zahtevnosti za naslednje šolsko leto učenec najkasneje do zaključka pouka sporoči na obrazcu, predpisanem s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v devetletni osnovni šoli. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenec odločitev o izbiri ravni zahtevnosti za izvajanje fleksibilne diferenciacije v 4. razredu sporoči najkasneje mesec dni pred začetkom izvajanja. Šola pri svetovanju učencem za odločitev o ravni zahtevnosti pri nivojskem pouku pri posameznem predmetu upošteva: – oceno pri predmetu, – sodelovanje in dosežke na tekmovanjih iz znanja, – sodelovanje in dosežke pri interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih v šoli in izven nje, – dosežke pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. spreminjanje ravni zahtevnosti Učenec lahko po posvetovanju z učitelji, šolsko svetovalno službo in s starši spremeni raven zahtevnosti pri nivojskem pouku in svojo odločitev o tem sporoči na obrazcu, predpisanem s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v devetletni osnovni šoli.

134


oblikovanje učnih skupin Šola za izvajanje posameznih oblik diferenciacije oblikuje učne skupine. Heterogene učne skupine za izvajanje diferenciacije v 8. in 9. razredu se oblikujejo tako, da učence posameznega razreda v učne skupine razporedi šola. Predlog oblikovanja heterogenih učnih skupin pripravi razrednik skupaj s svetovalno službo in strokovnimi aktivi. Pri razporeditvi učencev se upoštevajo načela celostnega pristopa, razvojne usmerjenosti, strokovne avtonomnosti, aktualnosti, interdisciplinarnosti in strokovnega sodelovanja. Skupine se ne smejo oblikovati na osnovi ocen, spola, socialnega in kulturnega porekla, veroizpovedi, etnične in narodne pripadnosti ali katerihkoli drugih osebnih okoliščin. Homogene učne skupine za izvajanje nivojskega pouka se oblikujejo na podlagi odločitev učencev za ravni zahtevnosti, izjemoma pa se lahko oblikujejo kombinirane učne skupine za pouk na dveh ravneh zahtevnosti. 34.

Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v OŠ.

vsebina pravilnika Ta pravilnik ureja zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna za subvencioniranje šolske prehrane v osnovnih šolah, s tem da določa kriterije in postopek dodelitve sredstev šolam ter kriterije in postopek za ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja šolske prehrane učencev. šolska prehrana Šolska prehrana v skladu z določili tega pravilnika pomeni organizirano prehrano učencev v osnovni šoli in obsega zajtrk, malico ter kosilo. kriteriji za dodelitev sredstev šolam Obseg sredstev za subvencioniranje šolske prehrane se določi glede na naslednje kriterije: – odstotek brezposelnosti v občini, – višino povprečnega bruto osebnega dohodka v občini, – specifike v občini. Ministrstvo na podlagi kriterijev iz prejšnjega člena in v okviru razpoložljivih sredstev v veljavnem proračunu določi odstotek učencev, vključenih v osnovne šole v posamezni občini, ki bodo upravičeni do subvencioniranja šolske prehrane. kriteriji za dodelitev sredstev učencem Šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane učencu upošteva zlasti naslednje kriterije: – prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, – višina dohodkov na družinskega člana, – višina otroških dodatkov, – brezposelnost staršev, – dolgotrajna bolezen v družini, – dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v družini.

135


podrobnejši kriteriji in postopek dodelitve sredstev učencem Ravnatelj šole imenuje komisijo, ki jo sestavljajo šolski svetovalni delavec in najmanj dva strokovna delavca šole. Komisija na podlagi pisne vloge staršev odloča o upravičenosti učenca do subvencionirane šolske prehrane in o višini subvencije. Šola o odločitvi komisije starše pisno obvesti. Šola učencem praviloma subvencionira malico, v skladu s kriteriji iz prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena pa lahko tudi druge obroke. seznanitev staršev Šola v šolski publikaciji starše učencev seznani o možnosti subvencioniranja šolske prehrane in načinu uveljavljanja dodelitve sredstev za subvencionirano šolsko prehrano. 35.

Pravilnik o financiranju šole v naravi.

vsebina pravilnika Ta pravilnik določa elemente za določitev cene šole v naravi in prispevka učenca za šolo v naravi, plačilo strokovnim delavcem, ki izvajajo šolo v naravi ter ureja zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi iz državnega proračuna. šola v naravi Šola v naravi v skladu z določili tega pravilnika pomeni organizirano obliko vzgojnoizobraževalnega dela, ki sodi v razširjeni program osnovne šole in poteka strnjeno več dni v času pouka ter se izvaja izven prostora šole. cena šole v naravi Cena šole v naravi vključuje stroške učenca in stroške strokovnih delavcev. Stroški učenca lahko vključujejo le dejanske stroške: – bivanja, – smučarske vozovnice, – vstopnin, – prevoza. V stroške bivanja so po tem pravilniku vključeni stroški prehrane in prenočišča. Stroški strokovnih delavcev lahko vključujejo le dejanske stroške: – bivanja, – smučarske vozovnice, – vstopnin, – plačila dežurstva in stalne pripravljenosti, – plačila terenskega dodatka, – plačila zunanjim sodelavcem.

136


omejitev stroškov na posameznega učenca Stroški bivanja na dan, stroški smučarske vozovnice in vstopnin na posameznega učenca za šolo v naravi s tečajem smučanja ne smejo preseči cene bivanja na dan na učenca, ki velja za šolo v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (v nadaljevanju: CŠOD), pomnožene z 2,6. Stroški bivanja na dan in stroški vstopnin na posameznega učenca za šolo v naravi s tečajem plavanja in drugimi vsebinami ne smejo preseči cene bivanja na dan na učenca, ki velja za šolo v naravi v CŠOD, pomnožene z 1,7. omejitev stroškov strokovnih delavcev Stroški strokovnih delavcev se priznavajo v obsegu za tolikšno število delavcev, kot jih za izvedbo šole v naravi določajo veljavni normativi. Stroški strokovnih delavcev ne smejo presegati 60% cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD, za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe in v posebne programe vzgoje in izobraževanja, pa ne smejo presegati 100% cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD. Elementi za določitev prispevka učenca • prispevek učenca - Prispevek učenca za šolo v naravi določi šola. • znižanje prispevka - Prispevek na posameznega učenca se lahko zniža za sredstva, ki jih prispevajo za ta namen občine, za sredstva donacij, prispevkov sponzorjev, za sredstva iz šolskega sklada za ta namen in druga sredstva. •

sofinanciranje šole v naravi - v skladu s sklepom ministrstva o merilih za zagotavljanje sredstev za kritje materialnih stroškov • subvencioniranje šole v naravi - Sredstva za subvencioniranje šole v naravi se zagotavljajo iz državnega proračuna v skladu sklepom ministra. • kriteriji za dodelitev sredstev učencem Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmore v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, šola pri določitvi višine dodelitve sredstev upošteva zlasti naslednje kriterije: – prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, – višina dohodkov na družinskega člana, – višina otroških dodatkov, – brezposelnost staršev, – dolgotrajna bolezen v družini, – dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v družini. • podrobnejši kriteriji in postopek za uveljavljanje dodelitve sredstev učencem za subvencioniranje šole v naravi Ravnatelj šole imenuje komisijo, ki jo sestavljajo šolski svetovalni delavec in najmanj dva strokovna delavca šole. Komisija na podlagi pisne vloge staršev odloči o upravičenosti učenca do subvencioniranja šole v naravi. Šola o odločitvi komisije starše pisno obvesti. upravičenost do sofinanciranja in subvencioniranja šole v naravi Vsak učenec je do sofinanciranja šole v naravi iz državnega proračuna in do subvencioniranja šole v naravi iz sredstev državnega proračuna v skladu s kriteriji iz tega pravilnika upravičen najmanj enkrat v času njegovega obveznega osnovnošolskega izobraževanja. 137


seznanitev staršev Šole so najmanj 3 mesece pred izvedbo šole v naravi dolžne starše učencev, za katere se bo organizirala šola v naravi, seznaniti z vsebino posamezne šole v naravi, z načinom sofinanciranja in z elementi za določitev cene šole v naravi ter z določitvijo prispevka učenca za šolo v naravi v skladu s tem pravilnikom. Šola mora starše seznaniti tudi z višino prispevka učencev za vsako posamezno izvedbo šole v naravi in jih seznaniti z možnostjo subvencioniranja šole v naravi. 36. Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju OŠ izobraževanja. vsebina pravilnika Ta pravilnik določa podrobnejša navodila o načinu zbiranja osebnih podatkov, ki jih vsebujejo zbirke iz 95. člena zakona o osnovni šoli z namenom, da se preprečijo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta pravilnik določa tudi oblikovanje in vodenje ter vzdrževanje zbirk osebnih podatkov, posredovanje osebnih podatkov o učencih in njihovih starših, določanje delavcev, pooblaščenih za obdelavo osebnih podatkov, postopek po prenehanju shranjevanja osebnih podatkov in pravice staršev v zvezi z zbirkami osebnih podatkov. Ta pravilnik določa tudi način vodenja evidence šoloobveznih otrok ter evidence učencev, ki opravljajo preverjanje in ocenjevanje znanja učencev z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij v devetletni osnovni šoli. Za uresničevanje tega pravilnika je odgovoren ravnatelj šole. Strokovni delavci šole in drugi zaposleni so odgovorni za uresničevanje pravilnika v okviru pooblastil in nalog, ki jih za njihovo delovno mesto določa akt o sistemizaciji delovnih mest in letni delovni načrt. Šola s posebnim notranjim aktom določi pooblaščene delavce za ravnanje z osebnimi podatki, prostore, v katerih se hrani dokumentacija z osebnimi podatki, naprave, postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter način varovanja osebnih podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Z notranjim aktom šole se podrobneje določi tudi način uresničevanja pravice staršev v zvezi z zbirkami osebnih podatkov. Pooblaščeni delavci morajo vsebino osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri svojem delu, varovati kot poklicno skrivnost. Kršenje varstva osebnih podatkov se šteje za hujšo kršitev delovne obveznosti in dolžnosti. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja na šoli.

138


SLOVENSKI JEZIK

139


1. državni jezik

2. uradni jezik

3. učni jezik je jezik, v katerem se kdo uči ali v katerem se poučuje. Je temeljno sredstvo, ne samo za posredovanje znanja, pač pa tudi za vplivanje nanje, za oblikovanje odnosov. Na narodno mešanih območjih, kjer živi italijanska oziroma madžarska skupnost, se v skladu s posebnim zakonom vzgoja in izobraževanje izvajata v italijanskem oziroma dvojezično, v slovenskem in italijanskem oziroma slovenskem in madžarskem jeziku

4. slovenščina kot učno načelo Pomeni, da so za otrokov razvoj in za oblikovanje njegovega posebnega odnosa do slovenskega jezika kot državnega jezika in temeljne prvine narodne identitete, ter do maternega jezika kot sredstva prvotnega spoznavanja, doživljanja in vrednotenja sveta odgovorni vsi pedagoški delavci

140


5. Temeljni mejniki SKJ  Brižinski, Rateški, Stiški spomeniki – zapisi očitnih spovedi, očenaša in vere  1. obdobje 1550-1620: Reformacija in protireformacija Primož Trubar je oče slovenskega knjižnega jezika. V tem času so Trubar in njegovi protestantski somišljeniki (Dalmatin, Krelj, Bohorič) knjižni jezik ne le utemeljili (izbrali mi glasove, oblike, besedje, skladenjske lastnosti), temveč ga tudi primerno ustalili in njegovo ubeseditveno moč razvili so popolnosti. Trubar je začetnik našega knjižnega jezika, ki se je pojavil z izzidom prve slovenske knjige - Abecednik, Katekizem 1550/51. (pisava: gotica). Trubarjevemu jeziku je podlaga živa govorica določenega krala (LJ z okolico) Krelj: za naš jezik je zaslužen zaradi prevoda 1.dela Spangenbergerove postile (1567) in Otročje biblije (1566), v kateri je na začetku slovenska abeceda, nato pa kratki katekizem v petih jezikih. Dalmatin: prevod celotnega svetega pisma. Delo je izšlo 1584. Bohorič: glavni Bohoričev prispevek slovenskemu knjižnemu jeziku je jezikosloven. Izdal je Slovnico kranjskega jezika – Zimske urice proste. Delo je izšlo 1584.  2. obdobje 1620-1675: Knjižni upad Po zatonu reformacije in protireformacije je slovenski knjižni jezik najprej zelo zamrl. Tiskal se sploh ni več, le ena knjiga se je ponatisnila.  3. obdobje 1675-1760: Katoliška obnova To obdobje obsega čas katoliške obnove – od Matije Kastelca, do časa, preden je nastopil Marko Pohlin. Posebno pisanje se je širilo med preproste ljudi. V tem obdobju se začuti potreba po novem slovarju SKJ.  4. obdobje 1760-1805: Prerod Začetnik je Marko Pohlin. 6. Slovar Slovenskega Knjižnega jezika Izšel je leta 1989. V njem najdemo razlago pomena besed, rabo. Najdemo: naglas, sklon, spol, pomen, terminološko gnezdo. Sestava gesla: glava, zaglavje, terminološko in frazeološko gnezdo… - je ena izmed najpomembejših knjižnih izdaj o slovenskem knjižnem jeziku. Najprej je izšel v petih knjigah (1970, 1975, 1979, 1985, 1991), kasneje tudi v bolj strnjeni izvedbi v eni knjigi, v elektronski izdaji na zgoščenki (CD), dostopen pa je tudi v spletu. Izdaja iz leta 1995 v eni knjigi, ki tehta 3,4 kg, vsebuje 93.152 gesel in 13.888 podgesel na 1762 straneh; prvo geslo je a, zadnje pa žvrkljati. Vrste slovarjev: o o o o o o o

pravopisni slovar pravorečni slovar - podatki o izgovoru besed sinonimni slovar etimološki slovar - podatki o izvoru besed odzadnji slovar - besede razvrščene od zadaj naprej slikovni slovar slovar tujk 141

odgovori na vprašanja – strokovni izpit terminološki slovar drugi slovarji 7. Slovenska Slovnica o o

Avtor je Jože Toporišič. Slovnica nas uči, kakšni so glasovi knjižnega jezika, kako jih izgovarjamo, kako izgovarjamo besedne zveze… uči nas tvoriti, sklanjati, besede, ter povezovati besede v stavčne dele, stavke. 8. Slovenski pravopis Izšel je leta 2001 (Toporišič). Tukaj najdemo, kako se besede pravilno pišejo. V njem najdemo vse besede, ki jih ima Slovar in vsa lastna imena. (vanj lahko pogledamo, kako se na primer imenujejo krajani Ptuja, kako se kaj sklanja…). Poglavja Slovenskega pravopisa: • Pravila  Nauk o pisnih znamenjih  Pravopis (ločila, velika in mala začetnica,…)  Glasoslovje (glasovi, glasovne zveze)  Oblikoslovje ( samostalnik, samostalniška zveza…)  Besedotvorje  Zvrstnost  Preglednice  Slovarček jezikoslovnih izrazov  Dodatek  Slovaropisna pravila • Slovar *na stani ima črke (isto, kot kaki leksikon)

9. Knjižna zvrst Spada med socialne zvrsti jezika. Knjižni jezik je najvišja in najbolj uzaveščena zvrst slovenskega jezika. Govorno in pisno ga gojimo kot vsenarodno sredstvo sporočanja, zato ima narodnozdruževalno in narodnopredstavno vlogo. Norma današnjega knjižnega jezika je zajeta v glasovju, pisavi, oblikah, zbezah in besedju ter predpisana za rabo v besedilih v vseh knjižnih funkcijskih zvrst. Knjižni jezik se deli na strogi, t.i. zborni jezik in manj strogi, knjižno pogovorni jezik.

10. zborna podzvrst Zborni jezik je namenjen predvsem za tiskana besedila vseh vrst. Uporabljali naj bi ga vsi, ki nastopamo v javnosti (spoznavni govor). Učitelji naj bi ga uporabljali pri frontalni obliki dela, kajti tam gre za posredovanje nove snovi.

142


11. knjižno pogovorna podzvrst uporabljamo, kadar tvorimo besedila v navzočnosti naslovnika (intervjuji, predavanja in konference v manjšem krogu, dvosmerno sporazumevanje v razredu –odnosni govor). Značilnosti:  kratki nedoločnik: delat (delati)  skrajšana oblika množinskega deležnika na –l: smo delal (delali),  nenaglašeni deležnik na –el, -il = -u: reku (rekel), hotu (hotel)  posamezni primeri redukcij (glasovnih krnitev): bla (bila), dol (doli)…  l namesto lj pred samoglasnikom iste besede: kluč (ključ)  oblike: jejo (jedo), vejo (vedo)  pogovorne oblike: ja (da); rabiti (potrebovati)  preprostejša skladnja (zgradba povedi in stavka), več sredstev za vzdrževanje stika…. Mejni primeri:  izražanje svojilnosti s predlogom od: od očeta (očetovo)  zveze glagola in predloga: dosti za delat (dosti dela)  nezborne podaljšave s –t pri imenih moškega spola s končnico na o: Markota (Marka)  mešanje dvojinskih in množinskih oblik: bova videle (bova videli)

12. neknjižna zvrst Spadajo v socialne zvrsti jezika. Sem spadajo pokrajinski pogovorni jezik, narečja in interesne govorice (sleng, žargon, argo). Neknjižna pogovorna zvrst je primerna samo za pogovore v ožjem krogu, ne pa tudi za javno sporočanje.

13. pokrajinsko pogovorna podzvrst Ni za javno nastopanje, pač pa se uporablja v sproti nastajajočih pogovornih položajih: pogovor na cesti, v ožjem družinskem krogu, na delovnem mestu…. Tukaj se uporablja veliko izposojenk, zlasti iz germanskih in romanskih jezikov. 14. narečje Narečja so najpogosteje posebne oblike kakega jezika na čisto določenem manjšem zemljepisnem področju. Na našem narodnem ozemlju imamo 7 narečnih skupin:  koroško  primorsko  rovtarsko  gorenjsko  dolenjsko  štajerko in 143

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  panonsko. Vsaka od teh skupin, pa je razdeljena še na več delov, tako da imamo v Sloveniji 48 narečij. 15. žargon

16. sleng

17. okoliščine sporočanja

18. enosmerno oz. dvosmerno sporazumevanje enosmerno – gre predvsem za razlago, podajo nove snovi – spoznavni govor. Prejemnik se na sporočevalčevo besedilo se ne odziva. Dvosmerno – gre za dialog, pogovor o nečem, komuniciranje s povratnim odzivanjem – odnosni govor. Prejemnik se lahko na sporočevalčevo besedilo odzove (mu odgovori, odpiše, pritrdi ali nasprotuje …) 19. Sporazumevanje kot družbeno / medosebno dejanje

144

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Sporazumevanje je družbeno / medosebno dejanje, usmerjeno k drugemu naslovniku. Uspeh sporazumevanja je odvisen od govorčevega upoštevanja naslovnika in sporazumevlnih načel, pa tudi od motiviranosti naslovnika za sodelovanje. Od naslovnika ne smemo zahtevati preveč in ne smemo ga podcenjevati. 20. sporočevalec / govorec / pisec Če poteka sporazumevanje med dvema osebama, potem je ena oseba SPOROČEVALEC (kdor kaj sporoča), druga oseba pa je PREJEMNIK (kdor kaj prejme). " SPOROČEVALEC je lahko GOVOREC (kdor govori, pripoveduje; kdor izraža, posreduje določeno besedilo z govorjenjem; kdor zna spretno govoriti, pripovedovati) ali PISEC (kdor kaj piše, napiše). Vlogi sporočevalca in prejemnika se lahko tudi zamenjata – (pogovarjanje, dopisovanje …) 21. naslovnik / poslušalec / bralec Če poteka sporazumevanje med dvema osebama, potem je ena oseba SPOROČEVALEC (kdor kaj sporoča), druga oseba pa je PREJEMNIK (kdor kaj prejme). " PREJEMNIK pa je POSLUŠALEC (kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih sestankov, glasbenih prireditev) ali BRALEC (kdor bere) Vlogi sporočevalca in prejemnika se lahko tudi zamenjata – (pogovarjanje, dopisovanje …)

22. sporazumevalna načela (načelo sporazumevalnega sodelovanja s podnačeli kakovosti, količine, načina, relevantnosti, načelo vljudnosti) Pri sporazumevanju z učenci je potrebno upoštevati njihovo starost, predznanje, spoznavno in jezikovno zmožnost, temu ustrezno uporabljamo izrazje svoje stroke in preprostejše / bolj zapletene skladenjske enote. Upoštevamo členitev po aktualnosti – od znanega k neznanemu. Tako informacij naj ne bi bilo ne preveč, ne premalo, bodimo pozorni, ali je nekaj nujno, ali ne in bodimo strpni pri izrekanju zahtev. Od naslovnika ne smemo zahtevati preveč in ne smemo ga podcenjevati.

23. Pedagoški govor Je dvodelen – sestavljen iz odnosnega in spoznavnega govora.

24. odnosni govor obsega tisti del pedagoškega sporazumevanja, ki ga predstavljajo vprašanja po nestrokovnih podatkih, spodbude, prošnje, zahteve… ta govor je namenjen usklajevanju zavesti, povzročanju želene aktivnosti učencev in izmenjavi mnenj. Predstavlja močno motivacijsko izhodišče za delo, zlasti pa je pomemben, ker ob informacijah, dobljenih v odnosnem govoru, učenec gradi svojo samopodobo. Zaradi okoliščin sporazumevanja prav tako poteka v knjižnem jeziku (knjižna pogovorna zvrst).

145

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Z njim učitelj vzpostavlja družbena, medosebna razmerja (pohvala, graja, vzpodbuda…) Najpogosteje ga uporablja učitelj – prizadevati si mora za dvosmerno sporazumevanje in na to navajati učence (pozdrav, začeti pogovor, ga voditi, biti vljuden, upoštevati argumente,…)

25. spoznavni govor Zajema vsa vprašanja po strokovnih podatkih, odgovore nanje, ponazoritvene zglede, definicije, strokovne ugotovitve in navodila, ovrednotenje pravilnosti odgovorov. Pri tem govoru prevladujejo prvine strokovne zvrsti jezika (raba terminov, posredovanje definicij), okoliščine sporočanja seveda zahtevajo knjižno (zborno) zvrst jezika. Gre za govor, s katerim učitelj posreduje snov, znanje svojega predmetnega področja. Uporabljati je potrebno knjižni zborni jezik.

26. Funkcijska zvrst Funkcijske zvrsti imenujemo razlikovalne značilnosti jezika na posameznem področju jezikovne rabe: pri sporočanju o praktičnih zadevah življenja, v strokah, medijih, v besedni umetnosti.

27. strokovna podzvrst Strokovni jezik sestavljajo posebnosti strokovnih besedil. Vsem podzvrstem strokovnih jezikov je lastno zlasti izrazje. Ločimo:  navadni strokovni  znanstveni in  praktično strokovni jezik. Med seboj se razlikujejo po obširnosti in abstraktnosti izrazja, deloma tudi skladenjsko.

28. praktičnosporazumevalna podzvrst Te zvrsti se najprej naučimo. Glede socialne zvrstnosti je to največkrat narečje, v mestih pa pokrajinski neknjižni pogovorni jezik, redko pa knjižni pogovorni ali celo zborni. Besedila te vrste so večinoma manjšega obsega. Govorjena so predvsem dvo- in večgovorma, redko enogovorna, pisana pa pretežno enogovorna. Stalne oblike te zvrsti so na primer pozdravi, vljudnostne in vremenske pripombe, vprašanje in odgovor, naročilo….

146


29. strokovno izrazje – terminologija Terminologija ali strokovno izrazje so besede in besedne zveze, ki se v stroki dogovorno rabijo kot poimenovanja stvari in pojavov ter njihovih lastnosti, npr. bibliotekarska terminologija. V njej so pri nas pogosto dvojnice tipa domače - prevzeto, domače t.i. mednarodno, npr. kazalo - indeks, izvleček - abstrakt. Terminologija je zelo pomemben del izrazja vsakega modernega jezika, zato bi morali v sodobnem času pogosteje govoriti ne samo o jezikovni, ampak tudi o terminološki kulturi. To je pomemben del besednega zaklada, ki med drugim odraža tudi dogajanja in spremembe v določeni družbi in seveda tudi stroki. Termin ali strokovni izraz je beseda ali besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge. Vsak termin je samostojna enota, ki jo je treba v terminološkem slovarju definirati samostojno, seveda v sklopu slovarske strukture in primerjalno, po potrebi tudi razlikovalno, v odnosu do drugih terminov, strok in strokovnih področij terminologija → →

izrazje določenega strokovnega področja veda o pojmih in njihovih poimenovanjih v okviru strokovnih jezikov

30. žargonsko izrazje Gre za neknjižno, strokovno izrazje – uporablja se predvsem v kolektivih – na primer: sedaj imam taboljše (učence 3. skupine) in podobno. VEČ: žargon 31. (ne)zaznamovanost sopomenk Sòpoménka je druga beseda, ki ima podoben ali skoraj enak pomen. Primer za sopomenki sta kar besedi sopomenka in sinonim. Velikokrat so sopomenke besede tujega izvora. Nekatere se rabijo knjižno, nekatere se razlikujejo le v spolu. Primeri drugih sopomenk v slovenščini so: • • •

advokat in odvetnik aerodrom in letališče dimenzija in razsežnost

npr: pes-cucek-kuža: zaznamovane, ker kažejo čustven odnos 32. Dvosmerno sporazumevanje SPORAZUMEVANJE: spoštuješ sogovorca, upoštevaš nj. argumente, usklajuješ mnenja, ločiš resnico in laž Ima načela: Začeti pogovor. 147

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Spodbujati učence k govorjenju. Znaš voditi pogovor. Ne postavljaš zaprtih vprašanj. Spodbujaš uč. k utemeljevanju trditev. 33. jedrni stavek JEDRNI STAVEK: glavni stavek, neodvisen stavek. Je prosta/zložena poved. 34. prosta / zložena poved • • •

POVED: najmanjša pomenska enota besedila. Sklenjena smiselna enota besedila. PROSTA POVED (enostavčna): je glagolska (ima os. gl. obliko) ali neglagolska (nima) ZLOŽENA POVED (večstavčna): priredje, podredje, soredje

35. potrpnjenje / pasivizacija Potrpnjenje – v teoriji najpogosteje omenjena kot anomalija, ki ga frazemi dopuščajo le v omejeni obliki ali pa sploh ne dopuščajo. To je bilo 1. navajano kot anomalno obnašanje frazemov. Razlogi, da je pasivizacija blokirana: • Pasivizacije ne dovoljujejo frazemi, ki so neprehodni (stegniti pete  samo navidezno prehoden frazem, ker to pomeni umreti = neprehoden) • Povezava med stopnjo udeleženosti pomena sestavin v frazeološkem pomenu in omejitvijo potrpnjenja; pomen celote: vsota vseh pomenov sestavin frazema • Zaznamovanost trpnika v jeziku (jezikovnosistemski razlog) Vsak pasiv lahko pretvorimo v aktiv, vsakega aktiva pa ne moremo pretvoriti v pasiv (najpogosteje se rabi v znanstvenih besedilih) • Zaznamovanost pomena frazeoloških enot (konotacija) – besedilnovrstni razlog 2 obliki trpnika v slovenščini: Katera je bolj omejena? s pasivnim deležnikom na –n/-t s trpnim morfemom se tendenca: bolj dopustno – manj omejeno Na sestanku se je mlatila prazna slama. Na sestanku je bila mlatena prazna slama.

36. posamostaljanje / nominalizacija Zaradi pogoste dvoumnosti je potrebno opozoriti in uzavestiti, da besedotvorni pomeni oz. določena priponska obrazila izglagolskih tvorjenk izbirno določajo oz. omejujejo pomenskoskladenjske oz. vezljivostne zmožnosti in s tem udeleženske vloge. Zmožnost metonimičnega prehajanja iz izhodiščnega dejanja (De) v druge besedotvorne pomene je torej odvisna od pomenja izbranega glagola. Kako se hierarhična razvrstitev možnih udeleženskih vlog izbirno zožuje, izražajo posamostaljene besedne zveze z jedrnimi izistoglagolskimi tvorjenkami, ki imajo lahko poleg izhodiščnega dejanja (De) še druge pomene Primer: Žagali smo drva – žaganje drv 37. stalni besedni red v povedi pravila:

148

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 

ČLENITEV PO AKTUALNOSTI,



PRAVILO SKLADENJSKEGA RAZVRŠČANJA BESED,



DOLOČENO MESTO NASONK,



PREDLOG NA ZAČETKU SAMOST. ZVEZE,



VEZNIK JE PRED BESEDO KI JO UVAJA, VEŽE K DRUGI ENOTI,



LEVI PRILASTEK JE NA LEVI STRANI JEDRA IN DESNI NA DESNI STRANI (priimki so desni prilastki!),



PRISTAVEK JE ZA ODNOSNICO IN JE LOČEN Z VEJICO.

38. členitev po aktualnosti Delitev stavka oz. podredne zveze stavkov na izhodišče (temo), prehod in jedro. Pri čemer je izhodišče tisto, o čemer se kaj novega pove; jedro je to novo, prehod pa manj pomembni del jedra. besede so razvrščene po pomembnosti: izhodišče – prehod – jedro (Zunaj sije sonce.) 39. opis Lastnosti kakega pojava, bitja pojma. sporočanje: - lastnosti kakega pojava, bitja, stvari, pojma, dogajanja. - sestave bitij, stvari pojavov - stanja / položaja bitij oz. stvari - dejavnosti značilnih za bitje ali stvar - faz / delov ponavljajočega se dogajanja, postopka Opis ni subjektiven, kajti tisti, ki opisuje o predmetu samo posreduje določen čutni vtis. Večinoma podaja to, kar vidi, sliši, duha ali otipa 40. poročilo točni podatki, dejstva, pišemo jedrnato, natančni izrazi, pravilno časovno zaporedje, vir, podpis 41. definicija Definícija (tudi opredelítev) je lahko stavek z bistvenimi in pomembnimi lastnostmi, značilnostmi ali znaki določene stvari ali stavek enakovrednosti med pojmom in njegovim pomenom. Pojma se nujno ne izključujeta, vendar tudi nista enakovredna. Definicijo lahko imamo za natančno razlago. Lahko ločimo med različnimi vrstami in tehnikami definicij. 42. razlaga določanje - definiranje pojmov, določanje logičnih razmerij med pojavi in dogodki 43. utemeljitev sporočanje / pojasnjevanje razlogov in okoliščin za postavitev uvodne teze oz. trditve. Je dvodelna – mnenjska in dokazovalna. Utemeljitev vsekakor zahteva tudi kakšen primer. 44. tvorjenje razumljivih in nadzornih besedil Pri govorjenju/pisanju upošteva jezikovna pravila,, in sicer pravorečna/pravopisna in slovnična. 149

odgovori na vprašanja – strokovni izpit Pri govornem posredovanju snovi tvorimo razumljiva, nadzorna besedila, katerih bistvene podatke po potrebi ponovimo z drugimi besedami ali z vidnimi znaki.

45. strategije sprejemanja besedil  zapisovanje, podčrtovanje ključnih besed, novih besed  ločimo bistveno od nebistvenega, zanimivo od nezanimivega 46. ravni razumevanja • branje (dobeseden pomen) • branje med vrsticami – sklepanje • kritično presojanje besedila 47. načela vljudnosti  tikanje / vikanje  posredno izrekanje zahtev 48. načela dvosmernega sporazumevanja  spoštovanje sogovorca  upoštevanje sogovorčevih argumentov  pogajanje oz. usklajevanje mnenj,  ločevanje resnice od laži  znamo začeti pogovor, ga voditi, ne segamo v besedo  spodbujamo učence k utemeljevanju trgotev  ne postavljamo zaptih vprašanj. 49. izrekanje namena Lahko so:  neposredne: implicitne / eksplicitne  posredne. 50. Ustreznost besedila, razumljivo besedilo,pravilno besedilo, pravopis, pravorečje,slovnica Na to moramo biti pozorni, ko sporočamo neke informacije – bodisi ustno ali pisno. 51. Zasebni in javni govor Govor je zasebni, ko govorimo znanim ljudem. Učiteljev govor pred razredom je posebna oblika javnega govora. Govor je javen, kadar govorimo manj znanim ali povsem neznanim ljudem.

150


52. govor in pisava Pri sporočanju lahko govorimo o besednem in pisnem sporočanju. Govor spada v besedno sporočanje, medtem ko pa pisava spada med pisno sporočanje. Pisava je tip črk za dani jeziknašo lahko imenujemo slovenica

53. kultiviran govor Govor se večini zdi naravna sposobnost, ki se je pač naučimo v otroštvu in jo skozi prakso izpopolnjujemo. Vendar določeni poklici zahtevajo posebno govorno izpopolnjevanje, katerega cilj je t.i. kultiviran govor. Govor se kultivira, ko razvijemo zavest o svojem govoru (metagovor), ko vzpostavimo dialog z lastnim govorom. Med novinarji, igralci, radijskimi in televizijskimi napovedovalci, politiki itd. so gotovo učitelji tisti, ki bi se morali govora učiti ali vsaj samokritično razmišljati o njem. 54. poslušanje Poslušanje je komunikacijska dejavnost. Je proces sprejemanja, selekcioniranja, interpretiranja in vrednotenja informacij iz okolja. Poenostavljeno povedano - poslušalec preko svojih čutil (oko, nos, uho, koža, usta) sprejema informacije iz okolja in jih pošilja v možgane, kjer se informacijam določa pomen. Ob tem se informacija tudi čustveno podoživlja. To pomeni, da se ( v primeru poslušanja) slišanemu določi čustveni pomen. Poleg čustvene reakcije se sproži tudi miselna dejavnost. Zbrano, umirjeno, kažeš zanimanje, dobrodušno odobravanje, kimanje, podvprašanja, gledanje v oči, ne prekinjamo. Dobri poslušalci so dragoceni. V poslušalcu se zgodi dialog, vzbudijo se čustva. Vrste poslušanja: imaginativno (slišano si predstavljaš), logično (nek red v slišanem), anticipacijsko (imaginativno + logično). V šolah bi bilo potrebno navajati na poslušanje z razumevanjem. 55. govorni bonton  pozorno poslušamo  ne skačemo v besedo  pustimo izraziti sogovornikovo mnenje  njegovo mnenje spoštujemo tuj govor je potrebno tudi hoteti poslušati. To je stvar sposobnosti, dobre govorne vzgoje, kulture. 56. govorna cev Je votli prostor od grla navzven. Govorna cev ima:  teoretično vezeto,  dve ploskvi – zgornjo (ustnica, sekalci, dlesni, trdo in mehko nebo z jezičkom in goltna stena) in spodnjo (ustnica, sekalci, dlesni, jezik) 57. tvorba glasu 151

odgovori na vprašanja – strokovni izpit tvorimo z govorili, to je njihova drugotna naloga. Govorila: trebušna predpona, rebra in mišice prsnega koša, oba režnja pljuč, sapnici s sapnikom, grlo s pokrovko nad seboj, stene žrelne, ustne in nosne votline, jezik, zobje, ustnice. Rebrne mišice vzdignejo in razširijo rebra, v pljuča gre vdišni zrak. Za glasove rabimo izdišni zrak, do katerega pride, ko se trebušna predpona dviga v svoj normalni položaj, prsni koš pa se oži. Pri tem gre pljučni zrak iz pljuč naprej po obeh sapnicah v sapnik, potem do grla, nato skozi grlno votlino v žrelo in nato v ustno ali nosno. 58. najpogostejše govorne motnje  nepravilen izgovor sičnikov in šumevcev  nosljanje  pogrkavanje  neustrezna hitrost govora  pretirane kretnje,… 59. higiena glasu  gospodarna izraba dihanja,  sproščeno grlo,  zavedanje lastnega glasu 60. dikcija

61. samoglasniki in soglasniki

152


62. Zakonitosti kratkih naglašenih samoglasnikov, izgovor e-ja in o-ja v prevzetih besedah, izgovor ozkega e-ja pred r-om, raba polglasnika, odpravljanje napačnega izgovora širokega ali ozkega e-ja namesto polglasnika.

63. Znamenja za označevanje naglaševanja

64. Razlika med naglasom in poudarkom;

153


65. izgovor naslonk;

66. mesto naglasa in pomen besede;

67. nepravilni prenos naglasa na prvi zlog;

68. izogibanje narečnega in pokrajinskega naglaševanja v knjižnem pogovornem jeziku;

69. upoštevanje lokalnega naglasa.

70. Izgovor črke l pred soglasnikom in na koncu besede (in izjeme)

71. izgovor črke v

154


72. izgovor predloga v

73. Zvočne prvine govora  Intonacija  Glasnost  Hitrost govora  Premori  Register  Barva glasu  mašila 74. Vrste intonacij  Povedna, padajoča (kadenčna)  Vprašalna, rastoča (antikadenčna)  Končna  Nekončna (polkadenčna)  Vzklična 75. Opis zvočnih prvin govora  Mašila: značilna so zlasti za besedila, ki nastajajo v trenutku govorjenja – če so prepogosta, so lahko moteča za poslušalca, saj gre za prekinjanje miselnega toka z zvočnimi prvinami. Najpogostejša dikcija je razvlečeni polglasnik, al pa »ne«, »mislim«…  Premor: zvočno gradivo prekinjamo s premori. Ti so različno dolgi. V pisavi so ti premori ločila, ne pa zmeraj, saj mi naredimo premor zaradi potrebe po vdihu.  Intonacija: tonski potek zvočnega gradiva. Pred vejico se intonacija rahlo dvigne, medtem ko se pri piki spusti.  Register: tonski pas v katerem govorimo. Ženske govorimo v višjem tonskem pasu kot moški. Prilagajanje registra je pomembno retorično sredstvo.  Glasnost, Hitrost: glasnost in hitrost govora morata biti ravno pravšnja.  Barva glasu: Odvisna je od oblike govoril, predvsem ustne votline.

76. ločila in intonacija, vloga intonacije, glasnost / jakost govora, poudarki, hitrost govora

155


77. Premori

78. Register in barva glasu

79. Vidne prvine govora  Mimika  Kretnje, drža telesa  Izražanje s telesom

156

odgovori na vprašanja – strokovni izpit  Način govora glede na prostorske okoliščine  Pogled  Nasmeh

80. Slovenski pravopis

81. Pisna znamenja

157


82. Velika in mala začetnica

158


159

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 83. Raba ločil

84. Pika in vejica – uporaba

85. Dvopičje, podpičje, pomišljaj, vezaj – kdaj jih uporabljamo?

160


86. Pisanje skupaj oz. narazen

87. Deljenje besed

88. Zapisovanje glasov Glasove zapisujemo s črkami.

161

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 89. Pravopis pri oblikoslovju

90. Pravopis pri besedotvorju

162

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 91. Krajšave

92. Primeri sklanjatev 1. MOŠKA SKLANJATEV ednina

dvojina

množina

I

korak-φ

korak-a

korak-i

R

korak-a

korak-ov

korak-ov

D

korak-u

korak-oma

korak-om

T

korak-φ

korak-a

korak-e

M

o korak-u

o korak-ih

o korak-ih

O

s korak-u

s korak-oma

s korak-i

POSEBNOST: samostalnika OTROK in ČLOVEK v množini: MNOŽINA

MNOŽINA

I

otroci

ljudje

R

otrokφ

ljudi

D

otrokom

ljudem

T

otroke

ljudi

M

ob otrocih

ob ljudeh

O

z otroki

z ljudmi

163

odgovori na vprašanja – strokovni izpit 2. MOŠKA SKLANJATEV ednina

dvojina

množina

I

vojvod-a

vojvod-i

vojvod-e

R

vojvod-e

vojvod-φ

vojvod-φ

D

vojvod-i

vojvod-ama

vojvod-am

T

vojvod-o

vojvod-i

vojvod-e

M

o vojvod-i

o vojvod-ah

o vojvod-ah

O

z vojvod-o

z vojvod-ama

z vojvod-ami

3. MOŠKA SKLANJATEV ednina

dvojina

množina

I

ŠKL-φ

ŠKL-φ

ŠKL-φ

R

ŠKL-φ

ŠKL-φ

ŠKL-φ

D

ŠKL-φ

ŠKL-φ

ŠKL-φ

T

ŠKL-φ

ŠKL-φ

ŠKL-φ

M

o ŠKL-φ

o ŠKL-φ

o ŠKL-φ

O

s ŠKL-φ

s ŠKL-φ

s ŠKL-φ

1. ŽENSKA SKLANJATEV ednina

dvojina

množina

I

lip-a

lip-i

lip-e

R

lip-e

lip-φ

lip-φ

D

lip-i

lip-ama

lip-am

T

lip-o

lip-i

lip-e

M

ob lip-i

ob lip-ah

ob lip-ah

O

z lip-o

z lip-ama

z lip-ami

POSEBNOSTI: samostalnika mati in hči imata od R ed. dalje osnovo: mater-, hčerI

mati

hči

R

matere

hčere

D

materi

hčeri

T

mater

hčer

M

ob materi

ob hčeri

O

z materjo

s hčerjo

164

odgovori na vprašanja – strokovni izpit POSEBNOST: samostalnik gospa ima posebne končnice: EDNINA

DVOJINA

MNOŽINA

I

gospa

gospo

gospe

R

gospe

gospa

gospa

D

gospe

gospema

gospem

T

gospo

gospo

gospe

M

pri gospe

pri gospeh

pri gospeh

O

z gospo

z gospema

z gospemi

2. ŽENSKA SKLANJATEV ednina

dvojina

množina

I

perut-φ

perut-i

perut-i

R

perut-i

perut-i

perut-i

D

perut-i

perut-i(ma)

perut-im

T

perut-φ

perut-i

perut-i

M

ob perut-i

ob perut-ih

ob perut-ih

O

s perut-jo

s perut-i(ma)

s perut-mi

3. ŽENSKA SKLANJATEV Sklanjatveni vzorec je mami-φ V vseh sklonih in številih je končnica φ . Tako se sklanjajo: tuja ženska imena: Ingrid, Karmen, Ines ... ljubkovalne različice ž.sam.: Mimi, Malči ... priimki pri ženskih imenih: Ana Jelovšek-φ , Ane Jelovšek-φ ...

SREDNJA SKLANJATEV ednina

dvojina

množina

I

mest-o

mest-i

mest-a

R

mest-a

mest-φ

mest-φ

D

mest-u

mest-oma

mest-om

T

mest-o

mest-i

mest-a

M

ob mest-u

ob mest-ih

ob mest-ih

O

z mest-om

z mest-oma

z mest-i

165


ednina

dvojina

množina

I

polj-e

polj-i

polj-a

R

polj-a

polj-φ

polj-φ

D

polj-u

polj-ema

polj-em

T

polj-e

polj-i

polj-a

M

na polj-u

na polj-ih

na polj-ih

O

s polj-em

s polj-ema

s polj-i

Povzetek:

MOŠKE SKLANJATVE I. MOŠKA SKLANJATEV:V prvo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku končnico A. Posebnosti: Živa bitja in stvari se razlikujejo v IV. sklonu: klobuk-0, medved-A. Za C, Č, Š, Ž, J, prehaja O v E. II. MOŠKA SKLANJATEV: Sem spadajo samostalniki moškega spola, ki se že končujejo s črko A v prvem sklonu, v rodilniku pa z e: vodja, vojvoda, Jaka … III. MOŠKA SKLANJATEV: Je sklanjanje s končnico nič; črkovna imena ali kratice. IV. MOŠKA SKLANJATEV: je pridevniška: dežurni. ŽENSKA SKLANJATEV I. ŽENSKA SKLANJATEV: lipa; v prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico E. Posebnosti: mati, hči. gospa, sam. na –ev: breskev … Posebnosti še: boa, oboa; v rodilniku množine imata:boE, oboE II. ŽENSKA SKLANJATEV: v im. ed. imajo ničto končnico: luč, reč … III. ŽENSKA SKLANJATEV: se sklanja s končnico nič; tuja ženska imena (Karmen), sam. ž. sp. s končnico na –i: Mici, mami … IV. ŽENSKA SKLANJATEV: dežurna; pridevniška sklanjatev. SREDNJE SKLANJATVE I. SREDNJA SKLANJATEV: mesto, srce, breme, tele … II. SREDNJA SKLANJATEV: Je ni. III. SREDNJA SKLANJATEV: Se sklanja s končnico 0: ljubo domá, ljubega domá IV. SREDNJA SKLANJATEV: Je pridevniška: črno, Krško

Katera besedila obsegajo BRIŽINSKI SPOMENIKI, v kakšnih zgodovinskih okoliščinah so nastali (čas, kraj in vzrok za nastanek); navedite kratko jezikovno oznako spomenika. Najstarejša slovenska in slovanska besedila. Najstarejša slovenska besedila napisana v latinici. Trije slovanski zapisi so nastali v obdobju 972-1039. Nastali verjetno ob Vrbskem jezeru. V času saških vladarjev. Pomenili so ponoven kulturni dvig evropskega zahoda. Najstarejši zapis v slovenščini. I. BS spovednega značaja. Njegova prva vrstica pojasnjuje, kako se je govoril (duhovnik pozval vernike, da so ponavljali besede, ki jih je izrekal). Zgradba je skrbnejša od zgradbe v III. Posamezni sestavni deli ne izstopajo iz celote tako očitno kot v III BS (Odlomek Vere). II. BS je nagovor duhovnika laičnim vernikom, pripovednega značaja. Je namenjen prepričevanju ljudi – laičnih vernikov, temu služita tako vsebina pripovedi, kakor njena retorična izdelanost. Opis zgodovine človeštva, nauki Cerkve. III. BS pa je odgovor v obliki izpovedi na besede človeka iz vrst cerkovne hierarhije, izpovednega značaja. Predstavljajo človekovo komunikacijo s Bogom: pomembna je vsebina, ker samo ta rešuje posameznikovo dušo v trenutku poslednje sodbe. BS so napisani v minuskuli s prehoda 10. st. v 11. st., ki je dedinja karolinške minuskule (po Karlu V. ki se je zavzemal za uveljavitev enotne pisave v celotnem svojem imperiju).

166


GLASOVI

167

ustava+zakonodaja+slovenscina

Recommend Documents