Vinko Vodopivec VINKOVODOPIVE C
RAZBIRANJE ILIRSKIH JEZIKOV raz WIraNIEILIrzKIđIE z IKOV
ZALOŽNIŠVO JURO
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana 811.1/2. VODOPIVEC, Vinko, 1941Razbiranje ilirskih jezikov / Vinko Vodopivec. - Ljubljana : Jutro, 2011 ISBN 978-961-6746-53-3 258359040
SPREMNA BESEDA V obsežnih knjigah Starejša slovenska etnogeneza in Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze je V. V. Vodopivec Vodopivec zbral veliko arheološkega, arheološkega, zgodovinskega in zlasti jezikovnega jezikovnega dela o naših davnih prednikih. i so živeli že od kamene dobe na sedanjem slovenskem in širšem srednjeevropskem ozemlju in kot miroljubno poljedelsko ljudstvo postavljali temelje evropske kulture. O tem pričajo tlopisna imena, posejana pos ejana po vsej srednji Evropi. Naši staroselci so jih poimenovali s smislom za obliko in njihov pomen. Vsa ta imenovanja so večinsko dobro razumljiva v sedanji slovenščini, ki je v svojih številnih narečjih najbolje ohranila značilnosti predantičnega satemskega govora. V. Vodopivec Vodopivec orje ledino le dino in razširja primerjalno jezikoslovje z analizami značilnimi za razbiranje starih napisov neznane in največkrat namerno skrite vsebine. S primerjavami jezikovnih značilnosti dokazuje ustreznost razumevanja v slovenščini, ki je pravi jezikovni muzej in predstavlja temelj razumevanja predantičnih napisov starih Retov, Venetov, Etruščanov, Galcev, Starih rakov, Mesapcev in nekaterih drugih predantičnih evropskih narodov in jezikov. Stari napisi so pisani v tedanjih narečjih in prav narečja so pri Venetih, Retih, Mesapcih in Starih Frigih prevladujoča, saj obsegajo več kot 60 odstotkov, medtem ko je knjižnih besed manj kot 25 odstotkov. Pričujoča knjiga ima tri bistvene dele, ki predstavljajo zaključeno celoto iz arheoloških pogledov, iz sistema razbiranja in iz obravnave ilirskih jezikov. Najpomembnejši del razširja razumevanje tudi na ilirske – slovenske napise, kjer so najštevilnejši mesapski napisi, ki so jih napisala ljudstva na vzhodnem koncu Apeninskega polotoka. Obsežnost in razumljivost teh napisov pričata o naših staroselskih koreninah tudi na celotnem območju Jadranskega morja, ki se je v rimskem obdobju imenoval Ilirik, do imperializma novega veka pa je vedno pomenil območje satemske naselitve. Knjiga je izziv in hkrati odličen pripomoček znanstvenim delavcem, zlasti na jezikovnem področju, saj podaja besedno razumevanje, ki ga jezikoslovci s predpostavljenimi imeni še niso podali. Podana razumevanja bi morali jezikoslovci primerjati z razumevanji v drugih jezikih in pri tem upoštevati širši izbor jezika razumevanja, saj Latinščina in Grščina do sedaj nista dali ustreznih izidov. Besedno razumevanje bi morali jezikoslovci obdelati z običajnimi postopki primerjalnega jezikoslovja. Slovenščina in zlasti njena številna in dragocena narečja se morajo vključiti v to študijo kot tretji klasični jezik. Začetek takega dela je vedno težak in tvegan, saj besede slovenskih narečij, ki so temelj takih študij še niso strokovno obdelane. Morda je to vzrok, da se takega dela slovenski znanstveniki še niso oprijeli. Bodoči raziskovalci bodo lahko nadaljevali delo na tej osnovi in nekatera spoznanja potrdili, druga pa spremenili, dopolnili ali zavrgli. Narejena je bila velika škoda, ker se tega dela ni lotila že prejšnja generacija znanstevnikov in akademikov. Ob dvajsetletnici osamosvojitve Slovenije je tudi za zgodovinsko in jezikovno znanost prišel čas, da opustita dosedanje vsiljene izmišljotine imperialističnih centrov moči. ežko je izcimiti resnico ob potvorjeni zgodovini, a resnica je vedno le ena in zanjo si moramo vsi prizadevati. Do nedavnega so nam pisali zgodovino drugi in tudi odločali kdo smo in od kod smo prišli. Kot izpričani staroselci na svoji zemlji se moramo zavedati naše miroljubne miroljubne zgodovine in ko smo sedaj zopet samostojni, si moramo zgodovino pisati sami! Boston, 18. oktobra 2011
Pro. dr. Anton Mavretič Dopisni član SAZU Center or Space Physics, Boston University 725 Commonwealth Commonwealth Ave, Ave, Boston MA 02215, USA e-mail:
[email protected] [email protected]
ZNANOS IN NJENE SRANPOI Znanost stremi k naravni resnici, njej je zavezana in k njej teži. Čeprav ji ni v celoti dosegljiva se trudi, da bi jo spoznala in jo posredovala svetovnemu občestvu. Žal je v humanistične znanosti prodrl libertinski duh, ki mu je resnica tuja in resnico celo zanika z mnenjem o več resnicah, kar je v nasprotju z znanostjo, saj je resnica vedno le ena sama. Ljudje sicer stvari vidimi različno in imamo o isti resnici različna mnenja, toda resnica je kljub različnim pogledom le ena in prav zanjo si moramo vsi neprestano prizadevati. Naša narodna zgodovina temelji na laži in zamolčevanju, zato je dolžnost znanosti, da jo postavi na dokazljive osnove in s tem opravi svojo znanstveno in državljansko dolžnost. V Združeni Evropi ni prostora za zaničevanje posameznega naroda z lažmi in zamolčevanjem in prav Slovenci smo potomci prvobitnih poljedelskih naseljencev Srednje Evrope. Čudež samostojne države Slovenije nalaga vsem državljanom dolžnost skrbeti za narodni ponos in prav humanistične znanosti nosijo zanj največjo odgovornost. o dgovornost. Jezik je najpomembnejša prvina vsakega naroda in prav zemljepisna imena naše staroselske korenine pomikajo v staro kameno dobo, ko se je srednja Evropa sproščala izpod ledu. Prav jezikoslovci so poklicani, da preuče pogostost in razumljivost zemljepisnih imen v Srednji Evropi in tako ugotovijo kateremu sedanjemu jeziku podobno so govorili staroselci. Resnica nas bo osvobodila! osvobodila!
SCIENCE AND IS DEVIAIONS Science seeks to natural reality, to it is committed and to it approach. Although it is not ully available, it seeks to meet it and sent it to the worldwide communion. Regretully in humanistic sciences penetrated the libertine spirit, that is oreign with truth and even deny it with opinion o many truths, which contrary to science, because the truth is always only one. Peoples see things differently and have about the same reality different opinions, but the truth is, despite different views only one, thereore all should to it strive constantly. Our national history is based on lies and concealing, thereore the duty o science is to placed it on the proven bases, and with this made his scientific and civic duty. In the United Europe is no place or contempt o each nation with lies and concealing and especially the Slovenes are descendants o indigenous agricultural settlers o Central Europe. Te miracle o Slovenia’ Slovenia’s independent imposes duty o care to all citizens or national pride and especially the humanistic sciences bear the greatest responsibility or it. Language is the most important element o a nation’s and especially geographical names move our indigenous roots to the Old Stone Age, when Central Europe released rom constantly reezing. Especially the linguists are requested to investigate requency and clarity o geographical names spread all over Central Europe in order to find which one o modern languages match the language o ancient dwellers. Te truth will set us ree!
VSEBINA UVODNE MISLI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 Arheologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Razbiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Jezikovni okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Ilirski jezik i. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 eorije zamegljevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Izvor lažnih teorij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Nestrokovnost jezikoslovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Pristranska zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 eorije, mnenja in dejstva dejstv a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Država Slovenija in dolžnost znanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
ZNANOS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Prava, vprašljiva in lažna znanost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Povednost znanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Časovni pregled slovanskih ljudstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Najnovejše znanst vene ugotovitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Pomembno gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 omaž Jarič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
NAPREDEK ČLOVEŠVA VA IN SLOVENCI . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Pojav človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Najpomembnejše arheološke najdbe na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Razvoj prevozov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
RAZBIRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 ajnost zapisovanja in njegovo razkrivanje razk rivanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Razbiranje pozabljenih pozabljenih jezikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Sodobno tajnopisje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
SISEM RAZBIRANJA SARIH NAPISOV . . . . . . . . . . . . . . . 75 Jezik . . . . . . . . Pisava . . . . . . . Značilni primeri . Zaključek . . . . .
. . . .
.. . . .. ..
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
.. . ... . .. .. .
... . . ... . . .. ... .
. . . . . . . . . . . . . . 75 . . . . . . . . . . . . . . 78 . . . . . . . . . . . . . . 83 . . . . . . . . . . . . . . 91
JEZIKOVNE PRIMERJAVE ČRK, DVOJČKOV IN ROJČKOV . . . . . . . . . . . 94 Podatki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Dodatna primerjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110
ILIRSKI NAPISI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 PICENSKI NAPISI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 PRIMERJAVA OBRAVNAV NOVILARA SELE . . . . . . . . . . . 118 Napis Novillara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120 Prečrkovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .122 Razumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126
MESAPSKI NAPISI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 PRIME PRIMERJ RJA AVA RAZUM RAZUMEV EVANJ ANJ MESAPS MESAPSKIH KIH NAPISO APISOV. V. . . . . . . 139 Napisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .141
ZBIR MESAPSKIH NAPISOV, DELIEV, PREVOD IN SLOVAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 Prečrkovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .157 Delitev zveznega besedila in prevodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159 Analize prečrkovanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 Analize prevodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166 Primerjava besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 . 1755 Verjetnosti prečrkovanj in prevodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .181 Analiza narečnosti mesapskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .185 Najpogo ogoste stejše slo slovenske ske kn knjižn ižne in in nar nareč ečnne bbes esed edee . . . . . . . . . . . . . . . . . . .190 .190
KAALOG MESAPSKIH NAPISOV, BESED IN PREVODOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 Pregled mesapsk ih napisov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .199 Delitev zveznega besedila in prevodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .202 Katalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .207 NAPISI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
Arhaični čas . . . . . . . . . . Klasično Kla sično obdobje . . . . . . . Helenistično rimsko obdobje. Republikansko obdobje . . . . Dodatek – nezajeti napisi . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
208 .220 .232 .253 26 4
SLOVAR SLOVAR MESAPSKEGA JEZIKA Vocabulary o Messapic Language . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288 ZAKLJUČEK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318
7
UVODNE MISLI Naša zgodovina je večinoma še vedno zastrta, saj resnica o naših staroselskih koreninah v južni in srednji Evropi še ni širše priznana, čeprav so zanjo neizpodbitni dokazi. Del krivde je tudi v prilagodljivosti Slovencev, kar je vrlina, ki omogoča dobro delovanje in sodelovanje, vendar je tudi zlo, če gre za udinjanje tuji moči. Prav slovenska prilagodljivost, ki je bila skozi zgodovino stalno prisotna, je omogočila prevlado tujih gospodarjev in tujih jezikov na račun nekdanjega ozemlja in krčenja območja slovenskega jezika. Še danes so Angleži, Nemci in Italijani predvsem narodnjaki, Slovenci pa smo multikulturni, kar je zopet vrlina, vendar v pretirani slovenski obliki deluje izrazito v škodo lastnega naroda. udi Slovenci smo imeli mnogo pomembnih vojaških, vladarskih in kulturnih velikanov, velikanov, zato moramo biti nanje ponosni in okrepiti svojo narodno zavest, ki nam je v talilnem ta lilnem loncu Evropske zveze edino trdno zagotovilo za narodni obstoj. Posebej pomemben je odnos do materinega jezika slovenščine, ki ima toliko lepote in zmožnosti izražanja, da jo moramo negovati in ohraniti njeno prvobitnost. Slovenščina je pravi jezikovni muzej in prav v njej so najbolje ohranjeni predantični predslovanski jeziki, kar dokazujejo daleč najboljši izidi njihovega razumevanja. Pričujoča knjiga ima tri bistvene dele, ki predstavljajo zaključeno celoto iz arheoloških pogledov, iz sistema razbiranja in iz obravnave ilirskih jezikov. Odkriva naše staroselske korenine, saj smo v srednji in južni Evropi kot miroljubno poljedelsko ljudstvo postavljali temelje evropskega gospodarstva in njene kulture. Odkriva pa nam jezikovne sledi tudi na italijanskih tleh in zopet je slovenščina tisto jezikovno orodje, ki najbolje služi za odgrinjanje dosedaj neznane ali a li zanikane zgodovine Slovencev. Slovencev. KLJUČNE BESEDE Pri branju boste naleteli na ključne besede, ki zajemajo predvsem ustrezna znanstvena področja ter obravnavane narode in jezike. Ključne besede etnogeneza, narod, arheologija, genetika, sociologija, elite, religija, bajeslovje, jezikoslovje, pomenoslovje, etimologija, zgodovina, zgodovinsko jezikoslovje, govor, prečrkovanje, enoglasnik, dvoglasnik, narečje, krajevna imena, kentum, satem, slovenščina, sanskrt, vede, praslovanščina, eorija eorija kontinuitete, evropski staroselci, Etruščani, Veneti, Wendi, Reti, Stari Frigi, rakijci, Piceni, Mesapci, Rimljani, Germani, Romani, Slovani, Slovenci, Galci, Kelti, Iliri, Karni, Skiti, kamenodobna piščal, mezolitski deblak, eneolitski voz, situla, poselitev, španovija, španovija, ašina, gradnja, ceste, prevoz, prenos, vleka, prevoz.
Key words etnogenesis, nation, archaeology, genetics, sociology, élites, religion, mythology, linguistics, semantics, etymology, history, historical linguistic, speech, transliteration, phoneme, diphthong, dialect, toponymes, kentum, satem, Slovene, Sanskrit, Vedic, Ancient-Slavic, Ancient-Slavic, Continui C ontinuity ty theory, European aborigines, Etruscans, Venetic, Venetic, Wends, Wends, Rhaetic, Old Phrygians, Phr ygians, Tracians, Picenian, Messapian, Messapian, Romans, Germans, G ermans, Romance, Slavs, Slovenes, Gaul’s, s, Celts, Illyrian, Karnes, Skits, stone age whistle, mezolitic canoe, eneolitic carriage, situl, settlement, španovy, ascine, construction, roads, transport, carry, traction, cartage.
8
ARHEOLOGIJA Arheologija seže daleč v preteklost, je pa v svojih dognanjih omejena na kulturne, socialne in gospodarske sestavine vsakokratne družbe, ne daje pa bistvenih podatkov o ljudstvih in narodnostih, ki jih pokriva zgodovinsko jezikoslovje. Razlaga stvarnih arheoloških podatkov pa nam kjub temu lahko mnogo pove o dejavnostih naših prednikov ali vsaj o naseljencih naseljencih naših ozemelj ozemelj od najstarejših najstarejših časov do pojave pojave modernega človeka. človeka. Homo Homo sapiens sapiens tudi v arheologiji odpira novo dobo, ter z umnejšim orodjem in kasneje s pašništvom in poljedelstvom, priča o svojih mnogovrstnih dejavnostih. O prazgodovini na naših tleh nam največ povedo ostaline od katerih izstopajo kamenodobna piščal, mezolitski deblak in eneolitski voz. Piščal je izjemno pomembna za razumevanje takratnega življenja, ki je očitno že zajemalo kulturno in družabno okolje v začetnem času Homo sapiens sapiensa, ki je znalo prisluhniti lastni glasbeni pobudi in družabnemu razvedrilu ob glasbi. Plovne poti so služile prevozu dobrin že od pradavnine, zato je najdeni čoln deblak dokaz o stalni in živahni prevozni dejavnosti naših prednikov. Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še š e pomembnejša za uvid v tedanjo razvojno stopnjo, ki kaže na gostejšo poselitev, poselitev, nujnost umnega gospodarstva in povečano socializacijo. Kaže tudi na organizacijo gradnje skupnih objektov takratne, prav gotovo že tudi širše rodovne družbe, kjer so bile izjemno pomembne tudi ceste. Začetki poljedelstva so pogojevali gradnjo ustreznih in suhih prostorov, ki so poleg zavetja za družino omogočali tudi varno shrambo za živila, ki so morala ostati uporabna preko vse zime. Gradnja zavetišč in stavb pa ni bilo edina dejavnost naših prednikov, saj je iznajdba kolesa že prastara in je zahtevala tudi ureditev poti, ki so omogočale prevoz tovora, najprej najprej v krajših, kasneje pa tudi v čedalje večjih razdaljah. Prometne poti so bile že v kameni dobi pomembno gibalo g ibalo razvoja, saj so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita in materialov za pripravo obrednih barv in kasneje kovinskih izdelkov. izdelkov. Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska pot, ki je povezovala Jadran z Baltikom. V predzgodovinskih časih so bile poti speljane po naravnih prehodih in praviloma naslonjene naslonjene na vodne poti. Lega L ega slovenskega ozemlja je v vsej srednji Evropi Evropi relieno najbolj prehodna v smereh Jadrana in Baltika ter Padske nižine in Panonije, Panonije, zato so preko naših krajev v vseh časih potekale izmenjave dobrin, ki so se tovorile po vodnih poteh in po bolj ali manj utrjenih poteh in cestah. Ceste so prisotne že iz pradavnine, naši predniki predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred prihodom Rimljanov, ki so le nekatere ceste izboljšali in zgradili le nekaj vojaških cest. Znano je, da so Rimljani prevzeli znanje tako na področju umetnosti kot na področju graditeljstva od Etruščanov Etruš čanov,, ki so izvorno predslovanskega predslovanskega porekla in Venetov Venetov,, ki so bili sosedi Etruščanov in po obsegu in ohranjenosti jezika prednjačijo pred njimi. Poleg gospodarskih dejavnosti so še pomembnejši sociološki temelji, saj so človeštvo vedno vodile elite, ki so s o praviloma vzpodbujale družbeni in gospodarski razvoj. Pri nas je izpričana oblika skupnosti španovija, ki jo je vodil špan in je skrbela za skupne obrambne in prevozne potrebe, to je za gradnjo utrjenih gradišč in tudi za gradnjo cest.
9
RAZBIRANJE Veliko je predantičnih napisov, ki še niso razumljeni ali pa so razumljeni napačno. Razlogi so strokovne in zamolčevalne narave in prav postavitev razbiranja na znanstveno osnovo lahko bistveno pripomore k pravilnemu vrednotenju dosedanjega dela jezikoslovcev. u izrazito izstopajo napisi Slovenov, ki so razširjeni od Male Azije do Francije in Anglije. Libertizem in imperializem sta zanikala prvobitnost Slovenov v srednji in južni Evropi in po tej lažni teoriji zahodnoevropski jezikoslovci dosledno odklanjajo razumevanje najstarejših evropskih napisov v slovenščini. Izločanje slovenščine kot jezika razumevanja potrjuje zamolčevanje naših korenin, saj nima osnove v arheologiji, še manj v zgodovini in najmanj v jezikoslovju. Razvidna je nestrokovnost zahodnoevropskih jezikoslovcev, jezikoslovcev, saj je prav izbira jezika temelj strokovnosti in zavračanja slovenščine, ki je po zgodovinskih in jezikovnih dokazih najprimernejša, priča o njihovi zavestni nestrokovnosti. nestrokovnosti. Razbiranje vsebuje tri bistvene sestavine, ki so nujne pri obravnavi doslej nerazumljenih napisov in sicer: prečrkovanje črkovnih, slikovnih ali sestavljenih znakov, delitev zveznih ali delno zveznih besedil in razumevanje po prepoznanih besedah v jeziku razumevanja. Razumevanje napisov lahko potrjuje pravilnost prečrkovanja in delitev zveznih besedil, bes edil, lahko pa kaže njune napake, ki jih je možno z analizami ustrezno opredeliti in popraviti. Vsako razbiranje temelji na analizah pogostosti črkovnih znakov in drugih značilnosti ter na jezikovnih primerjavah, ki se morajo združiti v ustreznem razumevanju. Najbolj povedne so primerjave besed po začetni črkah, ki dajejo začetke besednih korenov in s tem osnovo razumevanja. Primerjave besed po končnih črkah pa dajejo besedne končnice, ki opozarjajo na narečnost in na morebitno napačno delitev zveznega besedila. Končno odločitev o ustreznem jeziku razumevanja podaja primerjava razumevanj istega napisa v različnih jezikih. Prevodi morajo biti dobesedni in izvedeni po enakih načelih, saj se z deleži prepoznanih črk in prepoznanih besed nedvoumno ugotovi najboljše razumevanje, s tem pa tudi najverjetnejši jezik razumevanja. Zahodnoevropski jezikoslovci so dokaj dobro prečrkovali prečrkovali ilirske napise, čeprav jih niso razumeli. Delno zvezna besedila delijo po privzetih imenskih končnicah in v njih berejo poljubna imena, tako kot pri drugih predantičnih predslovanskih napisih. aka razlaga napisov je lahko le predpostavka, ki pa je ovržena z razumevanjem v slovenščini. Prav sistem razbiranja je z ustreznimi postopki in analizami omogočil ustrezno presojo in potrdil slovenščino kot najustreznejši jezik razumevanja ilirskih jezikov in zavrnil razumevanje v latinščini, grščini in nemščini.
JEZIKOVNI OKVIR Jeziki so prastari, saj so jih uporabljali že naši človečnjaški predhodniki, začetek modernega sporazumevanje pa je podan z nastopom sodobnega človeka Homo sapiens sapiensa pred več kot 50 000 leti pred sedanjostjo. Vendar jih jezikoslovci ne postavljajo v starejša obdobja, kot jih nakazujejo zemljepisna imena, verjetno iz nacionalističnih razlogov, saj v Srednji Evropi Evropi prevladujejo slovanska imena, kar je razumljivo, saj so prav Slovani najmočnejše in osrednje deblo indoevropskih jezikov.
10 Časovna in jezikovna porazdelitev porazdelitev Zanimive so porazdelitve evropskih jezikov, ki so prikazane na naslednjem pregledu, kjer v jezikovne skupine niso uvrščeni venetski, mesapski in ilirski jeziki, torej prav tisti jeziki, ki so s o dobro razumljivi v slovenščini.
Porazdelizev evropskih jezikov, J. P. Mallory, In search o the Indoeuropeans, Language, Archaeology and Myth, Tames and Hudson, London 1991, Reprint 1996
– pri slovans slovanskih kih jezikih jezikih niso navedeni navedeni jeziki, jeziki, ki so najbolje najbolje ohranili ohranili preda predantičn ntičnii govor govor,, to so slovenščina, slovaščina in sorbščina, – baltski jeziki jeziki so pretež pretežno no slovans slovanski, ki, kar nedvo nedvomno mno velja velja za litvanšč litvanščino ino,, delno za za latvijlatvijščino in najverjetneje tudi za pruščino, – keltski keltski jeziki so pretež pretežno no slovanski slovanski,, saj je večina večina njihovi njihovihh predanti predantičnih čnih in antičnih antičnih napisov razumljiva v slovenskem jeziku, – sodobni roman romanski ski jeziki jeziki ne izhaja izhajajo jo iz latinščine latinščine,, saj imajo imajo mnogo mnogo starejše starejše korenine korenine in bi morala biti porazdelitev podobna ostalim delitvam, – latinščina ni izvoren jezik, ampak je zmes staroitalskih in slovanskih jezikov, – ker ni povezav povezavee med latinščin latinščinoo in venetšči venetščino no se zanika zanika poskuse poskuse razumev razumevanj anjaa venetskih venetskih napisov v latinščini, – venetski venetski in mesapski mesapski jeziki jeziki so predan predantični tični predsl predslovan ovanski ski jeziki, jeziki, saj so njiho njihovi vi napisi napisi razumljivi v slovenskem jeziku, – ilirski ilirski jeziki naj naj bi se nadaljev nadaljevali ali v albanščini, albanščini, kar kar je zgodovi zgodovinsko nsko in in jezikovno jezikovno napač napačno, no, saj večinsko predstavljajo slovanske jezike, – etruščanski, etruščanski, retijs retijski ki in starotrak starotrakijsk ijskii jeziki pa v pregledu pregledu niso niso zajeti, zajeti, so pa pa razumljivi razumljivi v slovenskem jeziku.
11 Območna porazdelitev porazdelitev Povedne so tudi jezikovne območne porazdelitve, kot so razvidne iz zemljevida Rimskega imperija, povzete po Pliniju starejšemu – Naturalis historia okoli 60, acitu – Germania okoli 100 in Ptolomeju – Geographia okoli 140.
Rimski imperij po Pliniju, aciti in Ptolomeju
Imena ljudstev so sicer polatinjena, vendar se lahko še vedno ugotovi njihov verjetni jezikovi izvor. izvor. Opozoriti moram na pomanjkljivost pomanjkljivost zemljevida, saj v Rimskem imperiju niso zabeležene narodnosti, čeprav so staroselci pretežno zadržali svoj jezik. Barve posameznih verjetnih barbarskih jezikovnih skupin: temnosivo – germansko, zeleno – balto-slovansko, svetlomodro – keltsko, rjavo – iransko, vijolično – trakijsko, sivo – finsko-ugrinsko, rdečerjavo – hamito-semitsko in modro – neznano, pa ne ustrezajo ust rezajo navedenim virom, ampak so plod splošno sprejetih a lažnih imperialističnih teorij, kot je razvidno iz komentarja posameznih skupin ljudstev. – Germani Germani so pisani pisani le za odtene odtenekk različno različno od črne črne in se ne ločijo ločijo od splošnih splošnih napi napisov sov,, kar jih uvršča skoraj po vsej Evropi, zlasti pa na srednjeevropskem območju, kjer so pretežno Slovani, – Baltoslovan Baltoslovanii so le na vzhodu, vzhodu, Slovan Slovanov ov pa ni, ni, čeprav čeprav so bile bile Retija, Retija, Norikum, Norikum, Panon Panonija ija in Vindelicija, pa tudi Dalmacija, Makedonija in rakija dežele Slovanov,
12 – Kelti Kelti so le na Irskem Irskem in Škotskem Škotskem,, čeprav čeprav Kelto Keltovv tam ni bilo, bilo, saj je izvirno izvirno ime za Kelte Kelte uporabljeno le za prebivalce prebivalce južne Francije, – Iranci Iranci naj bi bi bili Lazyges, Lazyges, Roxola Roxolani ni in Skiti Skiti ter kavkaška kavkaška ljudstva ljudstva Anti, Anti, Aorsi, Aorsi, Siraci Siraci in Alani, čeprav se za njihove jezike le skepa, večinsko pa so najverjetneje Slovani, – Sarmati Sarmati naj naj bi bili Hamit Hamito-Semi o-Semiti, ti, vendar vendar so najverjetn najverjetneje eje Slovan Slovani.i.
ILIRSKI JEZIKI V dosedanjih zbornikih projekta Korenine slovenskega naroda in v knjigah o Starejši slovenski etnogenezi so zajete primerjalne študije in razbiranja raznih predantičnih predslovanskih napisov. Nekateri jezikoslovci retijski in venetski jezik, ki sta podrobno že obdelana, tudi prištevajo k ilirskim jezikom, v dosedanjih študijah pa niso zajeti napisi v ilirskih jezikih južno od njih. Območje ilirskih jezikov je vse do 19. stoletja predstavljalo skupnost raznih narodov, narodov, ki so večinoma govorili slovanske jezike. Velikonemški imperializem 19. stoletja pa je z zahtevami širjenja velikonemške rase postavil »znanstvene« teorije, ki so Slovanom v srednji in južni Evropi odrekale staroselstvo. Ker so naši predniki kot poljedelci poselili srednjo Evropo, ko se je sproščala izpod ledu od 10. do 8. tisočletja pred sedanjostjo in so jih bojevita germanska in romanska ljudstva ropala in zasužnjevala, so te laži ustrezale tudi angleškim, rancoskim in italijanskim imperialističnim centrom. Prav ti imperialistični centri so vršili močan gospodarski, kulturni in nacionalni pritisk na tedanje deloma še slovansko govoreče skupnosti in tako učinkovito raznorodovali naše prednike v srednji in južni Evropi. Evropi. Ilirski jeziki so se govorili na obeh straneh Jadranskega Jadranskega morja in so območno prikazani na naslednjem zemljevidu.
Ljudstva ob Jadranskem morju od 10. do 1. stoletja pr. Kr.
13
EORIJE ZAMEGLJEVANJA Preseljevanje narodov je je dolgo služilo za zastiranje evropske predzgodovine in za dokazovanje česarkoli, predvsem pa je pomenilo osnovo za teorije o poznem prihodu Slovanov. Slovanov. V Evropi pa genetika preseljevanje narodov postavlja na laž, saj selitve vzhod-zahod in obratno nedvoumno zavrača, dopušča pa selitve sever-jug in obratno, ki so bile podnebno pogojene. Le še redki znanstveniki podpirajo teorijo preseljevanja narodov, saj zanjo ni dokazov in gre večinoma za opise bojnih pohodov, ki pa s pravimi naselitvami nimajo nič skupnega. V zgodovinskem obdobju pa imamo nekaj naselitev ljudstev tudi v našem okolju: Langobardi, Madžari, Hrvati in Srbi. O slovenski starobitnosti v srednji in južni Evropi Evropi pa pričajo zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci že v stari kameni dobi med 10. in 8. tisočletjem pred sedanjostjo in so dobro razumljiva v slovenščini. Iliri kot ljudstvo in jezik so vse do novega veka ime za razna slovanska ljudstva na obeh straneh Jadranskega morja in šele velikonemške imperialistične teorije 19. stoletja jim odvzemajo slovansko jezikovno osnovo. osnovo. S tem pa odvzemajo tudi staroselstvo st aroselstvo slovanskim narodom, ki so v tem delu Sredozemlja prvobitno ljudstvo. Prav številna zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci in mesapski napisi razumljivi v slovenščini in njenimi narečji, potrjujejo prvobitnost Slovencev in dokazujejo lažnost teh teorij. Spoznanje, da so bili pravi Iliri sorazmerno majhno pleme na meji med današnjima Albanijo in Črno goro, bistveno zmanjša njihov resnični zgodovinski pomen, saj o njih in njihovem jeziku ne vemo nič zanesljivega. zanesljivega. Pojem Iliri je zato zato uporaben območno, območno, jezikovno pa le kot skupnost različno poimenovanih p oimenovanih in pretežno slovanskih rodov. rodov. Kelti kot ljudstvo in jezik so ime za razna romanska ljudstva v jugozahodni in za slo vanska ljudstva v srednji Evropi. Ime Kelti je prvi uporabil grški zemljepisec Hecataeus iz Mileta leta 517 pr. Kr. za slovanska ljudstva v okolici Marseilla. Zmotno prepričanje, da so jezikovni potomci Galcev v sedanji Angliji je podalo začetke teorij o Keltih, ki še danes služijo za zamegljevanje evropske zgodovine. Med temi jeziki so res močne vzporednice, ki pa so v veliki večini slovanske. Vzrok za te teorije je morda posledica neznanja slovanskih jezikov, jezikov, verjetneje pa gre za zavestno odrekanje o drekanje staroselstva našim prednikom. Keltizacijo so nadaljevali Nemci, ki so napolnili predantično Evropo s Kelti, saj Slovani, ki naj bi se po njihovih imperialstičnih teorijah naselili šele v 6. stoletju, vendar ne morejo biti prvobitno ljudstvo v Evropi, zato jih je bilo treba zamenjati s Kelti. Grška in rimska kultura kot homogeni celoti. Pojma rimski in grški, ki sta se dolga stoletja prikazovala kot kulturni in narodni edinosti, se v znanstveni zavesti že pretvarjata v narodnostna in s tem tudi kulturna sestava. s estava. Prav velikonemški imperializem je poveličeval latinsko in grško, saj je s tem zamolčeval slovansko in to prav Slovence in Makedonce, ki sta prvobitni ljudstvi v Evropi. Poučno je, da tudi naši znanstveniki poveličujejo grško in rimsko, zametujejo pa prav slovensko, ki je njun pratemelj, kar dokazujejo tako jezikovne raziskave kot sodobna teorija kontinuitete. udi Kelte uporabljajo, v nasprotju z dejstvi kot ljudstvo, ki naj bi naseljevalo naše kraje. udi v mednarodnih zbornikih uporabljajo to ime, čeprav so se temu v drugih sodelujočih državah odrekli in so uporabili svoja narodna imena. o priča o njihovi narodni zavesti, še bolj pa priča o zamolčevanju naših znanstvenikov prav o naših slovenskih staroselskih koreninah.
14 Naselitev Slovanov v 6. stoletju še vedno služi za zamegljevanje evropske zgodovine, čeprav zanjo ni dokaza, medtem ko je prvobitnost naših prednikov, ki so kot poljedelska ljudstva po ledeni dobi poselila srednjo Evropo, izdatno dokazana s tlopisnimi imeni, to pa bistveno spreminja sedanjo zgodovino drugih srednjeevropskih narodov. ako kot so Rimljani ob koncu 3. stoletja pr. Kr. sistematično uničevali etruščanske knjige in vse sledove njihove kulture, ter so zgodovino prikrojili tako, da so si pripisali zasluge za antično kulturo, Etruščane pa so iz zgodovinskega spomina izbrisali, prav tako še vedno delajo nekateri »znanstveniki«. Sedanji srednjeevropski romanski in germanski znanstveniki zanikajo našo prvobitnost in naše korenine, ki so temelj evropske kulture, obenem pa si laste naše korenine, našo kulturo in našo zgodovino.
IZVOR LAŽNIH EORIJ Izvor lažnih teorij zamegljevanja evropske evropske zgodovine sta libertizem, ki temelji na laži in imperializem, ki z lažjo in prevaro zavzema tuja ozemlja in potujčuje tamkajšnje prebivalstvo. Predvsem pa je to velikonemški nacionalizem, ki je z zahtevo po širjenju velikonemške rase vzpodbudil »znanstvene« teorije, ki so naselitev Slovanov postavile v zgodovinsko dobo, čeprav za izredno obsežno naselitev ni niti enega zgodovinskega dokaza. o o je toliko bolj čudno saj so že stoletja pred tem bistveno manjše naselitve ali celo samo roparski pohodi podrobno opisani. Znanost je te teorije zavrnila in s tem pokazala njihovo napačnost, sprejela pa je njihove laži o pozni priselitvi Slovanov in tako še naprej služila svojim naročnikom in podpirala imperializem. Laži o pozni naselitvi Slovanov so splošno sprejete in nacionalsocializem jih je v pripravah na drugo svetovno vojno posvojil in jih pripeljal do skrajnega zla, ki ga je udejanil v množičnem genocidu Judov in Slovanov. Slovanov. a a genocid je ves svet obsodil, obso dil, splošno sprejete laži, ki so postavile temelj nacizmu in posledičnemu genocidu, pa še vedno ponavljajo in zagovarjajo nekateri tuji, pa tudi nekateri naši »znanstveniki«. Podobno se je zgodilo pred kratkim z memorandumom Srbske Akadenije znanosti in umetnosti o Veliki Srbiji, Dobrice Čosića, ki pa se je lastnim genocidnim idejam odpovedal, vendar šele, ko je videl koliko gorja so povzročile p ovzročile in kako ničen uspeh za Veliko Srbijo so imele. Posledic laži o poznem prihodu Slovencev pa Nemška akademija znanosti in umetnosti še ni obsodila, niti ni lažno zgodovino Evrope in Slovencev postavila na dokazljive osnove. V Združeni Evropi ni mesta za take imperialistične in nacionalistične laži in evropska, zlasti pa nemška zgodovinska in jezikovna znanost sta poklicani, da sedanje laži zavrneta in namesto sedanjih pravljičnih izmišljotin predstavita svetovni znanstveni javnosti zgodovinsko in jezikovno resnico. Žalostno je, da te očitne laži ponavljajo prav nekateri naši znanstveniki, ki niti v samostojni državi Sloveniji niso zmožni niti toliko narodnega ponosa, da bi zavzeto iskali resnico in našo zgodovino postavili na dokazljive osnove. udi udi čudež samostojnosti s amostojnosti države Slovenije jim ni prebudil odgovornosti za našo državo, državo, za naš narodni ponos in za resnico, saj se bomo le z njo uspešno zoperstavili evropskemu talilnemu loncu.
15
NESROKOVNOS JEZIKOSLOV J EZIKOSLOVCEV CEV e lažne osnove se kažejo tudi pri obravnavi predantičnih predslovanskih napisov, saj skladno s pozno doselitvijo Slovanov zahodnoevropski jezikoslovci dosledno izločajo slo venski jezik kot najverjetnejšo možnost za razumevanje teh napisov. napisov. Zahodnoevropski jezikoslovci v več generacijah niso uspeli razumeti niti enega samega venetskega, retijskega, galskega – keltskega, starotrakijskega, starorigijskega, picenskega in mesapskega napisa in to tudi sami priznavajo. priznavajo. Kljub nerazumevanju se čvrsto drže latinščine, ki jim ni dala razumevanja in to je dokaz o njihovi nestrokovnosti, saj je pravilna izbira jezika razumevanja bistvo jezikovne strokovnosti. Nestrokovnost dokazuje tudi odsotnost analiz pogostosti, ki so temelj vseh razbiranj in podajajo trdne osnove za ustrezno izbiro jezika razumevanja. o je še toliko bolj nerazumljovo, saj so bili opozorjeni na svojo nestrokovnost z razumevanji v slovenskem jeziku. M. Bor je, kljub nekaterim napačnim razlagam pri prečrkovanju in razume vanju napisov napisov,, v le nekaj letih znanstveno elito postavil na laž in ker so njegove ugotovitve objavljene tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njihovo omalovaževanje in neupoštevanje priča o njihovi nestrokovnosti. Razumljeni so vsi znani in ne preveč poškodovani venetski, retijski, galski – keltski, starotrakijski, starorigijski napisi, picenski in mesapski napisi. Zamolčevanje teh razume vanj v strokovni literaturi, je značilen izraz nestrokovnosti, saj bi njihovo njihovo upoštevanje vse njihovo dosedanje razbiranje sesulo v prah. Razlog R azlog za tako t ako nestrokovno zadržanje jezikovnih znanosti iščejo v splošno sprejetih teorijah, ki pa so brez dokazov, kar zopet priča o njihovi nestrokovnosti. Prav staroselstvo Slovencev v Srednji Evropi je nedvoumno izpričano že v kameni dobi in to 7. tisočletij pr. Kr., Kr., ko so poljedelska ljudstva poselila Srednjo Evropo, ki se je sproščala izpod ledu. Prav staroselci so poimenovali značilne zemljepisne pojave, pojave, zlasti gore in reke in prav razumljivost teh poimenovanj v slovenščini dokazuje naše staroselstvo v vsej Srednji Evropi. Jezikoslovci se sklicujejo na lažno Miklošičevo načelo, da gre za slučajne pojave, a te slučajnosti ne utemelje z analizami pogostosti. Lažnost navedenega načela je tudi v predpostavljeni enopomenskosti poimenovanega objekta. Mnogo imen razumljivih v slovenščini opisuje tudi stvarne značilnosti poimenovanega objekta, zato gre za dve neodvisni spremenljivki, ki nedvoumno določata jezik njihovega poimenovanja, in to prav slovenščino. ki je najbolje ohranila predantični predslovanski govor
PRISRANSKA ZGODOVINA Nekateri zgodovinarji pojem zgodovine uporabljajo pristransko in ne upoštevajo njenega pomena, ki je v SSKJ določen kot: celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem. Zgodovinarji morajo upoštevati vse arheološke, genetske in jezikovne dokaze, ki so vezani na območje in jezik in sestaviti najverjetnejšo narodno zgodbo in jo uveljaviti namesto dosedanjih pravljic. Pri svojem delu so nekateri zgodovinarji izrazito pristranski in nekaterim narodom pripisujejo zgodnjo zgodovino, drugim pa ne in to prav Slovencem.
16 Ponazorimo to s primerjavo Grkov in Slovencev. Grki – priznana starodavnost Ahajci itd – – roja, Špartanci – Šparta itd, Grki – Grčija Ali so Grki napadli rojo? Seveda, pa čeprav Grkov takrat ni bilo, saj sta izraza Grki in Heleni mnogo kasnejša in so bili to le Ahajci, Danajci, Itačani itd. Slovenci – zanikana starodavnost Veneti, Reti, Sloveni, Norik, Sklavinija, Karantanija Karantanija itd, Slovenci – Slovenija Ali so Slovenci prvobiten srednjeevropski narod? Seveda, pa čeprav so bivali pod različnimi imeni najbolj pogosto kot Veneti. udi ime Sloveni je izpričano že v 5. stol. pr. Kr. v etruščanskem Pyrgijskem napisu in poudarjeno z drugim narodnim imenom Itala. Istovetnost Oseba, ki spremeni svoje ime in priimek je zadržala svojo istovetnost, čeprav se sedaj imenuje in predstavlja drugače! Prav tako velja za narode, ki so se imenovali različno, a so govorili isti ali zelo podoben jezik. Očitna je zlonamerna nestrokovnost nekaterih naših in tujih zgodovinarjev, ki v nasprotju s pojmom zgodovine in celo v nasprotju z lastnim pojmovanjem zgodovine ne upoštevajo vsega, kar je povezano z območjem, kulturo, izvorom in jezikom posameznega naroda, zlasti Slovencev.
EORIJE, MNENJA IN DEJSVA Zgodovinska znanost mora temeljiti na dejstvih in analizah ter s celovito obravnavo podatkov različnih področij prikazati čim stvarnejšo sliko nekdanjih dogodkov. dogodkov. Pri tem so pomembni znanstveniki, znanstveniki, ki so sposobni pregledne povezave dosežkov različnih področij in dosledno ločijo mnenja in dejstva. V med seboj povezane stroke se namreč lahko prikradejo trditve, ki se smatrajo kot dejstva, čeprav gre le za mnenja. o se je dogajalo med zgodovino, arheologijo in zgodovinskim jezikoslojem, saj so se strokovnjaki posameznih področij sklicevali na dosežke znanstvenikov drugih področij. ako so se vrtili v krogu splošno sprejetih navedkov, mnenj in teorij, zato je šele celovit pregled pokazal na ničnost navajanih mnenj brez dokazov. dokazov. Na naslednji korak dokazov, ki ga omenjene stroke, vsaka zase in skupno, morajo narediti, pa še čakamo. Prav zgodovina kot sestav dokazov posameznih znanstvenih področij mora opraviti temeljno delo in sedanje se danje teorije zamenjati z dokazi in tako ta ko javnosti podati zgodbe namesto dosedanjih neresnic. Posebno pomembno je zgodovinsko jezikoslovje, ki mora na temelju zemljepisnih imen, ki podajajo najstarejše jezikovne podatke, opraviti obsežne raziskave in z analizami pogostosti dokazati prvobitni jezik na posameznih evropskih območjih. Pri tem mora upoštevati smiselna razumevanja poimenovanj ter najstarejše vire v zapisih zgodovinarjev in zemljepiscev, saj se tudi imena spreminjajo. spreminjajo. Upoštevati je treba tudi jezik in namen vsakega posameznega zapisovalca, saj niso bili prosti predsodkov, predvsem o svoji poklicanosti in pomembnosti svojega naroda in njegove njegove kulture. Podana imena so pisali v različnih jezikih, tako kot so predstavljena imena slišali, praviloma v narečjih in to zapisali v svoji pisavi in prilagoditvi svojemu jeziku.
17 Ob prvobitnosti jezika pa zgodovinsko jezikoslovje lahko poda tudi jezikovne spremembe, saj so zemljepisna imena na različno starih zemljevidih in pri različno starih zemljepiscih podana morda različno in omogočajo ocenjevanje sprememb tako pri zapisih kot pri zasledovanju jezikovnih sprememb.
DRŽAVA SLOVENIJA IN DOLŽNOS ZNANOSI Čudež osamosvojitve Slovenije kot samostojne države, ki se je zgodil kljub silovitemu nasprotovanju velesil, nam vsem nalaga dolžnost, da uresničeni sen naših davnih rodov tako, da očuvamo in uresničimo raj pod riglavom. Prav Nemčija je po politični poti popravila lastno zgodovinsko krivico in od večjih držav prva priznala našo samostojnost in skupno s priznanjem Vatikana postavila osnovo za hitrejša in številčnejša priznanja naše neodvisnosti in državnosti. Zunanja osvoboditev pa ni prinesla tudi notranje narodne osvoboditve, saj Slovenci še vedno veljamo za pozne priseljence, čeprav smo prvobitno pr vobitno evropsko miroljubno in poljedelsko ljudstvo in smo postavljali gospodarske in kulturne temelje Evrope. Narodno osvoboditev nam bo prinesla le resnica o naši nedavni, polpretekli in starejši zgodovini, ki jo moramo postaviti na dokaze in s tem dati priznanje našim prednikom, ki so s svojim večtisočletnim mučeništvom podpirali našo osamosvojitev. Neizpolnjena notranja osamosvojitev postavlja pred znanstvenike odgovornost presoditi dosedanje svetovno in domače znanstveno delovanje. Prav naša znanost mora ugotoviti stopnjo dokazljivosti in stopnjo zamolčanosti, saj je bila podrejena dosedanjim centrom moči in jim je služila. Zanikanje te služnosti ni znanstveno, saj poznamo en sam primer izstopa iz Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Le jezikoslovec Karel Oštir se ni uklonil partijskim pritiskom in je raje izstopil iz Akademije, kot pa da bi spremenil svoja jezikovna odkritja o povezavi Etruščanov in Slovencev. Slovencev. Edini, ki so o nujnosti preveritve dosedanjega znanstvenega dela pisali so arheologi, vendar pa preveritve preveritve še niso naredili. Jezikoslovci Jezikoslovci in zgodovinarji, zgodovinarji, ki so morali prestati prestati najmočnejše pritiske in so se morali najbolj udinjati tujim centrom moči, pa ne čutijo č utijo potrebe po znanstveni neodvisnosti in se o nujnosti preveritve preveritve svoje znanosti niti ne sprašujejo. o o priča, da še vedno služijo bivšim centrom, kar pa zanika njihovo znanost in zavzetost za resnico, ki je nesporni temelj vsake znanosti. Prav Slovenska Akademija znanosti in umetnosti, bi v samostojni državi Sloveniji morala vzpodbuditi temeljni projekt Osamosvojitev in znanost, kjer bi se znanstveniki spoprijeli z vrednotenjem svojega dosedanjega dela in s preveritvijo dokazljivosti postavili trden temelj za napredovanje napredovanje svojega znanstvenega raziskovanja naše sedanjosti, preteklosti in prihodnosti! Morda bodo morali politiki zahtevati tako znanstveno preveritev in vzpodbuditi projekt notranje osvoboditve znanosti, ki je še vedno vkalupljena v lažne teorije o prihodu Slovencev v zgodovinskem času, čeprav jezikovne ostaline v zemljepisnih imenih nedvoumno pričajo o našem staroselstvu v srednji in jugovzhodni Evropi. Resnica je čudovita in kot sonce osvetljuje naše okolje, zato si moramo zanjo prav vsi neumorno prizadevati. pri zadevati.
18
ZNANOS PRAVA, VPRAŠLJIVA IN LAŽNA ZNANOS Znanost bi morala skrbeti za resnico, saj obdeluje dejstva in izvaja analize, ki ji pomagajo izraziti čim bolj resnično sliko sedanjega, preteklega in prihodnjega sveta. Znanost bi morala biti skromna, saj ne more posegati v presežno in utemeljevati »znanstveni materializem«, ki je izrazito neznanstven, saj znanost o tem kar ne ve, tudi ne more soditi. Skromnost pa je temelj tudi pri razglašanju svojih dosežkov, dosežkov, ki niso nikoli dokončni, ampak so v najboljšem primeru le približek resnici. Prav zgodovina in zgodovinsko jezikoslovje sta morala najbolj služiti naročnikom, ki so jima narekovali zaključke, ki so s o bili brez dokazov, dokazov, so pa služili imperialističnemu pohlepu po tuji zemlji in podložnikih. Znanost zato ne bi smela zametavati drugačnih mnenj in dokazov, dokazov, temveč bi jih morala preizkusiti preizkusiti in kar je dobro tudi posvojiti. V nasprotju z znanostjo, ki bi morala na osnovi podatkov, analiz in stvarnega vrednotenja postavljati teorije in jih s stvarnimi ali miselnimi dokazi potrditi, so mnogokrat splošno sprejete tudi teorije, ki nimajo dokazov. Njihovi zastopniki praviloma ne upošte vajo nasprotnih dokazov, dokazov, zato so take teorije pogosto nestrokovne. nestrokovne. Zlasti v družboslovju, kjer je velik del dokazovanja odvisen od vrednotenja posameznih vsebin, so pogoste lažne teorije, ki temelje na zamolčevanju dejstev in dokazov ter na lažnem prikazovanju nekaterih vsebin. Posebno na udaru je zgodovinsko jezikoslovje, ki s tlopisnimi imeni posega močno v predantične čase in dokazuje prvotno poselitev Srednje Evrope, ki nekdanjim in sedanjim centrom moči ni pogodu, pogo du, saj v njihovo škodo spreminja v evropsko zgodovino. Zgodovinska znanost je bila tudi pod močnimi pritiski in je skladno z imperialističnimi željami prilagajala pisna poročila, ki so že sama nosila mnoge nepravilnosti in polresnice tako, da je poveličevala izvor centrov moči in zamolčevala vse ostale. Znanost glede verodostojnosti lahko delimo na tri skupine podane v naslednjem pregledu. Verodostojnost Osnova prava podatki, preveritve, analize, teorije, vrednotenja vrednotenja in dokazi znanost zamolčevalna znanosti
prikrivanje analiz, dokazov in drugačnih pogledov ter stalno ponavljanje nedokazanih teorij in lažnih navedb
lažna znanost
lažna mnenja in teorije, lažne analize in vrednotenja predstavlja kot znanost, dokaze pa v strokovni in širši javnosti prikazuje kot nestrokovne nestrokovne
Način preveritev dosedanjega dela in stvarno ugotavljanje stanja izločanje dokazov ter drugačnih in neprijetnih vsebin v strokovni in širši javnosti ter na kongresih in v literaturi lažna mnenja in teorije predstavlja kot znanost in jih ponavlja v strokovni in širši širši javnosti ter ter na kongresih in v literaturi
19
POVEDNOS ZNANOSI Razne znanosti različno opisujejo etnogenezo starodavnih ljudstev iz zgodovinskega genetskega, jezikovnega, verskega, bajeslovnega, sociološkega, gospodarskega in kulturnega pogleda. Podajajo različne in časovno opredeljene značilnosti in to je lahko la hko osnova za temeljno vrednotenje posameznih znanosti in njihovih podatkov. Vsebinski in okvirni časovni pregled različnih znanosti za evropsko območje ponazorimo v smiselno razdeljeni preglednici. Področje Pretekli čas genetika1 40.000 PS jezikoslovje JE 2 30.000 PS arheologija3 20.000 PS jezikoslovje SE4 10.000 PS bajeslovje 5.000 PS pisni viri 2.800 PS zgodovina 2.600 PS Oznake:
PS JE SE
Vsebina genetske - telesne značilnosti, starodavnost, preseljevanja zemljepisna imena – jezik staroselcev – narodnosti verovanje, verovanje, gospodarstvo in kultura zemljepisna imena – jezik staroselcev – narodnosti verovanje, verovanje, izročila jeziki, narodi, verovanja verovanja in življenje rase, narodi, jeziki, kultura, vojne in življenje
pred sedanjostjo Južna evropa, območje Sredozemlja vključno s severno Ariko Srednja Evropa, ki se je takrat rešila ledenega okepa
Homo sapiens naj bi se pojavil v Ariki Ar iki okoli 200.000 PS, Homo Homo sapiens sapiens pa okoli 50.000 PS, http://en.wikipedia.org/wiki/H http://en.wikipedia.org/wiki/Human. uman. 2 Govor se ocenjuje na starost 1,7 milijona let PS, sedanji govor pa lahko la hko umestimo z modernim človekon na 50.000 let PS. Prvo razvejanje jezikov je okoli 30.000 PS in iz tega obdobja so verjetno najstarejši jezikovni ostanki v zemljepisnih imenih. Glej B. Kavur, Kako smo izgubili kožuhe, ARHEO 21, Ljubljana, 2001, 11-12 in wikipedijo. 3 Arheologija podaja najdbe v zelo velikem časovnem razponu. Najstarejše najdbe so sledovi ognja in kamnitega orodja. Povedne so najdbe kosti, ki pričajo o lovski ali pašniški družbi ter najdbe žitaric, ki pričajo o poljedestvu. Najdbe žitaric so v Palestini stare že 30.000 let PS, le nekoliko mlajše so v Mali aziji, kjer so bili slovanski Starorigijci, zato je prenos poljedelstva v Južno Evropo v času zadnje ledene dobe okoli 20.000 PS, zelo verjeten. 4 V srednji Evropi so najstarejši jezikovni ostanki v zemljepisnih imenih iz dobe, ko se je sproščala izpod stalne poledenitve, saj so jih poimenovala prvobitna poljedelska ljudstva in je verjetnost ostankov poimenovanj ledenodobnih lovcev zelo majhna. 1
Podane so okvirne časovne uvrstitve, ki so v posameznih primerih lahko tudi starejše. Pri vsebinah so podane le najpomembnejše značilnosti, ki pa kažejo na omejenost posameznih znanstvenih področij, zato se le z doslednim upoštevanjem vseh podatkov iz vseh področij, dobi najverjetnejše predvidevanje predvidevanje prastarih časov. časov. Posebej je treba smiselno vrednotiti zgodovino, ki včasih opisuje tudi starejše dobe po izročilu ali po drugih znanih ali verjetnih podatkih. ako kot pri medpodročnem znanstvenem preverjanju preverjanju je tudi pri zgodovini nujno upoštevati vse dostopne vire. Šele iz celote, očiščene nestrokovnih namenov ali stereotipnih razumevanj, je treba ustvariti najverjetnejšo zgodbo, ki jo lahko imamo za najbolj verodostojen prikaz različnih virov.
20
ČASOVNI PREGLED SLOVANSKIH LJUDSEV Časovno dogajanje naših jezikovnih prednikov je podano v naslednji preglednici. Doba Ledena doba
Čas 20 do 10 tisoč PS
Otoplitev
10 do 6 tisoč PS
Poljedelstvo Poljedelstvo
7 do 3 tisoč PS
Selitev
3 do 2,5 tisoč PS
Rimljani
500 pr. pr. Kr do 500
Germani
500 pr. pr. Kr do 500
Srednji vek
500 do 1500
Novi vek
1500 do danes
Opis Predslovanska Predslovanska ljudstva pretežno poselijo jugovzhodno jugovzhodno Evropo in delno Ariko, kar dokazujejo zemljepisna imena. Predslovanska Predslovanska ljudstva kot prvobitna poljedelska ljudstva poselijo Srednjo Evropo, kar dokazujejo zemljepisna imena. Dobri pogoji za poljedelstvo v srednji Evropi Evropi so omogočili naraščanje predslovanskega predslovanskega prebivalstva. Potresi Potresi v Sredozemlju in Islandiji ter izjemna ohladitev povzročijo selitev proti jugu. Rimljani plenijo in podjarmljajo stara evropska ljudstva. Sistematično uničujejo etruščanske knjige in druge njihove kulturne spomenike. [1]. Različna bojevita germanska ljudstva napadajo, napadajo, plenijo in zasužnjujejo Slovane, ki se jim morajo poslej pokoravati pokoravati in jih ji h vzdrževati [2]. Nemška cerkev si načrtno prisvaja slovansko slovansko lastnino in kulturo, na srečo pa pokristjanjenje izvajajo irski menihi s posluhom za slovanske narode in jezike [3]. Velikonemški imperializem imperia lizem in njegovi »znastveniki« »znastveni ki« postavljajo lažne teorije in mnenja, ki poveličujejo nemštvo, nemštvo, omalovažujejo slovanstvo in mu jemljejo prvobitnost in s tem tudi pravico do poseljenih ozemelj. [4-6].
1. . Livij, XXV, XXV, 1. 12. Rimljani Rimljan i so ob koncu 3. stoletja pr. pr. Kr. Kr. sistematično uničevali unič evali etruetr uščanske knjige in vse sledove njihove kulture. ako so si pripisali zasluge za antično kulturo in zgodovino prikrojili tako, da so oni postali zgodovinski nositelji antične kulture, Etruščane pa so iz zgodovinskega spomina izbrisali. 2. Jožica Gerden, Prvobitnost Prvobitnost Venetov Venetov Srednje Srednje Evrope, Zbornik posveta, Praprebi Praprebivalstvo valstvo na tleh Srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 21-30 in Slavonic Enciklopedija, Jose S. Roucek, University University o Bridgeport, New York York 1949, 76-77 in 1341-1346. 3. http://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_in_M http://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_in_Metod. etod. Ciril in Metod sta uporabljala slovansko slovansko bogoslužje in nemška duhovščina je protestirala pri papežu, da so sveti samo jeziki hebrejščina, grščina in latinščina in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov. jezikov. Odpotovala sta v Benetke in v Rim, kjer sta uspešno branila svoja stališča in Papež Hadrijan II. ju je podprl, ker je imel tudi sam težave z nemško cerkvijo. Metoda je leta 869 poslal nazaj h Koclju v Panonijo, kjer pa so ga nemški duhovniki napadli kot kri voverca in ga zaprli za dve leti in pol. 4. http://en.wikipedia.org/wiki/G http://en.wikipedia.org/wiki/Gusta_Kossinna. usta_Kossinna. Gusta Kossinna * 28. september 1858, ilsit † 20. december 1931 Berlin, je bil jezikoslovec in proesor nemške arheologije na Univerzi Univerzi v Berlinu. Bil je eden najbolj vplivnih nemških predzgodovinarjev svojega časa in avtor poravnalne arheologije. Njegove nacionalistične teorije o izvoru Germanov so vplivale na nacionalsocialistične nacionalsocialist ične ideologije.
21
5. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wilhelm_von_Humboldt. Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, egel; spada med najvplivnejše osebnosti v nemški kulturni zgodovini, kot ustanovitelj Humboldtove univerze v Berlinu B erlinu in i n pruskega izobraževalega sistema, ki je bil kasneje k asneje uporabljen up orabljen kot model za izobraževalne sisteme v drugih državah. Leta 1936 je izšlo njegovo delo O različnosti človeške jezikovne zgradbe in njenem vplivu na duhovni razvoj človeškega rodu, ki velja za eno temeljnih jezikoslovnih del. Komentar : Iz njegovega temeljnega dela je ob stalnem navajanju sanskrta in drugih velikih in manj pomembih jezikih očitno popolno zamolčevanje slovanskih jezikov, ki predstavljajo večinsko deblo indoevropskih jezikov. 6. Johann Leonhard Leonhard Parrot je v svojem delu o Slovanih: Slovanih: Versuch Versuch einer Entwicklung Entwicklung der Sprache, Abstammung, Geschichte, Mythologie und bürgerlichen Verhältnisse der Liwen, Letten und Esten 1828 menil, da so se v Evropi kot prej neznan narod pojavili šele ob koncu 5. stoletja. Na to delo se je, sicer v pismu Janu Kollarju, nemudoma odzval Pavel Joze Šaařík: »... Ko si je /Parrot/ enkrat zabil v betico Kelte, je z njimi napolnil celo Evropo in je vse jezike spremenil v keltščino. Brodil je skoraj po vseh evropskih in azijskih jezikih, toda o slovanščini noče niti slišati. isočkrat poudarja, da se po slovanščini menda ni niti vredno ozreti, in zavestno trdi, da so Slovani mlad in orientalski narod, ki se je bogve od kod pritepel v Evropo in ki pred 5. stoletjem sploh ni obstajal, ne v Evropi ne nikjer drugje; njihov jezik da ne more biti priznan za jezik, niti ni znano, kateri je bil njihov izvirni jezik etc. etc. /.../ Nepopustljivo stojim za idejo o naši starožitnosti. Vsi dokazi jo potrjujejo, vsak dan pa mi prinaša nove in nove. /...«
NAJNOVEJŠE ZNANSVENE UGOOVIVE Slovensko etnogenezo in ilirske jezike najbolje opredeli eorija kontinuitete, ki na stvaren način najbolje pojasnjuje evropsko poselitev poljedeskih ljudstev in neprekinjen kulturni razvoj jugovzhodne Evrope. Avtor eorije kontinuitete Mario Alinei, vrhunski zgodovinski jezikoslovec, podaja naslednje ugotovitve: Alinei neposredno zavrača pojem Retoromanov, kot zgodovinsko in lingvistično nesprejemljiv in umetno skovan ter namesto njega uveljavlja in utemeljuje ladinščino, jezik, ki ga še danes govore govore na prostoru od o d Furlanije preko Karnijskih Alp do Švice, kjer ima celo status enega od konstitutivnih državnih jezikov. jezikov. Uveljavlja ga kot jezik, ki je nastal nast al iz predhodnega substrata in slovenščine, kar je mogoče podkrepiti po dkrepiti ne le lingvistično ampak tudi z etnološkimi, sociološkimi in zgodovinskimi dokazi. Alinei (ALI/2, str. 732) poudarja: Po scenariju teorije kontinuitete latinščina, italščina, venetščina, ališčina in sorodni jeziki ne le predhodijo romanizacijo, romanizacijo, ampak tudi samo ustanovitev Rima in to za cela tisočletja. Alinei (ALI/2, str. 192) sklepa: »…Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistična skupina blizu Slovanom, ampak tudi elitna skupina, ki je obvladovala del slovanskega prostora…«. In (str. 218): »…antična prisotnost Ilirov v južni Italiji, kot so bili Mesapci, sodi med zgodovinske dosežke zadnjih desetletij. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri…(str. 220) 'panilirizem' je videl Ilire vsepovsod. oda kaj kmalu je nastopil čas stvarne obravnave obravnave ilirskega obsega naselitve …
22 v bronasti in železni dobi…so obstajala območja, ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine … in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem … ni mogoče izključiti, da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine, ki je izoblikovala konederacijo, z mešano etnično in jezikovno sestavo in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronološko in sociološko kot že omenjeno – danes uveljavljeno mnenje, da Iliri niso nikoli bili etnično kompaktno ljudstvo, ljudstvo, ampak sestavljeni iz heterogenih ljudstev in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij«. Komentar : o Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stališči Sergija, ki je trdil, da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani, tisti, ki so sooblikovali latinščino. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Začeti moram s tem, da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod', in to celo v zgodovinskem obdobju, Slovanov na neizmerno področje, kakršnega danes naseljujejo…edini logični sklep je, da je južna veja Slovanov najstarejša in iz nje sta se razvili, na različne načine in morda v različnih časih, zahodna in vzhodna veja Slovanov … Danes le še manjšina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov … saj nobena od različic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprašanje: kaj je omogočilo Slovanom, da so iz svojih bronastodobnih ognjišč postali dominantno ljudstvo v Evropi … jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji, na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nižini … domnevno 'slovansko preseljevanje' je polno nasprotij … Ne obstaja neka 'severna slovanščina' pač pa je to le različica južne slovanščine…prve metalurške kulture na Balkanu so slovanske … v povezavi z Anatolijo … Prisotnost Slovanov na območju, ki je zelo blizu sedanjemu, obstaja od neolitika (in potemtakem še od prej) … Slovani so (prvi, skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo … poljedelsko mešano ekonomijo, tipično evropsko, ki kasneje omogoči rojstvo grškega, etruščanskega in latinskega urbanizma … Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov … balkansko območje je eno redkih, na katerem je dokazana prava in resnična naselitev skupin ljudi, ki so prišli iz Anatolije …[7]« e kratke navedbe so dovolj zgovorne, da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete, ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejših časov, dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon [8]. [7] M. Alinei, Origini delle lingue d'Europa, vol.2., Il Mulino Ed., Bologna 2000. [8] L. Vuga, Sodobna So dobna teorija kontinuitete – baltiški, jadranski in paflagonski Veneti, Zbornik prve mednarodne konerence, Veneti Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, prebivalstva, Jutro, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34.
POMEMBNO GRADIVO Pomembno gradivo je zbral Robert Petrič v delu Venetska teorija in izvor Slovenov, Zbornik pete mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Evropejcev, Jutro, Ljubljana Ljubljana 2007, 200 7, 65-85. Jurij I. Venelin (1802 – 1839), v delu Starodavni in današnji sloven/c/i, Slovene uvršča med prebivalce starorimskih provinc Panonije, Panonije, Norika, Retije, Vindelicije, Vindelicije, itn. Z naslednjo ugotovitvijo je zelo jasno že takrat razpoznal slovenski narod: »Če bi v današnjem letu
23 1834 bilo potrebno poimenovati dežele in ilirsko pokrajino po imenu njihovih prebivalcev prebivalcev,, bi jo morali imenovati Slovenija, Slowenen land, la Slovenie.« V odstavku Germani niso Nemci pa še poudarja, da se je z imenom Germanija vedno označevalo ozemlje, na katerem so živela mnoga slovanska plemena. Zelo pomembno delo je opravil tudi češki jezikoslovec Pavel Josef Šafařik (1795-1861), (1795-1861), katerega delo na tem področju priznana Ottova enciklopedija takole povzame: »"Starožitnosti" so dosegle glavni cilj, namreč dokazati starobitnost Slovanov v Evropi, davno pred Kristusovim rojstvom, v celem obširnem območju od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja, od Visle do Dona, zraven tega pa dokazati enakovrednost slednjih z Germani, Galci, Itali in Grki.« Med pomembnejša dela, ki zagovarjajo avtohtonistično teorijo Slovanov sodi zagotovo Helmolts Weltgeschichte , nemški obsežni zgodovinski učbenik iz začetka 20. stoletja, ki se v svojih ugotovitvah opira na prej omenjeno Venelinovo predstavo. V petem zvezku, na strani 277, najprej sicer omenja selitev Slovanov proti severu in jugu, vendar, kot vidimo kasneje, tukaj govori o Hrvatih (Kroaten), ki naj bi se, po opisu cesarja Konstantina Porfirogeneta, leta 626 n. št. naselili na Balkanu. Dalje pa še pove, da ne smemo pozabiti, da so se Hrvati naselili na ozemlju, ki je »prej pripadalo Slovencem in se je imenovalo Slovenija« (Slowenen, Slowenia). Kasneje naj bi se slovenska plemena stopíla s hrvaškimi in »danes spominja ime Slavonija (Slawonien) / …/ in ime slovaškega plemena na Madžarskem na stare lastnike in na staro panonsko-slovensko kraljestvo (pannonisch-slowenische Reich).« »Pred tem so bili mnenja, da je priseljevanje Slovanov v balkanske dežele potekalo med 5.–7. stoletjem. Zdaj tukaj smo odkrili njihove zanesljive sledi že precej pred tem /obdobjem/. emu v prid pričajo starejša krajevna imena. a novi pogled pa je tudi v sozvočju z najstarejšimi zgodovinskimi pričanji in na naraven način pojasnjuje pojav, ko naj bi se Slovani v tolikšnem merilu nenadoma pojavili v teh deželah / …/« udi v Te Catholic Encyclopediji, je moč zaslediti pomembno ugotovitev, ugotovitev, ko beremo: b eremo: »Consequently i we were to ollow strictly the written historical authorities, o which a number are very trustworthy, we would be obliged to support the theory that the original home o the Slavs is in the countries along the Danube and on the Adriatic coast.« »Če bi se potemtakem strogo držali zgodovinskih pisnih poročil, od katerih so številna zaupanja vredna, bi nas to obvezovalo podpirati teorijo o izvirni slovanski domovini vzdolž Donave in ob Jadranski obali.« Drugi pomembnejši vir je Vitae sanctorum Columbani (l. 615), kjer J. Bobbiensis omenja Venete, ki se imenujejo Slovani. V originalu beremo: »termini Venetorum qui et Sclavi dicuntur.« Malce kasneje pa še kronist Fredegar (7. st.), za leto 631 piše o Slovanih, ki so imenovani Vinedi Vinedi (Sclavi coinomento Winidi). V nadaljevanju tega odlomka uporabi avtor tudi zanimivi imenski izpeljanki Wenedus in Venedorum. i trije viri, so skupaj z omembo Diakonove provincie Sclavorum, upravičeno sprožili mnogo razmišljanj o avtohtonosti avtohtonosti srednjeevropskih Slova(e)nov. Slova(e)nov. V poznejšem srednjem veku so se pogosteje pričeli pojavljati glasovi o tradicionalno slovanskem izvoru Nemcem sosednjih Vendov in s tem tudi teorije o Slovenskem izvoru avstrijskih Vindov, Vindišarjev. Po pričanju nemškega zgodovinarja Helmolda
24 (12. stoletje), stoletj e), naj bi Slovani včasih bili poimenovani poimenov ani Vandal Vandali,i, zdaj pa Vendi. o o mišljenje je pri nas prevzelo mnogo avtorjev, posebno od obdobja protestantizma naprej. ako ako kronist Antol Vramec, kot tudi jezikoslovec Adam Bohorič in zgodovinar Janez Vajkard Valvasor (vsi 16. st.) so bili mnenja, da so Veneti, Vendi, Vindišarji in Slovenci en in isti narod. Adam Bohorič (1520-1598) povezuje Henete, Vene(d)te, Vinde, Vandale in Slovane v en narod, ko piše: »Vsi pa, ki so doslej pisali zgodovino in v njej preiskovali izvor in običaje ljudstev, vsi soglašajo s tem, da so Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slovani [Slavos] isto ljudstvo ter enega in istega izvora. Zakaj če temu ljudstvu prideneš katero koli naštetih imen, boš našel, da pomeni isto. Vsi ti pridevki jim namreč pripadajo po bivališčih, ki so jih pogostoma in velikokrat menjavali, / …/ “Že če kdo preiskuje izvor in starost Slovanov [Slavorum], bo našel, da je to ljudstvo silno staro. / …/ na jugu so Slovani zasedli ves Jadranski zaliv, ki se ravno zato imenuje Venetski. / …/ Pa tudi to nemalo prispeva k priporočilu slovanskega [Slavico] jezika, da se, ne toliko zunaj kakor znotraj Nemčije, nazivi kraljestev, prvakov, starih rodbin viteškega reda, mest, rek in tudi vasi imenujejo s slovanskimi besedami.« Janez Vajkard Valvasor (1641-1692), zemljepisec in zgodovinar piše: »Vendi in Sklaveni so eno ljudstvo, Vandali in Vendi en in isti narod«. V originalu beremo: »Wenden und Sclaven seynd ein Volk, Wandalen und Wenden einerley Nation.« kranjske in ostalih Anton omaž Linhart (1756 - 1795), avtor knjige Poskus zgodovine kranjske dežel južnih Slovanov Avstrije, je zaradi jasnosti na določenih mestih zemljevide podpiso val: »Slavi seu Vinidi« (»Slovani (»Slovani ali Vinidi«). Pri nas je začel strokovneje raziskovati izvor Slovencev jezikoslovec Davorin rste (1817-1887). a je pisal o starodavnih jadranskih Venetih, ki da so vindiško-slovannjak (1817-1887). ske družine. Poudaril je tudi njihovo sorodnost z armoriškimi ter baltskimi Veneti. Po njegovem naj bi bilo iz listin in krajevnih imen razvidno, da so v prazgodovinski dobi na Salzburškem prebivali Slovani. akšno razmišljanje je do neke mere podprto z že omenjenim zgodovinskim učbenikom Helmolts Weltgeschichte saj slednje, ko govori o Venetih, tudi namigne, da so Veneti, Wendi in Windi pravzaprav predniki Slovencev ter, da so le-ti »živeli v starih rimskih pro vincah Pannoniji, Pannoniji, Noriku, Raetiji in Vindeliciji.« Italijanski zgodovinar, zgodovinar, antropolog in jezikoslovec je zikoslovec Giuseppe Sergi (1841-1936), je med drugim razvil teorijo, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindoevropskih staroselcev na tleh Italije. o pa se je skladalo z imenoslovnimi raziskavami Henrika ume (1858-1935), ki je ugotavljal prisotnost slovenskih imen globoko v Alpah, vse do Švice, in pa venetologa Davorina Žunkoviča (1858–1940), ki je kljub težkemu času posvetil precej časa in dobro raziskal nekatere napise in zgodovino.
OMAŽ JARIČ Pomembna pričevanja o slovenski prvobitnosti podaja tudi zamolčani omaž Jarič, ki v svoji knjižici, izdani v nemščini, v Beljaku leta 1853, O večinsko slovanskem poreklu nemških dežel, pojasnjuje številna zemljepisna imena in imena slovanskih rodov. Glej E. Tomas, Predstavitev knjigice Tomasa Jaritza, Zbornik devete mednarodne konerence, Jutro, Ljubljana 2011. Navajam le izbrane prevedene odstavke.
25 Vsaka zmota je ena sramota za človeštvo. isti človek pa, ki ljubi človeštvo, sovraži njegovo zmoto ter ne more drugače, kakor da se trudi zmoto odpraviti. Nevihte očistijo zrak in iz boja mnenj se izlušči resnica. emu boju nasproti naj gredo moja izvajanja, ki sledijo in naj brez obžalovanja potonejo, ako se ne bodo zmogla obdržati v ognjeni preizkušnji. Zgodovina je kakor eno drugo Sonce na Zemlji, osvetljuje dejanja in usode ljudstev, toda skoraj bolje je biti kar brez zgodovine, kakor pa živeti z zgodovino brez resnice. Resnica, ki je Bogu dopadljiva, naj nikogar ne užali, sploh pa tega namena ni v mojih izvajanjih, ki ne nosijo s seboj niti najmanjšega namena prizadeti plemenito in spoštovanja vredno nemško ljudstvo. Po izvajanjih v tem drobnem spisu so Helveti, igurini, Rauraki, riboki, Soravadi, revi, revi, Batavi, Frizi, Uzibeti, Franki, Kimri, Hauki, Fozi, Peucini, Hermononi, Katti, Svevi, Heruski, Boji, Marcomani, Kuadi, Hermunduri nedvomno vinedska imena ljudstev in z nekaj sile bi brez dvoma prepoznali še več takšnih prastarih imen germanskih ljudstev kot vinedska imena, ker se je, po vsej verjetnosti, eno glavno vinedsko pleme bilo naselilo v Germaniji ter sploh na evropskem severovzhodu. Ker med tako številnimi vinedskimi imeni ne najdemo enega edinega nemškega, potem moramo videti v Nemetih edino resnično nemško ljudstvo in neke vrste predhodnico kasnejšega nemškega vdora v Germanijo. Precej mogoče je, ja celo verjetno, da so Nemci šele kot Almani privandrali v Nemčijo, podjarmili tukaj živeče Vinede, na katere so pri vdoru naleteli in se dvignili v vladajoče ljudstvo. Vinedska imena so razširjena po vsej Nemčiji. ako kakor sklepamo iz najdenih rimskih spomenikov, da so tam nekoč bili Rimljani, enako je nujen zaključek iz vinedskih imen, ki so razprostrta preko vse Nemčije, da so morali biti tam nekoč Vinedi in sicer pred Nemci, kajti, ako ne bi bili tam Vinedi Vinedi pred Nemci, potem bi se bili Vinedi, Vinedi, kot zmagovalci razširili preko cele Nemčije, postali vladajoče ljudstvo in ne bi bilo nobenega nemškega jezika, kajti kakor je bil izginil vinedski jezik ravno iz razloga, ker so bili tam nastopili Nemci kot zmagovalci ter so nato, v teku stoletij, ponemčili vse in vsakogar pred seboj, bi se bilo zgodilo tudi v nasprotnem primeru. Nemška zgodovina ne ve ničesar o vinedskih prebivalcih Germanije ter jih ne omenja niti z enim zlogom, torej temu mešanju manjka vsaka zgodovinska podlaga. Vendar napaka, ki je sprožila takšen pomislek, ne leži v zgodovinskih dejstvih, marveč v celoti pri piscih zgodovin, kajti že zdavnaj bi moralo nemške zgodovinopisce zbosti vprašanje, kako in od kod je vendar dejstvo, da od stotih imen germanskih ljudstev iz njih ne pokuka na svetlo niti en nemški zlog? Ako bi se bili nemški zgodovinopisci z vso potrebno resnostjo od blizu soočili s tem prvim vprašanjem, bi se bili sami spotaknili ob naslednje vprašanje, namreč, od kod jim pravica, da popolnoma tuja ali najmanj nenemško zveneča imena razglasijo za čisto nemška in ob tem ne začutijo niti najmanjšega nemira ter niti ne pod vomijo ob nemškosti teh popolnoma tuje zvenečih imen? Ko bi si bili nemški zgodovinopisci to dvojico lahkih vprašanj temeljito in od blizu ogledali, potem bi se bilo moralo kmalu pojaviti prepričanje, prepričanje, da vsa ona zgodovinsko trdna dejstva popolnoma manjkajo, po katerih naj bi v Nemcih videli praprebivalce praprebivalce Germanije. Plemenito ter spoštovanja vredno je nemško ljudstvo – med ljudstvi tega sveta na daleč blesti s svojimi umetnostmi, s svojo znanostjo, pogumom in občutkom za vrline – zato ta
26 drobni zapis ne nosi v sebi niti najmanjšega zlega namena užaliti nemška srca, marveč ga vodi samo en dobrohoten dobrohoten namen, da bi razdrlo ta nemški predsodek, ki Nemce nagiba k temu, da gledajo na Vinede zviška, z določenim prezirom in čigar velikanski predsodek sicer priznano nemško temeljitost nemškega raziskovalnega duha zatemni v očeh tistih, ki morda vedo, da Herman in Hermanova bitka, da Markomani ter večina ostalih germanskih ljudstev, ki so jih opisovali ter imenovali rimski zgodovinarji, niso pripadali k Nemcem. Na tem svetu je vse minljivo, tudi ta ljudstva so izginila, globoko potonila, kakor Babilon in Palmyra ter ir in Kartagina in tako, kakor je Nemec ponosen nanje, naj bo tudi Vined, dva bratska naroda naj si delita skupaj to dediščino.
RAZPRAVA Navedeni pregledi povednosti posameznih znanosti in zgodovinska pričevanja so v velikem neskladju z uradno slovensko zgodovino, in znanost se mora s tem spopri jeti. Dosledno mora ločiti mnenja, teorije in navedke od o d podatkov, podatkov, analiz in dokazov ter zavrniti nedokazano in pričevati za resnico z analizami in dokazi. Posebno veliko odgovornost nosijo zgodovinski jezikoslovci, ki lahko sledijo narodnosti najdalj v zgodovino, z raziskovanjem poimenovanj poimenovanj zemljepisnih imen. Opraviti morajo analizo pogostosti in imenskih preoblikovanj in tako slediti zgodovinskim spremembam jezikov od časov poselitve pos elitve do danes. Zgodovinarji morajo prevrednotiti svoje dosedanje delo in upoštevati vse stvarne podatke in dokaze vseh zadevnih znanosti ter na osnovi celovite presoje pripraviti zgodbo, ki bo najbližje dejanski resničnosti. ako bodo sedanje pravljice zamenjali z resnično zgodbo, ki bo temeljila na dokazih. Osamosvojitev Slovenije Slovenije kot samostojne države še ni prinesla notranje osvoboditve, saj je zamolčana naša novejša, starejša in najstarejša zgodovina. O naših staroselskih koreninah se ne uče naši šolarji, niti se o tem ne vrši javna razprava, kar slabi že tako slabotno narodno zavest o naših kulturnih koreninah, ki so temelj evropske kulture. Slovenijo in Slovaško še vedno lažno l ažno prikazujejo kot naroda brez zgodovine, čeprav sta živi dokaz nekdanje predslovanske srednje Evrope. Pomembno vlogo je odigral panslavizem, ki je v nasprotju s svojo idejo poudarjal večje narode in omalovaževal manjše, zlasti vklopljene v večje države in to velja še posebej poseb ej za Slovence in Slovake. Velika je odgovornost znanosti, velika pa je tudi odgovornost politike, ki mora skrbeti za dobro državljanov. emelj državnosti so prav narodno ponosni državljani in zavedanje lastnih korenin, ki so nam vsem v ponos, je za to najboljša osnova. Prav ta osnova je resnična in mora zamenjati sedanje se danje izmišljotine. Politika mora zahtevati razčiščevanje zamolčanih dejstev in tako vzpodbuditi delovanje mladih raziskovalcev, ki bodo neodvisno od sedanjih univerzitetnih struktur, lahko neobremenjeno bremenjeno raziskovali našo naš o zgodovino. Umestna je ustanovitev projekta Slovenski narod, ki bo vsestransko prikazal našo zgodovino od najstarejših časov do danes.
27
NAPREDEK ČLOVEŠVA IN SLOVENCI Abstract Abstract
HUMAN DEVELOPMEN AND SLOVENES We learn about prehistory prehistory mostly rom archaeological remains. Tere are in Slovenia several noteworthy remains, the Upper Paleolithic bone whistle, the Mesolithic dugout canoe and the Neolithic carriage. Te whistle is very important or understanding o the culture and social circumstances at the beginning o the Homo sapiens sapiens sapiens period; he knew how to appreciate his own music and social amusement with music. Te dugout canoe was or our ancestors the principal means o water transportation. Navigable waterways have been used or transportation o goods since prehistoric times. However, the invention o the wheel and the carriage with wheels is still more important or the understanding o the development o that period, indicating a denser settlement, a more regulated economy, economy, increased socialization social ization and building o roads. ransportation routes were already an important means o development in the Stone Age. Tey made possible the exchange o a variety o goods, including raw materials or making o jewellery, materials materials or preparation preparation o o ceremonial colours, colours, and later, later, products made rom metal. Te oldest known transportation route in Slovenia was the well-known Amber Road, which connected the northern Adriatic Sea with the Baltic Sea. Te Slovenian lands are in all o central Europe geographically the most easily traversable in the directions o the Adriatic, Po River basin, Pannonia and the Baltic. For this reason there has been in Slovenian territory since the earliest times an exchange o goods transported on waterways and on more or less established roads. Roads have been present since ancient times, suggesting good road-building skills o our ancestors long beore the arrival o the Romans, who in the main improved the existing roads, and built only a ew new ones or military use. It has been established that there was among Slovenians in ancient times a orm o community known as “španovija,” which was led by a “špan – mayor ,” ,” who took care o common needs, among them the building o ortified settlements and roads. It is also known that Romans took over the knowledge o art and building rom their neighbours Etruscans and Veneti, both o whom are now considered o Slavic origin.
Povzetek O prazgodovini na naših tleh nam največ povedo ostaline od katerih izstopajo kamenodobna piščal, mezolitski deblak ali drevak in eneolitski voz. Piščal je izjemno pomembna za razumevanje kulturnega in družabnega okolja v času začetka Homo sapiens sapiensa, sapiensa, ki je znalo prisluhniti lastni glasbeni pobudi in družabnemu razvedrilu ob glasbi. Plovne poti so služile prevozu dobrin že od pradavnine, zato je najdeni čoln deblak dokaz o stalni in živahni prevozni dejavnosti naših prednikov. Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še pomembnejša za uvid v tedanjo razvojno stopnjo, stopnjo, ki kaže na nujnost gostejše poselitve, umnega gospodarstva, povečano p ovečano socializacijo in gradnjo cest. Prometne poti so bile že v kameni dobi vedno eden najpomembnejših gibal razvoja, saj so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita in materialov za pripravo obrednih barv in kasneje
28 kovinskih izdelkov. Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska cesta, ki je povezovala p ovezovala zgornji Jadran Jadran z Baltikom. B altikom. Lega slovenskega ozemlja je v vsej srednji Evropi Evropi relieno najbolj prehodna v smereh Jadrana in Baltika ter Padske nižine in Panonije, zato so preko naših krajev v vseh časih potekale izmenjave dobrin, ki so se tovorile po vodnih poteh in po bolj ali manj utrjenih cestah. Cesta so prisotne že iz pradavnine, naši predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred prihodom Rimljanov, ki so obstoječe ceste večinoma izboljšali in le nekatere vojaške ceste zgradili na novo. novo. Pri nas je izpričana oblika skupnosti španovija, ki jo je vodil špan in je skrbela za skupne potrebe, to je za gradnjo utrjenih gradišč in za gradnjo cest.
IVAN CANKAR O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: od bodo bo do živeli veseli ljudje! Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od šta jerskih goric do strme tržaške obale ter od riglava riglava do Gorjancev G orjancev,, in je rekel: Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod riglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; sla dkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril ust varil paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! SLOVENCI IN SLOVENIJA Slovenci nimamo le čudovite domovine, ampak imamo tudi pri razvoju človeštva pomembno vlogo, saj so se prav v naših krajih odvijale dejavnosti, ki so v marsičem pomenile bistveni kulturni napredek. V Sloveniji so najdbe, ki to izdatno potrjujejo na kulturnem, prevoznem, poljedelskem in obrtniškem področju in to od najstarejših časov pojave modernega človeka do rimske zasedbe. Starejše obdobje proti koncu zadnje ledene dobe je v Sloveniji nudilo dokaj ostre podnebne razmere, ki so prebivalstvo silile k povečani umski dejavnosti, kar se izraža v večjem obsegu novejših izdelkov. izdelkov. Podobno tem razmeram, kot bistveni pogoj razvoja sodobnega človeka navajajo savansko podnebje, ki je pospešilo razvoj sodobnega človeka. Južneje v območju Jadranskega morja so bile razmere ugodnejše in zato je tam manj pomembnih starodavnih najdb človekove človekove dejavnosti.
29 Jadransko morje je bilo med zadnjo ledeno dobo, zaradi nižje gladine za 100 m, kopno do Zadra in je predstavljalo ugodno bivališče številnim prebivalcem. o območje je sedaj že več kot 10.000 let poplavljeno, in mogoče skriva pomembne arheološke najdbe, ki pa še niso odkrite. Podmorska arheologija je šele v razvoju in zaradi različnih raziskovalnih globin zahteva tudi različne delovne in zaščitne pogoje. Zaradi bistveno dražjih raziskav pa je po obsegu obs egu tudi močno omejena, zato na večja odkritja o dkritja lahko le čakamo. Slovenci imamo pomembno mesto tudi pri študiju indoevropskih jezikov, saj so predslovanski jeziki starejši kot germanski in romanski jeziki, kar potrjujejo številni naravni izvori besed, ki so privzete v sedanje romanske in germanske jezike. O tem pričajo tudi najstarejše jezikovne ostaline, ki so prisotne v poimenovanjih zemljepisnih imen v Srednji in Južni Evropi, ki so večinsko razumljiva razum ljiva v sedanjem slovenskem jeziku. Prav slovenščina kot najbolje ohranjeni predslovanski govor, s številnimi in najbolj razvejanimi narečji, predstavlja dobro orodje za razumevanje zemljepisnih imen in predantičnih preslovanskih preslovanskih napisov v Evropi. udi za študij razvoja in razvejanja indoevropskih jezikov je, poleg sanskrta, prav slo venščina najprimernejša, najprimernejša, saj ima ohranjeno dvojino, dvojino, ki priča o njeni starodavnosti. Naš jezik je, najbolj primeren tudi za zgodovinsko jezikoslovje, saj je živ jezikovni muzej in takega bogastva v slovnici in narečjih ni v nobenem drugem jeziku v Evropi. Za take študije je primerno tudi izvorno jezikoslovje, ki posega v prastare čase začetka govornega sporazumevanja, saj je govor nastal s poimenovanjem posameznih predmetov, dogajanj, hotenj, hotenj, mnenj, ukazov itd. Prav najpomembnejši izrazi so še razvidni iz sedanjih besed in izdatno pričajo o davnih jezikovnih zasnovah in o razvoju govornega sporazume vanja. Sedanji etimološki slovarji so potrebni nadgraditve, saj ugotavljajo le izvor besed v možnih starejših jezikih, kar je iz zgodovinskega razvoja jezikov primerno, primerno, o samem izvoru besed pa ne dajejo pravih podatkov. Besede so nastale tako, da so ljudje ubesedili to kar so videli, slišali, čutili, razumeli in poimenovali. a naravni izvor besed je najmočneje pogojen z vremenskimi pogoji, s socialnimi razmerji, s hrano in s čustvi. Prav slovenščina je z drugimi slovanskimi jeziki dobro orodje za ugotavljanje naravnih izvorov izvorov pomembnejših besed.
POJAV ČLOVEKA ZAČEKI CIVILIZACIJE Začetke civilizacije predstavljajo uporaba ognja in orodja, predvsem pa govorna sposobnost. Uporaba orodja je stara milijon let, uporaba ognja pa je še pol milijona let starejša. Najpomembnejšo vlogo v človekovem razvoju pa je prav gotovo predstavljala zmožnost govornega sporazumevanja. Začetki govora verjetno segajo v davno preteklost 1,7 milijona let, ko so hominidi dobili že skoraj moderno človeško anatomijo in so poselili savanske predele, kjer je bila potrebna večja gibljivost in sodelovanje večjih skupnosti pri lovu in preživetju. V živalskih skupinah primatov sporazumevanje temelji na neposrednih fizičnih kontaktih, zato se jezik je zik ne more razviti, ampak celo izgubi svojo temeljno sporočilno vrednost.
30 Izvor jezika je možen le v skupinah, kjer pri posredovanju mnenj in dobrin sporazume vanje presega fizično obliko, zato temelji na političnih, ekonomskih, socialnih socia lnih in spolnih situacijah. Jezikovna izmenjava sporočil se je razvila kot povezovalni element v skupnosti in je povečala njeno trdnost in povezanost. Posredovanje razumevanja bistveno znižuje obseg nasilja, saj to ni vedno potrebno, če partnerja lahko ugotovita skupno korist. V nasprotju s pričakovanji je dajanje inormacij v bistvu skrb zase - danes bi temu rekli trženje t rženje inormacij, saj s aj se s e poveča tako t ako samozavest inormatorja kot povpraševanje po znanju in vedenju. Poleg te osebne ravni je še pomembnejša družbena raven, saj znanje in vedenje bistveno prispevata k povezanosti in dobrobiti celotne skupnosti [1]. BISVENI POGOJI ČLOVEŠKEGA RAZVOJA Za človeka so bili vedno najpomembnejši naravni in podnebni pogoji, ki so mu omogočali nabiranje, lov in pridelavo hrane. Savansko podnebje, kjer so prvi pojavi modernega človeka, je bilo ugodno za njegov razvoj, saj je bilo zahtevno in prav pogoste spremembe klime na tem subtropskem območju so tak razvoj pogojevale. ako je podnevna vročina zahtevala hitrejše ohlajanje, kar je omogočala gola koža in najmanjša površina izposta vljena soncu, kar je j e nudila pokončna drža in na drugi strani hladne noči, ki so zahtevale zaščito telesa. Še ostrejši pogoji so bili v času ledenih dob, ki so ustvarjale ustvarjal e nasprotne klimatske pogoje, ki so zahtevali ustrezno zaščito telesa pred mrazom. Zaradi taki naravnih danosti in širjenja obsega človeške poselitve, se je človek pogosto znašel na podnebno manj ugodnih območjih. Neugodne razmere so ga prisilile k večji umski dejavnosti, kar je bistveno vplivalo tudi na pospešen pospeš en razvoj skupnosti in zlasti jezikovnega sporazumevanja. Prvotno si je iskal zavetja v jamah in duplinah, kasneje pa si je varna bivalna zavetja naredil sam. aka potreba se je pokazala zlasti v času poljedelstva, ko je bilo treba pridelek shraniti do naslednje žetve, zato si je takratni človek moral zgraditi ustrezne prostore in stavbe, ki so poleg zavetja družini omogočale tudi varno shrambo za pridelana živila, ki so morala ostati uporabna preko vse zime. Postopoma je tudi izumil različne postopke shranjevanja živil, predvsem sušenje, ki je bilo uporabno skoraj za vso njegovo prehrano [2]. Na naših tleh so bile doline tudi v času ledenih dob kopne, medtem ko je bila vsa srednja Evropa pod ledom, zato je večina prebivalstva ostala še iz tistih časov, kar potr jujejo tudi genetske raziskave. Potrebno je j e poudariti, da je bilo Sredozemsko morje nižje za okoli 100 m, zato je bil skoraj ves severni Jadran kopnina, ki je skupno s Padsko in Panonsko nižino predstavljali največjo naselitveno površino v tedanji kopni, to je Južni Evropi. e tri izjemno ugodne naselitvene ravnine so bile povezane preko Slovenskega ozemlja, ki je zato že v pradavnini imelo važno povezovalno vlogo. Ko se je ob otoplitvi morje dvignilo na sedanjo raven, se je prebivaljstvo prebivaljstvo selilo na območja Srednje Evrope, Evrope, ki se je sproščala izpod stalega ledu [3].
31 SOCIALNI VIDIK RAZVOJA ČLOVEŠKE DRUŽBE Pri obravnavi sodelovanja starih ljudstev in plemen je bistven socialni pogled, ki se je do sedaj preveč zakrival v področje ekonomije, čeprav je bistvenejši generator razvoja kot pa so le materialni odnosi v družbi. Občestvena, družinska, rodovna, jezikovna in klanska povezanost so bistveno prispevale k socialni urejenosti in nujnosti govornega sporazumevanja ter s tem k urejenemu razdeljevanju dobrin in k hitrejšemu razvoju človeka in človeške družbe. Prav tako ni zadostna delitev le na materialno, kulturno, socialno in versko področje, ampak je potreben širši pogled, ki z novim razvejanim pristopom zajema tudi druge vidike in jih združeje v smiselno povezano celoto. Še posebej je pomemben vpliv rodovnih, verskih in političnih elit, njihova moč in vpliv ter zmožnost organizacije gradnje pri izvedbi večjih in zahtevnejših gradenj. Pri izvedbi večjih del ne gre le za znamenite objekte kot so sfinge, piramide in veličastni veličastn i templji, temveč predvsem za tiste dobrine, ki so bile skupne večji skupini ljudi. o pa so predvsem skupna domovanja, zavetišča, utrdbe in v vseh časih tudi prevozne poti, v kasnejših časih predvsem ceste. Še pomembnejši vpliv pa imajo vsakokratne vs akokratne elite pri preoblikovanju preoblikovanju celotne družbe, saj prav elite tvorijo osnovo za razvoj družbenih odnosov v vseh človeških skupnostih. Prav ti odnosi so omogočili delitev dela in s tem razvoj obrtništva, novih načinov pridelovanja hrane in njenega shranjevanja. Prav tako pa so dali pobude za delitev dela, za nove načine prevoza, boja in varovanja ter drugih uspešnejših načinov življenja [4]. ZAČEKI HELENIZMA Grška kultura je nedvoumno močno vplivala na Rimsko in kasneje na Evropsko kulturo, zato je treba opozoriti na njeno bistvo. Novost, ki so jo Grki zapustili civilizaciji je v določenem načinu mišljenja, ki se najbolje izraža v filozofiji, ki upošteva religiozno bistvo človeka, in išče njegovo bistvo tako v človekovi notranjosti notranjosti kot v njegovem dejavnem življenju ter daje odgovore na temelja civilizacijska in vsakdanja vprašanja. Drugi močan element je politika, to je organizacija mestne države, ki je neločljivo povezana s helenizmom in predstavlja državno skupnost državljanov, ki so z odločitvami v ljudskem svetu upravljali z državo in s tem podali osnove parlamentarne demokracije. V primerjavi z današnjimi pojmi je veljala takratna demokracija le za maloštevilne člane elite, sužnji pa so bili sploh brezpravni. e mestne državice so poudarjale lastne prednosti, zato je bilo prisotno stalno tekmo vanje med njimi tako v športu kot na drugih področjih, njihovi dosežki pa se nam ohranili v njihovi bogati in vsestranski dediščini. Grki so nas na duhovni ravni obogatili z moralo, etiko in filozofijo, na zavestni in umetniški ravni so nam zapustili množico kipov, stavb in junaških pesnitev, pesnitev, na praktični praktični ravni pa so uveljavili uveljavili skupno skupno upravljanje upravljanje države države ter trgovino trgovino s splošno in širšo uporabo denarja [5].
32 RIMSKI PROBLEM Pri našem zgodovinopisju imamo pogosto opraviti s prikrojevanjem, ki vse kar je iz rimskih časov poveličuje, vse kar je drugega pa omalovažuje in pripisuje različnim skupinam plenilcev, ki so kdaj koli viharili preko naših krajev. Poučen je zato prispevek Rimski problem, ki sicer govori o rimski umetnosti, vendar opozarja na to da izraz rimski istočasno označuje mesto in državo in zato odpira razviden pogled tudi na druga področja, ki so bila dosedaj zastrta ali celo zamolčana. "ako je rimski problem v resnici in v marsičem priviligirano priviligirano mesto. mesto. Najprej zato, ker je bila rimska umetnost v novejši zgodovini umetnosti testno področje in pokopališče marsikatere nove teorije, tako da je zgodovina rimskega problema pravzaprav zgodovina novejših teorij umetnosti in arheologije. Drugič je rimski problem - priviligirano mesto zaradi posebne narave gradiva, za katerega so bili številni koncepti in teorije izdelani. Popolna odsotnost podatkov o izdelkih rimske umetnostne proizvodnje na eni strani in množica teh izdelkov na drugi, vse to je arheologe in zgodovinarje postavilo v položaj, ki prej spominja na situacijo v zvezi s podobno prazgodovinsko proizvodnjo kot pa s katerokoli zgodovinsko. zgodovinsko. V bistvu pa gre za pomembnejše in potrebnejše reči. Najprej za to, da vpeljemo, predvsem v arheologijo, tisti tako neizmerno potrebni način pisanja in razmišljanja, ki lahko disciplino kot tako šele vzpostavi« [6]. POJMA RIMSKI IN GRŠKI Pojma rimski in grški začenjata izgubljati svoj znanstveni pomen kot kulturni in narodni edinosti in se pretvarjata v narodnostna sestava, njun pojem barbarski, ki je slabšalno poenostavljen, pa v grško-rimskem pomenu izraža druga ljudstva. Upoštevati je treba različne namene antičnih piscev, ki so obravnavali narodnosti in jezike, ki jih zajemata pojma Iliri in Kelti, saj je treba vsakega vsakeg a avtorja obravnavati glede na njegovo poslanstvo in vire, ki jih je uporabil. Na primeru zapisov Strabona avtor ugotavlja, da njegova opredelitev Japodov kot Iliro-Keltov nima osnove, saj ne kažejo podobnosti s to umetno sestavljeno skupino, temveč izkazujejo svoje lastne značilnosti. Avtor opozarja, da morajo znanstveniki upoštevati arheološke in pisne vire, socialna, politična in druga okolja, saj sama arheologija ne more dati odgovore glede imen ljudstev in njihovih jezikov. Izpostavlja kolonialno politiko 19. stoletja pri obravnavi grško-rimske stvarnosti, zlasti Kossino, ki zoži obravnavo narodnosti na arheološke kulturne značilnosti. Kaže na potrebo po postkolonialni znanosti, ki preveri dosedanje delo in celoviteje obravnava dosedanje mnogokrat oguljene in neustrezne opredelitve. Poudarja, da morajo znanstveniki pri obravnavi predantičnih ljudstev upoštevati skup vseh značilnosti na katerih so ta ljudstva gradila svojo identiteto. identiteto. Strogo loči nekdanje kulture od njihovih nosilcev, od nekdanjih ljudstev, ki so pogosto sprejemala kulturne prvine, a so obdržala svojo samobitnost, ki se najmočneje izraža v lastnem jeziku [7]. Komentar Džino podaja sodoben pogled na kulturo kontinentalne Evrope in jo vzporeja z meditranskima kulturama Rimljanov in Grkov. Njegove dobre, postkolonijalne in povsem
33 ustrezne opredelitve kulture primerjanih skupnosti skupnosti lahko smatramo s matramo kot izziv naši znanosti, ki se še ni izkopala iz »teorij in mnenj imperialistične znanosti«. PRESELJEVANJE NARODOV IN EORIJA KONINUIEE eorija o preseljevanju narodov je bila dolgo časa podlaga za najrazličnejše predpostavke, saj se je z njo lahko poljubno dokazovalo tisto, kar je posameznemu centru državne ali druge oblasti ustrezalo. o o je bilo obdobje izrazite germanizacije in romanizacije nekoč slovanskega prebivalstva prebivalstva in zasedanje zase danje njihovega njihovega ozemlja, zato je bilo treba postaviti post aviti teorije, ki so prihod Slovanov na ta območja postavljale v novejše obdobje 6. stoletja. eorija o preseljevanju preseljevanju narodov je v znanstvenem svetu še š e vedno prisotna, čeprav zanjo ni nobenega zgodovinskega, genetskega, jezikovnega, arheološkega arheološkega ali drugega dokaza. Žal Ž al tudi mnogi naši in drugi slovanski znanstveniki še vedno zagovarjajo to teorijo, ki je brez dokazov in ki bistveno krni našo davno zgodovino in s tem tudi našo zgodovinsko zavest. Prav zgodovinska zavest pa je v sodobni so dobni Združeni Evropi še kako pomembna za ohranitev našega naroda, našega jezika in naše kulturne izvirnosti in samobitnosti [8]. Na naših tleh je arheološko bogato izpričana naselitev že v stari kameni dobi, sedanji prebivalci pa so na teh ozemljih že od konca zadnje ledene dobe. Konec zadnje ledene dobe predstavlja tudi zadnje večje preseljevanje ljudstev, saj so se ljudje morali izseliti iz sedaj poplavljenih ozemelj severnega Jadranskega morja, istočasno pa so se nudile možnosti naselitve na prej zamrznjenih tleh srednje in severne Evrope. Genetske raziskave, ki so od vseh uvidov v preteklost najverodostojnejše dokazujejo, da se je od bronaste dobe, to je v zadnjih tri tisoč letih v Alpah spremenila genetska slika le za 7 %, kar je manjša sprememba kot pa je sprememba v Kanadi v zadnjih 10 letih. Znanstveniki po skrbnem proučevanju arheoloških, genetskih, jezikovnih, bajeslovnih in zgodovinskih dokazov, dokazov, že zavračajo teorijo o preseljevanju preseljevanju narodov in nam naše slovanske korenine na naših tleh pomikajo čedalje bolj v staro kameno dobo. V času so se sicer vrstili osvajalni pohodi, vendar nobeden ni izrinil staroselcev, tudi ne v času najdaljše zasedbe v času Rimskega imperija [9]. Jezikovne sledi kažejo na skupni izvor sodobnih jezikov in v nasprotju s teorijo preseljevanja narodov kažejo izrazito neprekinjenost in to že iz paleolitika pred več kot 40 tisoč leti. Za preseljevanje narodov ni nikakršnega arheološkega dokaza, saj najdbe kažejo na veliko stalnost prebivalcev. prebivalcev. o o nedvoumno potrjujejo genetske preiskave, preiskave, ki dokazujejo, dokazujejo, da najmanj 80 % genetskih sledi prebivalcev prebivalcev Evrope izvira iz paleolitika. Na podlagi mnogih interdisciplinarnih raziskav je razvidno, da je teorija kontinuitete edina, ki jo potrjujejo prav vsa raziskovana področja, zato jo lahko smatramo kot zmago valko med naselitvenimi teorijami. eorija kontinuitete vsebuje kot bistveni element prav stalnost jezikov in to že iz paleolitika. o o še posebej poseb ej velja za predslovanska ljudstva, saj se z neprekinjeno neprekinjeno naselitvijo in z naravno rastjo prebivalstva, najbolje pojasni številne šte vilne neolitske kulture srednje in jugovzhodne Evrope [10].
34
NAJPOMEMBNEJŠE ARHEOLOŠKE NAJDBE NA SLOVENSKEM Na slovenskih tleh imamo kar nekaj izjemno pomembnih arheoloških najdb od katerih izstopajo: okoli 45.000 let stara piščal najdena v jami Divje babe, ki je do sedaj daleč najstarejše najdeno glasbilo, okoli 7.500 let stari čoln deblak najden v Hotizi, ki je najstarejši primerek takega tipa in vozilo s kolesi staro okoli 5.300 let najdeno na Ljubljanskem Ljubljanskem barju, ki je tudi najstarejše v Evropi. Piščal je izjemno pomembna za razumevanje takratnega življenja, ki je očitno že zajemalo kulturno in družabno okolje v času začetka Homo sapiens sapiensa, ki je znalo prisluhniti lastni glasbeni pobudi in družabnemu razvedrilu ob glasbi. Plovne poti so služile prevozu dobrin že od pradavnine, saj so omogočale enostaven in še dovolj varen prevoz, zato je najdeni čoln drevak ali strokovno deblak dokaz o stalni in živahni prevozni dejavnosti naših prednikov. Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še pomembnejša, tako za vsestranski napredek družbe, kot za uvid v tedanjo razvojno stopnjo gospodarstva in socializacije. Prav nove možnosti prevoza nam omogočajo uvid v nujno organizacijo organizacijo takratne, prav gotovo že tudi širše rodovne družbe. edanje elite so že morale skrbeti tudi za ceste, saj prevoz z vozovi zahteva vsaj izravnane poti. KAMENODOBNA PIŠČAL Najdena kamenodobna piščal narejena iz stegnenice mladega jamskega medveda je stara okoli 45.000 let in je prirejena za piskanje kot piščalka pa tudi za igranje kot flavta. Ko so arheologi kopijo najdene piščali pokazali glasbeniku gl asbeniku je na njihovo presenečenje takoj zaigral nanjo. nanjo. Ker je šlo za do sedaj daleč najstarejšo piščal je bilo treba ugotoviti ali je tedanji človek z svojim tedanjim kamnitim orodjem lahko izdelal tako piščal. Po nekajkratnih poizkusih je bilo možno izdelati piščal s kamnito konico in z udarjanjem z lesenim tolkalom tako, da je dokazano, da je tedanji človek s kamnitim orodjem, ki ga je imel, prav gotovo lahko izdelal to glasbilo. Uporabna vrednost najdene kosti kot glasbila potrjuje, da si je tedanji človek ob primernih priložnostih tudi zaigral in tako razveselil sebe in svoje poslušalce. Najdeno glasbilo nam odkriva tedanje socialne odnose in potrjuje rodovno in občestveno povezanost tedanjih prebivalcev. Primerjava časovno in izvedbeno različnih kostih piščali je podana na sliki 1 in kaže, da so bile do sedaj najdene bolje izdelane piščali, praviloma še enkrat mlajše od piščali v Divjih babah, ki je na sliki označena s številom 1 [11]. Novejši podatki pomikajo starost piščali za 10.000 let nazaj v leta 55.000 pred sedanjostjo, piščal pa naj bi bila najdena skupno z značilnim orodjem neandedtalcev, zato v mnogočem spreminja znanje o njih. Neandertalci naj bi se pojavili pred približno 200.000 leti in naj bi izumrli z nastopom inovativnejših kromanjoncev kromanjoncev..
35 Starost najdene piščali je bila ponovno določena z elektronsko spinsko resonanco preiskav medvedjih zob. Jamo so najprej uporabljali neandertalci, kasneja pa tudi kromanjonci. Piščal iz Divjih bab je najstarejša in prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca, kar dodatno osvetljuje njegove umske in čustvene sposobnosti, pa tudi poznavanje razvoja človeškega govora in glasbe [12]. Komentar Sam sem mnenja, da je piščal iz Divjih bab delo kromanjoncev in ne neadertalcev, zato imam več razlogov, med njimi tudi pogostostnega, saj do sedaj pri izkopavanjih še niso našli številnejše izdelke neandertalcev, ki bi potrjevali tako stališče. Na podlagi ene same najdbe in dvomljivega pomika starosti za 10.000 let nazaj ter dvomljive predpostavke, da je piščal izdelal neandertalec, zanikati vse ostale najdbe neandertalcev, na njihovem izjemno obširnem območju ne zdrži znanstvene presoje. Morda pa je razlog tudi v zamolčevanju naše preteklosti in bi namig o neandertalcih lahko prišel celo iz tujine, naši arheološki pa so ga z veseljem sprejeli. Saj vendar ni mogoče, da bi v Sloveniji poleg najstarejšega kolesa in voza ter še bistveno starejšega deblaka, našli tudi najstarejši kulturni predmet v Evropi in to izdelek naših kra jevnih prednikov kromanjoncev kromanjoncev,, zato ga je bilo treba pripisali neandertalcem. Moje stališče o kulturnih iz izdelovalskih sposobnostih neandertalcev in kromanjoncev kromanjoncev ter pogostosti najdb iz Divjih bab izdatno podpira tudi prvotni raziskovalec najdišča Mitja Brodar, Brodar, ki v več razpravah navaja smiselne dokaze.
Slik Slikaa 1: 1: Pri Prim merja erjava va kost kostnnih pišč piščal alii [11 [11]]
Slik Slikaa 2: 2: Pr Preluk eluknj njaane kost kosti, i, http: ttp:// //ww www w.gor .goree-lj ljud udje je.n .net et/ / novosti/39105/
36 PIŠČALKA IZ DIVJIH BAB NI NEANDERALSKA Leta 1977 sem zvedel za jame v Divjih babah in takojšen ogled je pokazal, da je v spodnji jami vsekakor treba poskusno kopati. Prvo presenečenje smo doživeli ob ugoto vitvi, da so sedimenti s edimenti drugačni kakor v drugih jamah. Jama Divje babe I je v dolomitu, ki razpada drugače kakor apnenec. Že to je pomenilo, da bodo težave pri ocenjevanju plasti. Drugo presenečenje so bila odkrita orodja, ki niso dala jasne kulturne slike. Šlo je za vprašanje, ali je bival v jami neandertalec s svojo moustériensko kulturo ali pa je hodil v jamo moderni človek že mlajše paleolitske aurignacienske kulture. Morda je prav opozoriti, da smo že v mojem času našli nekaj kosti z luknjami. Po odhodu v pokoj leta 1986 sem nadaljevanje raziskovanja prepustil I. urku, ki je že prej vodil dela v jami in tudi pisal sprotna letna poročila. Delo v jami se je nadaljevalo še vrsto let, število kamenih orodij pa se ni bistveno povečalo, do pomembnega odkritja odkr itja pa je prišlo v najvišji kulturni plasti. Odkrita je bila skoraj cela koščena konica s precepljeno precepljeno bazo, ki je dokončno opredelila najvišjo kulturno plast kot aurignacien. Ostal je pa problem kulture starejših plasti. Pred prihodom modernega človeka so v Evropi in tudi pri nas živeli neandertalci s svojo kulturo moustérienom. Leto za letom smo zaman pričakovali, da se bodo vendarle našli tipični moustérienski arteakti, ki bodo domnevo o neandertalcih in moustérienu potrdili, toda ni jih bilo. Pri prvem izkopavanju v Potočki zijalki leta 1928 so poleg koščenih konic našli tudi kosti z luknjami. Med prvimi je bila čeljust jamskega medveda s tremi luknjami v mandibularni kanal in razširjenim vhodom vanj. a čeljust je takoj postala »piščalka«. O njej se je veliko razpravljalo, toda le v strokovnih st rokovnih krogih. krog ih. V Potočki zijalki so pozneje našli še š e nekaj desetin najrazličnejših lukenj v raznih kosteh - skoraj vse so bile med vojno uničene. Ko sem kmalu po vojni raziskoval Mokriško jamo, našo drugo visokoalpsko postajo, se je zgodba z luknjami ponovila. Našel sem 39 različnih kosti z različnimi luknjami. Problem teh lukenj je bil še odprt in zato sem vse življenje pri vseh vs eh izkopavanjih i zkopavanjih pazil na take ta ke primerke prime rke in jih zbiral, obenem pa zbiral podatke o luknjah drugod. Zadnje luknje, ki so prišle v zbirko, so bile tiste iz Divjih bab. Skupno je v tej edinstveni zbirki, ki je zdaj v Narodnem muzeju v Ljubljani, več kot 80 kosti z luknjami - uničene luknje iz Potočke zijalke niso upoštevane. Na zahodu Evrope lukenj ni, in ker o paleolitiku žal še vedno odločajo Francozi, ki ga imajo največ, te luknje še vedno niso priznane kot človeško delo. o razlago neomajno odklanjajo, češ da so jih naredile zveri s svojimi ostro koničastimi podočnjaki. oda zakaj naj bi zveri samo v srednji Evropi grizle tako, da so povzročale luknje, na zahodu pa bi grizle drugače? Poleg tega se časovno te luknje pojavljajo le v zadnjem toplem presledku, ko se je končeval moustérien in je nastopal aurignacien, kot da bi prej in pozneje zveri pazile in ne povzročale lukenj. Luknje lahko nastanejo na razne načine in za nekatere smo prepričani, prepričani, da jih je naredil človek. Ko je bil leta 1995 najden odlomek z dvema luknjama, je bil to dober prispevek za zbirko. Ne zato, ker bi bil ta primerek kaj posebnega, pač pa zato, ker razen tistim, ki so a priori proti, lepo kaže človeško delo. Res pomemben je pa že precej prej najden odlomek (na sliki 2 je označen s št. 3). Številne čeljusti jamskih medvedov imajo vse po eno, dve ali tri luknje v mandibularni kanal. Samo ena iz Potočke zijalke ima preluknjan kronski
37 odrastek in ta je bila šestdeset let unikat. Izredna sreča je bila, da smo našli v Divjih babah I ravno še dovolj velik odlomek kronskega odrastka, ki ima luknjo na istem mestu. a mali odlomek namreč pomeni direktno povezavo s Potočko zijalko, torej aurignaciensko kulturo modernega človeka. Ob koščenih konicah, ki že same dovolj jasno povedo, da jih je naredil moderni človek, saj neandertalci do take t ake obdelave kosti niso prišli, je to potrdil tudi ta preluknjani odlomek. Naj še dodam, da je bil en odlomek koščene konice najden celo znatno globlje, kar dokazuje, da sta moderni človek in neandertalec dalj časa živela eden ob drugem. Kakor za »grizenje« zveri je tudi v kulturnem pogledu pomembna razširjenost preluknjanih kosti. Daleč največ jih je v naših aurignacienskih alpskih postajah Potočki zijalki in Mokriški jami. V drugih drugi h najdiščih nastopajo v precej manjšem številu ali posamezno. pos amezno. Precej na grobo lahko rečemo, da jih najdemo le v srednji Evropi. Neandertalska kultura moustérien pa je mnogo bolj razširjena. Na prostoru od Atlantika in daleč v Azijo je odkritih stotine in stotine moustérienskih najdišč. Jasno je, da neandertalci lukenj niso delali, saj bi jih sicer morali najti povsod, povso d, omejene pa so le na razmeroma majhen prostor sredi Evrope. V Potočki zijalki je bila k sreči najdena med koščenimi konicami tudi ena, ki je preluknjana. Nikjer drugje ni nobene druge take, pomeni pa, da moramo luknje smatrati za kulturni pojav. V srednji Evropi so tudi te vrste lukenj element aurignacienske kulture. Že sto let stara predvidevanja, da sta neandertalec in moderni človek živela nekaj časa vzporedno, vzporedno, zdaj niso več samo domneva. V Jabrudu v Siriji se v več plasteh menjavata menjavata moustérien in aurignacien. udi pri nas sta več tisočletij živela oba in sta se nujno morala na razne načine, kar je zelo pomembno, tudi srečevati. V nasprotju z drugimi kulturami, pri katerih lahko ločimo l očimo razvojne stopnje, v moustérienu kljub stotisočletnemu trajanju ni videti razvoja. Zelo pomembno je dejstvo, da med moustérienom in aurignacienom ni genetske zveze. Z izumrtjem neandertalcev je moustériena konec. Aurignacien ni od neandertalcev prevzel ničesar. ničesar. Zato tudi ni in ne more biti prehodnih kultur. kultur. Kjer je vplival moderni moder ni človek, se je do izginotja spreminjal le moustérien. Neandertalci so živeli na velikem prostoru od Atlantika še daleč v Azijo vsaj sto tisoč let. Če bi delali luknje, bi jih v množici najdišč morali najti na tisoče, pa jih sploh ni. Nasprotno pa so luknje v kosteh posebna značilnost našega aurignaciena. Majhen preluknjan odlomek kronskega odrastka in odkrite koščene konice dokazujejo prisotnost modernega človeka tudi v območju Divjih bab [13]. Komentar Navajanja M. Brodarja so smiselno povezana v celoto, ki jo pri ugovorih nasprotnikov ne zasledim. Na sliki so lepo vidne okrogline, ki ne morejo biti iz ugrizov zveri, saj bi se pojavile neenakomerno in bi bile različno poškodovane. udi mesta lukenj pričajo o njihovem umnem izdelovalcu, saj so načrtno urejene. Opozarjam tudi na vprašljivo starost, saj so se razmere sevanja v teku časa spreminjale in atomska ura zahteva korekturo, ki se spreminja predvsem glede na dotok vode, ki je v dolomitu lahko različen in zato vprašljiv. vprašljiv. Starost tudi ni izmerjena neposredno, ampak iz zob jamskih medvedov, medvedov, ki pa so so lahko, tako kot tudi najdena piščal, tudi iz višje ali nižje plasti, saj so tudi tedanji prebivalci prebivalci urejevali svoja bivališča in lahko spremenili zaporedje bližnjih najb. najb.
38 Neandertalci v svoji stotisočletni zgodovini niso pokazali razvoja, zato bi najdena piščal zanikala vse dosedanje znanje o neandertalcih. Poleg tega pa Homo sapiens sapiens po novejših dognanjih dognanjih posega že v starejše obdobje in sta st a z neandertalcem dalj časa živela tudi drug ob drugem. Preveč je očitnih neskladij za znanstveno utemeljenost neandertalske piščali! NAJSAREJŠI NAJSAREJŠI DEBLAK Najstarejši drevak ali strokovno deblak takega tipa najden pri Hotizi star okoli 7.500 let priča o izjemno starih vodnih prevozih naših prednikov. Do sedaj je na slovenskem zabeleženih 60 deblakov in modelov preprostih plovil. V muzejih je shranjenih 10 deblakov, 19 pa bi se jih moralo nahajati na krajih odkritja. Največ deblakov je na Ljubljanskem barju, kar pa je predvsem posledica dobrega ohranjanja, saj ima barje dokaj stalno podtalnico, ki varuje les pred razpadom. Tudi drugod po Evropi je največ deblakov najdenih na barjih, deblak iz Hotize pa nam dokazuje, da so bile plovne poti po rekah še bistveno starejše, le deblaki so se lahko ohranili le v stranskih rokavih rek s stalnim vodostajem. Deblak iz Hotize je bil dolg okoli 11,5 m, ohranjen je v dolžini okoli 9 m, širok 1,1 m, z notranjo širino 0,85 m, debeline sten deblaka pa so od 10 do 16 cm. Lahko si prestavljamo koliko truda in potrpljenja je bilo potrebno, da so izžgali in obtesali takšen deblak iz debla premera najmanj najmanj 1,20 m, saj so s o imeli na razpolago le kamnito orodje. Na sliki 3 se lepo vidi zaokrožen sprednji del, zadnji del manjka, prav tako sta lepo vidni izboklini na prednjem in zadnjem delu notranjosti deblaka, ki lahko služita za veslanje, sedenje ali tovor [14]. Radiokarbonske datacije plovil v Sloveniji [14] vzorec
vir
kraj
vrsta lesa
starost v letu 1950
Z-634 Z-1932 Z-1031 Z-737 Z-2294 Z-2359 GrN-20807 GrN-20812 GrN-20813 GrN-20809 GrN-20807 GrN-20807
Vuga 1981a Dirjec 1990 Dirjec 1990 Booth 1984, 191 Horvatinčič 1002 Horvatinčič 1002 Lanting 1994 Lanting 1994 Lanting 1994 Lanting 1994 Lanting 1994 Lanting 1994
Lipe Zakotek, Preserje Blatna Brezovica Rudnik Hotiza Hotiza [ponovljen] Hotiza [ponovljen] Črna vas - čep Črna vas- platica Bevke-N. Gorice Matena Iška Loka Iška Loka
Quercus sp. Quercus sp. Quercus sp. Abies Alba Quercus Rob. Quercus Rob. Quercus Rob. Fraxinus sp. Picea sp. Quercus sp. Quercus sp. Abies sp.
1940 2350 3190 3290 7613 7118 7340 2140 2135 2125 2700 1800
Komentar udi tu je umestna časovna umeritev, saj je deblak najden v stalni vodi v mrtvem rokavu Mure in je umeritev odvisna od možnega pretoka vode.
39
Slika 3: Deblak iz Hotize [14]
NAJSAREJŠE KOLO IN NAJSAREJŠI VOZ
Najstarejše kolo in najstarejši voz v Evropi stara okoli 5300 let, najdena v koliščarski naselbini Stare gmajne na Ljubljanskem barju, pričata o živahni prevozni dejavnosti naših prednikov. Kolesna plošča je iz jesena premera 72 cm, sestavljena iz treh plošč, ki so povezane s štirimi letvami in dodatno zvezane z vrvjo, ki pa se ni ohranila. Povezavo z vrvjo dokazujeta luknji na njihovem stiku. Kolo je bilo v sredini debelo 5 cm in se je tanjšalo proti robu. Os je bila iz hrasta dolga 124 cm, in je simetrična. Zaključka sta pravokotnega preseka 6x5,5 cm in se ujemata z odprtino na kolesu. emu štirioglatemu delu, na katerem je bilo nasajeno kolo sledi odebeljeni del z nadvišanim robom, ki je deloval kot zapora, da os ni zdrsnila iz ležišč na vozu po katerih je drsela toga prema z dvema kolesoma.
Slika 4 : Kolo in os enoosnega voza [15]
40 Enoosno, dvokolesno vozilo je bilo posebej primerno za naše hribovite kraje, praviloma pa sta ga vlekli dve živali. Kolo in voz sta datirana v drugo polovico 4. tisočletja pr. Kr. in sta stara okoli 5.300 let. Prikazana sta na sliki 4 [15]. Najdeno vozilo pa je tudi eno najstarejših na svetu, saj se prva vozila s prečkami na kolesu pojavijo na bližnjem vzhodu šele v času 2000 let pr. Kr. Večja uporaba vozil predvsem v vojne namene pa sledi šele v prvi polovici drugega tisočletja pr. Kr. Takrat se pojavijo taka vozila v Egiptu od koder se je ohranila tudi njihova izdelava, ki je podana na sliki 5 [16].
Slika 5: Izdelava koles bojnih vozil iz eb [16]
NAJDBE DELOV KOLES IN VOZ V SLOVENIJI V Sloveniji imamo še več najdb delov vozov, vozov, ki jih arheologi pripisujejo Keltom, čeprav so izdelki naših prednikov. Najdbe so predvsem v žarnih grobovih v okolici Brežic, kjer so v grobu 6 najdeni deli kovinskega enoosnega voza in deli konjske opreme - dva železna kolesna obroča obsega 272 cm, kar daje premer okoli 95 cm, širine 4,1 cm in debeline 0,4 cm, štirje železni pestni obroči obsega 38 cm, širine 3,7 cm in debeline 0,2 cm in dva železna osna zatiča s ploščicama okoli 4,6x2,3 in 4,3x2,5 cm s konicama po 12,4 cm in nekateri drugi deli, ki sodijo k vozu. Vsi kovinski deli, ki se pri vpepelenju pokojnika niso mogli uničiti so bili obredno uničeni, to je zviti in položeni v grob. Ohranjeni deli voza so prikazani na sliki 6. Ob gradnji državne ceste iz Novega mesta proti Bršljinu so našli zatič iz masivnega železnega jedra, preko katerega je vlit bronast plašč. Premer glave s krilci je 6,2 cm, dolžina zatiča pa je 5 cm, klinasti del je odlomljen in se ni ohranil. ehnika izdelave z bronom omogoča primerjavo s sorodnimi razkošnimi primerki latenskega časa [17].
41
Slika 6: Ohranjeni deli voza iz Brežic [17]
Komentar Keltov pri nas ni bilo, bila pa je morda njihova oblast, ki pa je bila do prebivalcev tako dobra, da so jo sprejeli za svojo. Genetske sledi v Evropi kažejo na izrazito razliko med vzhodom in zahodom in skoraj enako sliko na jugu in severu. o se sklada z naselitvijo, ki je po koncu zadnje ledene dobe prevladovala v smeri jug – sever in kasneje ob ohladitvi v smeri sever - jug, medtem ko večjih selitev v smereh vzhod – zahod in obratno ni bilo. Genetske sledi nedvoumno zavračajo tako priselitev Keltov iz zahoda kot priselitev Slovanov iz vzhoda.
Slika 7: Ohranjena uzda iz Mosta na Soči
Slika 8: Ohranjeni uzdi iz Magdalenske gore [18]
42 O uporabi konj na naših tleh morajo pisati drugi, zato navajam Wolganga M. Wernerja, ki piše o latenskih, od 500 pr. Kr. do 35 pr. Kr., uzdah v Jugoslaviji. Od 43 najdišč jih je v Sloveniji kar 17 ali 40 %, kar dokazuje vsestransko uporabo konj naših prednikov v bojih, prevozih in potovanjih v naših krajih in v tem obdobju. Znana nahajališča so: Boštanj, Brežice, Škocjan-Brežec, Idrija pri Bači, Kobarid, Libnat, Magdalenska gora, Most na Soči, Novo mesto, Roje, Stična, Šmarjeta, rnovo, ržišče, Vače in Zagorje. Na sliki 7 je uzda iz Mosta na Soči, na sliki 8 pa uzdi iz Magdalenske gore [18].
RAZVOJ PREVOZOV Razvoj človeštva se kaže, poleg večjih družbenih in državnih skupnostih, predvsem v umni uporabi orodja, rastlin in domačih živali – pašništvo, poljedelstvo in obrtništvo, kar je omogočilo porast prebivalstva in njegovo kulturno napredovanje. Kaže pa se tudi v raznih vrstah prevozov, prevozov, ki so s o se nadgrajevale od človeških in živalskih prenosov ter razno vrstnih vlek vl ek in pol vlek, do uporabe vodnih poti ter do iznajdbe kolesa in prevozov prevozov. Prav prevozi so bili pomembni za spravilo poljedelskih pridelkov iz oddaljenejših polj. Približen časovni razvoj je razviden iz slike 8, ki pa ne zajema vodnih prevozov, ki so praviloma še bistveno starejši – okrog 10 000 let [19]. Ob tem pregledu moramo upoštevati, da so sedanja znanja iz življenja naših predhodnih rodov nekatere iznajdbe pomaknile kar precej v starejša obdobja. Udomačitev domačih živali in poljedelstvo sta bistveno starejša kot sta prikazana in to kar za okoli 20.000 let.
Slika 9: Časovni prikaz pomembnih človeških dejavnosti [19]
43 SODOBNI PREVOZI Razvoj sodobnih prevozov je izjemno hiter, saj z raznimi prevoznimi sredstvi in ustreznimi prometnicami omogoča hiter in še kar zanesljiv prevoz dobrin in omogoča izjemno gibljivost prebivalstva v službe namene in turizem. Železnica je v prejšnjem stoletju v marsičem spremenila podobo sveta in bistveno skrajšala časovne razdalje daljših potovanj, ter omogočila množični prevoz izjemno velikih količin materiala z bistveno manjšimi stroški. o je močno povečalo prevoz in celotno izmenjavo dobrin. Povečal pa se je tudi potniški promet, ki je bil precej hitrejši in varnejši od konjskih kočij. Še večjo spremembo pomeni cestno vozilo z lastnim pogonom, ki danes močno obvladuje sodobni svet in bistveno vpliva prav na vse človekove dejavnosti, zlasti pa na izrabo prostega časa. Omogoča prevoze od vrat do vrat, saj s aj ni vezano na tire kot železniška vozila, niti ni vezano na vozni red kot avtobusni promet, zato omogoča prosto izbiro časa in prostora ter skrajšuje čase prevozov prevozov in potovan p otovanj.j. Največjo spremembo v zavedanju o majhnosti našega planeta Zemlja pa predstavlja letalski prevoz, ki je dejansko iz našega vesoljskega doma naredil majhno vas, saj je skoraj vsaka naseljena pokrajina dobro povezana s celoto, potovanje na drugi konec sveta pa zahteva le še en dan. Sodobna letala nudijo cenene prevoze in s tem omogočajo hiter svetovni prevoz in množični turizem. ZGODOVINSKA ZGODOVIN SKA PRIČEV P RIČEVANJA ANJA Naši predniki so imeli konje že od davnine o čemer priča tudi Homer, Homer, ki je pisal v 8. st. pr. Kr., njegov opis pa se nanaša na trojanske vojne okoli 1200 pr. Kr., saj v Iliadi poje: "Bil Paflagoncem možem je Pilaimenes vodja možati, tam iz Enetske zemlje, kjer divji mezgi se plodijo: ti so Kitoros imeli, živeli v Sesamu mestu, kraj Partenia reke prebivali v krasnih domovih, v Kromni, Aigalu, da na strmih skalah eritanskih [20]. Zapis se nanaša na paflagonske Venete, naše jezikovne predhodnike v Mali Aziji. O tem priča tudi napis v mešanici rigijskih, grških in venetskih črk na zlatem prstanu, ki so ga našli v pogrebni gomili pri Duvanliju v okrožju Plovdiv v Bolgariji. Na prstanu sta jezdec na konju in napis, ki ga uvrščajo v drugo polovico 5. stol. pr. Kr. Napis se glasi: Moj si hej----naj le mezga jezdim! Uporabljena je ista beseda mezeg za konja kot pri Homerju [21]. Beseda kon se v različnih oblikah pojavlja tudi v venetskih – 6x, v starorigijskih – 2x in v mesapskih napisih – 4x [22-27]. Najdbe pa pričajo, da so tudi naši območni predniki uporabljali konje že davno prej tako za jahanje kot za tovorjenje vključno z vlekami in polvlekami. Iznajdba kolesa pa je bistveno povečala obseg prevoza, saj je omogočala, da je človek ali konj zlahka tovoril večkratno količino, kot pa jo je lahko nesel. Prav gotovo so za vožnjo že uporabljali tako ta ko konje kot vole. Poti iz pradavnine je bilo treba ob uporabi kolesnih voz izboljšati, kar je zahtevalo veliko truda in dobro organizacijo, saj je cesta služila vsem, urejevati pa so jo morali predvsem domačini in prevozniki.
44 Najstarejši pisani vir o prevozu na naših tleh je Herodotova zgodovina iz 5. st. pr. Kr., kjer navaja: "Hiperborejci zavijajo svoja darila v pšenično slamo ter jih prinašajo Skitom; od Skitov jih prevzemajo njih sosedje, od teh zopet drugi in tako zmeraj naprej ljudstvo za ljudstvom, do Jadrana na daljnem zahodu." Pot o kateri govori Herodot je znana vodna pot iz železne dobe, o čemer priča tudi legenda o zlatem runu in Argonavtih, ki naj bi, po pripovedovanju Apolodora iz Rodosa, v začetku 7. st. pr. Kr. pluli iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici navzgor do Nauporta - Vrhnike. Od tam pa naj bi ladjo po kopnem preko Hrušice prenesli ali prepeljali na razdalji okoli 40 km do prve plovne reke to je do Idrijce pri Idriji. Na poti so morali premagati najvišji teren okoli 600 m nadmorske višine okoli Godoviča. Možna je tudi varianta do reke Vipave, Vipave, vendar je manj verjetna, saj bi morali pri isti nadmorski višini premagati bistveno večjo razdaljo okoli 70 km. Izčrpnejši je grški zgodovinar Strabon iz 1. st. pr. Kr. "Pri Okri - Hrušica, najnižjem delu Alp mejijo Japodi na Karne in prek nje tovorijo blago z vozovi iz Aquileje - Oglej v kraj, imenovan Nauportus - Vrhnika po poti, ki ni mnogo daljša od 400 stadijev. Od tam prevažajo blago z ladjami po rekah do Donave in do krajev, krajev, ki leže ob njej. Mimo Nauportusa teče iz Ilirika prihajajoča plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da se tovor brez truda prevaža v Segestico - Sisak, do Panoncev in avriskov. Pri Segestici pa se v Savo izliva tudi Kolapis - Kolpa." "Pot od Aquileje do Nauporta, naselja avriskov, do koder je treba pripeljati tovorne vozove, znaša za tistega, ki potuje čez Okro, 350 stadijev; nekateri pravijo pravijo tudi da 500. Okra je namreč najnižji del tistih Alp, ki se raztezajo od Retije do Japodov. Japodov. am am pa, pri Japodih, se gorovje spet dvigne in imenuje Albijsko. Podobno pelje pot čez Okro tudi iz ergesta - rsta, karnijske vasi na barje, imenovano Lugeon - Ljubljana. Blizu Nauporta teče reka Korkoras - Krka, ki sprejema blago; izliva se v Savo." Gradnja in vzdrževanje cest sta pridobila na pomenu v času nadvlade Rimskega imperija, ki je zaradi osvajalnih pohodov in upravljanja imperija potreboval hitre povezave, ki so jih v tedanjem času nudile le ceste. Cestno omrežje je imelo v rimski državi posebno mesto. Vojaške ceste je ob osvajanju sproti gradila ali le obnavljala obstoječe ceste, prodirajoča vojska s posebnimi enotami vojaških inženircev. Gradnja cest je bila prilago jena terenu in usposobljenosti razpoložljivega kadra. Ostale javne ceste / viae publicae pa je vzdrževala državna uprava. Koristniki, predvsem prevozniki, razen armade, pošte in državnega aparata so plačevali cestnino ali vzdrževalnino. Ohranjenih je precej zemljevidov z napisi pomembnejših krajev, poštnih postaj in prenočišč z navedbami razdalj med posameznimi kraji. Ceste so označevali z miljniki - rimska milja je 1481,5 m, kar predsta vlja tisoč t isoč dvojnik korakov. korakov. Med pomembnejše javne ceste sodijo: ceste Emona / Ljubljana – Siscia / Sisak – Sirmium / Sremska Mitrovica; cesta Celeia / Celje – Virunum / Celovec; cesta Poetovio / Ptuj – Carnuntum / Petronell in ceste Aquilea / Oglej – Poetovio / Ptuj – Sirmium / Sremska Mitrovica. Med vojaške pa spadajo ceste Poetovio / Ptuj – Neviodunum / Drnovo in japodska cesta ergeste / rst rst – Divača – Stari trg / Civitas Colapianorum – Lika. Rimljani so zgradili le eno povsem novo cesto in sicer v najkrajši povezavi: Oglej – Hrušica - Ljubljana in naprej do garnizij po Sloveniji [28].
45 Da je Okra res Hrušica in ne prehod preko Postonjskih vrat nam utemeljujejo navedene razdalje. Rimska milja je 1480 m ali 8 stadijev po 185 m. Sedanja dolžina poti od Ogleja preko Razdrtega do Vrhnike Vrhnike je okoli 130 km, preko Hrušice pa okoli 90 km. 350 stadijev je 64,35 km, 500 stadijev pa 92,5 km. Očitno je ustrezna dolžina le 500 stadijev in ta dolžina ustreza le najkrajši razdalji, ki poteka preko Hrušice. Iz tega lahko sklepamo, da Okra ne predstavlja Razdrtega, ampak Hrušico. Zanimiva je etimologija imena Hrušica. Nikakor ni moč sprejeti prevoda ad Pirum Hrušica, saj tam nikoli niso rasle hruške, ki zaradi neugodnega vremena ne bi uspevale. ako kot pri vseh starih st arih imenih bistvenih orientacijskih zemljepisnih točk, je treba upošte vati terenske značilnosti in poiskati tem značilnostim ustrezno izrazoslovje. Okra pomeni suh - brez vode, v sanskrtu pomeni okr sušnat. Ohrni so tisti, ki so suhi in ne dajejo nič od sebe, krhelj je suh - del suhega sadja itd. Enako je s sedanjim imenom Hrušica, ki izhaja iz imena krušica, ki so ga Rimljani le nekoliko napačno razumeli in prevedli v ad Pirum, ki se je kasneje ponovno prevedlo v Hrušica, ne da bi upoštevali krajevne značilnosti tega območja krušljivih kraških tal [29]. PREDRIMSKE CESE O cestah, ki so jih gradili naši predniki že tisočletja prej kot so nas zasedli Rimljani, pričajo številni arheološki primeri prastarih cest, številne najdbe konjske opreme po vsej Sloveniji, zlasti pa najdba najstarejšega voza v Evropi na Ljubljanskem barju. O cestah in cestnem prometu pričajo tudi številne upodobitve voz s konji na situlah, ki so posejane po vsej Sloveniji. Cestne trase so se v vseh arheoloških obdobjih prilagajale prometnim potrebam, naseljenosti in terenu. Povezovale so naselja po najkrajši in najzložnejši poti. Nagel porast nasenas eljenosti in zgostitve cestnega omrežja zasledimo v Halštatskem obdobju od 1200 do 300 pr. Kr., kar izpričuje 3200 dokumentiranih najdišč. V tem času je množičen pojav gradišč in orodja bronaste in kasneje železne dobe. Kovinarstvo je bilo izrazito vezano na prevoz surovin in izdelkov, zato so se prometne povezave v tem času še razširile in izboljšale. Proizvodnja Proizvodnja železa na tleh t leh sedanje zahodne in osrednje os rednje Slovenije Slovenije je bila zelo pomembna za razvoj gospodarstva in obrambe. V Halštatskem obdobju so bila pogosta utrjena gradišča, ki so služila obrambnim namenom in za zatočišče v primeru plenilnih napadov na vzpetinah, zato so tudi ceste pogosto speljane po obronkih večjih kotlin. Ozemlje Slovenije pa ni prestavljalo le stičišča narodov in kultur, marveč je bilo zaradi svoje izredne lege v alpsko-sredozemskem prostoru, tudi pomembno komunikacijsko območje z zelo razvitim cestnim omrežjem. Prikaz cestnega omrežja v Halštatskem in rimskem obdobju se navezuje na gradivo Arheološka najdišča Slovenije in je podan na sledeči karti [30]. Iz karte je razvidno, da je enočrtno označenih cest – v legendi so na drugem mestu, ki predstavljajo antične antične trase le zelo malo, zato je več več kot 90 % cestnega omrežja v rimskem času že iz časov pred rimsko zasedbo. udi primerjava z današnjo cestno mrežo kaže zelo veliko podobnost [31].
46
Predrimske in rimske ceste [30]
Razmeroma številne postojanke paleolitskega človeka so razvrščene v dve skupini: od ržaškega krasa mimo Postojne do Vrhnike in od Dravske doline skozi porečje zgornje Savinje do Kamnika. Priroda je podelila prostoru sedanje Slovenije posebne naloge, ki so z ugodnimi zemljepisnimi oblikami vplivale na usmerjenost poglavitnih prometnih žil na našem ozemlju. Prav na Slovenskih tleh se gorski masiv, ki poteka od Soluna do južne Francije, zniža zniža na 613 m nadmorske višine, zato se je tu že davno izoblikovalo pravo križišče, ki predstavlja najugodnejšo povezavo tako od severa proti jugu kot od vzhoda proti zahodu [32]. Pri nas imamo izpričano obliko urejanja skupnih zadev v tako imenovanih španovijah, španovijah, ki jih je vodil špan, po sedanje župan, ki so skrbele za skupno blaginjo, za skupne obrambne obrambne priprave priprave in za gradnjo zavetišč v primeru napadov, napadov, ki so jih imenovali gradišča. Beseda B eseda špan pride od glagola povezovati - spajati in se je preoblikovala: spaj - špaj - špan. V ograjena in utrjena gradišča, ki so bila na zaščitenih mestih tako, da jih je bilo lahko braniti, so se zatekli prebivalci v primeru hujšega napada. Imela so večji obseg, ki je omogočal daljše preživetje tako ljudem kot živini, ki so jo tudi prignali v utrjeno postojanko - gradišče. Gradišča so imela vse sestavine za dobro in čvrsto organizacijo vsakodnevnega življenja tudi ob daljšem obleganju tako, da je bilo poskrbljeno za vse najnujnejše potrebe. Za dobro pripravljeno gradišče so morali poskrbeti že v času miru, zato je imela španovija dobro urejeno skupno gospodarstvo, ki je bilo v območju gradišča. gradiš ča. am am so morali člani španovije obdelovati skupna polja in travnike, kar jim ni prineslo takojšnjega lastnega dobička. Od
47 tod še danes znani pregovor, da "v španoviji še pes crkne". Kljub tem so imeli španovijo za svojo, saj brez nje posamezna družina ni mogla preživeti ob naravnih nesrečah , zlasti pa ne ob tedaj običajnih plenilskih napadih [33]. Španovija je morala imeti tudi druge skupne dobrine, kjer so tako kot danes izstopale ceste, ki so bile zgrajene in utrjene za tedanje potrebe, za prevoz pridelkov iz polja, zlasti pa za hitro selitev najpomembnejših dobrin v utrjeno gradišče, ob takrat čestih plenilskih napadih. Naši predhodni rodovi so prav gotovo imeli utrjene ceste daleč pred Rimljani, čeprav se za večino starih cest trdi da so jih naredili Rimljani. i so res utrjevali ceste na morda sodobnejši način, ki pa so ga prevzeli od Etruščanov, obdržali pa so večino cest, ki so jih le dodatno utrdili za svoje potrebe in po potrebi izravnali. Nove ceste so gradili le tam, kjer stare ceste niso bile v smeri njihovih vojaških povezav. Gradili so tudi kamnite obokane mostove, pa tudi to tehnologijo so prevzeli od Etruščanov, ki so izvorno predslo vanskega ali točneje slovenetskega sl ovenetskega porekla. Da so bile številne ceste že daleč pred Rimljani dokazuje tudi najdba kolesa in voza v ljubljanskem barju. Vozovi pa se pojavljajo tudi drugod po Evropi, zato so bile ceste že v času pred Rimljani kar dobro razpredene po vsej srednji Evropi. Če so španovije zahtevale dobro organizacijo na območju posamezne španovije, pa so ceste, ki so imele tranzitni in daljinski pomen zahtevale sodelovanje več španovij tako, da so tudi ceste, ki so s o povezovale več španovij imele svoji vlogi ustrezno lego in utrditev. utrditev. GRADNJA PREDRIMSKIH CES Gradbena dejavnost naših prednikov se začenja z gradnjo domov in shramb, kmalu pa so se pokazale tudi druge potrebe, saj je iznajdba kolesa že prastara in je zahtevala tudi ureditev ustreznih poti. e so omogočale prevoz tovora, najprej v krajših, kasneje pa tudi v čedalje večjih razdaljah. Prometne poti so bile že od kamene dobe vedno eden najpomembnejših gibal razvoja, saj so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita, kultnih barv in drugih pripomočkov in kasneje tudi kovin. Starodavni prevoz je potekal tudi na velike razdalje. Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska cesta, ki je povezovala zgornji Jadran z Baltikom. V predzgodovinskih predzgodovinskih časih so bile poti speljane po naravnih prehodih in praviloma naslonjene na vodne poti, ki so z vodnim prevozom dopolnjevale kopnega. Lega slovenskega ozemlja je relieno najbolj prehodna v smereh Jadrana in Baltika ter Padske nižine in Panonije, zato so preko naših krajev v vseh časih potekale številne izmenjave dobrin, ki so se tovorile po vodnih poteh in po bolj ali manj utrjenih cestah. Gradnja cest je tako zahteven projekt, da so morali ljudje imeti ustrezno organizacijo, dovolj veliko število ljudi in ustrezno orodje. ak gradbeni podvig zahteva zato že gostejšo poselitev in stalno izmenjavanje dobrin, saj so ceste gradili le tam, kjer so jih potrebo vali. Prav gotovo so s o že tedaj kopali naravno drobljeni pesek in z njim posipali svoje ceste tako, da so istočasno dobili dovolj gladko površino in dovolj utrjeno cestišče, ki se ni preveč ugrezalo pod težo tovora. Kljub ozkim cestam in le skromni utrditvi je bilo treba za gradnjo takratnih cest veliko delavcev, delavcev, ki so s o s tedanjim preprostim orodjem in pretežno
48 ročnim prenosom kamenja kamenja in peska, le v daljšem času uredili tako obsežno cestno omrežje. Gradnja cest je potekala iz roda v rod v časovnem obdobju mnogo generacij, saj je posamezna generacija lahko le malo dodala k že zgrajenim in vzdrževanim cestam. Ceste so vzdrževali predvsem uporabniki, to je člani rodovnih skupnosti za svoje potrebe in prevozniki, ki jim je bil prevoz glavna naloga in vir zaslužka. Prevozniki so se prav gotovo dogovarjali z domačini o posameznih slabših delih ceste, ki so jim predstavljala večjo oviro in so jo skupnimi močmi prej ali slej uredili v vsesplošno korist. Ceste so najprej uredili kot jahalne in tovorne karavanske poti, ki so zahtevale le majhno širino, zato pa že ustrezen vzdolžni nagib, primeren konjskemu tovorjenju. V bližini naselij so potrebovali že širše ceste z dovolj gladko površino za vleko, pri katerih je bil prevoz še bolj b olj odvisen odvi sen od o d vzdolžnih vzdolžn ih nagibov nagib ov.. Vleko sestavlj s estavljata ata dva povezana p ovezana droga, drog a, ki so jo običajno vlekle dve tovorne živali, ki sta bili vpreženi na obeh straneh vleke ali pa ena žival, ki je bila vprežena med oba droga. Na zadnjem delu vleke, ki je bila oblikovana kot sani pa je bil tovorni prostor s prečnimi klanimi deskami. Bistveno spremembo pa predstavlja iznajdba kolesa, ki je zahtevala že kar dobro utrjene in dovolj gladke ceste z širino za vsaj eno vozilo. Ceste so imele tudi naravna ali delno urejena počivališča in izogibališča. Ceste so gradili že pred iznajdbo kovin, zato so imeli na voljo le zelo preprosto in okorno leseno orodje, ki so ga izdelali s klanjem lesa in z obdelavo s kamnitim orodjem. udi prenos kamenja in peska je bil zahteven, saj so uporabljali vreče za ročni ali živalski prenos. Uporabljali pa so tudi ročna nosila - trage, ki so bile sestavljene iz dveh nosilnih drogov z izoblikovanimi ročaji in s tovornim prostorom prostorom iz prečnih klanih desk. Ceste so gradili tudi preko močvirnih predelov, kjer je bil kolesni prevoz brez utrjenih cest praktično nemogoč. Gradnje na močvirskih moč virskih območjih so dokazane že v 4. st. pr. pr. Kr. Na Na močvirnem terenu so imeli ustrezno gradnjo, ki jo poznamo tudi iz Ljubljanskega barja.
Slika 9: Gradnja cest na močvirnem terenu [34]
49 Osnovo so tvorile prečne palice, klane poloblice ali pa ašine - povezi ali snopi iz protja vejevja. a osnova je bila povezana tudi med seboj z vzdolžnimi palicami. Po potrebi so tako konstrukcijo še utrdili z več vzdolžnimi in prečnimi plastmi okroglic ali poloblic. Na tako dobro nosilno podlago so nasuli kamniti drobir in pesek in tako dobro uredili in utrdili vozno površino. Na sliki 9 je prikazan izkop take starodavne ceste na močvirnem terenu, kjer se lepo vidi način utrditve nosilne konstrukcije [34].
ZAKLJUČEK Klimatski pogoji ter ekonomske, verske in sociološke potrebe so vzpodbujale naše predhodnike k umnemu gospodarstvu in k izmenjavi dobrin, pa tudi k umetniškemu izražanju, ki je potrjeno z najstarejšo piščalko. Prav ta priča o družbeni dejavnosti, saj je glasbena spremljava piščali prav gotovo združevala skupnost, ki je rada prisluhnila takratnemu muziciranju. muziciranju. Gospodarske in verske potrebe so zahtevale ustrezno izmenjavo dobrin, zato prevozne poti segajo že zelo daleč v zgodovino. Prenosom ljudi in živali karavanskega tipa ter vodnemu prevozu na splavih in čolnih, so sledile vleke in polvleke. Bistveni premik pa pomeni iznajdba kolesa in vprežnega voza, ki je izjemno olajšal prevoz težjih tovorov. tovorov. Nova tehnologija je izdatno povečala znanje pri obdelavi lesa in bistveno povečala izmenjavo dobrin, istočasno pa je zahtevala urejene ceste, ki so izjemen gradbeni projekt. Pri gradnji cest so morali sodelovati vsestransko izkušeni ljudje, ki so morali biti dobri organizatorji, to so bili vodje elit, ki so imeli ustrezno moč in znanje. Za pretežno ročno izvedbo cest in potrebnega nasipnega gramoznega in peščenega materiala je bila potrebna tudi množica neutrudnih delavcev. Ceste so se vedno gradile za potrebe vsakokratnega prevoza, zato so imele takratnim širinam vozil, načinu vprege in hitrosti prevoza, prilago jene tudi elemente prečnega in vzdolžnega profila. Cesta so prisotne že iz pradavnine, naši predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred prihodom Rimljanov, ki so obstoječe ceste večinoma izboljšali in le nekatere vojaške ceste zgradili tudi na novo. Znano je, da so Rimljani prevzeli znanje tako na področju umetnosti kot na področju graditeljstva od Etruščanov, ki so izvorno slovenetskega porekla in Venetov, ki so bili sosedi Etruščanov. V času rimskega imperija, pa so s o navdihe za razvoj umetnosti in graditeljstva dobivali iz vseh njihovih provinc provinc tako, da so imeli veliko vzornikov. vzornikov. Mnoge dragocenosti iz celotnega imperija so se stekale v Rim, ki je bil dolga stoletja center moči imperija. o se je dogajalo tudi kasneje, ko je imel Rim praviloma prednost zaradi svoje vsakokratne moči. Zato je dobival množico umetniških del, avtorji pa so bili predvsem iz severnejšega italijanskega z raznovrstnimi umetniki bogatega območja. Nekateri naši znanstveniki še vedno pristajajo na »Rimski problem« in mnoge iznajdbe, stvaritve ali celo kulture pripisujejo Rimljanom, pa čeprav niso njihove. o ni skladno z arheološkimi, jezikovnimi in kulturnimi podatki iz naših krajev. udi osamosvojitev
50 Slovenije kot neodvisne države jim ni dala vzpodbude, da bi ocenili dosedanje delo, ki je bilo praviloma pogojeno z zahtevami tujih centrov moči in zato pristransko, in primerljivo s kolonialno znanostjo, ki jo v drugih samostojnih državah že nadomeščajo z znanostjo, ki temelji na dokazih. Na naših tleh so najdene izjemne arheološke znamenitosti, zato upravičeno ugota vljamo že zelo zgodnjo zgo dnjo poselitev in bogato kulturno in i n gospodarsko dejavnost, dej avnost, ki ima svoje zametke že v paleolitiku, močnejši razvoj pa v neolitiku. Iz tega časa izvira tudi pretežni del sedanjega prebivalstva, ki je v veliki meri ohranilo svoje jezikovne in druge značilnosti. Prav Slovenci smo praprebivalci, ne samo na sedanjem narodnem ozemlju, ampak tudi v srednji Evropi. LIERAURA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18.
B. Kavur, Kako smo izgubili kožuhe , Ljubljana, ARHEO 21/2001, 7-130. V. Vodopivec, odopi vec, Korenine zahodnih in južnih Slovanov , Zbornih mednarodnega posveta, Sledovi Evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana, 2004, 203-223. A. Perdih, Vplivi zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta, Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2002, 41-50. R. Bradley, Bradley, Social Fundations o Prehistiric Britain , Longman series, London 1984. L. Gernet, Les débuts de l`hellénisme, 1982, prevod Lenca Bogović, B ogović, Začetki Helenizma, ARHEO 7/1988, 8-16. B. Djurić, Rimski problem, Predgovor, ARHEO, Ljubljana, 14/1992, 3-4. D. Džino, Te people who are Illyrians and Celts": Strabo and the identities o the 'barbarians' rom Illyricum, Arheološki vestnik, SAZU, Ljubljana 2008, 371-380. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornih prve mednarodne konerence, Veneti v etnogenezi srednjeevropskega praprebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34. J. Škulj, Genetske raziskave in njihov pomen za proučevanje Venetov , Zbornik druge mednarodne konerence, Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 31-40. M. Alinei, Te paleolitic continuity theory on indo-evropean origins, an introduction , continuitas. com, Alessandro Peroni, www.continuitas.com/intro.html. I. urk, Moustérienska Moustérienska koščena piščal in druge najdbe iz Divjih bab v Sloveniji Sloveniji, Založba ZRC, Ljubljana 1997, 157-175. Piščal iz Divjih bab, http://www.nms.si/slov http://www.nms.si/slovensko/10_razsta ensko/10_razstave/stalne/nPiscal.h ve/stalne/nPiscal.html, tml, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2006. M. Brodar, Piščalka iz Divjih bab ni neandertalska , http://www.gore-ljudje.net/novosti/39105/. M. Erič, Nova datiranja deblakov in čolnov , Ljubljana, ARHEO 16/1994, 74-77. A. Velušček, Ostanki eneolitskega voza z Ljubljanskega barja, Arheološki vestnik, Ljubljana 2002, 51-57. C. F. E. Pare, Wagons and Wagon-graves o the Early Iron Age in Central Europe , Oxord University, Committee or Archaelogy, Monographi No.35, 1992, 12-15. M. Guštin, Prazgodovinski grobovi z vozovi na ozemlju Jugoslavije, Posavski muzej Brežice, knjiga 6, Keltski voz, Brežice 1984, 111-120. W. M. Werner, ern er, Latenezeitliche rensen in Jugoslavien, Posavski muzej Brežice, Knjiga 6, Keltski vot, Brežice 1984, 141-144.
51 19. H. Schlichtherle, Die jungstezetliche Radunde vom Federsee und ihre kultugeschichtliche Bedeutung, Rundgessprech Hemmenhoen, Schleie, Schlitten, Rad und Wagen , Janus Verlag, Freiburg 2002, 123-132. 20. Homer, Iliada, prevod A. Sovre str. 81, Državna založba Slovenije, Ljubljana Ljubljana 1982. 21. V. Vodopivec, odopi vec, Zgodnji trakijski napisi, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana 2010, 22-27, str. 117 – 9, 10, 18, 18 ,19, 22, 23, 352-357. 22. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175. 23. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204. 24. V. Vodopivec, Katalog starorigijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384. 25. V. Vodopivec, odopi vec, Besednjak starorigitskih besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402. je zik, Jutro, Ljubljana 2011. 26. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov , Mesapski jezik, 27. V. Vodopivec, odopi vec, Slovar mesapskega jezika , Mesapski jezik, Jutro, Ljubljana 2011 2011.. 28. M. Guštin, D. Grosman, Ceste na Slovenskem: dediščina, trajna dobrina ali dolgoročna naložba v promet, Cestarski dnevi Celje 1995, DRC, Ljubljana 1995. prihodnost prihodnost , Ceste in promet, 29. L. Verbovšek, erbovš ek, Komu (ni)smo tujci, Jutro, Ljubljana, 1995, 36-37. 30. F. rhular, Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od Halštatskega do Slovanskega zgodovino, XXII, 3. zvezek, 1974, 156-158. obdobja, Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 31. B. Graenauer, Zgodovina ljubljanskega prostora pred naselitvijo Slovencev , Kronika - časopis za slovensko krajevno zgodovino, XI, 2 zvezek, Ljubljana, 1963, 86. 32. L. Sever, Iskal sem prednamce, samozaložba, urjak 2003, 49-64. 33. S. Burmeiter, Strassen im moor, Rundgessprech Hemmenhoen, Schleie, Schlitten, Rad und Wagen, Janus Verlag, Freiburg 2002.
52
RAZBIRANJE Razbiranje obsega dve povezani področji in sicer razbiranje tajnopisja in razbiranje starih napisov neznane vsebine. Kljub temu, da sta področji povezani so razlike precejšne in je vsebina deljena v poglavji ajnopis in razbiranje in Sistem razbiranja starih napisov . Oba načina razbiranja temeljita na analizah pogostosti, ki dajejo možnost razumevanje skrite ali neznane vsebine. Dodano je tudi poglavje o različnih analizah črkovnih znakov, ki so prve analize pri določevanju širšega izbora jezika razumevanja. Abstract Abstract
SECRE OF WRIING AND IS DECIPHERING At all times o writings there are secrets protected with ciphering, while opponents try to decipher their contents. Methods o deciphering are suitable also in reading o ancient inscriptions with letters, syllables or pictures with known and unknown values o single signs. Such methods are applicable also at transliteration and deciphering o ancient ancient inscriptions understanding on Slavic bases. Secret writing wr iting and deciphering were especially important in war times particularly in the 1 st and 2nd World War. Without present secret writing modern money and product market isn't possible. Povzetek
AJNOS ZAPISOV Z APISOVANJA ANJA IN NJEGOVO RAZKRIV RA ZKRIVANJE ANJE V vseh časih pismenosti so obstajale skrivnosti, ki so s o jih varovali s tajnopisjem, medtem ko so nasprotniki poskušali odkriti njihovo vsebino z razbiranjem. Postopki razbiranja so uporabni tudi pri preučevanju starodavnih črkovnih, zlogovnih in slikovnih zapisov z znanimi in neznanimi glasovnimi vrednostmi posameznih znakov. Uporabni pa so tudi pri prečrkovanju in razumevanju napisov, ki jih predstavljajo pred-antični zapisi v jezikih razumljivih na slovanskih osnovah. ajnopisje in razbiranje je bilo posebno pomembno v vojnih časih, zlasti v obeh svetovnih vojnah. Brez sodobnega tajnopisja ni možna sodobna organiziranost svetovnega denarnega in dobrinskega trga. Abstract Abstract
DECIPHERING SYSEM OF OLD INSCRIPIONS Deciphering o old inscriptions is clearly divided to substantial fields important to their understanding. Description o single requency analyses, which are essentially or treating o ancient inscriptions are omitted, omitted, while they t hey are well presented in quoted literature. Basic terms or deciphering o ancient inscriptions and or their different characteristics are given. Tese are first o all different requency analyses and suitable choose o language o understanding, where known data especially o history and linguistic or deciphering inscription have to be taking into account. At know signs the good knowledge o language and its dialects is enough, but by unknown signs the supporting points such as geographical names, names o known dynasties names o important kings etc are necessary.
53 Povzetek
SISEM RAZBIRANJA SARIH NAPISOV Razbiranje starih napisov je pregledno razdeljeno na bistvena področja pomembna za njihovo razumevanje. Izpuščeni so opisi posameznih analiz pogostosti, ki so nujne za obravavo starih napisov, so pa dovolj dobro opredeljene v ustrezni literaturi. Podani so onovni pogoji za razbiranje pri različnih pisavah in različnih značilnostih obravnavanih starih napisov. o so predvsem različne analize pogostosti in ustrezna izbira jezika razumevanja, ki mora upoštevati znane, zlasti zgodovinske in jezikovne značilnosti obravnavanih napisov. Pri znanih znakih je dovolj znanje jezika razumevanja v njegovih narečij in besedna analiza, pri neznanih znakih po so nujne oporne točke kot so zemljepisna imena, imena znanih dinastij, imena znanih kraljev itd. Abstract Abstract
LINGUISIC COMPARISONS OF LEERS, PAIRS AND RIPLES Comparisons o requency o letters and their pairs and triplets give different results and or suitable choice o language o understanding o ancient inscriptions these differences are valuated. Many comparisons about extent o single groups and average o words, which are characteristic or single languages and their dialects, are done. Analysis show suitable correlation between literary languages and dialects only by letters. Essentially dierences appear by comparisons at pairs and triplets which are caused by different extents and dialectical shapes and especially espe cially by different length o words which are basic characteristic o single languages and dialects. Comparisons o letters give badly arranged arr anged results, while different mutations mostly present in groups o voices with similar pronunciations, especially in dialects, are present. We distinguish vocals and consonants which are divided to voiced and non-voiced, which are divided to voiced and non-voiced consonants. consonants. Te best correlations give g ive pondered comparisons o joint groups o vocals, voiced and non-voiced consonants or only by vocals and consonants. Such comparisons are especially suitable or narrow choices o language o understanding. Povzetek
JEZIKOVNE PRIMERJAVE ČRK, DVOJČKOV IN ROJČKOV Jezikovne primerjave pogostosti posameznih črk, njihovih dvojčkov in trojčkov dajejo različne rezultate in za ustrezno izbiro jezika razumevanja starih napisov so te razlike ovrednotene. Izvršene so primerjave glede na obsege posameznih skupin in glede na povprečne dolžine besed, ki so značilnost posameznih jezikov in njihovih narečij. Analize kažejo ustreznost primerjav normiranih jezikov z narečnimi jeziki le pri uporabi črk. Bistvena odstopanja pa so pri primerjavah normiranih jezikov z narečnimi jeziki pri dvojčkih in trojčkih. a a odstopanja so poleg različnih obsegov obs egov in raznovrstnih narečnih oblik predvsem zaradi različnih povprečnih dolžin besed, ki so značilnost posameznih jezikov in narečij. Primerjave posameznih črk dajejo nepregledne rezultate, saj so predvsem v narečjih prisotni številni preglasi, ki so najpogostejši v skupinah posameznih črk glede na njihovo izgovorjavo. izgovorjavo. Ločimo samoglasnike in soglasnike, ki se s e dele na zvočnike in nezvočnike, ki se dele na zveneče in nezveneče soglasnike. Najbolj povedne so utežene primerjave združenih skupin: samoglasnikov, zvočnikov in nezvočnikov ali le soglasnikov in samoglasnikov. i primerjavi sta posebno primerni za ožji izbor ustreznega jezika razumevanja.
54
AJNOS ZAPISOVANJA IN NJEGOVO RAZKRIVANJE UVOD V vseh časih so ljudje odkrivali nove in uporabne stvari: orodja in orožja, načine shranjevanja živil in načine priprave hrane, raznovrstnost rastlinske in živalske hrane, obleko in obutev, posodo za jed in shranjevanje ter vodna, jezdna, vlečna in kolesna prevozna sredstva. Udomačili so živali za mlečno in mesno prehrano, za volno, za obutev in obleko iz kožuhov in golega usnja, pa tudi za ježo, boj, delo itd. Vsa tako pridobljena znanja so predstavljala pomembno prednost pred drugimi skupinami, zato so znanja predsta vljala varovane varovane rodovne skrivnosti, skrivnosti, ki pa so prej ali slej postale last tudi drugih sosednjih plemenskih in rodovnih skupin. Navedene prednosti so omogočale hitrejšo rast plemenskih skupin ali celo nadvlado sosednjih plemen. V vseh časih se je pojavljala tudi magija in s tem v zvezi tudi tajnost sporočil, ki so se ustno prenašala iz roda v rod in so pomembno vplivala na oblikovanje družbenih elit, včasih v dobrem, velikokrat pa tudi v slabem pogledu. Ob izumih zapisovanja pa so bile skrivnosti lahko tudi zapisane in so bile zato skrbno varovane, varovane, predvsem pa so bila narisana ali napisana znamenja znana le ožji elitni skupini. Vendar so kljub skrbnemu in ustreznemu varovanju lahko prišla v roke tudi drugim, zato so v vseh časih pismenosti izumljali postopke, kako bi prikrili zapisano vsebino. ako prikrivanje napisane vsebine imenujemo tajnopis ali širiranje, odkrivanje njegove vsebine pa razbiranje ali deširiranje. Z ustanovitvijo večjih skupin kot so države in kraljestva, se je zaradi dobrega poslovanja države povečalo število nujnih sporočil, in nekatera upravna in zlasti vojaška sporočila so bila zelo pomembna in niso smela s pravo vsebino priti v sovražne roke. Zato so oblasti uvedle tajne službe, ki so širirala poročila za varno prenašanje njihovih pomembnih vsebin. Hkrati s tem pa so nasprotniki iskali poti, kako bi se dokopali do pravih sporočil in so iskali poti, da bi dobili širante ali pa so celo sami poskušali najti ustrezno pot do njihovega razumevanja. ako sta se dopolnjevali dve povezani veji: vohunstvo in razbiranje. razbiranje. Vsaka šira ima določene lastnosti, ki se opazijo pri razbiranju in po večkratnih poskusih dobijo smiselno vsebino, ki pomaga odkriti zapisano besedilo. S tem je tajna pisava odkrita in zato neuporabna. ako se je vedno bila bitka med tajnopisjem in razkri vanjem: tajnopisje z novimi postopki zapleta odkrivanje, razkrivanje pa uporablja vedno zahtevnejše analize. a a boj se je nadaljeval skozi vso zgodovino in je pomembno vplival na odnose med posameznimi centri moči in njihovimi bitkami in je bistveno odločal o zmagi in porazu nasprotujočih si sil. V času svetovnih vojn pa je ta boj zajel celoten svet in z množico različnih tajnopisov in množico štabov za razbiranje odločilno vplival na hitrejši in uspešnejši zaključek vojn. V sedanje času globalizacije pa brez zanesljivega tajnopisa ni mogoče niti politično, niti gospodarsko poslovanje, saj se že večina storitev opravlja preko spletnega trgovanja.
55 OPOZORILO Zapis je izvleček iz knjige [1]: Simon Singh, Knjiga šier, Umetnost širiranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J. Plešej, Učila International, ržič 2006. AJNOPISJE Najstarejši tajnopis Najstarejši Najstarejši znani tajnopis opisuje Herodot, ki je bil kronist o bojih med Grčijo in Perzijo v 5. stol. pr. pr. Kr., Kr., saj naj bi tajnopis rešil Grke pred osvojitvijo perzijskega kralja Kserksa. a se je pripravljal, da si podredi tudi neposlušno Grčijo in je 5 let zbiral največjo vojsko v dotedanji zgodovini. o je opazil neki Grk v izgnanstvu, ki je pisno opozoril Šparto pred invazijo, invazijo, ker pa je bil na tujem ozemlju si je pomagal z zvijačo. S pisalne deščice je postrgal vosek in nanjo napisal besedilo in preko njega zopet vlil vosek in tako prekril besedilo. Deščica je prišla v prave roke, toda niso razumeli njenega pomena, dokler ni žena vodje svetovala naj odstranijo vosek, in tako so prebrali sporočilo in ga poslali še drugim Grkom. Začeli so se pripravljati na boj in zgradili 200 bojnih ladij. ako ako je Kserks izgubil odločilno o dločilno prednost presenečenja. Ko je leta 480 pr. Kr. Kr. napadel Grke, so perzijsko številčnejše ladjevje z begom zvabili v ozek zaliv, zaliv, kjer so bile njihove manjše ladje učinkovitejše kot večje perzijske ladje, in so ponižujoče premagali Perzijce. Skrito sporočilo Najstarejši Najstarejši tajnopis je bil načini skritega sporočila, ki se pojavlja v raznovrstnih oblikah. Kitajci so sporočilo napisali na svilo, jo stisnili v kroglico in jo potopili v vosek. ako priprapripra vljeno kroglico je sel s el pogoltnil, in tako t ako varno prenesel sporočilo. Če na trdo t rdo kuhano jajce pišemo z galunom, ta skozi porozno jajčno lupino prodre do beljaka in na njem pusti sporočilo, ki ga lahko preberemo le če jajcu odstranimo lupino. Že v 1. stol. pr. Kr. so poznali nevidno črnilo, ki s sušenjem postane prozorno in se ob segrevanju obarva rumeno. Še celo v 20. stoletju so vohuni uporabljali lasten urin, če jim je zmanjkalo nevidnega črnila. V drugi svetovni vojni so nemški vohuni v Južni Ameriki uporabljati mikrotočko: sporočilo so pomanjšali v velikost pike in ga tako poslali posl ali v nedolžnem pismu. Američani so to odkrili šele po namigu, naj v pismih pregledajo bleščeče pike, ki so nastale zaradi gladkega otograskega papirja. i postopki skrivanja nudijo določeno varnost, vendar so s o predvidljivi in dobra kontrola jih z lahkoto odkrije, potem pa je vsebina takoj znana. ajnopis Naslednja stopnja je tajnopis, ki za nasprotnika nima nobene vrednosti tudi če ga prestreže, če ne pozna ključa za njegovo razbiranje. Način postopka in uporabe je viden na naslednji sliki. Odprto besedilo in ključ omogočata po postopku določenem s ključem izdelavo tajnega besedila in po obratnem postopku njegovo branje. Uporabljala sta se predvsem dva postopka: prestavitev in zamenjava. Prestavitev Prestavitev je tajnopis, kjer črka ohrani svojo vrednost, spremeni pa svoje mesto. o je v bistvu premetanka – anagram čigar rešitev raste potenčno s številom črk zapisa, zato
56
Postopek tajnopisja in branja
je daljši anagram praktično nerešljiv, nerešljiv, vendar je nerešljiv tudi za prejemnika. Zato mora biti urejen po nekakšnem pravilu in to omogoča uporabniku hitro branje, nasprotniku pa osnovo za ugotovitev ključa za razbiranje. Uporabne so tudi enojne ali večkratne »vrtne ograje«, kar je razvidno iz naslednjega primera dvojne in trojne »ograje«: NA VRU SKRI N V S R A R U K I
N
R A
S
V
I K
U
R
NVRSRARUKI NRSIAKVUR
Rovaš Podoben sistem je uporaba rovaša (palica (pa lica za označbe) iz 5. stol. pr. Kr., Kr., ko so Špartanci tanek trak ovili okoli palice in po dolgem pisali po traku na palici. Potem so trak odvili in na posameznem mestu so bili največ zlogi, ki niso nič pomenili. Šele če se je trak navil na palico enake debeline, se je pojavil pravi napis. Zamenjava Zamenjava je tajnopis, kjer črka ohrani svoje mesto, spremeni pa svojo vrednost. Gre za nadomestitev posamezne črke z drugo črko, številko ali simbolom. Najenostavnejše so zamenjave zamenjave s črkami, ki so enako oddaljene po znani abecedi na primer za eno ali več mest: Pri premiku za eno črko namesto ABCD dobimo BCDE, CDEF, DEFG itd. Najstarejša znana zamenjava je iz 4. stol pr. Kr. v Kamasutri, kjer se poljubno določi par črk ki se zamenjuje. zamenjuje. o o je ključ, k ljuč, ki ga morata uporabljati tako pošiljatelj kot sprejemnik. Cezar, ki je veliko uporabljal premik za tri črke, ki se po njem imenuje Cezarjanka je neko sporočilo napisal v grški abecedi in zato je bilo za galskega nasprotnika nerazumljivo. Sistem je torej enostaven, besedilo spremenjeno po ključu se prenese prejemniku, ki ga po znanem ključu lahko prebere. Kodiranje Naslednja stopnja je kodiranje, kjer določena črka ali znak predstavlja besedo. ak sistem je možno razbrati šele z dovolj velikim številom zapisov, zato je zelo varen. Sistem pa ima vendar veliko pomanjkljivost, saj je treba sestaviti debelo knjigo izrazov, ki lahko pride nasprotniku v roke in skrivna poročila so takoj znana.
57 RAZBIRANJE Razbiranje tajnopisa je odvisno od dolžine zapisa, saj se ponavljajo podobni pojavi, ki omogočajo različne analize. Razbiranje je bistveno odvisno od zahtevnosti izbranega ključa in v nekaterih primerih brez znanega ključa ni možno. Velik napredek so naredili Arabci, ki so v Bagdadu ustanovili Hišo modrosti, knjižnico in prevajalski center. S tajno pisavo so zaščitili mnoge dejavnosti, pomemben premik pa so naredili tudi pri razvrščanju besedil preroka Mohameda. Preverjali so zgradbo zapisov in ugotavljali ali jih je napisal sam prerok ali so jih napisali drugi. Prav tako so po starosti posameznih besed časovno razvrstili posamezne zapise. Odkrili pa so tudi različno pojavljanje posameznih črk in tako postavili temelj razbiranja tajnopisja. Pomembne Pomembne pa niso le posamezne pogoste ali redke črke, ampak tudi pogosti ali redki dvojčki. V 19. stol. je arabski »filozo« Al Kindi napisal knjigo o razbiranju tajnih pisav na osnovi rekvenčne analize najpogostejših črk in drugih jezikovnih značilnosti. Primer pogostosti pojavljanja posameznih črk v angleščini in slovenščini je v odstotkih prikazan v naslednji tabeli 1: abela 1a: 1a: Pogostost črk v angleščini v odstotkih. A
B C D
E
F
G H I
J
K L M N O P Q R S
U V W X Y
Z
8,2 1,5 2,8 4,3 12,7 2,2 2,0 6,1 7,0 0,2 0,8 4,0 2,4 6,7 7,5 1,9 0,1 6,0 6,3 9,1 2,8 1,0 2,4 0,2 4,0 2,4
abela 1b: 1b: Pogostost črk v slovenščini v odstotkih. A
B
C Č
D
E
F
G H
I
J
K
L
M N O P
R
S
Š
U V
Z
Ž
10,9 2,1 0,7 1,6 3,4 10,8 0,1 1,6 1,2 9,3 4,6 3,9 5,0 2,9 6,3 9,1 3,1 5,1 4,9 1,1 4,7 1,6 3,3 2,1 0,9
Poleg značilnih črk v angleščini Q, W, W, X in Y in v slovenščini sl ovenščini Č, Š in Ž so značilne tudi razlike pri deležih posameznih črk, zato je taka analiza pomembna pri ugotavljanju povezanosti neznanega zapisa z znanimi jeziki. Značilne razlike v podani tabeli med angleščino in slovenščino so pri črkah: C – 4 krat, F – 22 krat, H – 2 krat, J – 23 krat, K – 6 krat in – 2 krat. Pri samoglasnikih takih razlik ni. Analiza pogostosti pogostosti Analiza pogostosti ali rekvenčna analiza se prične z ugotovitvijo jezika zapisa in z značilno pogostostjo najpogostejših in najredkejših črk. Velika Velika pogostost predstavlja samoglasnike, majhna pa soglasnike, pri zelo majhnih deležih pa že lahko sklepamo na posamezne zelo redke črke: v angleščini J, K, Q in X, v slovenščini pa C, F, Š in Ž. ako dobimo možen izbor črk, ki ga nadgradimo z veliko in zelo majhno pogostostjo dvojčkov in že se izluščijo najverjetnejši glasovi za posamezne črkovne znake. Na tej osnovi je možno že ugotoviti posamezne besede, zlasti če vsaj približno poznamo vsebino sporočila. Značilne so na primer vremenske napovedi za posamezna bojišča, kjer se morda celo vsakodnevno pojavljajo besede: vreme, sončno, oblačno, padavine itd. Nadgradnja zamenjave je vstavljanje mašil, ki predstavljajo težave za razbiranje, za naročnika pa ne, saj jih pozna, vendar so tudi taki napisi hitro rešljivi.
58 Enako zamenljiva Naslednja stopnja tajnopisja je »enako zamenljiva«, kjer se črke, ki se pogosteje uporabljajo označujejo z več znaki ali števili. ako ako se onemogoči enostavno analizo pogostosti in so potrebni bolj zapleteni postopki. Običajno se uporabi značilne dvojčke in sicer črke ki so zelo redke in njihovih bolj ali manj stalnih spremljevalcev. V angleščini sta to črki Q in U, ki sta vedno skupaj in imata pogostost Q 0,1 in U 2,8, torej gre za dvojček, ki ima drugo črko 28 krat pogostejšo kot prvo črko. V slovenščini pa so to črke s pogostostjo F 0,1, Š 1,1 in Ž 0,9, ki jim najverjetneje slede samoglasniki torej zopet najverjetnejše kombinacije dvojčkov z bistveno pogostejšo drugo črko. Črne komore Črne komore so bila posebna vohunska središča, ki so jih imele vse evropske sile, najbolj znana pa je bila na Dunaju. Ob 7 uri zjutraj so prispela v urad za razbiranje pisma veleposlaništev; tajniki so omehčali pečate, prepisali sporočila in jih ponovno zapečatili ter predali pošti, kopije tajnih pisem pa so šla v razbiranje. ranzitna pisma pa so prispela v urad ob 10 dopoldne, bila deležna enakega ena kega postopka, ob štirih št irih popoldne p opoldne pa so nadalje vala svojo pot. Skupine Skupine dunajske črne komore za razbiranje so tedaj že strle vse navadne tajnopise, in so s svojimi delom nudile usluge tudi drugim evropskim centrom, na primer neposredno rancoskemu kralju Ludoviku XV. Več-abecedna zamenjava Črne komore so razvrednotile klasične tajnopi t ajnopise se in pošiljatelji poš iljatelji so bili primorani poiskati močnejše orožje in uporabiti več-abecedno zamenjavo, ki je bila znana že davno d avno pred tem, vendar so se je izogibali, izog ibali, ker je predstavljala zahtevnejši postopek tajnopisja in branja. Za to je bil primeren Vigenèrov tajnopis, ki ga je objavil že leta 1586 z razpravo aicté des Ciffres. V tistem času pa so kabineti za razbiranje raje uporabljali enostavnejše načine in njegov genialni izum odložili in sicer kar za 200 let. Vigenère je abecedo ponovil v naslednjih vrstah tolikokrat kot je bilo število črk abecede, vendar premaknjeno za eno mesto naprej, kar je dalo v angleščini možnost 26 različnih zamenjav črk sporočila z drugimi črkami. reba se je bilo le dogovoriti za ključno besedo in potem po postopku določiti ustrezne vrstice za določitev pravega znaka. Ustrezne so bile tiste vrstice, ki na prvem mestu vsebujejo ravno črke dogovorjene besede. Z enostavno analizo pogostosti črk ni možno prodreti v tak tajnopis, saj ima ista črka več znakov, ki so pomešano tako, da lahko posamezen znak lahko predstavlja pogosto ali redko črko. Pri daljših ključnih besedah je ta pomešanost dovolj velika. Razvozlanje Vigenèrovega tajnopisa Charles Babbage je bil vsestranski znanstvenik z mnogimi izumi, njegov največji izum pa je bil računski stoj z več kot 25.000 deli, ki bi omogočal tudi komplicirane račune, saj je vseboval spomin, mlin in odločitve, podobno kot sodobni računalniki spomin, procesor in zanke. Žal stroj ni bil izdelan, bi se ga pa dalo ustrezno programirati. Šele sto let kasneje so prve pr ve elektronske naprave naprave uresničile njegove zamisli. Njegovo genialno delo na področju tajnopisja pa je razbiranje Vigenèrovega Vigenèrovega tajnopisa. tajnopisa. udi v tem primeru se ponovijo skupine
59 črk, kar je odvisno od dolžine izbrane besede - ključa, ki določa vrstice za tajnopisje. Če vzamemo besedo dolgo 20 črk je ponovitev samo s amo enkrat in če ta vmesni prostor pregledamo tudi z drugimi ponovitvami lahko ugotovimo, da se pri določenem številu pojavijo vse ponovitve. Zato je to število enako številu šte vilu črk izbrane ključne besede. Na tej osnovi se že lahko vrši analiza pogostosti, ki pa obsega vse črke in iz značilnosti poteka vseh vrednosti lahko sklepamo na značilno zaporedje črk. Opazni so skupni vrhovi in daljše doline, ki so značilne za vsako abecedo, tak značilni vrh in dolina je v slovenščini EFGH. Če gra premaknemo tako, da se sklada z normalno porazdelitvijo ugotovimo vrednost do sedaj predpostavljene črke, ki je v tem primeru E. ako lahko že verjetno določimo prvo črko črko ključa, drugo črko črko pa določimo po istem postopku z že znano znano prvo črko. Če izid ni smiseln je treba postopek ponoviti z drugo najverjetnejšo prvo črko. Babbage tega odkritja ni objavil in so ga odkrili šele v 20 stoletju, ko so strokovnjaki pregledovali njegovo zapuščino. zapuščino. Isti postopek je samostojno odkril pruski častnik Kasiski, ki ga je objavil leta 1863 pod naslovom Die Geheimschrifen und die Dechiffrierkunst , in se po njem imenuje Kasiskijev test. ODKRIJE ELEGRAFA IN RADIA Obe odkritji sta vzpodbudila številne poskuse tajnopisja, vendar brez večjega uspeha. elegrafist je znano besedilo v svojem jeziku oddal večkrat hitreje in brez napake, pri širiranem poročilu pa je šlo bistveno počasneje, kar je bilo precej dražje in možne so bile tudi usodne napake. Radijski promet teh možnosti ni imel, zato je bilo treba najti ustrezne vrste tajnega govora, govora, kar bi bi omogočilo zaupnost zaupnost javno poslanega sporočila sporočila in njegovo njegovo hitro širiranje in razbiranje. V prvi svetovni vojni so uporabljali kombinacije starih tajnopisov, vendar je bilo vedno le vprašanje časa, kdaj bodo novo širiranje strli. Nemški napad na Francijo Le 16 dni pred napadom na Francijo dne 5. marca so Nemci uporabili kombinacijski tajnopis, ki naj bi jim omogočil popolno presenečenje ob napadu, ki je bil 21. marca 1918. Francozi so imeli tedaj najboljšo službo za razbiranja tajnopisja, saj so se po bolečem porazu leta 1870, ko so Nemci priključili Alzacijo in Loreno dobro organizirali in imeli obsežno službo s številnimi strokovnjaki. Čas je bil kot vedno bistvena sestavina reševanja nove šire in razbiranja sporočila. Novo širo je rešil genialni Francoz G. Painvin, ki je podnevi in ponoči reševal uganko in jo je še pravočasno rešil, kar je omogočilo branje prestreženih sporočil. S postavitvijo več sprejemnih postaj so lahko določili tudi mesto oddajne postaje. Z vsebino poročil o nujnih pošiljkah orožja in z določitvijo mesta odda janja radijskega sporočila so Francozi ugotovili mesto napada in po hudi 5 dnevni bitki zavrnili nemški napad, ki mu je manjkala bistvena sestavina presenečenja. Neomejena podmorniška vojna Razbiranje je tudi bistveno odločilo, da so se ZDA vključile v prvo svetovno vojno in s tem bistveno prevesile razmerje moči. Prvega dne prve svetovne vojne še ponoči je
60 britanska ladja dvignila šop čez-atlantskih kablov in jih prerezala ter tako preprečila naj varnejšo povezavo. povezavo. Novo imenovani nemški zunanji minister A. Zimmermann je zato poslal tajnopis po radijski zvezi v obliki 152 tri do pet mestnih števil. elegram elegram je bil poslan nemškemu veleposlaništvu v Washingtonu, ki ga je poslalo mehiškemu veleposlaništvu. Bistvo sporočila so Angleži razbrali še isti dan in ga posredovali vodji mornariške obveščevalne službe, ta pa ga je spravil v trezor, saj naj bi napovedani neomejeni podmorniški napadi v vsakem primeru potegnili ZDA v vojno. Besedilo sporočila: Prvega ebruarja nameravamo začeti neomejeno podmorniško vojno. Poskušali bomo doseči, da bi Združene države kljub vsemu ostale nevtralne. V primeru, da se to ne bi posrečilo, predlaga predlagamo mo Mehiki Mehiki zvezo na naslednji naslednji podlagi. podlagi. Skupno Skupno vojskovan vojskovanje. je. Skupna Skupna sklenitev sklenitev miru. Bogata finančna podpora in strinjanje z naše strani, da dobi Mehika nazaj svoja izgubljena ozemlja v exasu, Novi Mehiki in Arizoni. Podrobnejša določila prepuščamo vaši visokosti. Prosimo, da vse zgoraj omenjeno strogo zaupno sporočite predsedniku, takoj ko bo vse glede vojne z Združenimi državami odločeno, hkrati pa še dodate spodbudo, da bi Japonsko sam od sebe povabil k takojšnjemu pristopu ter posredoval med Japonsko in nami. Prosimo opozorite predsedni predsednika ka na to, da bo brezobzirn brezobzirnaa uporab uporabaa naših naših podmornic podmornic prinesla prinesla dobre dobre možnos možnosti, ti, da bo bo Anglija Anglija v nekaj nekaj mesecih mesecih prisiljena prisiljena k sklenitvi sklenitvi miru. miru. Prosim Prosim za potrdi potrditev tev prejema, prejema, Zimmerman Zimmermann. n. Ker je 1. ebruarja Nemčija začela neomejeno podmorniško vojno, je predsednik ZDA W. Wilson sklical 2. ebruarja sejo kabineta, 3. ebruarja pa na Kongresu razglasil, da želijo ZDA še naprej ostati nevtralne in kot posrednik miru. Angleški admiraliteti ni preostalo drugega kot seznanitev z vsebino vs ebino telegrama in tako je 2. aprila 1917 predsednik W. Wilson na Kongresu razglasil: »Ugotavljam, da politika, ki jo v novejšem času vodi nemška cesarska vlada, ni nič manj kot vojna proti vladi in ljudstvu Združenih držav. Razbrana brzojavka je uspela tam, kjer ni zadostovalo tri leta napornega diplomatskega dela. Zanimivo je, da so Angleži uporabili zvijačo, češ da je bila vsebina telegrama izdana, zato so po zvezah na mehiškem brzo javnem uradu dobili mehiško verzijo Zimmermannove brzojavke in jo objavili, tako da so Nemci skoraj dve desetletji živeli v prepričanju, da so njihove šire nerešljive. Širirne ploščice Že v 15 stoletju je italijanski arhitekt L. Alberti vzel dve bakreni okrogli ploščici, manjšo položil na večjo in ju v sredini povezal z iglo. Na robu je napisal črke in z zasukom ploščice dobimo Cezarjev premik za eno ali več črk. Podobno ploščico so uporabljali tudi v ameriški državljanski vojni. Že njen izumitelj Alberti je predlagal več abecedno tajnopisje s ključno besedo in tako prišel do Vigenèrove metode. Ima pa ploščica to prednost, da je mehanska in omogoča hitrejše tajnopisje in branje.
NOVEJŠE ŠIFRIRNA ŠI FRIRNA NAPRAVE Širirni stroji – enigma – uganka A. Scherbius je izumil elektromehanski širirni stroj, ki omogoča hitro širiranje in hitro branje, zaradi raznovrstne kombinacije postopkov pa zagotavlja tudi izjemno veliko stopnjo zanesljivosti. zanesljivosti. Sestavljen je iz več delov, delov, ki jih je sestavil v zelo zapleten širirni stroj:
61 tipkovnica za vnos črk, širirna enota, ki črke spremeni v šire in enota z lučkami, ki jih pokaže. Najpomembnejša enota je valj, ki je prepleten z žicami, vhod in izhod zanje pa je na šestih š estih mestih, to pa je pomanjkljivost, pomanjkljivost, saj se s e stanje ponovi po šestih prekinitvah. o o so odpravili tako, da so uporabili dva valja, zato se stanje ponovi šele po 36 ponovitvah. Po vsaki črki se valj samodejno premakne za 1/26, to je za eno črko abecede, to pa je tudi pomanjkljivost, pomanjkljivost, saj se stanje ponovi po 26 prekinitvah. o o so odpravili o dpravili tako, da so uporabili dva valja, ki so jima pozneje dodali še en valj in pri popolni abecedi je bilo že 26x26x26 = 17.576 kombinacij. Širer mora valje nastaviti na določen položaj, kar je v bistvu ključ, ki je veljal le tisti dan. o o je pomenilo mesečno 30 ključev in razpošiljanje ključev ključev vsem enotam, ki so imele enigmo. Širiranje in branje sta obratna procesa, ki potekata samodejno ob enaki nastavitvi valjev. valjev. Knjiga ključev ne sme priti v nasprotnikove nasprotnikove roke, sam širirni stroj pa je seveda prej ali slej dostopen tudi nasprotniku. Razbiranje bi tudi ob posedovanju enigme zahte valo preizkus tudi do 17.576 različnih nastavitev. nastavitev. Valje so lahko tudi zamenjevali, kar je povečalo število možnosti še šest krat. udi stikalna plošča je imela šest povezav z valji, ki so jih lahko zamenjevali z vsemi črkami, kar je dalo skupno število kombinacij 10 16. Stroj je bil izjemen dosežek in majhen, saj je bil v kovčku kovčku velikosti 34x28x15 cm. Visoka cena 20.000 $ pa je odvrnila zainteresirane kupce. Podobne naprave naprave so razvili tudi na Švedskem in v ZDA, vendar prav tako ni bilo zadostnega števila kupcev. Scherbius pa je imel srečo, saj sta dve objavi iz prve svetovne vojne nedvoumno izdali, da so Angleži strli nemške tajnopise. Nemška vojska je takoj naročila obsežno raziskavo in ugotovila, da je enigma najboljša rešitev, ki so jo predelali za vojaško opremo. Zdelo se je, da bo enigma odločilno prispevala k zmago nacionalsocializma, vendar je prispevala pomemben delež k njegovemu propadu. Po letu 1926 so angleški, ameriški in rancoski oddelki za razbiranje poslušali radijska poročila, ki jih niso mogli razvozlati. Ker so jim bila poročila nerešljiva uganka so hitro odnehali, saj je bila Nemčija oslabljena in ni bilo politične volje za razbiranje teh poročil, zato je število usposobljenih ljudi za razbiranje hitro padalo. Poljska, ki je po prvi svetovni vojni postala samostojna, pa je bila med Sovjetsko zvezo, ki je širila svoj komunizem in Nemčijo, ki je hotela pridobiti nazaj ozemlja, ki jih je morala prepustiti Poljakom. ako ukleščeni so bili Poljaki hvaležni za vsako inormacijo in so na novo organizirali službo za razbiranje. udi oni so naleteli na tajnopis z enigmo in niso imeli nobene možnosti za njeno razkrivanje. Francozi so po izdaji dobili kopijo dokumentov: Navodila za uporabo širirnega stroja enigma in Navodila za uporabo ključev širirnega stroja enigma. Dokumenti niso vsebovali žičnih povezav, vendar dovolj podatkov, da so lahko sestavili kopijo enigme. Glede na izjemno število možnosti so bili prepričani, da je ni možno razrešiti, saj se jim je zdela nepremagljiva. Na srečo so imeli Francozi s Poljaki vojaški sporazum in so Poljakom izročili otokopijo dokumentov in jim pustili nalogo naj strejo tudi to širiranje. Osnovni prikaz enigme in njenega delovanja je prikazan na naslednji sliki 37: Poljaki so se zagrizli v možnost, da mora obstajati bližnjica in pri velikem številu dnevnih poročil z istim ključem se pojavljajo ponovitve, ki pripeljejo do razvozlavanja. Zato so Nemci dodali še postopek, da so z dnevnim ključem posredovali nov sporočilni ključ za novo
62
nastavitev valjev. Na prvi pogled je sistem neprebojen, toda Poljaki niso izgubili poguma. Na tečaj razbiranja so povabili 20 matematikov iz univerze v Poznanju, ki je prej pripadal Nemčiji, zato so vsi tekoče govorili nemško. rije so pokazali poseben talent za razbiranje in so jih takoj zaposlili. Najbolj nadarjen je bil M. Rejewski, ki so mu predstavili enigmo. Razbiranje enigme Rejewski je delal popolnoma sam in je enigmo spoznal do najmanjše podrobnosti. Prav tako je vedel, da so s o ključ za rešitve v ponavljanjih in taka ponavljanja so bili individualni ključi, ki so bili na začetku vsakega sporočila. e ključe sestavlja šest črk – dva enaka trojčka, ki v širiranem besedilu dasta šest šier. Prvi in četrti, drugi in peti ter tretji in šesti znak zanesljivo predstavljajo isto črko. Pri zadostnem številu poročil je dobil različne vzorce povezav in iz njih poiskal zaključene verige, ki so s o se začele in končale pri isti črki. Vzel je poljubno črko abecede in znak v spodnji vrsti, poiskal isti znak v gornji vrsti in znak pod njim in nadaljeval do zaključene verige, kot je prikazano.
prva črka A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S U V W X Y Z četrta črka F Q H P L W O G B M V R X U X C Z I N J E A S D K Primer verig: A�F�W�A tri povezave B�Q�Z�K�V�E�L�R�I�B B�Q�Z�K�V�E�L�R�I� B devet povezav Verige se vsak dan spreminjajo in črke se zamenjujejo, kar je posledica dnevnega ključa, vendar se število povezav ohrani in to je povezano z nastavitvijo valjev, ki se pri
63
vsaki naslednji črki premaknejo za eno mesto naprej. u je sprejel pomembno ugotovitev: stikalna plošča in valji sicer vplivajo na natančno sestavo verig, vendar je ena lastnost odvisna izključno le od nastavitve valjev. ako je uspel razdvojiti vpliv stikalne plošče in je njene povezave odstranil in dobil le vpliv valjev. ako je neobvladljivo število kombinacij spustil na bistveno manjše število in sicer 105.456. Več ljudi je šele v celem letu pregledalo vse možne kombinacije in izdelalo katalog posameznih zaključenih dolžin verig za določeno črko. Rejewski je zdaj lahko začel razbirati enigmo. Ko je ugotovil značilnosti verig dnevnega ključa, je vedel za nastavitev valjev, vendar je bilo še bistveno preveč kombinacij glede na povezave s stikalno ploščo. Število kombinacij kombinacij je bilo še vedno previsoko, vendar je bila na voljo poenostavitev. poenostavitev. Odstranil je vse kable na stikalni plošči in prestreženi širant ši rant vnesel v enigmo. Večinoma je dobil nesmisle, včasih pa tudi zveze na primer: alkutlibernil – verjetno ankunf in berlin. Če je bila domneva pravilna je vedel da sta na stikalni plošči povezani črki R in L in z analizo nadaljnjih zaporedij je bilo možno odkriti še druge črke in s tem ustrezne povezave na stikalni plošči. Rejewski je imel sedaj prave povezave na stikalni plošči in nastavitev valjev in je lahko bral vsa poročila tistega dne. Ko so Nemci nekoliko spremenili svoj postopek prenašanja sporočil, je Rejewski razvil mehanično verzijo, ki je samodejno poiskala nastavitev valjev. Zaradi šestih položajev valjev valje v je moralo šest strojev stroje v Rejewskega Reje wskega delovati vzporedno, vzpore dno, vsak vsa k v drugem druge m možnem položaju. Skupna naprava je lahko našla dnevni ključ v približno dveh urah. Pravili so ji bomba, ker je tiktakala pri svojem delovanju. Zanimivo je, da je imel še njihove službe ključe, ki jih je redno dobival iz istega vira kot opis enigme, vendar jih je imel v svojem predalu, ker je vedel, da bo prišel čas, ko ključi ne bodo več na voljo in do takrat mora biti enigma odprta knjiga. Leta 1938 so Nemci dodali še dva nova valja in za razbiranje bi rabil desetkrat toliko bomb, kar je predstavljalo 15 letnih proračunov njihovega biroja. Naslednji mesec pa so število kablov na stikalni plošči povečali iz 6 na 10, zato zdaj niso več zamenjali le 12 črk ampak 20. Poljska služba je bila leta 1938 na višku svoje moči, v letu 1939, ko so Nemci dopolnili enigmo, pa so bili brez velikih sredstev povsem brez možnosti. Zdaj bi jim njihov še lahko prinesel ključe, ki jih je imel. oda ključev ni bilo več, saj je bila dotedanja zveza prekinjena. Če Poljaki ne bi mogli streti tudi ojačane enigme, ne bi imeli nobenih možnosti, da bi ustavili nemški napad, ki je bil oddaljen odd aljen le nekaj mesecev. Poljski major Langer je 30. junija svoje rancoske in britanske kolege povabil v Varšavo, da bi se pogovorili o nujnih vprašanjih glede enigme. Longer jih je peljal v prostor, kjer je stala bomba Rejewskega in presenečeni Francozi in Britanci so ugotovili, da so bili Poljaki za desetletje pred njimi. Predal jim je tudi dva odvečna primerka enigme in načrte za bombe, ki bi strle tudi ojačano enigmo. Dne 1. septembra je nemška vojska vdrla na Poljsko in vojna se je začela. Jeseni so Angleži že bili sposobni odkriti dnevni ključ in so potem lahko prebrali vsa ostala poročila. Iskali pa so tudi bližnjice: preobremenjeni širerji včasih niso izbrali treh naključnih črk, ampak kar tri sosednje, kar je dalo imenitno bližnjico. Valji niso smeli ostati na istem položaju, kar je za polovico zmanjšalo število možnosti. Podobno pravilo
64 je bilo, da na stikalni plošči ne smejo povezati črke s črko pred njo ali za njo, kar je zopet zmanjšalo število različic. Bližal pa se je čas, ko bodo Nemci ugotovili, da s ponavljanjem dnevnega individualnega ključa bistveno zmanjšujejo njeno varnost. Problema se je lotil uring, ki je bil odličen matematik in je pri ogledu og ledu množice poročil ugotovil določeno podobnost, če vemo za čas in kraj oddajanja. Značilno je bilo vremensko poročilo, ki so ga redno pošiljali malo po šesti uri, kjer so se pojavljale predvidljive besede na primer wetter – vreme. orej je treba vnesti wetter v enigmo in moralo bi se pojaviti širirano besedilo, vendar je bilo število kombinacij mnogo preveliko. Zasnoval je kombinacijo treh strojev, ki so vedno obravnavali le en element širiranja znotraj zanke, kljub temu pa je bilo število kombinacij nerešljivo. u je uporabil rešitev Rejewskega in ločil problem stikalne plošče in valjev. Z odstranitvijo stikalne plošče je bistveno zmanjšal število poskusov od 159x1018 na 17.576, to pa je bilo rešljivo že v petih urah. Vendar to še ni bilo dovolj saj pri napačnem začetnem položaju valjev žarnica ni zasvetila: teči bi moralo istočasno 60 trojnih enigem, da bi dobili ustrezen rezultat. Ko je bila znana prava nastavitev valjev, je bilo treba v enigmo vpisati besedilo in pregledati odprto besedilo. Če je bil rezultat tewwer, je bilo treba le zamenjati povezavo za w in t in iz vnosa drugega besedila so bile kmalu znane tudi druge povezave. udi te naprave so imenovali bombe, ki pa so bile 2 m dolge, 2 m visoke in 1 m široke, njihova zasnova pa je bila podobna zasnovi Rejewskega. Prototip so postavili 14. marca 1940, vendar je bil prepočasen, saj je naprava potrebovala en teden da je našla ključ. Minili so štirje meseci, ko je bil na voljo nov stroj. Medtem so Nemci v resnici izpustili ponavljanje in mrk razbiranja je trajal več mesecev. Čez leto in pol je delovalo že petnajst bomb in če je šlo po sreči, so ključ razbrali že v eni uri. Vendar je bila za razbiranje potrebna opora - »crib«, ki v angleščini angleš čini pomeni pomen i leseno lesen o podporo podp oro v rovu, v tem primeru prime ru pa pomeni pomen i oporno točko, na kateri je mogoče graditi sistem razbiranja, ki je podobno tipanju v temnem rovu. Razbiralci so imeli več takih opornih točk, ki so ob ugodnem razpletu lahko skrajšale čas razbiranja. Predvidena delna rešitev pa je bila lahko na napačnem mestu in glede na pravilo, da ista črka ne more prestavljati sama sebe, je bilo treba to rešitev le premikati tako, da se nobena črka ni ponovila v obeh vrstah: Domnevno besedilo Znani tajnopis
w e t t e r n u l l s e c h s I P R E N L W K M J J S X C P L E J WQ
V besedilu »crib« ni na pravem mestu saj sta črki e ena pod drugo! Če pa je »crib« na pravem mestu so ga lahko uporabili kot izhodišče za razbiranje s pomočjo bombe. Na naslednji sliki 49 je prikaz ene trojice valjev, ki so ob ustrezni nastavitvi podali rešitev, rešitev, ko je lučka zasvetila. Šire nemške mornarice pa so bile težavnejše, saj so imele 9 valjev, zato so si širante preskrbeli z napadom na ladje, kjer so zaplenili ključe enigme. Pri tem pa so skrili sledi, da Nemci ne bi odkrili, da so njihovi tajnopisi brez vrednosti. Prav tako so postavili znana minska polja in potem so na radijskih sporočilih nemških ladij takoj prepoznali znane koordinate lastnih minskih polj in imeli odlično osnovo za razbiranje.
65
Razbiranje ostalih tajnopisov Angleži so razrešili tudi italijanske ita lijanske in japonske tajnopise tajnopise in s tem bistveno pripomogli k uspešnemu zaključku druge svetovne s vetovne vojne tako v Sredozemlju kot po celem svetu. Vendar Vendar pa je bila ta služba v popolni tajnosti in to še desetletja po koncu vojne. Po koncu vojne so enigme delili članicam Commonwealtha in so tako lahko razbirali njihova »tajna« sporočila. Šele po treh desetletjih popolnega molka je leta 1974 lahko izšla knjiga Ultra, kar je bil znak za udeležence, da je konec zapovedane molčečnosti, in doba priznanja njihovega dela, žal za mnoge že prepozno.
66 Navahi udi ZDA, ki so s o medtem že strle japonski tajnopis, so morale izdelati učinkovito napravo za prenašanje tajnih sporočil. Angleži so uporabljali YPEX, Američani pa SIGABA. Obe sta bili zapletenejši kot enigma in tudi uporabljali so ju strokovno. Obstajale pa so tudi druge možnosti, saj je bil postopek širiranja in branja dolgotrajen in ni bil uporaben za neposredne akcije na bojišču. Nek vojni dopisnik je težave opisal takole: »Ko so se akcije skoncentrirale na majhno območje, se je vse moralo zgoditi bliskovito hitro. Za širiranje in deširiranje ni bilo časa. edaj je pomagala dobra stara angleščina – čim bolj groba, tem bolje.« Smola pa je bila v tem, da je mnogo Japoncev obiskovalo ameriške kolidže, zato so tekoče govorili angleško. ako so inormacije prišle tudi v nasprotnikove roke, ki so prav tako vedeli za nove premike. u se je vključil P. Johnston. Bil je prestar za bojevanje, zato je hotel pomagati na drugačen način. Videl je, da je angleški jezik ovira in je začel razvijati sistem na izkušnjah iz otroštva. Odrasel je v arizonskih rezervatih Navahov in je dobro poznal njihov svet, poznal je njihov jezik in bil tolmač z vladnimi vl adnimi uradniki. Spoznal je, da bi bil jezik je zik Navahov Navahov nerešljiva šira, hitrost prenosa pa bi bila taka kot v angleščini. Na poskusu so dva Navaha oddaljili in radijski prenos se je povsem posrečil in takoj so ukazali rekrutiranje. Najprej so se morali odločiti za najustreznejše pleme med: Navahi, Sjuji, Čipeva in Pimapago. Odločilo je poročilo, da so Navahi edino pleme, ki jih niso obiskali nemški raziskovalci. Poleg tega je njihov jezik nerazumljiv za ostala plemena, prav tako pa je nerazumljiv tudi za ostale jezikoslovce, razen za 28 Američanov, ki so raziskovali njihov jezik. Navahi so živeli v težkih razmerah in so bili obravnavani kot manj vredno ljudstvo, vendar so si želeli sodelovati v vojni. Njihov Njihov svet je podprl vključitev ZDA v vojno in pokazal svojo lojalnost: »Ni čistejšega izražanja patriotizma, kot je med prvimi Američani.« ako so si želeli sodelovati, da so dali celo napačne podatke o starosti ali pa so pojedli veliko banan in popili mnogo vode, da so dosegli mejno težo 55 kg. Mnogo angleških besed ni bilo v njihovem jeziku in so jih morali nadomestiti. ako so postali: višji oficirji - vojni poglavarji, bojni položaji - blatna bivališča, minometi - čepeče puške itd. Celoten slovar je vseboval 274 besed. Imena pa so črkovali v angleščini, in jih poimenovali po živalih ali predmetih, ki so prevedeni v navajski jezik, kar je za celotno abecedo prikazano v tabeli 12. akoj so pričeli s šolanjem in na koncu šolanja so vsi odlično opravili izpit. Ameriški strokovnjaki za razbiranje niso znali njihovega govora niti zapisati, kaj šele da bi ga razumeli, očitno je šlo za izjemen uspeh. Dva sta st a ostala za izobraževanje naslednje skupine, skupine, ostale pa so poslali na ihi ocean, kjer so Japonci zavzemali čedalje več ozemlja. Japonci so gradili letališče letal išče na Guadalcanalu in s tem bi postal posta l protinapad zaveznikov zaveznikov skoraj nemogoč. Admiral E. King je zato priganjal k invaziji in 7. avgusta se je izkrcala I. mornariška divizija. K njim je spadala tudi prva skupina Navajcev, ki pa je prinesla zgolj zmedo, saj so radiotelegrafisti, ki tega sporazumevanja še niso poznali, v paniki oddajali poročila, da Japonci uporabljajo ameriške rekvence. Poveljnik je takoj ustavil oddaje v navajščini, dokler se ni prepričal o njihovi koristnosti.
67
Eden od Navajev se spominja, da mu je polkovnik p olkovnik rekel, da jih bo obdržal, če bodo hitrejši kot njegov »beli kod«. Oba sva oddala svoja sporočila in vprašali so me koliko časa bom potreboval, ali dve uri? Bolj verjetno dve minuti sem odgovoril. Po štirih in pol minutah sem že dobil odobritev poročila in vprašal sem polkovnika, kdaj se bo odpovedal svoji napravi. Nič ni odgovoril, samo prižgal je svojo pipo in odšel proč. Med boji so Navaji dokazali svojo prednost v primeru, ko so Američani zavzeli japonski položaj in so jih obstreljevali lastni ljudje. akoj so poslali opozorilo, vendar so ga smatrali za japonsko zavajanje in šele Navaji so dokazali resnični položaj. Pokazali pa so tudi izjemno domoljubnost, saj so kljub čedalje bolj krvavim bitkam vztrajali in dokazali svoje prednost pri hitrosti, zanesljivosti in tajnosti.
RAZBIRANJE POZABLJENIH JEZIKOV JEZIKOV Japonci so imeli posneto mnogo navahovskega govora, pa ga kljub temu niso znali razbrati. Pri razbiranju starih napisov pa pogosto ne vedo za jezik, za glasovno vrednost posameznih znakov, niti za vsebino zapisov. Pa vendar se mnoge ženske in moški strastno lotijo te naloge. Pravila razbiranja tajnopisja in starih napisov so v mnogih pogledih podobna. udi tu gre za analizo, pogostost, ponavljanje in oporne točke pomešane z intuicijo in zdravim razmišljanjem. Hieroglifi Dolga stoletja je bila to zaprta knjiga, ki se je z mojstrskim razbiranjem odprla in omogočila vpogled v davne čase starega Egipta, saj so najstarejši hieroglifi datirani okoli 3.000 let pr. Kr. Hieroglifi kot okrasne črke ali simboli so se uporabljali v templjih, stilizirani
68 hieroglifi so predstavljali hieratsko pisavo za vsakdanje zadeve, okoli leta 600 pr. Kr. pa je hieratsko pisavo nadomestila demotska – ljudska pisava. Vse tri pisave so izumrle okoli leta 400, ko je krščanstvo te pisave nadomestilo s koptsko pisavo, ki je imela 24 grških črk in 6 demotskih črk za glasove, ki jih grščina ni vsebovala. Koptska pisava je zaradi Arabcev izumrla v 11. stoletju. S koptsko pisavo je izumrl tudi koptski jezik in tako t ako je bila jezikovna povezava s starim Egiptom pretrgana. Koptski jezik pa še š e živi v liturgiji krščansko-koptske krščansko-koptske cerkve. Strokovnjaki so bili prepričani, da so hieroglifi slikovna pisava in so celo sestavili slovar pomenov predpostavljeno slikovnih znakov. Leta 1799 so rancoski učenjaki naleteli na pomemben kamen, po najdišču imenovan kamen iz Rosette, ki je imel vse tri napise: hierogliski, demotski in grški napis, ki je bil takoj povsem razumljiv razum ljiv.. o o je bila oporna točka za razbiranje, saj naj bi imeli vsi trije napisi enako vsebino. Kamen je bil popisan leta 196 pr. Kr. in je sedaj v britanskem muzeju. Prvi, ki je podvomil v slikovno pisavo je bil angleški matematik . Young. Bil je vsestranski znanstvenik in je znal grško, latinsko, rancosko, hebrejsko, kaldejsko, sirsko, arabsko, samaritansko, perzijsko, turško in etiopsko. Ko je zvedel za kamen iz Rosette, je zanj postal neustavljiv izziv. izziv. Pozornost so mu zbudili znaki obdani s pentljo, ki so se večkrat ponavljali v enaki ali podaljšani obliki. Predvideval je, da predstavljajo nekaj zelo pomembnega, morda ime araona Ptolemaja in tako je dokaj dobro razbral glasovne vrednosti posameznih znakov. Žal je imel preveliko spoštovanje do predhodnikov, ki so v hieroglifih videli slikovno pisavo, zato je domneval, da so uvedli zapis imen s črkami šele, ko so po Aleksandru Velikemu Egiptu vladali araoni, ki so bili Evropejci. Njegovo delo je nadaljeval Francoz J. F. Champollion, ki je tudi znake na obeliskih prečrkoval tako, kot je prikazano v tabeli 15.
Naslednji preboj mu je uspel, ko je razbral tudi starejšo pentljo, ki so jo sestavljali štirje znaki: znak za sonce, neznani znak in dva znaka za S. S tem je dokazal, da so tudi pri starejših hieroglifih uporabljali črkovno pisavo. Kot mladenič se je učil koptski jezik in
69 ga tekoče obvladal. Z znanjem koptskega jezika je za znak krogec s piko, ki naj bi pomenil sonce, vstavil glasovno vrednost ra in dobil izraz RA-?-S-S in po njegovem mnenju se je to ujemalo le z enim imenim araona. Ob običajnem izpuščanju samoglasnikov in manjkajočo črko M je prečrkoval RAMESES, torej Ramzes, ime enega največjih araonov. a ugotovitev ima temeljno jezikovno vrednost, saj je lahko določil jezik piscev in podrobno proučevanje drugih hierogliov je pokazalo, da gre prav za koptski jezik. Ugotovil je, da so zapisi kombinacije slikovnih znakov kot sonce itd, lahko so kombinacija slikovnih in črkovnih znakov, ki lahko predstavljajo tudi več soglasnikov. Daljše besede so sestavljene iz slikovnih ugank ali pa so zapisane z navadnimi črkovnimi znaki. Počasi je dopolnjeval svoje prečrkovanje tako, da je bilo možno branje hierogliov. Svoje delo je objavil v knjigi Précis du système hiéroglyphique leta 1824. Champollion je na osnovi Youngovega dela in znanja koptskega jezika razbral hieroglie predvsem na osnovi grškega besedila na kamnu iz Rosette, ni pa razbral demotskega besedila, ki še danes čaka na ustrezno razbiranje. Linear B Linear B je grška pisava iz bronaste dobe. V tem pred-helenističnem času je celino obvladovala Mikenska kultura, saj so pri izkopavanjih naleteli na veliko umetnostnih izdelkov, vendar niso našli nobenih zapisov. Med trgovci s starinami v Atenah pa so našli nekaj pečatnikov, pečatnikov, ki niso imeli pisave, ampak le simbole in ti pečatniki naj bi prihajali iz Krete. Leta 1900 so na Kreti izkopali mnogo tablic, ki so bile tako dobro ohranjene, da so se videli celo prstni odtisi zapisovalcev. Zgleda, da so se tablice ohranile, ker je palačo uničil ogenj, ki je spekel tudi tablice in jih tako ohranil. Tablice so razdelili v tri skupine: 2000 do 1650 pr. Kr. na katerih so bili slikovni znaki, 1750 do 1450 pr. Kr. na katerih so bile črke iz preprostih črt, zato so jo poimenovali linear A in tablice iz 1450 do 1375 pr. Kr. na katerih je bila pisava, ki so jo poimenovali linear B. Ob množici podobnih zapisov se je zdelo razbiranje enostavno, vendar je bilo v resnici resnici bistveno bistveno težje. Opazili so okoli 90 različnih znakov, znakov, kar je kazalo na zlogovno pisano. Črkovne pisave imajo navadno od 20 do 40 črk za posamezne glasove, zlogovne pisave imajo 50 do 100 znakov za posamezne zloge, slikovne pisave pa obsegajo več sto, v kitajščini celo več tisoč znakov. Nekateri raziskovalci so bili prepričani, da gre za izumrli kretski jezik, drugi pa so menili, da gre za grščino. Leta 1939 so tudi na celini našli tablice s pisavo linear B, vendar to še ni pomenilo, da gre za grško pisavo. A. Kobler je sredi štiridesetih let spoznala, da mora pustiti vnemar vse teorije o pisavi in se posvetiti le značilnostim posameznih možnih besed. Opazila je, da se besede pregibajo z različnimi končnicami, pri tem pa lahko dobijo še premostitveni zlog podobno kot v akadščini. Primera pregibanja dveh besed, najverjetneje samostalnikov, sta prikazana v tabeli 17. Sestavila je pregled znakov, kjer je vsakemu znaku dodelila dvomestno število, in z dvojico številk označila nekatere besede in njihovo pregibanje. Dvojice je sestavila tudi v rešetko, vendar se ji večji preboj ni posrečil, saj je 1950 umrla za rakom na pljučih v 43 letu. Le nekaj mesecev pred svojo smrtjo je A. Kobler dobila pismo od angleškega arhitekta M. Ventrisa, Ventrisa, ki se s e je tudi zanimal za problem razbiranja pisave linear B. Ventris je izpopolnil
70
rešetko A. Kobler tako, da je v stolpce razdelil samoglasnike, v vrste pa soglasnike in dobil 5x15 = 75 polj za posamezne zloge. Skoraj polovico polj je napolnil s števili, ki so pomenili ustrezne kombinacije. Nekateri samoglasniki in nekateri soglasniki so bili očitno številnejši in zato dobra osnova za razbiranje. Do sedaj se je upiral skušnjavi, da bi nekaterim skupinam dodelil glasovne vrednosti, sedaj pa je opazil, da se nekatere skupine pojavljajo pogosteje in tako je namesto šire 08-73-30-12 vstavil a-mi-ni-so = Amnisos, pomembno pristanišče. Na tej osnovi je sklepal, da mora zlog 12 vsebovati s, ostala znaka pa o in tako je za drugo besedo dobil 70-52-12 je ?o-?o-so ali ko-no-so ali Knosos. Na tej osnovi je sestavil tretjo besedo in sicer 69-53-12 ali ??-?i-so ali tu-li-so ali ulisos, pomembno mesto na Kreti. Postopno se je odpirala zaprta stran in posamezni zlogi so postali znani z ustrezno glasovno vrednostjo. Izkazalo se je, da so zapisi v stari grščini, ki je okoli 500 let starejša od homerjeve grščine in je bila jezik Odiseja. Ventris je imel predavanje na BBC, ki ga je poslušal tudi J. Chadwick, ki je bil zgrožen in je tako kot večina strokovnjakov zavrnil Ventrisovo delo kot dela amaterja, kar je v jezikovem pogledu tudi bil. Priskrbel si je Ventrisove Ventrisove delovne zapiske zapiske in jih študiral, da jih bo lahko znanstveno raztrgal. Že v nekaj dneh pa je ta skeptični znanstvenik postal eden prvih zagovornikov Ventrisove teorije, da so zapisi v pisavi Linear B pisani v grščini. Bila sta idealen par, Ventris kot razbiralec tajne pisave in Chadwick kot poznavalec razvoja grščine. Skupaj sta izdala več člankov in svoje delo kronala s temeljnim delom Documents in Mycenaean Greek, ki je izšlo 6. septembra 1956. Pregled vseh zlogovnih znakov in njihove glasovne vrednosti so podane v tabeli 23.
SODOBNO AJNOPISJE Razvoj sodobnega tajnopisja je vezan na čedalje zmogljivejše računalnike, ki ob povezavi v super računalnik obdelajo izjemno količino podatkov in klasični načini tajnopisja niso več nerešljivi. Računalniki pa omogočajo tudi programiranje takih širantov, ki posnemajo klasične širirne stroje, vendar s skoraj neomejenimi spremenljivkami, zato jih ni mogoče deširirati. Ostane pa problem prenosa širirnega sistema, ki ga morata imeti tako pošiljatelj kot naslovnik. ežava se je pojavila z rabo v poslovnem svetu, zato so
71
72 iskali standardizirani sistem. Uveljavil se je sistem IBM z imenom Lucier, ki je sporočilo premešal skladno s ključem, ki sta ga morala imeti pošiljatelj in naslovnik. Dovolj veliko število ključev je zagotavljalo tajnost sporočil. Ostal pa je problem razdeljevanja ključev. Problem je rešljiv z osebnim prevzemom ali z dostavo z zanesljivim kurirjem, kar pa je v sodobnem svetu in globalnem poslovanju predrago in prepočasno. RAZREŠIEV RAZDELJEVANJA KLJUČEV Razrešitev razdeljevanja ključev je največji tajnopisni dosežek vseh časov. Različne skupine zanesenjakov pa so strle tudi ta problem. Američana Diffie in Hellman sta ugotovila, da je možno poslovanje tako, da A pošlje B sporočilo v zaboju z obešenko. B doda svojo obešenko in jo pošlje A, ki odstrani svojo obešenko in jo pošlje B, ki sedaj lahko prebere sporočilo. V elektronski obliki namesto zaboja uporabimo tajnopis, vendar je pomemben vrstni red, saj mora biti zadnje prvo, tako kot si obujemo nogavice in čevlje moramo sezuvanje ponoviti v celoti v obratmem vrstnem redu, saj ne moremo sezuti nogavic prej kot čevljev. Elektronska inačica obešenke daje nesmisel, saj B razbira tajnopis širiran s ključem A, ki ga je A že odstranil. ak sistem v elektronskem poslovanju sicer ne deluje, je pa odprl možnost uporabe enosmerne matematične unkcije, ki ima lastnost obešenke. ake lastnosti imajo neponovljivi procesi kot so mešanje barv, razbitje jajca itd, v matematiki pa je mnogo takih unkcij, unkcij, predvsem predvsem so to modularne unkcije. unkcije. o o pokažemo na primeru eksponentne unkcije, kjer je modul 7 in je rezultat le presežek preko mnogokratnika števila 7. x 3x 3x(mod7)
1 3 3
2 9 2
3 27 6
4 81 4
5 243 5
6 729 1
Diffie – Hellman – Merklov postopek za izmenjavo ključev (odkril ga je Hellman, vendar so delovali skupaj) skupaj) uporabi uporabi funkcijo funkcijo Y x (mod P). Celoten postopek zahteva več javnih sporočil sporočil in je zato zato nekoliko nekoliko neprijeten: neprijeten: »A« in »B« se javno dogov dogovorita orita za vrednovrednosti Y in P, s tem, da mora biti Y manjši od P. »A« izbere vrednost za x in ga obdrži v tajnosti, z njim pa izračuna vrednost funkcije in vrednost pošlje »B«; »B« stori enako, vendar vendar s svojo vrednostjo vrednostjo za za x; ko ponovi ponovita ta račun s sprejetim sprejetim številom dobita dobita isti rezultat, rezultat, ki je ključ!
ODPRI KLJUČ Nesimetrični ključ Diffie je odkril nov širirni postopek tajnopisja z nesimetričnim ključem. Do sedaj je bilo tajnopisje in razbiranje preprosto preprosto obrnjen postopek, pri nesimetričnem nesimetr ičnem ključu pa je le enosmeren postopek. Primer: »A« pošlje javni ključ za širiranje (število) po spletu, zasebni ključ za razbiranje pa obdrži v tajnosti; katerikoli »B, C itd« lahko pošlje širirano sporočilo A, ki je dostopno tudi vsem drugim uporabnikom spleta; sporočilo pa lahko prebere le »A« z zasebnim ključem. Ko je poleti 1975 Diffie objavil svoje odkritje so se mu pridružili še
73 drugi znanstveniki in pričeli iskati enosmerne unkcije, ki bi ustrezale pogojem za nesimetrično tajnopisje. Odkritje pa se jim ni posrečilo, saj jih je prehitela druga skupina. Praštevila Praštevila so ustrezna nesimetrična unkcija. Skupina Andelman, Rivest in Shamir so sestavljali odlično ekipo, kjer sta Rivest in Shamir podajala predloge, Andelman pa jih je zavračal in ju držal v pravi smeri. Rivest je odkril pravo unkcijo unkcijo v obliki praštevil, postopek pa so poimenovali ARS po začetnicah avtorjev. avtorjev. Postopek: »A« objavi javni ključ, ki ju tvori zmnožek dveh praštevil p in q, ki jih je obdržal v tajnosti. Če hoče »B, C, itd« poslati »A« tajno sporočilo, ga širira z njegovim javnim ključem in »A« ga lahko prebere, saj lahko unkcijo obrne, ker pozna svoji izbrani praštevili. Drugim pa razbiranje ni dostopno, dostopno, razen če po dolgotrajnem postopku ugotovijo oba aktorja p in q. Pri majhnih praštevilih je rešitev hitra, pri zelo velikih praštevilih pa je čas razbiranja prevelik. Za bančne posle se uporabljajo zmnožki večji od 10 300 in čas razbiranja z super računalnikom je večji od 1000 let. Pri dovolj velikih številih p in q pa je šira ARS nerešljiva. Prijazna zasebnos za sebnost t Pretty Good Privacy s kratico PGP. Phil Zimmermann je bil prepričan, da ima vsak človek pravico do zasebnosti v javnem sporazumevanju in to na enostaven način. Sistem ARS je nadgradil s programom, ki samodejno opravlja delo tajnopisja in razbiranja in ga poimenoval Pretty Good Privacy s kratico PGP. Obrnjen postopek ARS pa omogoča tudi elektronski podpis, ki je javno dostopen, vendar potrjuje, da je sporočilo prišlo prav od osebe oseb e z določenim javnim ključem. Združena postopka omogočata tako zasebnost kot lastnoročni podpis pošiljatelja. Zimmermann je hotel najprej svoj izum prodajati, zaradi zahtev, da bi bila elektronska sporočila dostopna tajnim služba zaradi preprečevanje terorističnih dejanj, pa je ponudil svoj izdelek kot del programske opreme zastonj in se tako izognil mnogim upravnim oviram. Kljub temu je ameriški FBI tri leta iskal temelje za obtožbo, da je Zimmermann izvozil nevarno orožje, saj je sovražne države in teroriste oskrbel z orožjem s katerim so se lahko izmaknili obrambnim ukrepom ameriške vlade. u so nastopili borci za človekove pravice, predvsem pa podjetja, ki jim je elektronsko poslovanje prineslo pocenitev, razvoj in široko dostopnost do kupcev in surovin. Končno so pri FBI uvideli, da je stvar zamujena in so s procesom naredili le reklamo za široko uporabno in prijazno tajnopisje. ako je bil Zimmerman rehabilitiran, njegov program pa so s spleta lahko dobili vsi. Problem terorizma Ob nedvoumni zaščiti tajnopisja se je pojavilo vprašanje tajnosti dopisovanja terorističnih skupin in to vprašanje je odprto še danes. Sodobno gospodarstvo čedalje močneje zahteva tajno poslovanje tako za zaščito proizvodnje kot zlasti za spletno prodajo. Nekatere oblasti pa se kljub temu zavzemajo za obvezno deponiranje ključev, kar pa ne rešuje problema zadovoljivo, saj so prav tako možne zlorabe, ob izgubi ključa pa je potreben ustrezen postopek za izbris starega in za dodelitev novega ključa. Poleg tega pa so lahko kadarkoli objavljeni tudi drugi ne deponirani javni ključi, ki omogočajo tajnopisje. Res je, da se jih lahko takoj ugotovi in zato lažje preverja njihovo tajnopisno delovanje, ki pa je še
74 vedno nerešljivo. nerešljivo. Poleg tega pa se lahko javni ključi k ljuči tudi hitro spreminjajo in tako sproti puščajo svoje nove sledi, kar je za teroristično delovanje značilno. ako jih je težje odkriti, saj stare sledi niso več uporabne, nove pa še niso odkrite. ZAKLJUČEK V vseh časih so s o ljudje odkrivali novosti, ki so s o predstavljale varovane prednosti prednosti različnih, plemenskih, elitnih, narodnih in državih skupin. Ob izumih zapisovanja so zato izumljali postopke, kako bi prikrili zapisano vsebino, nasprotniki pa so jo poskušali odkriti. Prikri vanje napisane vsebine je tajnopis, odkrivanje vsebine pa razbiranje. Enostavno tajnopisje je hitreje rešljivo, rešljivo, zato so tajnopisci tajnopisci čedalje bolj zapletali postopek, razbiralci pa uporabljali čedalje uspešnejše načine analiz. Sodobno tajnopisje uporablja širiranje z zmožkom dveh velikih praštevil, ki zagotavlja ustrezno varnost pred razkrivanjem. Žal je varnost zagotovljena tudi mafijskim in terorističnim skupinam, ki lahko dovolj skrito poslujejo. Pojavljale so se in se še pojavljajo zahteve po mednarodnih bankah ključev, kar pa onemogoča sodobno poslovanje, istočasno pa omogoča poslovanje z neprijavljenimi ključi, ki se jih sicer hitro zasledi, a ukrepanje je mnogokrat že prepozno. Očitno je, da zaradi peščice teroristov ne moremo prepovedati tajnega poslovanja, ki obsega večji del svetovne proizvodnje in trgovine. Velikemu bratu tudi ne moremo dopustiti, da bo v našem imenu obvladoval naše življenje in nas kontroliral v vseh porah našega osebnega življenja. Očitno bo treba t reba poiskati druge in preizkušene načine urejanja sveta, verjetno prav tako kot nam ga že od o d nekdaj ponujajo ponujajo velika verstva sveta. Ponovno Ponovno se bo b o treba vrniti k materi naravi in novim generacijam privzgojiti ne le tekmovalnost, ampak predvsem sodelovanje v mirnem sožitju med različnimi svetovnimi, narodnimi in osebnimi interesi. ajnopisje ajnopisje in razbiranje sta na kratko prikazana prav zaradi tega, ker so mnoge osnove in postopki uporabni tudi pri razbiranju pred-antičnih napisov razumljivih na slovanskih osnovah. Razbiranje etruščanskih, venetskih, retijskih, galskih, starorigijskih in drugih napisov je enostavnejše, saj so glasovne vrednosti večine črkovnih znakov dobro znane in le izjemoma naletimo na znake, ki jim je treba glasovno vrednost dodeliti šele na osnovi razumevanja obdelovanega besedila. Gre preprosto za to, da neznano zvezno pisano besedilo v glasovno znanem zapisu, delimo na različne sklope črk, ki predstavljajo znane besede. ako dobljene besede pre verjamo z različnimi znanimi, sodobnimi s odobnimi ali izumrlimi jeziki in njihovimi narečji ter statistično ugotovimo najboljše ujemanje. ako primerjanje nam podaja tudi najustreznejši jezik razumevanja in primerna narečja tako obravnavanih obravnavanih napisov napisov,, saj navedeni navedeni napisi niso pisani v normiranih jezikih. LIERAURA 1 Simon Singh, Knjiga šier, Umetnost širiranja od starega Egipta do kvantne kriptografije , prevedel J. Plešej, Učila International, ržič 2006.
75
SISEM RAZBIRANJA SARIH NAPISOV
UVOD Veliko jezikoslovcev in ljubiteljev se je na različne načine spoprijelo z razbiranjem raznih skupin starih napisov. Načine razbiranja so največkrat sproti prilagajali že ugoto vljenim značilnostim posameznih vrst napisov. napisov. Uporabljali Uporabljali so dotedaj znane načine jezikovne analize, marsikdaj pa so ubrali tudi povsem nove poti, ki so jim sicer poredko, a vsaj včasih omogočile globlji vpogled v dotedaj nerazumljive nerazumljive napise. napise. O posameznih razbiranjih je veliko literature avtorjev posameznih razbiranj, razbiranj, pa tudi preglednih del, ki povzemajo njihove načine razbiranja in razumevanja. Namen prispevka je osvetliti značilna prizade vanja različnih raziskovalcev pri razbiranju razbiranju starih napisov in ne navajanje navajanje literature, zato podajam le tri pregledna dela, ki zajemajo tajnopisje in razbiranje, predvsem pa različne poti do razumevanja predantičnih napisov v znanih in neznanih črkovnih, zlogovnih in sestavljenih znakih in pisavah [1-3]. Prikazano je sistematično reševanje prečrkovanja, oziroma ugotavljanja glasov uporabljenih črkovnih in drugih znakov, delitev zvezno pisanega besedila in razumevanja različnih skupin predantičnih napisov. Posebna pozornost je dana ustrezni izbiri jezika, saj v napačno izbranem jeziku, razumevanje ni možno. Postopek oži širši obseg jezikov, ki so izbrani po znanih arheoloških, jezikovnih, genetskih, zgodovinskih in drugih podatkih, s črkovnimi in besednimi analizami ter zaključi z primerjavo razumevanj istega napisa v različnih jezikih.
JEZIK Jezik je bistvena lastnost posameznega pos ameznega naroda in njegova prvinska kultura. Vsa kultura se odvija v njem, saj se izmenjave kulturnih dobrin, njihovo uživanje in ocenjevanje ter razmenjav občutij umetnosti, pretežno odvija prav v jeziku. Jezik je lasten posameznemu narodu, ki z lastnimi glasovi izraža svoja videnja, občutja, mišljenja in raznovrstne dejavnosti in vse to ubesedi. Besede imajo zato svoj naravni izvor in jezik kot skup besed, prav tako počiva na svojem naravnem izvoru. Jezik kot dejavnost Samo po sebi je razvidno, da je govor dejavnost. V filozofiji so govor delili na: prošnjo, vprašanje, odgovor in ukaz, ki sta se jim kasneje pridružila še izjava in sodba, ki naj bi bila le pojasnjevalna. Govor pa ima tudi druge družbene značilnosti, ki so odvisne od širšega okolja kot so zborovanja, protesti, seje, razprave, sodišča, kjer imajo posamezni govorniki določene naloge, ki jih občinstvo sprejema glede na dogovorjeno vlogo ali glede na vsebino in obliko govora. Študije jezikov opravljamo v jeziku, zato moramo paziti na ustrezne izraze, saj sicer lahko dobimo napačno ali celo vsiljeno predstavo. Avtor Avtor opozarja
76 na možnosti neuspeha ali celo na manipulacije; zgreške deli na napačno sklicevanje in napačno izvajanje, čemur sledi napačna uporaba ter zlorabe, ki jih deli na neiskrenosti in nedoslednosti. em em pa lahko l ahko sledijo zavajanja, manipulacije, strahovanja, pritiski, umori in druge oblastne stranpoti, praviloma prisotne v tiranijah [4]. Različnost človeške človeške jezikovne zgradbe in njen vplivu na duhovni razvoj W. Humboldt je predstavnik nemškega liberalizma – svobodomiselnosti, ki se je pri njegovih naslednikih spremenila v libertinstvo, katerega osnovna značilnost je neresnica, ki je »znanstveno« utemeljena Avtor v svojem temeljnem jezikovnem delu opozarja na možne napačne predstave pri zgodovini, zgradbi, odličnosti in drugih podatkih ali mnenjih o obravnavanih jezikih. Poudarja pomembnost jezika kot temelja omike, saj v jeziku ljudstva izražajo vse, kar je v njem delo posameznika ali naroda kot celote. Jezik je vnanja pojavnost duha naroda in obojega ne moremo nikoli misliti dovolj istovetno. Govor je živ in je v svojem bistvu preha jajoč, saj se stalno spreminja in dopolnjuje. dopolnjuje. Pisana beseda pa je neke vrste mumija, mumija, ki priča o nekem stanju jezika, daje pa možnost daljšega spominjanja in hitrejšega razvoja različnih jezikovnih in drugih drug ih kulturnih dejavnosti. Opozarja O pozarja na okostenelost normiranja jezika, ki večkrat povzroči večjo škodo kot korist [5]. [5] . Komentar Ob dobri razčlenitvi množice jezikov je opazno popolno zamolčanje slovanskih jezikov, jezikov, ki so osrednje deblo indoevropskih jezikov, jezikov, kar je še toliko vpadljiveje ob stalnem ponava janju sanskrta in dejstva, da je ravno slovenščina najbolj podobna sanskrtu tako po izrazju kot po slovnični zgradbi. Zamolčanost je še toliko bolj očitna ob navajanju drugih velikih neindoevropskih, pa tudi manjših značilnih jezikov. jezikov.
GOVOR Govor v ožjem smislu je z besedami izražena misel, volja, namen, prošnja itd. Govor je temeljna značilnost človeškega sporazumevanje, ki ga dopolnjujejo druga za sporazume vanje pomembna sredstva: – Okolje je pomembna sestavina govora, saj v prijetnem okolju poteka sporazumevanje uspešneje, kar upoštevamo v vsakdanem življenju z urejenim stanovanjem, z okrašeno in prijetno servirano jedilno mizo in morda tudi s prijetno nevsiljivo glasbo. Še posebej je to pomembno pri poslovnih pogovorih, ki se mnogokrat vrše v prijetnem okolju ob dobri hrani in pijači. udi shodi in zborovanja morajo biti ustrezno govorno organizirana, sicer izmenjava mnenj ne zajema večine sodelujočih in zato ne daje ustreznih rezultatov. – Govorica telesa je bistvena sestavina prepričljivega govora, saj se govornikovo govornikovo navdušenje nad vsebino tako najbolje prenaša na poslušalce. Nasprotno pa zapetost, enoličnost ali celo naveličanost odbija sogovornike in poslušalce ter otežkoča sporazumevanje. Govori celotno telo z držo in gibanjem, še posebej pa govore roke in obraz, ki lahko razodeva tudi tisto, kar bi govornik želel prikriti. – Govorica predmetov je je različna in mnogokrat dobro znana. Znano je fantovo daro vanje jabolk, pa tudi drugih sadežev svoji izvoljenki, izvoljenki, ki jih lahko sprejme ali zavrne.
77 Dekleta pa darujejo svojim izvoljencem predvsem rože s svojega vrta. Taka darovanja so pogosto zapisana tudi v knjigah in opisana zlasti v ljudskih pesmih. Vržena rokavica pomeni poziv na besedni ali dejanski dvoboj. Bela zastava pomeni mir ali celo predajo. Zimzelen zataknjen za klobuk je bil znak upornih kmetov. Pri poto vanjih vanjih so razpoznavni razpoznavni smerokazi smerokazi v obliki kamnov kamnov v vrsti, v vidno postavljeni postavljeni in v pravo smer naravnani ter dvignjeni prekli itd. Posebno govorico imajo cigani, ki z raznimi vidnimi predmeti drugim posredujejo sporočila o pravih poteh in drugih za njih pomembnih podakih [2:3]. Tudi prosjaki imajo posebne znake, ki tudi drugim sporočajo o gostoljubnosti ali sovražnosti posameznih gospodarjev in drugih zanje pomembnih sporočilih [2:99]. – Govorica rož je posebno pomembna pri izkazovanju naklonjenosti. Rože imajo značilno barvo in vonj, ki že sami po sebi pričata o namenu darovalca. V različnih kulturnih okoljih pa so razpoznavne prav posebne vloge različnih rož, različnih barv, njihovega števila, oblike šopka itd. Pri nas sta značilna nagelj in rožmarin, v novejšem času pa predvsem vrtnice. vrt nice. udi udi darovanje cvetja je obilno opisano v knjigah in pesmih, p esmih, še posebej ljudskih. Najbolj razvita govorica rož je na bližnjem vzhodu, kjer so jo v haremih razvili do podrobnosti [2:15].
BESEDA IN NJEN IZVOR Vsaka beseda ima svoj lasten in značilen pomen, ki je posebnost posameznega jezika in v besednem sestavu glasovno izraža voljo govorca, da drugim posreduje svoje želje, prošnje, navodila, zahteve, ukaze, naklonjenost, nasprotovanje nasprotovanje itd. Vsaka beseda ima praviloma svoj naravni izvor, saj prav gotovo ni nastala z uporabo v nekem, čeprav prastarem jeziku, zato ima večina pomembnejših besed svoj izvor v osnovnem človeškem zaznavanju. a je pogojen s tem, kar so ljudje slišali, videli, otipali, opazovali, razumeli, posvojili in ugotovili. e zaznave so ubesedili v svojem jeziku in njihova poimenovanja poimenovanja so ustrezala tem zaznavam in spoznanjem. Najpomembnejši naravni izvori besed so vremenski pogoji: sonce, oblak, dan, noč, vročina, mraz, voda, dež, sneg, slana, led itd; socialna in družbena razmerja: rod, klan, pleme, vodja, kralj, župan, sodnik, lastnik, sorodstveni s orodstveni izrazi itd; človekove dejavnosti: lovec, pastir, poljedelec, čuvaj, kovač, čevljar, tkalec, krojač, pevec, vojak itd; značilnosti krajine: gora, reka, potok, izvir, hrib, vzpetina, ravan, planina, dolina, soteska, strmina, greben, zemlja, skala itd; rastline: drevesa, zeli, gobe: vrtne, sadne, gozdne, zdravilne, strupene; živali: domače, divje, jezdne itd; čustva: ljubezen, naklonjenost, prijateljstvo, jeza, sovražnost, zaupanje itd; verovanja: bog, čudež, prošnja, molitev, zaobljuba, dar, nebesa, raj itd. Številni naravni izvori slovenskih besed so razvidni še danes, čeprav so mnogokrat že preoblikovani s premeti in preglasi, v tujih jezikih pa tudi z neznačilnimi slovanskimi glasovi. Naravni izvor besed je za različne primere in pomene podan in literaturi [6-9]. Obrazložitev pa je podana tudi za mnoge sedanje romanske in germanske germanske besede, ki imajo v etimoloških slovarjih vprašljiv izvor, izvor, pa so razumljive prav z značilnimi naravnimi izvori iz slovanskega izrazja [9].
78 Še danes imamo značilen izraz ubesediti, kar lahko pomeni z znanimi različnimi besedami pokazati svoje misli, čutenja, dejanja, voljo, prošnjo in podobne namene. Lahko pa pomeni, da svoja notranja spoznanja izrazimo z novo ali s preoblikovano besedo. Prav značilni so otroški izrazi, saj neobremenjeno izražajo otrokovo doživljanje in marsikatero izvirno otroško besedo bi prav lahko sprejeli tudi v knjižni jezik.
PISAVA Pisava je vidni zapis govorjene besede. Izražena je na različne bolj ali manj povedne in bolj ali manj določene načine. Skozi zgodovino se pisava spreminja in dopolnjuje ter prehaja prehaja od slikovnih zapisov do poenostavljenih oblik, ki že predstavljajo posamezne znake določene vsebine. a slikovna in simbolna pisava se preko zlogovnih pomenov razvije do sedanje glasovne oziroma črkovne pisave. pisave. Kakor je govor pomenil bistveni napredek v človekovem razvoju, saj je omogočil višjo raven človekovega človekovega sporazumevanja in ohranjanja že preteklih dogodkov, dogodkov, izkušenj in znanja, saj se je z ustnim izročilom prenašala vednost, je šele pisava podala izjemno orodje za vsestranski razvoj ra zvoj človekovega človekovega znanja, mišljenja in delovanja. Prav pisava je omogočila zapisovanje družbenih pravil, ki niso več veljala samo za določeno pleme, ampak za širšo narodno ali državno tvorbo. Omogočila je upravljanje države, pri organizaciji vsakdanjega življenja in obrambi, pri pobiranju davkov, pri sporočanju obvestil itd, zato se je razvila predvsem na bližnjem vzhodu starih kraljestev in kultur. Omogočila je tudi pisanje zgodovine, pa tudi svečeniških obrazcev ter zaobljubljenih dejanj in nagrobnih napisov, s katerimi so se poslavljali od pokojnih ali jim želeli ugodno posmrtno življenje. Bistveni napredek pisave predstavlja tiskana beseda, ki je omogočila izdelavo večjega števila izvodov in s tem tudi po obsegu in ceni široko dostopnost znanja ljudem. Še večjo dostopnost pa nudijo sodobni mediji kot so pisna in oddajna javna glasila ter elektronske povezave od spleta do osebnih sprejemnih in reklamnih točk in naslovov. SISEMI PISAV PISAV Slikovne pisave Ljudje so že kmalu poskušali svoja videnja, čutenja in razmišljanja izraziti tudi v vidni obliki. Prvi poskusi so slike, ki so s o se ohranile predvsem v jamah z dokaj stalnimi okoljskimi pogoji. Že prve slike so do neke mere poenostavljene in predstavljajo prve začetke slikovnih pisav. e še danes uporabljajo Kitajci in Japonci, čeprav imajo več tisoč sestavljenih znakov, znakov, predvsem zaradi ohranjanja ohranjanja narodnega izročila. Slikovne pisave so povedne, saj tudi v poenostavljenih posameznih pomenih, ki se združujejo v sestavljene slikovne znake kažejo na vsebino, ki je tako razvidna iz posameznega in sestavljenega slikovnega znaka. ak način pisave je znan po vsem svetu in se je v naravnih kulturah ohranil še v srednji vek. Znane so različne slikovne pisave Indijancev, Eskimov, Indonezijcev, Indijcev itd.
79 Slikovne znake uporabljamo še danes, zlasti pri zemljevidih, kjer označujemo naselja: mesta, kraje, vasi, posamezne hiše itd, prometnice: ceste, železnice, vzpenjače, mostove, predore itd, kulture: polja, travnike, gozdove, sadovnjake, vinograde itd, objekte: spomenike, cerkve, šole, hotele, turistične točke itd, dejavnosti: toplice, rudnike, tovarne, ladjedelnice itd, višine: izohipse, različne barve nižin, predgorij, sredogorij, visokih gora itd, razne podatke: kote in vrhove z označeno višino, imeni itd [2:95]. Uporabljamo jih tudi pri potrebi večjezičnosti, zlasti na mednarodnih prometnih točkah: cestah, letališčih itd., pri prometnih in inormacijskih znakih, v lekarništvu, medicini ali celo pri navodilih za negovanje in uporabo. Magična znamenja znamenja Z razvojem rodovnih skupnosti se pojavljajo elite moči, znanja in volje. Za obvladovanje rodovnega okolja so primerne zlasti magijske sposobnosti, ki z dejansko ali navidezno močjo oblikujejo odnose v vsakokratni rodovni skupnosti. Magiji so svoje znanje skrivali za oblačili, za glasbenimi melodijami, ki so jih izvajali predvsem z bobni, ki imajo zaradi svojih nižjih in ponavljajočih se tonov močan vpliv na podzavestno dojemanje. Skrivali pa so se tudi za raznimi simboli tetoviranja, obrednih mask, poslikav, obrednih pripomočkov in raznih stiliziranih slik, totemov, ki jih lahko smatramo za prva lastniška znamenja. aka aka znamenja lahko v nekaterih primerih že predstavljajo tudi zlogovna ali al i črkovna znamenja. udi v Sloveniji so znana lastniška znamenja posameznih hiš in večjih kmetij, saj so se nekatera ohranila do danes. Simboli Simboli predstavljajo pomembno slikovno izražanje in so znani od najstarejših časov do današnjih dni. Znano je sončno kolo, ki je pogosto tudi na predantičnih slovanskih napisih. Mnogo je tudi drugih znakov z znanimi pomeni: valovnica, krogi, svastika itd. Nekateri se uporabljajo še danes za nebesna telesa, za zvezdni živalski krog, za kovine in pomembnejše elemente, za lekarniško dejavnost itd [2:82-92]. Simbolna so tudi števila, zlasti 3 – trobožje, t robožje, 5 – prsti ene roke, 10 prsti prsti obeh rok [10-13]. Posebej izstopa število 7 – čez 7 let vse prav pride, judovski sedmerokraki svečnik – sedem ustvarjenih praduhov in božjih lastnosti po katerih je vse ustvarjeno: ljubezen, modrost, volja, red, resnost, potrpežljivost, usmiljenost; prav te lastnosti so v različni meri dane tudi človeku, ki jih po svoji svobodni volji razvija in uporablja v svojo in splošno korist ali zlorablja v svojo in občestveno škodo [14:43-49]. Simboli pa so mnogo širše uporabni. – Državni: grb, zastava, himna, denar, denar, spoštljivost itd. – Vladarski: krona, žezlo, meč, obleka, drža, spoštljivost itd. – Obredni: različna oblačila, posode, drže, spoštljivost itd. – Svečani: svatovsko oblačilo, nedeljska obleka, darila itd. Zlogovne pisave Poenostavljene stopnje slikovne pisave so zlogovni sistemi, ki imajo osnovo v slikovni pisavi, zaradi množice znakov pa njihov praviloma slikovni izvor ni vedno razviden.
80 Zlogovne pisave imajo še vedno okoli sto zlogovnih znakov, ki pa lahko predstavljajo tudi le posamezne črke, predvsem samoglasnike. Zlogovni sistemi imajo poudarjeno osnovo razumevanja, saj slika neposredno opisuje predmet ali pojav, pojav, ki se ga lahko pri poenostavitvah p oenostavitvah tudi različno tolmači, zlogovni znak pa ima že določeno glasovno vrednost, ki so jo skušali s poenostavljenim slikovnim znakom ustrezno določiti in posredovati. Črkovne pisave Splošno uporabna pa je črkovna pisava, ki zahteva le okoli 30 črkovnih znakov, ki pokrijejo vse glavne glasove v posameznih jezikih. udi črke imajo praviloma slikovni izvor in največkrat ponazarjajo stilizirano začetno črko besede, ki predstavlja njeno slikovno osnovo o snovo.. Različni preglasi posameznih črkovnih znakov praviloma ne spreminjajo pomenov s črkami izraženih besed, kar je razvidno iz predantičnih slovanskih črkovnih zapisov, ki vsebujejo le okoli 20 pomembnih črkovnih znakov, znakov, ki morajo pokriti okoli 30 različnih glasov. Dvojne glasove pa je možno pisati v obliki dveh zaporednih črk [10-13, 15-22]. Sestavljene pisave Sestavljene pisave ne teže k enostavnosti zapisa, ampak k zagonetkam, ki so iz različnih lepotnih, skrivnih ali magičnih potreb urejene tako, da so lahko skup slikovnih, zlogovnih in črkovnih sestavnih delov. Značilen primer so hieroglifi, ki so jih zaradi estetskih prvin, namesto črkovne pisave uporabljali v pomembnih objektih: svetiščih in grobnicah araonov. Vsebujejo slikovne, zlogovne in črkovne elemente, ki so med seboj pomešani. ako napis predstavlja rebus s stiliziranimi predmeti, znaki za soglasnike, ki jim je treba dodajati samoglasnike in znaki za soglasniške skupine. Samoglasnikov praviloma niso pisali in jih je bilo treba vstaviti pri razumevanju napisanega besedila.
POSEBNE PISAVE Rovaš Rovaš je palica, ki je praviloma služila za zapis števil z urezi, od koledarskih dni do izvršenih storitev ali dolgov. Znan je rek na tvoj rovaš, kar pomeni na tvoj račun. V času konjskih prevozov je delovodja beležil število voženj na dvojnem rovašu tako, da sta imela enak podatek on in prevoznik. ako so zapisovali gostilničarji zapitek na rovaš in ob odhodu obračunali potrošeno. Rovaš je bilo zelo razširjeno sredstvo za zapisovanje števil, ki je ob dvojnem rovašu pomenil nedvoumno znano število opravljenih storitev. storitev. Vozli Vozli so bili zelo razširjena vrsta pisave zlasti v srednji in južni Ameriki pa tudi na Kitajskem, predno so izumili slikovno pisavo. Največkrat so pomenili števila in so s tem podobni rovašu, lahko pa imajo tudi sestavljene pomene prav tako kot slikovna pisava [2:24-29]. udi na bližnjem vzhodu so se uporabljali, saj je znan Gordijski vozel, ki ga je presekal Aleksander Makedonski.
81 NAČINI JEZIKOV IN PISAV Normirani jeziki Normirani jeziki imajo predpisano črkovno, to je glasovno, besedno, to je korensko in oblikovno, to je slovnično zgradbo. Praviloma ločujejo besede s presledki ali z različnimi ločili, zato je besedni pomen pisanega sporočila razviden, če le izberemo ustrezen jezik razumevanja. Razbiranje normiranih jezikov je zato razmeroma preprosto. Ker so besede s presledki podane, je možno analizirati pogostosti dobljenih besed in sestaviti ustrezen slovar, ki omogoča branje in razumevanje tako pisanih besedil. udi končnice so normirane, zato je možno tudi oblikovno primerjanje. Normirani jeziki z neznano črkovno vrednostjo Razbiranje normiranih jezikov z neznano črkovno vrednostjo je tudi precej enostavno. Pri črkovnih pisavah so ustrezne analize pogostosti posameznih črkovnih znakov, ki se jih lahko primerja s pogostostmi znakov v smiselnih jezikih razumevanja [23-25]. Vsak jezik ima značilne deleže posameznih črkovnih znakov pa tudi značilne črkovne dvojčke, ki se po pogostosti bistveno razlikujejo in so zato posebno primerni za natančnejšo določitev jezika razumevanja. Značilne Z načilne so tudi pogostostne pogostost ne črkovne doline in vrhovi, ki pa se jih lahko primerja le pri znanih abecedah. Pri normiranih jezikih je taka primer java enostavna pri narečjih pa težavna in je treba izsledke vzporejati tudi z drugimi analizami pogostosti. Upoštevati je treba zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in pripra viti širšo izbiro možnih jezikov razumevanja. Pogostostna analiza posameznih črkovnih znakov že nakaže ožjo izbiro jezika razumevanja in najverjetnejše glasovne vrednosti pozameznih pogostih črkovnih znakov. Postopna analiza pa praviloma dobro poda tudi glasovne vrednosti ostalih manj pogostih p ogostih črkovnih znakov. znakov. Zvezno pisana črkovna besedila z znano črkovno vrednostjo Zvezno vrednostjo Mnogo predantičnih napisov je pisano z znano črkovno vrednostjo, toda praviloma zvezno in le izjemoma so opazni znaki, ki lahko predstavljajo delitev na besede ali na besedne sklope, večinoma pa le poudarjajo posamezne črkovne znake [10-13, 15-22]. Besede je treba iz zveznega besedila ali iz besednih sklopov šele izluščiti. Če gre za normirani jezik je uporabna tudi oblikovna primerjava, saj so končnice besed normirane. Praviloma pa so taki napisi pisani v narečjih, zato oblikovna metoda ne daje ustreznih rezultatov. Uporabiti je treba korensko metodo, ki na podlagi postopnih delitev zveznega besedila in dobljenih možnih besed ugotavlja pomen v izbranem jeziku razumevanja. Za razbiranje takih taki h napisov je najpomembnejše izbrati najustreznejši najustreznejši jezik razumevanja pri čemer je treba upoštevati zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in pripraviti širšo izbiro možnih jezikov razumevanja. Sledi pogostostna analiza posameznih črk, ki nakaže ožjo izbiro jezikov razumevanja. ako so podane bistvene osnove za najustreznejši jezik razumevanja in besedna analiza se lahko prične [15].
82 ANALIZE Analiza zvezno pisanih črkovnih besedil Vsak posamezen napis je treba obravnavati postopno z delitvijo zveznega besedila z naslednjo črko. ako dobimo niz eno, dve, tri in več črkovnih skupin, ki nam ob ustrezni delitvi dajejo znane besede v izbranem jeziku razumevanja, ki je predhodno določljiv z analizo pogostosti posameznih črkovnih znakov oziroma glasov. Ko je posamezen napis deljen na besede znanega pomena se dobljene besede primerja z besedami iz drugih napisov. ako se postopno veča izbor razumljivih besed, kar lahko izdatno olajša razbiranje naslednjih napisov iste jezikovne je zikovne skupine. skupine. Pri delitvi na besede nam zato izdatno pomagajo že znane daljše in zanesljive besede, pa tudi imena božanstev. božanstev. V pomoč pa so tudi govorno nezdružljive soglasniške skupine, ki jih je treba deliti na besede bes ede ali okrajšave znanih pomenov [10-13, 15-22]. Izbira jezika razumevanja razumevanja Izbira jezika razumevanja temelji na strokovnosti razbiralcev, saj je treba upoštevati zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in pripraviti širšo izbiro možnih jezikov razumevanja Postopna Postopna analiza uporabe posameznih črk in skupin črk dajeta začetno ožjo izbiro jezika razumevanja. Sledi postopna delitev zveznih besedil na besede znanega pomena in razumevanje obravnavanih napisov v izbranih jezikih razumevanja. Če rezultati razbiranja potrju jejo razu r azumevanje mevanje v izbranem i zbranem jeziku jezik u je obravnava zanesljiva. zanes ljiva. Ako A ko pa rezultati rezult ati razumevarazu mevanja niso zadostni je treba preveriti ustreznost in doslednost dosedanjega dela. Če kljub preverbi doslednosti rezultati ne potrjujejo razumevanja v izbranem jeziku je treba na istih osnovah upoštevati širši izbor in analize pogostosti ponoviti ter izbrati usteznejši jezik razumevanja. razu mevanja. Posebno povedne so analize deležev besed z začetno in končno črko, saj besede predstavljajo temelj vsakega jezika. Dobro ujemanje s podpostavljenim jezikom razumevanje potrjuje pravilno izbiro, slabo ujemanje pa izbrani jezik razumevanja zavrača [15]. Potrditev jezika razumevanja Potrditev izbire jezika razumevanja se doseže s primerjavo različnih razumevanj istega besedila v različnih jezikih razumevanja. Primerjani prevodi morajo biti pripravljeni na istih osnovah, zato mora vsaki dobljeni besedi zveznega besedila ustrezati tudi le ena beseda v izbranem jeziku razumevanja. ako se lahko že primerja število besed in povprečna dolžina besed, kot značilnosti izbranega jezika razumevanja. Najpomembnejša pa je primerjava v posameznih prevodih prepoznanih črk in prepoznanih besed. Če bi razbiranje poskušala razvozlati ustrezna skupina, bi taka primerjava različnih jezikov razumevanja zelo hitro in najbolje odgovorila na bistveno vprašanje razbiranja; podala bi najustreznejšo izbiro jezika razumevanja [15].
83
ZNAČILNI PRIMERI Predantični slovanski napisi Slovani in slovanski je poimenovanje izumljeno v 19. stoletju, zato ga je treba ustrezno opredeliti. Predstavlja skupnost satemskih narodov in jezikov, ki se v predantični, antični in novejši dobi niso nikoli tako imenovali. Predstavlja torej sestav ljudstev in jezikov, ki so se tekom časa in območno različno imenovali. Predantični slovanski napisi so pisani v znanih črkovnih znakih, saj je večina črk bistveno podobna črkam sedanje latinice, ki je le polepšala že znane črkovne znake. Zahodnoevropski jezikoslovci so obravnavali večje število venetskih, retijskih, galskih mesapskih in starorigijskih napisov in jih dokaj ustrezno prečrkovali. Pri izbiri jezika niso upoštevali zgodovinskih, arheoloških in jezikovnih podatkov, kar kaže na njihovo nestrokovnost, saj sta na venetskih ozemljih izpričana le dva starodavna st arodavna jezika slovenščina in latinščina [26-32]. Pri razbiranju upoštevajo latinščino kot jezik razumevanja, kar pa jim ni dalo ustreznih ust reznih rezultatov, saj napisov ne razumejo. V njih berejo le poljubna imena in ugotavljajo, da gre predvsem za zaobljubne napise, pa vendar v nobenem napisu niso uspeli pokazati vsebino zaobljube [33-37]. Kljub popolnemu neuspehu niso naredili ustreznih analiz izbire najustreznejšega najustreznejšega jezika razumevanja, zato je njihovo delo razbiranja šele začeto, ga pa iz neznanih razlogov ne nadaljujejo z ustreznimi postopki primerjalnega jezikoslovja [15, 38]. Ustrezna je izbira jezika razumevanja – slovenščine, ki je izpričana na območjih najdenih venetskih in retijskih napisov in je najbolje ohranila predantične značilnosti slo vanskega govora. Prav slovenščina z najbolj razvejanim narečnim izražanjem omogoča ustrezno obdelavo in razumevanje, saj se najbolje prilagaja navedenim predantičnim napisom. Pokazalo se je, da so napisi pisani v tedanjih narečjih, zato oblikoslovna primer java ni ustrezna in je treba uporabiti korensko osnovo razumevanja, ki je dala zelo dobre rezultate, saj so vsi obravnavani napisi dovolj dobro razumljivi. Slovenska narečja so s svojo raznolikostjo ustrezno orodje, saj omogočajo dobro razumevanje tudi pri narečno okrajšanih besedah predantičnih predantičnih napisov. napisov. Na osnovi razumevanj razume vanj so sestavljeni besednjaki obravnavanih napisov, kar je omogočilo tudi analizo narečnosti, ki je v teh jezikih prevladujoča [38]. Pri razbiranju predantičnih slovanskih napisov napisov se je pokazalo, da ni dovolj le jezikovno je zikovno znanje, ampak predvsem poštenost in širši pogled, ki presega splošno sprejete teorije, ki niso skladne z zgodovinskimi, jezikovnimi in drugimi dokazi. Šele širša izbira jezika je pokazala neustreznost dosedanjih dose danjih poskusov zahodnoevropskih jezikoslovcev, jezikoslovcev, saj latinščina ni prestala analiz pogostosti posameznih jezikovnih značilnosti [15, 38]. Linear B Zlogovna pisava Linear B ima okoli 90 zlogovnih znakov in je zahtevala ustrezno analizo pogostosti. Popisane glinaste tablice najdene v zelo velikem številu so imele vsaj delno normirane zapise, saj so mnoge predstavljale davčne obveznosti in so imele zelo
84 podobne vsebine, zato je bila analiza pogostosti možna, kljub neznanim glasovnim vrednostim posameznih pos ameznih zlogov. zlogov. Opazno je bilo tudi pregibanje nekaterih besed s končnicami, ki pa ni bistveno pripomoglo k razbiranju, je pa pokazalo pot v sistemsko obravnavo zlogovnih znakov. emelj je predstavljala tabela, kjer so bili po stolpcih razporejeni znaki za samoglasnike, samogl asnike, ki imajo nekajkrat večjo pogostost kot soglasniki, ki so bili razporejeni v vrstice. B. Ventris je tako dobil 5 x 15 = 75 polj za zlogovne znake in za 20 črk – 5 samoglasnikov in 15 soglasnikov, soglasnikov, torej prav toliko, kot so črkovnih znakov običajno uporabljali pri predantičnih slovanskih črkovnih napisih. V posamezna polja je vstavljal različna dvomestna števila, ki so predstavljala ustrezne kombinacije. Nekateri samoglasniki in nekateri soglasniki so bili očitno številnejši in zato dobra osnova za razbiranje. Ko je imel dovolj dobro pokrito mrežo je vstavljal za posamezne zlogovne znake dvočrkovne glasove in tako z znanimi imeni grških pristanišč počasi razvozlaval glasovno vrednost posameznih znakov. znakov. ako ako je počasi po časi dopolnjeval pokritost posameznih zlogovnih znakov z njihovo najverjetnejšo glasovno vrednostjo [1, 2:22-23, 3:B328-333, 39-40]. Ventrisovo razbiranje je temeljilo na analizah pogostosti. Najprej je glede bistveno različne pogostosti soglasnikov in samoglasnikov sestavil ustrezno ust rezno mrežo in vanjo vpisoval vpisoval pogostost posameznih znakov. znakov. Na tej osnovi je za najpogostejše znake vstavljal posamezne p osamezne črkovne pomene, ki so se ujemali z znanimi imeni pomembnejših grških pristanišč, ki so se ohranila še š e od staroselcev st aroselcev.. ako ako je lahko postopoma določil ustrezno glasovno g lasovno vrednost posameznih zlogovnih znakov. znakov. Linear A Zlogovna pisava Linear A še ni razvozlana, je pa verjetnost, da posamezni podobni znaki predstavljajo podobne glasovne vrednosti kot v pisavi Linear B [3:B326-328, 39-40]. Pri takem sklepanju je treba opozoriti, da so pri pisavi Linear B dokaj zanesljive glasovne vrednosti dobljene na osnovi znanih ohranjenih imen pomembnih pristanišč, ostali znaki pa imajo manjšo zanesljivost, saj so vezani na razumevanje posameznih napisov, ki pa je lahko tudi drugačno. Obravnave razbiranja pisave Linear A so pokazale tudi drugačno možno izbiro jezika razumevanja in to na slovanskih osnovah. Razumevanje na slovansklih osnovah omogoča napis na pečatnem zlatem prstanu iz Mavro Spelio na Kreti [41]. Razbiranje izbrane glinaste ploščice H 13 s Krete je tudi dalo ustrezno razumevanje v slovanskih jezikih [42]. u čaka jezikoslovce še zahtevno delo izbire najustreznejšega jezika razumevanja in razbiranje vsebine napisov v zlogovni pisavi Linear A [43]. Klinopis Klinopis je vrsta pisave, ki so jo razvili Sumerci in dopolnili Akadci v Mezopotamiji pred približno 5.300 leti, saj so znaki in slike dobivali vedno bolj poenostavljeno obliko. Za zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste ploščice vrezovali znake. Klinopis je bil prilagodljiv, da so ga lahko uporabljali za različne jezike. V začetku je bilo okoli dva tisoč klinastih znamenj, znamenj, pozneje pa so jih skrčili na kakih osemsto, vendar so jih le dvesto do tristo stalno uporabljali. Pri pisanju so sčasoma
85 iz stolpcev prišli na vrstice od leve proti desni. Klinopis je najstarejša zlogovna pisava. Ime klinopis izhaja iz podobe pismenk, ki so bile klinaste oblike. Ogromno klinopisnih ploščic so našli v mestu Ninive. Veliko jih še danes razbirajo [44]. Klinopis je uporabljalo kar 14 znanih narodov: Sumerci, Babilonci, Elamiti, Hetiti, Kasiti, Asirci, Akadijci, Amoričani, Mitanci, Urartejci, Kapadokijci, Ugoričani, Perzijci, Armenci in verjetno še drugi narodi, zato ga lahko smatramo za prvo mednarodno pisavo. Ohranjene so še starejše glinaste ploščice ploš čice s slikovno sl ikovno pisavo, pisavo, in z mešano, prehodno pisavo, pisavo, ki prehaja od slikovne v klinopisno pisavo. Znani obseg klinopisnih dokumentov je zelo velik in vsestransko pomemben, saj poleg verskih in obrednih, obrednih, astroloških in mističnih del zajema tudi zgodovinske, pravne, zakonodajne, ekonomske, politične, slovnične, filozoske, diplomatske in druge vsebine na primer račune, dobavnice, dopise, ukaze itd [2:137, 3:A71-117, 3:B40-83]. iz Mezopotamije – Babilonije iz 18. stol. pr. Kr. je z 282 členi Hamurabijev Hamurabijev zakonik iz ena prvih zbirk zakonov. V klinopisu ga je dal zapisati kralj Hamurabi 1792-1750 pr. Kr. in je najpomembnejši pravni pravni spomenik v taki obliki. Ohranjen je na skoraj tri metre visoki dioritni steli, ki so jo našli v jugozahodni Perziji, kamor so jo kot vojni plen odpeljali Elamci. Sedaj je v pariškem Louvru [45]. Evropski popotniki po Perziji so od 17. stoletja poročali, da je tam povsod najti staroperzijske zapise. Pisavo na njih je Nemec Engelbert Kämpfer leta 1700 poimenoval klinopis. V 18. stoletju so odkrili številne nove zapise, pomembni pa so bili predvsem tisti, ki jih je nemški popotnik Cartsen Niebuhr prekopiral v staroperzijski st aroperzijski prestolnici Perzepolisu. Strokovnjaki so na njih odkrili tri različne pisave: preprosti tip z okrog štiridesetimi znaki in še dva z občutno več znaki. Prva pisava je bila podobna naši, za drugi dve pa so domnevali, da sta zlogovni ali besedni. Na podlagi domneve, da je na napisih enako besedilo v treh jezikih in da so pripadali ahemenidskim kraljem, so sklepali, sklepa li, da je bilo prvo besedilo v staroperzijščini, ki naj bi bila tesno povezana z avestijščino in sanskrtom. Razporeditev napisanih sekvenc sekvenc v skupke je poleg tega olajšalo spoznanje, da je bila za ločnico med besedami uporabljena poševna zagozda. Nemški jezikoslovec Georg Friedrich Grotefend je v 4. septembra 1802 objavljeni razpravi domneval, da so bili v uvodnih vrsticah besedila besedil a najverjetneje zapisani ime, naslov in vladarjeva genealogija, vzorec, po katerem so bili znani tudi poznejši iranski zapisi v prilagojenem aramejskem črkopisu. Sčasoma je lahko prebral več dolgih imen in določil številne glasove. Groteendova začetna spoznanja so pozneje razširili številni jezikoslovci. Sčasoma so se lotili še drugega črkopisa s trijezičnih tabel z več kot stotimi znaki, ki so najverjetneje označevali zloge. S primerjavo glasovnih poudarkov staroperzijskih imen s posameznimi deli so določili pomen številnih znakov in delno dobili vpogled v jezik, za katerega se je izkazalo, da je nova elamitščina [46]. Pietro della Valla je leta 1621 ugotovil, da se klinopisne tablice berejo od leve proti desni. Leta 1788 je Carsten Neibur ugotovil, ugotovil, da gre za tri različne pisave od katerih ima najenostavnejša le 42 znakov. znakov. Le 10 let kasneje je yschen ugotovil, da poševni poš evni klin predstavlja sedanji znak piko. Končno je Georg Friedrich Grotefend v 4. septembra 1802 objavljeni razpravi predstavil svoje ugotovitve: ri različne pisave predstavljajo tri različne jezike;
86 prva pisava je črkovna, saj obsega obs ega le okoli 40 4 0 znakov. znakov. Obravnaval je dva pomembna napisa, ki sta prikazana na sliki 1 in sliki 2.
Slika 1: Klinopisna poščica 1 [2:145]
Slika 2: Klinopisna poščica 2 [2:145]
Opazil je, da se znaki 2, 4, 5 in 6 prvega napisa ponove na spodnjem napisu kot znaki 2, 4, 5 in 7. Začetni znaki pa so različni in predstavljajo ime vladarja, toda prvi znak se v spodnjem pojavi kot znak 6 in predstavlja očeta, zato 8. znak predstavlja besedo sin. Sedaj je imel imena imena očeta, sina in vnuka vnuka in to se je ujemalo s Hyspadesom, Hyspadesom, Darijem in Kserksom, ako je dobil glasovno vrednost za 13 črkovnih znakov. ako so se ta srečna in svobodna razmišljanja ujela z znanimi imeni in predstavljala prvo preokretnico dosedanjega tavanja v mraku k stvarnemu razbiranju razbiranju najenostavnejše klinopisne pisave. Leta 1836 sta skoraj istočasno Lassen in Barnou objavila točen prevod teh napisov, ki je prikazan na sliki 3.
Slika 3: Prečrkovanje Prečrkovanje obeh klinopisov [2;148]
87 V prevodu, kjer posamezne besede ustrezajo s števili označenim skupinam črk, se napisa glasita: Darij, veliki kralj, kralj kraljev, kralj ozemelj, Hystasposov sin Ahemenid, ki je zgradil (to) palačo. Kserks, veliki kralj, kralj kraljev, kralja darija sin, Ahemenid. [2] Značilnost navedenega razbiranja klinopisa je skup proste domišljije, stvarnih značilnosti zapisa z ugotovljenim ponavljanjem in s srečnim dejstvom ujemanja z znanimi dinastičnimi imeni. Groteend je bil filolog in ni bil obremenjen z jezikovnimi pravili in to mu je omogočilo uporabo običajnih postopkov razbiranja od analize do predvidevanj možnih pomenov in glasovnih vrednosti črkovnih znakov. Sam je poudaril, da razbiranja ne smemo enačiti z vsebinsko razlago. Češki arheolog in jezikoslovec Bedrich Hrozný je je razvozlal hetitski klinopis, v katerem so bila napisana besedila iz arhiva hetitske prestolnice Hatuše, in s tem zgodovinarjem omogočil vpogled v antično zgodovino Bližnjega vzhoda. Na dunajski univerzi je študiral akadščino, aramejščino, etiopščino, sumerščino in sanskrt ter klinopisne pisave iz Male Azije, Mezopotamije in Perzije, na Humboldtovi univerzi v Berlinu pa orientalistiko. Pozneje je bil proesor na dunajski univerzi in na Karlovi univerzi v Pragi. Med proučevanjem 25.000 klinopisnih tablic iz hetitskih kraljevih arhivov, ki jih je nemška arheološka odprava leta 1906 odkrila od krila v starodavni prestolnici Hetitov Hatuši Hatuši blizu današnjega turškega mesta Boğazköy, je potrdil teorijo, ki jo je leta 1902 postavil norveški raziskovalec J. A. Knudtzon, da hetitščina pripada indoevropski jezikovni družini in je sorodna iranskim, italskim, keltskim, germanskim in slovanskim jezikom. Leta 1915 je svoje izsledke objavil v razpravi Jezik Hetitov, Hetitov, ki pa jo je večina znanstvene srenje zavrnila. Svoje trditve je zato podkrepil s prevodi številnih dokumentov, dokumentov, med katerimi je bil tudi hetitski pravni zakonik, in jih leta 1919 objavil v zbirki Hetitska klinopisna besedila iz Boğazköya. je poskual razrešiti tudi kretsko pisavo in je opozoril, da dosedanja Bedrich Hrozný je razumevanja niso dala ustreznih rezultatov predvsem zaradi vnaprejšnje odločitve, da gre za grško pisavi in grški jezik. Vendar tudi njegova razmišlanja in razumevanja, ki jih je vezal na protoindijsko protoindijsko pisavo iz mesta Mohenjo Daro nimajo ustrezne potrditve, potrditve, saj gre za neznano pisavo in neznan jezik, zato je treba nadaljnih proučevanj, ki bi potrdila njegova predvidevanja tako o kretski kot o protoindijski pisavi [2:163-171]. Kretska pisava naj bi bila tudi izvor eničanske pisave, saj kar 20 od 22 znakov eničanske pisave izvira iz kretske pisave [2:193-207]. Vprašljivost grščine kot jezika razumevanja V izvirniku Homejevih pesnitev je mnogo slovanskega izrazja, kar dodatno odpira izbiro jezika razumevanja predgrških napisov na tem območju, saj se predantična grščina precej razlikuje od klasične, še bolj pa od današnje grščine [9]. Pregledne knjige o pisavah in njihovem razbiranju ne vsebujejo novejšega dognanja o vinčanki pisavi, kot prvi črkovni pisavi [47], niti kanaanskega napisa iz ell el-Dab'e, ki je pisan v venetski pisavi, čeprav se navajajo navajajo tamkajšnja izkopavanja, saj so s o tam t am našli tudi mnogo klinopisnih ploščic. [7]. Oboje močno prednjači pred grško pisavo!
88 V literaturi 3 je posebno poglavje, pog lavje, ki navaja začetke evropskega pismenstva na Balkanu in z največ znaki navaja Vinčo v Srbiji in ordos v Romuniji nasproti Vinče, ki pa je bolj oddaljen od Donave [3:A31-44]. Žal v pregledu pisav ta bistveno stareja pisava od eničanske ni zajeta in se še vedno prikazuje napačen izvor črkovnih pisav. Hieroglifi Časovni prikaz pisave s hieroglifi je dobro podan z egiptovskimi dinastijami, ki segajo od predzgodovinskih časov 5. tisočletja pr. Kr. Kr. do Makedonske dinastije v 4. stol. pr. pr. Kr. in je podan na sliki 4.
Slika 4: Egiptovske dinastije [3:A121]
89
Slika 5: Piktogrami različnih predmetov in pojmov [2:177]
Razbiranje hierogliov bi bilo še bistveno težje, saj gre za sestav slikovne, zlogovne in črkovne pisave. pisave. Na srečo je bil najden kamen iz Rozete, ki je imel tri t ri napise enake vsebine. Grškega, ki je bil takoj razumljiv, hieroglinega, ki ga je po primerjavah z grškim napisom in z znanjem koptskega jezika razbral J. F. Champollion, ni pa razbral demotskega – ljudskega napisa, ki še čaka na razbiranje raziskovalcev [48]. Delno razbiranje nudijo makedonski raziskovalci, ki so uspeli razbrati nekatere dela napisa [49]. udi oni so uporabili analizo pogostosti in so posamezne znake razvrstili v ustrezne preglednice.
90
Slika 6: Eno in dvečrkovni hieroglini znaki [3:A151]
91 Champollion je imel tri za razbiranje pomembe osnove: znanje koptskega jezika, ki je izumrl v 11. stoletju, a se je ohranil v liturgiji krščansko-koptske krščansko-koptske cerkve, enako znano grško vsebino na kamnu iz Rozete ter pomembne dele hieroglinega besedila, ki so bili v ovojnicah in so pomenile imena znanih osebnosti iz egiptovske zgodovine, predvsem imena araonov [1, 2:29, 3:A121-153, 3:B84-158]. Brez teh osnovnih in neodvisnih podatkov bi bili hieroglifi verjetno še danes zaprta knjiga. Napis iz Rozete je iz časa makedonskega araona Ptolemaja, ki je po smrti Aleksandra Velikega vladal v Egiptu, in je pisan v tedanjem koptskem jeziku, zato je bilo razbiranje z znanjem tega jezika toliko lažje. Starejši hieroglifi pa so pisani v tedanjih jezikih, ki so se s starostjo spreminjali. ako ostane za raziskovalce še ugotavljanje najustreznejšega jezika razumevanja starejših egipčanskih zapisov v hieroglifih v različnih časovnih obdobjih in prav slovanske osnove nudijo dobre možnosti razumevanja [50]. Starejši hieroglifi so pretežno slikovni mlajši pa kombinirani. Slikovni prikaz posameznih hierogliov in njihovih pomenov je podan na sliki 5 [2]. Mlajši hieroglifi, ki imajo enočrkovne znake za samoglasnike in dvočrkovne znake za soglasnike, so predstavljeni na sliki 6.
ZAKLJUČEK Za razbiranje starih napisov so potrebne postopne analize pogostosti, ki lahko določijo ustrezne glasovne vrednosti posameznih črkovnih znakov. Za ugotavljanje glasovnih vrednosti zlogovnih znakov pa so nujne oporne točke znanih zemljepisnih imen, ki so se mnoga ohranila še iz dobe poselitve, saj so najpomembnejše zemljepisne značilnosti poimenovali staroselci. Oporne točke so tudi dinastična imena in imena znanih zgodovinskih osebnosti, ki so lahko celo oblikovno ali drugače poudarjena. Če takih imenskih osnov ni, pa bi bile potrebne zahtevnejše mrežne analize, ki bi ob velikem številu po vsebini podobnih napisov lahko podale tudi glasovne vrednosti zlogovnih znakov. Na osnovi znanih glasovnih vrednosti je že možno jezikovno razbiranje ob ustrezni izbiri jezika. Jezik razumevanja se okvirno določi s pogostostjo posameznih glasov z upoštevanjem znanih zgodovinskih, arheoloških in jezikovnih podatkov in preverja z ustrezno razumljivostjo znanih besed iz podobnih napisov. napisov. Starejši napisi so praviloma pisani v tedanjih narečjih, saj so normirani jeziki večinoma mlajši, zato oblikoslovni načini primerjanja niso vedno uspešni, medtem ko korenski način razbiranja išče znane besede in daje zanesljivejše rezultate. Šele znane besede omogočajo oblikoslovne analize primerjalnega jezikoslovja, ugotavljanje stopnje narečnosti in določitev jezikovnih sprememb glede na izbrani jezik razumevanja. Najboljši rezultat pri izbiri jezika razumevanja pa podaja primerjava razbiranj istega napisa v različnih jezikih, saj se s številom prepoznanih črkovnih ali zlogovnih znakov in prepoznanih besed v različnih jezikih najbolje določi najustreznejši jezik razumevanja. Če rezultat razbiranja kljub ustreznemu delu ni zadovoljiv, je treba na osnovi znanih jezikovnih značilnosti razširiti začetno izbiro jezika razumevanja. Na taki širši osnovi je treba ponoviti, tako analize za določitev najustreznejšega jezika razumevanja, kot primer jalno razumevanje v različnih jezikih. j ezikih.
92 LIERAURA 1. 2. 3. 4. 5.
6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24.
S. Singh, Knjiga šier, Umetnost širiranja od starega Egipta do kvantne kriptografije , prevedel J. Plešej, Učila International, ržič 2006. Z. Kulundžić, Historija pisama, materijala i instrumenata za pisanje , Školska knjiga, Zagreb 1951. W. Seipel, Seipe l, Der urmbau zu Babel, Ursprung und Vielhaf von Sprache und Schrif, Band II – Sprache, Band III A – Schrif, Band III B – Schrif , Kunsthistirisches Museum, Wien, Graz 2003. N. Mišković, Jezik kot dejavnost , John Langshaw Austin, Zbirka Analecta, DDU Univerzum, Ljubljana 1983. W. Humbold, Humbold , Ueber die Verschiedenheit des menschlichen Sprachbaues und ihren Einfluss au die geistige Entwickelu Entwickelung ng des Menschenge Menschengeschlec schlechts, hts, Berlin 1883 / O različnosti človeške jezikovne zgradbe in njenem vplivu na duhovni razvoj človeškega rodu , prevedla Samo Krušič in Alred Leskovec, Nova revija, Ljubljana Ljubljana 2006. L. Sever, Iskal sem prednamce, Dokazi o starožitnosti starožitnosti Slovencev na Dolenjskem zahodu, L. Sever S ever,, urjak 2003, 17. V. Vodopivec, odopi vec, Staroegiptovski napis ell el Dab’a , Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana 2010, 382-391. B. Petrič, Koren gor in in njegovi siminimi v alpskem svetu , Zbornik sedme mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Ljubljana, Jutro 2010, 185-193. O. Belchevsky, Belchevsky, Te Principles o Conceptual Linguistics and its Nature-Based Evolution, Proceedings o the Eight International opical Conerence, Jutro, Ljubljana 2010, 7-28. V. Vodopivec, odopi vec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik četrte mednarodne konerence Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144. V. Vodopivec, odopi vec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175. V. Vodopivec odopi vec,, Slovar venetskega jezika , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010,176-204. V Vodopivec, Atestinske Atestinske tablice tablice verski in jezikovni pomniki pomniki naših prednikov prednikov , Zbornik prve mednarodne konerence, Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2001, 167–181. J. Lorber, Janezov Janezov veliki evangeli evangelijj, 7. knjiga, Založba Aura, Ljubljana 2011, 43-49. V. Vodopivec, odo pivec, Statistična primerjava črk in besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 16-30. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik šeste mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270. V. Vodopivec, odopi vec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010,271-287. V. Vodopivec odopi vec,, Zbir starih rigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak , Zbornik sedme mednarodne konerence Izbor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog starih rigijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384. V. Vodopivec, odopi vec, Besednjak starorigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava branj zlatih Pyrgijskih ploščic , Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64. G. omezzoli, M. Silvestri, Linguistic computational analysis between Venetic, Latin and Slovenian languages, Zbornik tretje mednarodne konerence, Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 77–85. M. Silvestri, Silvest ri, G. omezzoli, Linguistic distances between Rhaetian, Venetic, Latin and Slovenian languages, Jezikovne razdalje med retijskim, venetskim, latinskim in slovenskim jezikom, Zbornik pete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 184 – 190.
93 25. A. Perdih, G. omezzoli, V. V. Vodopivec, Vodopivec, Comparison o contemporary and ancient languages, Primerjava sedanjih in nekdanjih jezikov , Zbornik šeste mednarodne konerence Izbor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 40-87. 26. Julien Cezar, Les actions de l´Empereur ou de la royaute, 17, Les Belles lettres. I, Paris 1932, 143; Glej: I omažič, Slovenske korenine, I omažič, Ljubljana 2003, 23. 27. M. Alinei, Te paleolitic continuity theory on indo-evropean origins, an introduction , continuitas. com, Alessandro Peroni, www.continuitas.com/intro.html. 28. M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa, Il Mulino, Ed., Vol 1, Bologna 1996, Vol 2, Bologna 2000. 29. J. Škulj, Etruscans, Veneti and Slovenians – a genetic perspective , Zbornik tretje mednarodne konerence, Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 20–30. 30. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia , Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 785-815. 31. P. J. Šaařík. Šaaří k. Slovanské starožitnosti, Praga 1837. 32. R. Petrič, Venetska teorija in izvor Slovenov , Zbornik pete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 65-85. 33. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280. Manuell de de la langue langue Vénète énète , Indogermanische bibliothek, Carl 34. M. Lejeune, Manue C arl Winter, Winter, Universitätverlag, Heidelberg 1974, 316-341. 35. S. Schumacher, Die Rätischen Inschrifen , Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaf, Sonderhef 121, Innsbruch 2004. 36. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations , Paris 1984, 283-289. 37. H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Zweiter eil, C. de Simone, Die messaischen Inschifen und ihre Chronologie, J. Unterman, Die messapischen Personnamen, Otto Harrassowitz, Harrassowitz, Wiesbaden 1964. 38. V. Vodopivec odopi vec,, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starorigijskih napisov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46. 39. M. Ventris, J. Chadwick, Documents in Mycenaean Greek , 1956, Second edition Cambridge 1974. 40. M. Ventris, Work notes on Minoan language research and other unedited papers , Edizioni Ed izioni dell’ d ell’Ateneo, Ateneo, Roma 1988. 41. P. Serafimov, G. omezzoli, Evidence or the Early Slavic Presence on the Island o Crete During the Minoan Period, New Reading o the Linear A Script on the Golden Ring rom Mavro Spelio, Proceeding o the First International Congress, Pre-Cyrillic Slavic Writing and Pre-Christian Slavic Culture, St. Petersburg 2008, 321-330. 42. P. Serafimov, A. Perdih, ranslation o the Linear A ablet H 13 rom Crete , Zbornik sedme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 58-73. 43. A. Perdih, V. V. Vodopivec, Posebni znaki v starorigijskih napisih, Zbornik osme mednarodne konerence, Izvor Evroppejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 139-152. 44. Klinopis, Wikipedia, http://sl.wikipedia.org/wiki/Klinopis. http://sl.wikipedia.org/wiki/Klinopis. 45. Hamurabijev http://www.zbirka.si/ham .zbirka.si/hamurabijev-zakonik/. urabijev-zakonik/. Hamurabijev zakonik, zakonik, zbirka.si, http://www 46. Delo, Klinopis, http://www.delo.si/clanek/o236542. 47. R. Pešić, I accuse the silence, Denial plot how to help Europe, Lectures and notes 1982 – 1992, Pešić i sinovi, Beograd 2001, 23-24. 48. J. F. Champollion , Précis du système hiéroglyphiq hiéroglyphique ue des anciens Égyptiens, Paris 1824 . 49. . Boshevski, Boshev ski, A. entov, entov, racing the script and the language o the ancient Macedonians , Zbornik pete mernarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 43-64. Staroegiptovs ptovski ki napis napis v venetski venetski pisavi, Starejša slovenska etnogeneza, 50. V. Vodopivec odopive c , Staroegi etnogenez a, Jutro, Ljubljana Ljubljana 2010, 379-381.
94
JEZIKOVNE PRIMERJAVE ČRK, DVOJČKOV IN ROJČKOV
UVOD Pri razbiranju starih napisov so nujne analize pogostosti črkovnih, zlogovnih ali slikovnih znakov, oziroma njihovih glasov ali pomenov. Analize črkovnih znakov oziroma njihovih glasov lahko že pokažejo določene značilnosti jezika obravnavanih napisov in s tem nakažejo širšo izbira jezika razumevanja [1-4]. Ustrezna izbira jezika razumevanja je bistvenega pomena, saj ob napačni izbiri razumevanje ni možno, lahko pa vodi v stranpoti, ki ne dajejo pravih zaključkov, lahko pa služi tudi za zavestno prikrivanje pravega razumevanja iz različnih oblastnih, kariernih ali drugih osebnih, narodnih ali službenih razlogov [5-6]. Dosedanje raziskave so pokazale ustreznost primerjav uporabe pogostosti črk med posameznimi sedanjimi in starimi jeziki, medtem ko primerjave dvojčkov in trojčkov kažejo precej drugačne rezultate. Očitno je treba poiskati vzroke v obsegih primerjanih jezikovnih skupin, njihovi knjižnosti ali narečnosti ter v povprečnih dolžinah besed, ki so pomembne značilnosti vsakega jezika in narečja [7].
PODAKI Podrobno so primerjani predantični predslovanski jeziki, kjer so jezikoslovci z razlago napisov s poljubnimi imeni dobili več kot dvojne dolžine besed, kot pa so jih ugotovili raziskovalci z normalnim jezikovnim razumevanjem. ra zumevanjem. Veneti
Reti Starofrigi Mesapci Slovenci Latinci
Raziskovalci
7879 črk / 2426 besedami = 3,25 črk
[8-10]
Jezikoslovci
4686 črk / 758 besedami = 6,18 črk 4793 črk / 768 besedami = 6,24 črk 2301 črka / 779 besedami = 2,95 črk
[11] [12] [13-15]
Raziskovalci
Jezikoslovci po imenih je ocenjena na 6 črk Raziskovalci 2438 črk / 867 besedami = 2,81 črk Jezikoslovci 1992 črk / 359 besedami = 5,55 črk Raziskovalci 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črk Jezikoslovci 3215 črk / 424 besedami = 7,85 črk Povprečne dolžine slovenskih leposlovnih besed 4,55 črk Latinsko besedilo 2022099 črk / 3579 besedami = 6,17 črke
[16] [17-19] [20] [21-23] [24-25] [26] [27]
95 Povprečne dolžine besed jezikoslovcev so več kot še enkrat daljše, zato dvojčki in trojčki niso primerljivi, kar kažejo tudi ustrezne analize. Bistvena razlika je tudi med normiranima jezikoma slovenščino in latinščino, ki ima precej daljše besedno povprečje. REZULAI Primerjava je izvedena za tri predantične jezike, podatki pa so označeni: VEN venetski napisi RE retijski napisi FRI starorigijski napisi Za štetje znakov je bil uporabljen program, ki ga je naredil B. Perdih [28]. Za oceno jezikoslovne razdalje je bil uporabljen korelacijski koeficient R [29]. Števila posameznih črkovnih znakov, dvojčkov in trojčkov v navedenih datotekah so podana v tabeli 1. Mesapski jezik ni primerjan, glede na še manjšo povprečno dolžino besed pa še bolj odstopa in je dvojčkov in trojčkov primerljivo še manj. abela 1: 1: Število črkovnih znakov, dvojčkov in trojčkov Jezik primerjave Ustrezno število FRI RE VEN
Posamezni znaki 700 2438 2301 7879
Dvojčki znakov 8000 1451 1485 5393
rojčki znakov 30000 786 837 3368
– Posamezni Posameznihh znakov znakov je v vsaki vsaki od teh baz baz podatkov podatkov več več kot 700, 700, zato so dovo dovoljlj velike, velike, da da njihova velikost ne vpliva na rezultate analize [7]. – Parov Parov znakov znakov je manj manj kot 8.000, 8.000, trojčko trojčkovv znakov znakov pa mnogo mnogo manj manj kot kot 30.000, zato zato na njihovi podlagi resna analiza ni mogoča [29]. VEČ DIMENZIONALNA ANALIZA Več dimenzonalna analiza [7] je podala primerjavo črkovnih znakov za različne predvsem stare jezike. Izpuščene so različice istih jezikov, ki so dobljene na osnovi različnih prečrkovanj. Za oceno jezikoslovne razdalje je bil uporabljen korelacijski koeficient R [29], zaporedja po večanju oddaljenosti uporabe črk pa so podana v tabeli 2. abela 2: 2: Zaporedne bližine jezikov po črkah FRI RE VEN
1 FRI 1 RE 1 VEN
0,916 0,886 0,885 0,881 0,872 Sl Fi VEN Vz Es 0,879 0,867 0,860 0,857 0,836 Sl Os Et Fi LaC 0,937 0,908 0,885 0,848 0,842 Cs Sl FRI Gr Fi
0,871 Gr 0,828 FRI 0,834 My
0,866 Bq 0,827 Es 0,812 LaC
0,851 Cs 0,824 VEN 0,793 RE
0,847 0,836 0,828 LaC My RE 0,793 0,790 0,770 Lu Cs Bq 0,786 0,784 0,726 Vz Os EtB
0,827 Os 0,730 Um 0,720 Bq
96 – Starorigi Starorigijskem jskemuu jeziku so najbliž najbližjiji stara slove slovenščina nščina,, finščina finščina in venetščina, venetščina, ki ki jim slede benečanščina, estonščina, grščina, baskovščina, starocerkvena slovanščina, latinščina, micenščina, retijščina in oskanščina. – Retijskem Retijskemuu jeziku jeziku so najbližj najbližjii stara slove slovenščina nščina,, oskanščina oskanščina in etruščan etruščanščina, ščina, ki ki jim slede finščina, latinščina, starorigijščina, estonščina, venetščina, luvijščina, starocerkvena slovanščina, baskovščina in umbrijščina. – Venetskem enetskemuu jeziku so najbližj najbližjii starocerkve starocerkvena na slovanščin slovanščina, a, stara slovenšč slovenščina ina in staroristarorigijščina, ki jim slede grščina, finščina, micenščina, latinščina, retijščina, benečanščina, oskijščina, etruščanščina in baskovščina. Razvidno je, da sama primerjava črkovnih znakov oziroma črkovnih glasov ne pokaže vedno tudi smiselno ožjega izbora jezika razumevanja, saj s aj finščina, estonščina, latinščina l atinščina in grščina po besednih značilnostih niso ustrezni jeziki razumevanja slovenskih in slovanskih besedil, bes edil, niti predantičnih predantičnih predslovanskih napisov. napisov.
ANALIZE Črke Primerjanih črk je le 21, ki so v uporabi v navedenih predatičnih slovanskih jezikih, zato so so pri slovenskih besedilih prenesene črke: F v V, Č v C, J v I in Ž v Z; črke X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgovorjava končnega L kot U; pri latinskih besedilih pa so prenesene črke : F v V, Q v K in X v K in S. Glede na obseg primerjanih črkovnih datotek je število črk majhno, zato daje primer java ustrezne rezultate, ki so podani po dani v tabeli 3 in so dobro upodobljivi in prikazani v grau 1 za naslednje skupine: VEN venetski napisi 7879 črk [8-9] RE retijski napisi 2301 črk [13-14] FRI starorigijski napisi 2438 črk [17-18] MES mesapski napisi 6507 črk [21-22] SLO slovenska besedila 14264113 črk [26] LA latinska besedila 1027885 črk [30] Pr imerjava deležev črk venetskih, retijskih, starorigijskih, starorigijskih, mesapskih, slovenskih in latinskih besedil Graf 1: Primerjava
97 – Obseg posamezn posameznih ih črk črk je podoben, podoben, opazne opazne pa so posebnosti posebnosti posameznih posameznih napisov napisov oziroma jezikov, jezikov, ki v različnem obsegu obs egu uporabljajo glasovno podobne črke. – Pri samoglasni samoglasnikih kih so razlike razlike velike, velike, saj saj venetski venetski O nadomešča nadomešča A, retijski retijski U nadomešča nadomešča O, starorigijski A nadomešča I, mesapski A nadomešča U, slovenski O nadomešča U, latiski U pa črko O. – Pri soglasnikih soglasnikih je ujeman ujemanje je boljše, boljše, opazne opazne pa so izravn izravnave ave med črkami črkami podobn podobnee izgoizgo vorjave, zlasti med nezvočniki: med B, D, P in , med G in H in med C, Č, S in Š. Posebej izstopata slovenski in latinski C ter mesapski in slovenski Z. – Opazna je izravnav izravnavaa med zvočniki: zvočniki: med M in L ter R in V, medtem medtem ko so deleži deleži pri pri črki N zelo izenačeni. – Opazne izravnav izravnavee med naveden navedenimi imi črkovni črkovnimi mi glasovi glasovi nakazujejo nakazujejo ustrezn ustreznejšo ejšo primer primer- javo po skupinah črk podobne izgovorjave. abela 3: 3: Primerjava venetskih, retijskih, starorigijskih, mesapskih, slovenskih in latinskih besedil po številih in deležih črk E K R Č
Števila VEN RE FRI
MES
Deleži v odstotkih SLO
LA
VEN RE
FR I
MES SLO
LA
A 738 313 402 1177 1493812 94413 9,37 13,60 16,49 18,09 10,47 9,19 B 62 18 39 136 276435 15995 0,79 0,78 1,60 2,09 1,94 1,56 C 86 0 0 1 305818 42410 1,09 0,00 0,00 0,02 2,14 4,13 D 131 12 67 244 483353 28209 1,66 0,52 2,75 3,75 3,39 2,74 E 677 194 263 695 1529542 122232 8,59 8,43 10,79 10,68 10,72 11,89 G 175 59 33 86 233506 11908 2,22 2,56 1,35 1,32 1,64 1,16 H 31 21 0 2 149351 8589 0,39 0,91 0,00 0,03 1,05 0,84 I 1371 456 339 921 1955896 103853 17,40 19,82 13,90 14,15 13,71 10,10 K 259 82 109 114 528202 21394 3,29 3,56 4,47 1,75 3,70 2,08 L 240 120 51 271 712366 32597 3,05 5,22 2,09 4,16 4,99 3,17 M 248 42 101 143 471258 55881 3,15 1,83 4,14 2,20 3,30 5,44 N 542 139 131 375 902311 63007 6,88 6,04 5,37 5,76 6,33 6,13 O 991 11 196 525 1296149 58076 12,58 0,48 8,04 8,07 9,09 5,65 P 101 71 33 108 481082 28121 1,28 3,09 1,35 1,66 3,37 2,74 R 366 100 79 359 714326 69091 4,65 4,35 3,24 5,52 5,01 6,72 S 469 140 217 465 720550 82429 5,95 6,08 8,90 7,15 5,05 8,02 Š 59 31 0 72 142079 0 0,75 1,35 0,00 1,11 1,00 0,00 718 199 194 528 617265 85192 9,11 8,65 7,96 8,11 4,33 8,29 U 308 216 81 43 306424 88823 3,91 9,39 3,32 0,66 2,15 8,64 V 284 68 103 125 552382 15620 3,60 2,96 4,22 1,92 3,87 1,52 Z 23 9 0 117 392006 45 0,29 0,39 0,00 1,80 2,75 0,00 VSE 7879 2301 2438 6507 14264113 1027885 100 100 100 100 100 100
98 Dvojčki Število črkovnih dvojčkov je izrazito odvisno od povprečne dolžine besed, ki je značilnost posameznega jezika, pa tudi od posameznega narečja, saj narečja krajšajo knjižne besede. Razlika je že pri normiranih jezikih slovenščini in latinščini: slovenščina s povprečno dolžino besed 4,55 črk ima le 3,55 dvojčkov na povprečno besedo, latinščina s povprečno dolžino besed 6,17 črk ima že 5,17 dvojčkov na povprečno besedo. Še večje so razlike pri narečjih in zlasti pri predantičnih predslovanskih napisih, ki imajo veliko okrajšav in vzklikov žalosti: venetščina s povprečno dolžino besed 3,25 črk ima le 2,25 dvojčkov, retijščina s povprečno dolžino besed 2,95 črk ima le 1,95 dvojčkov, starorigijščina s povprečno dolžino besed 2,81 črk ima le 1,81 dvojčkov dvojčkov, mesapščina s povprečno dolžino besed 2,78 črk pa ima le še 1,78 dvojčkov na povprečno besedo. Dvojčki črk se po dolžini že bližajo povprečni dolžini besed predantičnih predslovanskih napisov, ki so pisani v tedanjih narečjih in imajo povprečno dolžino besed le okoli 3 črke. V treh zajetih datotekah VEN, RE in FRI je vseh dvojčkov 8329 in 284 različnih dvojčkov. dvojčkov. Obseg dvojčkov je prevelik, zato je prikaz narejen le za različne dvojčke z začetno črko A: skupno število dvojčkov na začetno črko A je 987, različnih dvojčkov pa je le 20. Različni dvojčki z začetno črko A so prikazani v grau 2 za naslednje skupine:
VEN RE FRI VSI
vseh 5393 vseh 1485 vseh 1451 vseh 8329
vseh na A 555 vseh na A 195 vseh na A 237 vseh na A 987
različnih 108 različnih 108 različnih 162 različnih 284
različnih na A 17 različnih na A 16 različnih na A 17 različnih na A 20
Graf 2: 2: Primerjava deležev različnih dvojčkov na A v venetskih, retijskih in starorigijskih napisih
99 – Opazna so izrazita izrazita odstopanj odstopanja, a, ki kažejo besedne značilnosti značilnosti posameznih posameznih jeziko jezikov: v: AE, AI in A pri Starorigijcih; AI, AS in A pri Venetih; AL kot zelo pogosta končnica pri Retih ter A, ki pri Starorigijcih in Retih pride od AA v raznih oblikah, pri Venetih pa od besed ŠAIN A A EI EI in predvsem RUMUSIC A A EI. EI. Edino dobro ujemanje je pri dvojčku AN, ki največkrat pomeni in ali en v raznih oblikah. – Namesto Namesto primerj primerjave ave dvojčk dvojčkov ov,, ki se že bližajo bližajo povprečn povprečnii dolžini dolžini besed je bolje bolje primerprimer jati te jezike po besedah na različne začetne črke. Primerjava dvojčkov venetskega, retijskega in starorigijskega jezika po začetnih črkah je v številih števili h in deležih prikazana v tabeli 4 in v grau 3. Graf 3: Primerjava deležev vseh dvojčkov po začetnih črkah v venetskih, retijskih in starorigijskih napisih
– Opazne so razlike razlike zlasti zlasti pri skupinah skupinah črk črk kot so samoglasniki samoglasniki in in zvočniki zvočniki ter ter pri črkah D in P, ki se očitno zamenjujeta. Dobro ujemanjeje pri črkah S, in V. rojčki Število črkovnih trojčkov je še bolj odvisno od povprečne dolžine besed, ki je značilnost posameznega jezika, pa tudi od posameznega narečja, saj narečja krajšajo knjižne besede. Razlika je že pri normiranih jezikih slovenščini in latinščini: slovenščina s povprečno dolžino besed 4,55 črk ima le 2,55 trojčkov, latinščina s povprečno dolžino besed 6,17 črk ima že 4,17 trojčkov na povprečno besedo. Še večje so razlike pri narečjih in zlasti pri predantičnih slovanskih napisih, ki imajo veliko okrajšav in vzklikov žalosti: ža losti: venetščina s povprečno dolžino besed 3,25 črk ima le 1,25 trojčkov, retijščina s povprečno dolžino besed 2,95 črk ima le 0,95 trojčkov, starorigijščina s povprečno dolžino besed 2,81 črk ima le 0,81 trojčkov, mesapščina s povprečno dolžino besed 2,78 črk pa ima le še 0,78 trojčkov.
100 abela 4: 4: Števila in deleži dvojčkov venetskega, retijskega in starorigijskega jezika po začetnih črkah Začetne črke
A E I O U B C D G H K L M N P R S Š V Z VSE
VEN 555 489 578 678 214 56 87 122 160 18 192 171 180 330 89 272 274 44 615 249 20 5393
Števila dvojčov RE 195 93 228 7 113 18 0 12 46 9 72 84 33 108 64 81 90 19 153 54 6 1485
FR I 237 125 145 136 53 31 1 49 28 0 79 29 85 69 28 53 73 0 156 74 0 1451
Deleži v odstotkih VEN RE FR I 10,29 13,13 16,33 9,07 6,26 8,61 10,72 15,35 9,99 12,57 0,47 9,37 3,97 7,61 3,65 1,04 1,21 2,14 1,61 0,00 0,07 2,26 0,81 3,38 2,97 3,10 1,93 0,33 0,61 0,00 3,56 4,85 5,44 3,17 5,66 2,00 3,34 2,22 5,86 6,12 7,27 4,76 1,65 4,31 1,93 5,04 5,45 3,65 5,08 6,06 5,03 0,82 1,28 0,00 11,40 10,30 10,75 4,62 3,64 5,10 0,37 0,40 0,00 100 100 100
rojčki večinoma že prestavljajo besede, saj so povprečne dolžine predantičnih slovanskih besed, ki so pisani v tedanjih narečjih le okoli 3 črke. Vseh trojčkov v treh zajetih datotkah je 4991, različnih trojčkov pa je 512, podrobnejši podatki pa so: VEN RE FRI VSI
vseh vseh vseh vseh
3368 837 786 4991
vseh na A 255 vseh na A 121 vseh na A 136 vseh na A 512
različnih različnih različnih različnih
820 469 422 1208
različnih na A 58 različnih na A 56 različnih na A 55 različnih na A 103
Obseg trojčkov je prevelik, zato je prikaz narejen le za trojčke z začetno črko A: skupno število trojčkov na začetno črko A je 512, različnih trojčkov pa je 103. o je še vedno mnogo preveč za grafičen prikaz, zato omejim pogostost posameznega trojčka v posamezni skupini na najmanj 4, kar daje 36 različnih pogostejših trojčkov na začetno črko A. Primerjava teh trojčkov je podana v grau 3 za obravnavane skupine:
101 Graf 4: 4: Primerjava trojčkov v venetskih, retijskih in starorigijskih napisih na začetno črko A
– Odstopan Odstopanje je je še večje, večje, saj ujeman ujemanja ja skoraj skoraj ni. ni. Izstopajo Izstopajo prepoz prepoznane nane besede: besede: pri StaroStarorigijcih ABA, AGA, ANA, ANO, AA, AE in AI, pri Retijcih ANI, ANU, ARI, AA, AI in AVI, pri Venetih pa AIN, AS in AE. – Venetski enetski ain iz besede besede šainat, šainat, ast ast in besede besede donasto donasto in ate, ate, iz besed ŠAIN ŠAIN AE AEI in predvsem RUMUSIC AE AEI. – rojčk rojčki,i, ki se se pokriv pokrivaj ajoo so AIS, AIS, ANE, ANE, ARA in in AI. AI. Graf 5: 5: Primerjava vseh trojčkov v venetskih, retijskih in starorigijskih napisih po začetnih črkah
102 Primerjava deležev vseh trojčkov venetskega, retijskega in starorigijskega jezika po začetnih črkah je prikazana v tabeli 5 in v grau 5. – udi tu so opazne opazne izravnav izravnavee med samoglasniki samoglasniki,, saj je le črka črka E uravnotež uravnotežena, ena, izravn izravnave ave so tudi med zvočniki, izrazita je zopet izravnava med D in P. – Možna Možna je delna izravn izravnava ava tudi tudi med U in V, V, kar je posebnost posebnost izgovo izgovorjav rjavee v tedanjih tedanjih narečjih in v slovenskem jeziku. Primerjava črk, dvojčkov in trojčkov Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za venetski jezik je podana v tabeli 6 in prikazana v grau 6. – Izrazita Izrazita je dobra dobra pokritost pokritost črk, črk, dvojčko dvojčkovv in trojčko trojčkovv, kar kaže kaže na to, to, da so večinoma večinoma že prišle do izraza besede, ki imajo povprečno le okoli tri črke. – Nekol ekolik ikoo odst odstop opat ataa le I in in . . Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za retijski jezik je podana v tabeli 7 in prikazana v grau 7. – udi tu je ujeman ujemanje je zelo dobro dobro in zopet zopet največ največ odstopa odstopata ta črki I in . . abela 5: 5: Števila in deleži trojčkov venetskega, retijskega in starorigijskega jezika Začetne črke
A E I O U B C D G H K L M N P R S Š V Z VSE
VEN 555 489 578 678 214 56 87 122 160 18 192 171 180 330 89 272 274 44 615 249 20 5393
Števila dvojčov RE 195 93 228 7 113 18 0 12 46 9 72 84 33 108 64 81 90 19 153 54 6 1485
FR I 237 125 145 136 53 31 1 49 28 0 79 29 85 69 28 53 73 0 156 74 0 1451
Deleži v odstotkih VEN RE FR I 10,29 13,13 16,33 9,07 6,26 8,61 10,72 15,35 9,99 12,57 0,47 9,37 3,97 7,61 3,65 1,04 1,21 2,14 1,61 0,00 0,07 2,26 0,81 3,38 2,97 3,10 1,93 0,33 0,61 0,00 3,56 4,85 5,44 3,17 5,66 2,00 3,34 2,22 5,86 6,12 7,27 4,76 1,65 4,31 1,93 5,04 5,45 3,65 5,08 6,06 5,03 0,82 1,28 0,00 11,40 10,30 10,75 4,62 3,64 5,10 0,37 0,40 0,00 100 100 100
103 Graf 6: 6: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za venetski jezik po začetnih črkah
abela 6: 6: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za venetski jezik po začetnih črkah Začetne črke
A E I O U B C D G H K L M N P R S Š V Z VSE
črke 738 677 1371 991 308 62 86 131 175 31 259 240 248 542 101 366 469 59 718 284 23 7879
Števila dvojčki 555 489 578 678 214 56 87 122 160 18 192 171 180 330 89 272 274 44 615 249 20 5393
trojčki 255 250 417 308 174 49 63 109 60 14 126 128 153 209 81 230 208 33 300 183 18 3368
črke 9,37 8,59 17,40 12,58 3,91 0,79 1,09 1,66 2,22 0,39 3,29 3,05 3,15 6,88 1,28 4,65 5,95 0,75 9,11 3,60 0,29 100
Deleži v odstotkih dvojčki trojčki 10,29 7,57 9,07 7,42 10,72 12,38 12,57 9,14 3,97 5,17 1,04 1,45 1,61 1,87 2,26 3,24 2,97 1,78 0,33 0,42 3,56 3,74 3,17 3,80 3,34 4,54 6,12 6,21 1,65 2,40 5,04 6,83 5,08 6,18 0,82 0,98 11,40 8,91 4,62 5,43 0,37 0,53 100 100
104 Graf 7: 7: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za retijski jezik po začetnih črkah
abela 7: 7: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za retijski jezik po začetnih črkah začetne črke
A E I O U B C D G H K L M N P R S Š V Z VSE
črke 313 194 456 11 216 18
12 59 21 82 120 42 139 71 100 140 31 199 68 9 2301
števila dvojčki 195 93 228 7 113 18 0 12 46 9 72 84 33 108 64 81 90 19 153 54 6 1485
trojčki 121 58 127 5 71 14 0 8 21 5 26 41 28 39 47 61 57 8 62 32 6 837
črke 13,60 8,43 19,82 0,48 9,39 0,78 0,00 0,52 2,56 0,91 3,56 5,22 1,83 6,04 3,09 4,35 6,08 1,35 8,65 2,96 0,39 100
deleži v odstotkih dvojčki trojčki 13,13 14,46 6,26 6,93 15,35 15,17 0,47 0,60 7,61 8,48 1,21 1,67 0,00 0,00 0,81 0,96 3,10 2,51 0,61 0,60 4,85 3,11 5,66 4,90 2,22 3,35 7,27 4,66 4,31 5,62 5,45 7,29 6,06 6,81 1,28 0,96 10,30 7,41 3,64 3,82 0,40 0,72 100 100
105 Graf 8: 8: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za starorigijski jezik po začetnih črkah
Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za starorigijski jezik je podana v tabeli 8 in prikazana v grau 8. – udi tu je ujeman ujemanje je dovolj dovolj dobro dobro in zopet zopet največ največ odstopata odstopata črki črki I in , , ki se jim pridruži pridruži tudi črka S, ki samostojno predstavlja povezovalni besedi s in z. Pri vseh primerjavah črk, dvojčkov in trojčkov je ujemanje zelo dobro in kaže, da gre večinoma že za besede. b esede. Črki I in S imata tudi številen števil en samostojen s amostojen pomen, zato odstopajo enočrkovne besede navzgor, črka pa predstavlja sredinsko črko v pogostih besedah ali delih besed AA, AE, AI in AO.
DODANA PRIMERJAVA Primerjava po skupinah skupinah Primerjava črk kaže na preglase črk podobne izgovorjave v navedenih jezikih, zato primerjava po črkah ni najboljša in jo je treba nadomestiti s skupinami črk podobne izgo vorjave tako, kot kot so bile že dosedaj izvršene nekatere primerjave primerjave [30-32]. Različne preglase podajata tudi J. Kollar [33] in V. P. Nikčević [34] in njuna gra sta podana na sliki 1 in 2.
Primerjali bomo uporabo črk venetskih, retijskih, starorigijskih in mesapskih napisov tudi s slovenščino in z latinščino. Primerjane so črke po skupinah kot so podane v literaturi [35]. Primerjava po posameznih skupinah črk je podana v tabelah 9, 10, 11 in 12.
106 abela 8: 8: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za starorigijski jezik po začetnih črkah
začetne črke A E I O U B C D G H K L M N P R S Š V Z VSE
števila črke 402,00 263,00 339,00 196,00 81,00 39,00 0,00 67,00 33,00 0,00 109,00 51,00 101,00 131,00 33,00 79,00 217,00 0,00 194,00 103,00 0,00 2438
dvojčki 237,00 125,00 145,00 136,00 53,00 31,00 1,00 49,00 28,00 0,00 79,00 29,00 85,00 69,00 28,00 53,00 73,00 0,00 156,00 74,00 0,00 1451
Slika 1: Preglasi soglasnikov Jan Kollar [33]
trojčki 136,00 65,00 76,00 61,00 29,00 18,00 1,00 32,00 17,00 0,00 28,00 17,00 54,00 37,00 25,00 34,00 42,00 0,00 61,00 53,00 0,00 786
črke 16,49 10,79 13,90 8,04 3,32 1,60 0,00 2,75 1,35 0,00 4,47 2,09 4,14 5,37 1,35 3,24 8,90 0,00 7,96 4,22 0,00 100
deleži v odstotkih dvojčki trojčki 16,33 17,30 8,61 8,27 9,99 9,67 9,37 7,76 3,65 3,69 2,14 2,29 0,07 0,13 3,38 4,07 1,93 2,16 0,00 0,00 5,44 3,56 2,00 2,16 5,86 6,87 4,76 4,71 1,93 3,18 3,65 4,33 5,03 5,34 0,00 0,00 10,75 7,76 5,10 6,74 0,00 0,00 100 100
Slika 2: Preglasi samoglasnikov V. P. Nikčević [34]
107 abela 9: 9: Primerjava deležev samoglasnikov Primerjava jezikov
VEN
RE
FR I
MES
SLO
LA
Deleži samoglasnikov : a, e, i, o in u
51,84
51,72
52,50
51,65
46,15
45,47
– Primerjava Primerjava kaže kaže bistveno bistveno ujeman ujemanje je venetščine venetščine,, retijščine, retijščine, staro starorigij rigijščine ščine in mesapmesapščine, slabše ujemanje s slovenščino in najslabše z latinščino. z vočnikov abela 10: 10: Primerjava deležev zvočnikov Primerjava jezikov
VEN
RE
FR I
MES
SLO
LA
Deleži zvočnikov: m, n, l, r in v
21,32
20,38
19,08
19,57
23,50
22,98
– Primerjava Primerjava kaže kaže dobro dobro ujeman ujemanje je retijščine retijščine,, starorigi starorigijščine jščine in in mesapščine, mesapščine, slabše z venetščino in latinščino in najslabše s slovenščino. abela 11: 11: Primerjava deležev zvenečih z venečih soglasnikov Primerjava jezikov
VEN
RE
FR I
MES
SLO
LA
Deleži zvenečih soglasnikov: b, d, g, z in ž
4,96
4,26
5,74
8,96
9,71
4,46
– Primerjava Primerjava kaže kaže dobro dobro ujemanje ujemanje venetšči venetščine, ne, retijšči retijščine, ne, starori starorigijšči gijščine ne in latinščin latinščine, e, slabše ujemanje z mesapščino in najslabše s slovenščino. abela 12: 12: Primerjava deležev nezvenečih soglasnikov soglasnikov Primerjava jezikov
VEN
RE
FR I
MES
SLO
LA
Deleži nezven. soglas.: p, t, s, š, č, k, h in c
21,88
23,64
22,68
19,82
20,64
26,09
– Primerjava Primerjava kaže kaže dobro dobro ujeman ujemanje je venetščine venetščine,, starorigij starorigijščine ščine,, mesapščine mesapščine in slov slovenenščine, slabše ujemanje z retijščino in najslabše z latinščino. Najpomembnejša je primerjava s samoglasniki, ki imajo tudi daleč največji delež med značilnimi skupinami črk oziroma glasov, in ta primerjava kaže na boljše ujemanje venetščine, retijščine, starorigijščine in mesapščine s slovenščino kot pa z latinščino. UEŽENO UJEMANJE Uteženo ujemanje po vseh skupinah Uteženo ujemanje po navedenih štirih skupinah izvršimo glede na primerjalni jezik jezi k jezikoslovcev latinščino. Upoštevane so razlike deležev posameznih skupin črk v posameznem jeziku glede na latinščino, razmerje pa je zmnožek teh razlik in uteži, ki so s o deleži dele ži latinskih črk po istih skupinah. Utežena primerjava uporabe črk je podana v tabelah 13, 14, in 15. abela 13: 13: Uteženo ujemanje po vseh skupinah glede na latinščino Jezik Samoglasniki Razmerje Zvočniki Razmerje
VEN 51,84 330,22 21,32 38,15
RE 51,72 323,25 20,38 59,75
FR I 52,50 369,08 19,08 89,62
MES 51,65 319,20 19,57 78,36
SLO 46,15 31,38 23,5 11,95
LA 45,47 0,00 22,98 0,00
108 Zveneči soglasniki Razmerje Nezven. sogl. Razmerje Vsota razmerij
4,96 2,23 21,88 109,84 480,44
4,26 0,89 23,64 63,92 447,81
5,74 5,71 22,68 88,97 553,37
8,96 20,07 19,82 163,58 581,21
9,71 23,42 20,64 142,19 208,94
4,46 0,00 26,09 0,00 0,00
– Latinščini Latinščini je daleč najbl najbližja ižja slovenšč slovenščina, ina, ki ji na na precejšn precejšnjiji razdalji razdalji slede slede retijščina, retijščina, venevenetščina, rigijščina in mesapščina. Uteženo ujemanje po treh skupinah abela 14: 14: Uteženo ujemanje po treh skupinah Jezik Samoglasniki Razmerje Zvočniki Razmerje Soglasniki Razmerje Vsota razmerij
VEN 51,84 330,22 21,32 38,15 26,84 113,34 481,71
RE 51,72 323,25 20,38 59,75 27,90 80,96 463,96
FR I 52,50 369,08 19,08 89,62 28,42 65,07 523,77
MES 51,65 319,20 19,57 78,36 28,78 54,07 451,63
SLO 46,15 31,38 23,5 11,95 30,35 6,11 49,44
LA 45,47 0,00 22,98 0,00 30,55 0,00 0,00
– Latinščini Latinščini je daleč daleč najbližj najbližjaa slovenščin slovenščina, a, ki se ji je precej precej približala približala in ji na precejšn precejšnjiji razdalji slede mesapščina, retijščina, venetščina, rigijščina. Uteženo ujemanje po dveh skupinah abela 15: Uteženo ujemanje po dveh skupinah Jezik Samoglasniki Razmerje Soglasniki Razmerje Vsota razmerij
VEN 51,84 330,22 48,16 287,46 617,68
RE 51,72 323,25 48,28 281,03 604,28
FR I 52,50 369,08 47,50 322,79 691,86
MES 51,65 319,20 48,35 277,29 596,48
SLO 46,15 31,38 53,85 17,13 48,51
LA 45,47 0,00 53,53 0,00 0,00
– Latinščini Latinščini je daleč najbliž najbližja ja slovenšč slovenščina, ina, ki ji na precej precejšnji šnji razdalji razdalji slede slede mesapščina mesapščina retijščina, venetščina, rigijščina. – Samo mesapšč mesapščina ina je spr spremenila emenila svoj položaj položaj za tri mesta mesta pri pri združitvi združitvi nezven nezvenečih ečih in zvenečih soglasnikov, kar pomeni, da je imela precej preglasov črk med navedenima skupinama. – udi slovenšč slovenščina ina ima veliko veliko teh teh preglasov preglasov,, kar pa se je pokazalo pokazalo le v večji večji bližini bližini glede glede na latinščino. Vrstni red in jezikovne razdalje so zelo podobne pri zadnjih dveh primerjavah, ki sta zato tudi najprimernejši za ugotavljanje širšega izbora jezika razumevanja. očkovanje ujemanja očkovanje ujemanja izvedemo za posamezen jezik s primerjavo glede na latinščino. Najboljše ujemanje točkujemo rastoče z 1, 2, 3, 4 in 5. Izračun z upoštevanjem deležev latinščine in točkovanega ujemanja, je prikazan v tabeli 16.
109 abela 16: očkovanje in izračun primerljivega ujemanja z latinščino očkovanje
% lat. VEN RE FRI MES SLO
Samoglasniki Zvočniki Zven. sogl. Nezv. sogl. Skupaj
45,47 22,98 5,46 26,09 100
4 2 2 3 11
3 5 3 4 1 3 1 2 8 14
2 5 4 5 16
1 1 5 4 11
VEN
RE
FRI
MES
SLO
181,88 136,41 227,35 90,94 45,47 45,96 68,94 91,92 114,90 22,98 10,92 5,64 16,38 21,84 27,30 78,27 26,09 52,18 130,45 104,36 317,03 237,08 387,83 358,13 200,11
– Latinščini Latinščini je daleč najbliž najbližja ja slovenšč slovenščina, ina, ki ji slede retijščina, retijščina, venetščina, venetščina, mesapščina mesapščina in in starorigijščina. – Razmerje jezikov jezikov je podobn podobnoo uteženem uteženemuu razmerju, razmerju, razdalj razdaljee pa so seveda seveda različne, različne, saj saj je namesto razlike upoštevano točkovanje. točkovanje. Pri vseh primerjavah izstopajo dobre povezane primerjanih predantičnih jezikov, jezikov, slabše povezave s slovenščino in najslabše povezave z latinščino. Slabše povezave s slovenščino v dobri meri pogojujejo primerjave narečnih jezikov venetščine, retijščine, starorigijščine in mesapščine z normiranim jezikom je zikom slovenščino. Primerjava več dimenzionalne analize z uteženim izračunom Primerjavo bomo izvedli za venetščino, ki najbolje ustreza povprečju uteženega računa, ki je: (617,68 + 604,28 + 691,86 + 596,48) / 4 = 627,575, glej tabelo 15. Upoštevani so jeziki, ki so po več dimenzionalni raziskavi črkovno bližje predantičnim slovanskim govorom: venetščini, retijščini in starorigijščini. Deleži samoglasnikov, zvočnikov in soglasnikov so podani v tabeli 17, utežena primerjava po teh črkovnih skupinah pa v tabeli 18. abela 17: 17: Primerjava deležev črk po skupinah za navedene jezike Jezik samoglasniki zvočniki soglasniki
VEN SL SI FI OS CS ES GR E BQ LA 51,84 46,15 49,76 49,13 44,55 48,75 48,50 51,29 47,06 51,15 46,67 21,32 23,50 19,32 24,56 20,05 19,89 20,65 19,44 27,29 19,70 20,96 26,84 30,35 30,92 26,31 35,40 31,36 30,85 29,27 25,65 29,15 32,37
abela 18: 18: Utežena primerjava deležev črk po skupinah za navedene jezike Jezik
VEN
SL
samoglasniki 51,84 46,15 razmerje 0,00 295,0 zvočniki 21,32 23,50 razmerje 0,00 46,50 soglasniki 26,84 30,35 razmerje 0,00 94,2 Skupaj 0,00 435,7
SI
FI
OS
CS
ES
GR
E
BQ
LA
49,76 107,7 19,32 42,70 30,92 109,6 260,0
49,13 140,6 24,56 69,10 26,31 14,20 223,9
44,55 377,7 20,05 27,00 35,40 229,6 634,4
48,75 160,1 19,89 30,50 31,36 121,4 312,1
48,50 173,2 20,65 14,2o 30,85 107,5 294,9
51,29 28,6 19,44 40,0o 29,27 65,10 133,6
47,06 247,8 27,29 127,4 25,65 32,00 407,2
51,15 35,9 19,70 34,6o 29,15 62,10 132,6
46,67 268,1 20,96 7,8o 32,37 148,6 424,5
110 – Venetščini enetščini sta najbliž najbližje je baskovščina baskovščina in grščina, grščina, slede slede finščina, finščina, stara stara slovenščin slovenščina, a, estonestonščina in starocerkvena slovanščina, bolj oddaljene so etruščanščina, latinščina in slo venščina, najbolj oddaljena pa je j e oskijščina. – V več dimenzi dimenzionaln onalnii raziskavi raziskavi sta venetščini venetščini najbl najbližje ižje starocer starocerkven kvenaa slovanščin slovanščinaa in stara slovenščina, ki jim slede grščina, finščina, micenščina, latinščina, benečanščina, oskijščina, etruščanščina in baskovščina. – Izrazito Izrazito izstopa izstopa baskovščin baskovščina, a, ki je iz zadnj zadnjega ega mesta prišla prišla na prvo prvo mesto. mesto. Očitno Očitno je možna večja razlika pri vrednotenju pogostosti posameznih glasov v primerjavi s primerjavo po skupinah glasov glas ov podobne izgovorjave. – Slovenski Slovenski in in latinski latinski jezik jezik sta zamenj zamenjala ala mesti, mesti, saj so ugotov ugotovljene ljene vsebnosti vsebnosti glasov glasov drugačne, kar pomeni, da ni bila upoštevana enaka izbira besedil. Rezultat nedvoumno pokaže, da primerjava črk poda le en vidik, ki ga je treba dopolniti z drugimi znanji iz področij zgodovine, jezikoslovja, zgodovinskega jezikoslovja, arheologije, genetike in drugih ustreznih znanstvenih področij. Dosedanje raziskave Raziskava [37] je potrdila, da je venetski jezik po uporabi črk bistveno bolj podoben slovenskemu jeziku kot pa latinščini. Raziskava [38] je potrdila, da je retijski jezik po uporabi črk bistveno bolj podoben venetskemu in slovenskemu slovenskemu jeziku kot pa latinščini. Poglobljena več razsežnostna raziskava [7] je potrdila, da so retijski, venetski, starorigijski in etruščanski jezik po uporabi črk bistveno bolj podobni staroslovenskemu jeziku kot pa latinščini.
RAZPRAVA Primerjave črk so pokazale različnost posameznih preglasov črk podobne izgovor jave v različnih jezikih, zato so ustreznejše primerjave po skupinah skupinah glasov podobne izgovorjave, ki so pokazale zelo dobro ujemanje. Večje razlike s slovenščino so posledica primerjav narečnih jezikov venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine z normiranim jezikom slovenščino. Primerjave dvojčkov predantičnih slovanskih jezikov kažejo že povezave z besedami, saj je povprečna dolžina besed v obravnavanih jezikih okoli tri črke in dvojčki predstavljajo predstavljajo že 2/3 povprečne dolžine besed. Primerjave teh jezikov pisanih v narečjih, z normiranimi jeziki niso ustrezne, saj ima že slovenščina precej daljše besede. Primerjava z nerazumljenimi napisi s poljubnimi imeni jezikoslovcev pa očitno ni ustrezna, saj so njihove povprečne besede še enkrat daljše. Primerjave trojčkov še bolj nakazujejo besede, saj trojčki predstavljajo že povprečno dolžino besed v obravnavanih jezikih, zato taka primerjava ni smiselna. Primerjava teh jezikov pisanih pisanih v narečjih, narečjih, z normirani normiranimi mi jeziki ni smiselna, primerjava primerjava z nerazuml nerazumljenimi jenimi in poljubnimi imeni jezikoslovcev pa tudi ni ustrezna, saj so njihove povprečne besede še enkrat daljše.
111 Primerjave dvojčkov dvojčkov in trojčkov so vprašljive celo pri normiranih jezikih, saj ima latinščina s povprečno dolžino 6,17 črke v povprečju 5,17 dvojčkov in 4,17 trojčkov, trojčkov, slovenščina pa ob povprečni dolžini besed 4,55 črke le 3,55 dvojčkov in le 2,55 trojčkov. Slovenščina ima zato le 69 % dvojčkov in le 61 % trojčkov v primerjavi z latinščino glede na povprečno dolžino besede. NAJUSREZNEJŠA PRIMERJAVA Primerjave pogostosti posameznih črkovnih glasov so sicer ustrezne, vendar jih je smiselno zamenjati s primerjavami pogostosti med skupinami črk podobne izgovorjave. udi pri različnih črkovnih primerjavah so pomembne razlike, zato je najustreznejša primerjava uteženo razmerje po združenih skupinah samoglasnikov, zvočnikov in soglasnikov ali celo samo samoglasnikov in soglasnikov. Namesto primerjav dvojčkov in trojčkov pa je ustrezna primerjava besed po začetnih črkah tako kot so zajete v slovarjih in so temeljna značilnost vsakega jezika. Možne pa so tudi primerjave besed po zadnjih črkah, saj so končnice značilne za posamezne jezike, pa tudi za posamezna narečja, ki pa morajo biti strokovno normirana. ZAHVALA Zahvaljujem se pro. dr. Antonu Perdihu za vzpodbude in za podatke o dvojčkih in trojčkih ter o kriterijih za njihovo smiselno primerjavo, saj bi bil brez tega prispevek pomankljiv. LIERAURA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
8. 9.
V. Vodopivec odopi vec,, Sistem razbiranja starih napisov , Zbornik devete mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011. S. Singh, Knjiga šier, Umetnost širiranja od starega Egipta do kvantne kriptografije , prevedel J. Plešej, Učila International, ržič 2006. Z. Kulundžić, Historija pisama, materijala i instrumenata za pisanje , Školska knjiga, Zagreb 1951. W. Seipel, Der urmbau zu Babel, Ursprung und Vielhaf von Sprache und Schrif, Band II – Sprache, Band III A – Schrif, Band III B – Schrif , Kunsthistirisches Museum, Wien, Graz 2003. V. Vodopivec, Vodopive c, Statistična primerjava črk in besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 16-30. V. Vodopivec odopi vec,, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starorigijskih napisov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46. A. Perdih, G. omezzoli, V. Vodopivec, Comparison o contemporary and ancient languages. Zbornik šeste mednarodne konerence konerence Izvor Evropejcev (Proceedings o the Sixth International International opical Conerence, Origin o Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine. si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pd. V. Vodopivec odopi vec,, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik četrte mednarodne konerence, Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
112 10. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204. 11. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280. Manuell de de la langue langue Vénète énète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Winter, Universitätverlag, 12. M. Lejeune, Manue Heidelberg 1974, 316-341. 13. V. Vodopivec, odopi vec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik šeste š este mednarodne konerkonerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136. 14. V. Vodopivec, odopi vec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270. 15. V. Vodopivec, odopi vec, Besednjak retijskih besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 271-287. 16. S. Schumacher, Die Rätischen Inschrifen, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaf, Sonderhef 121, Innsbruch 2004. 17. V. Vodopivec odopi vec,, Zbir starorigijskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik osme mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57. 18. V. Vodopivec, Katalog starorigijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384. 19. V. Vodopivec odopi vec,, Besednjak starorigitskih besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402. 20. C. Brixhe, M. Lejeune, Lejeune, Corpus des Inscription Inscriptionss Palèo-Phrygiennes Èditions Èditions Recherche Recherche sur les Civilisations, Paris 1984, 283-289. 21. V. Vodopivec odopi vec,, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik devete mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011. 22. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov , Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011 2011.. 23. V. Vodopivec, odopi vec, Slovar mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011 2011.. 24. H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Erster eil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955. 25. H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Zweiter eil, C. de Simone, Die messaischen Inschifen und ihre Chronologie , 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen Abbildungen zu den Messapischen Messapischen Inschrifen Inschrifen und ihrer Chronologie Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964, 26. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Fakulteta za elektrotehniko, elektrotehniko, Ljubljana Ljubljana 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statop http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html. is.html. 27. J. Cezar, Commentariorvm de bello Gallico , Liber tertivs, http://www http://www.thelatinlibrary .thelatinlibrary.com/caesar/ .com/caesar/ gall3.shtml. 28. A. Perdih, Comparison o some methods o estimation o linguistic distances , Zbornik osme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 78-86. 29. A. Perdih , Linguistic analysis analysis based on the requency o sound pairs and triplets, Zbornik devete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011. 30. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database Database – iz datotek/from data base: Propertius, Te Latin Library Librar y, Te Classics C lassics Homepage. Homepage. 31. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava razumevanj Pyrgijsjih zlatih ploščic , Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana 2010, 309-333. Vodopiv ec, Najdaljši venetski napis , Zbornik sedme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, 32. V. Vodopivec, Jutro, Ljubljana 2010, 97-118.
113 33. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme s edme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160. 34. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni , Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 82. jezi čkoga pristupa, Fran Ramovš kao mladogramatičar mladogramatičar , 35. V. P. Nikčević. Kritika monogenetskoga etničkoga jezičkoga Zbornik mednarodnega posveta Sledovi evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana, Ljubljana, 2004, 31. 36. C. Bačar, in drugi, Slovenščina – jezik na maturi: za slovenščino – jezik v četrtem letniku gimnazijskih programov: programov: zbirka nalog za ponovitev ponovitev jezikovne snovi, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004, 90-92. 37. M. Silvestri, Silvestr i, G. omezzoli, Linguistic Computational Analysis to measure the distances between ancient Venetic, Latin and Slovenian Languages, Proceedings o the Tird International opical Conerence, Ancient Settlers o Europe, Jutro, Ljubljana 2005, 77-85, http://www.korenine.si/ zborniki/zbornik05/tomezzoli_venslo zborniki/zbornik05/tomezzoli_venslolat.htm lat.htm.. 38. M. Silvestri, Silvestr i, G. omezzoli, Linguistic distances between Rhaetian, Venetic, Latin and Slovenian languages, Jezikovne razdalje med retijskim, venetskim, latinskim in slovenskim jezikom, Zbornik pete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 184–190.
114
ILIRSKI NAPISI
Knjigi Starejša slovenska etnogeneza in Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze sta podali temelje za prevrednotenje sedanje zgodovine in jezikoslovja Slovencev in naših evropsko prvobitnih poljedelskih kulturnih korenin, saj obravnavata venetske, retijske, starotrakijske, starorigijske in galske napise. Pričujoča knjiga pa razširja védenje tudi na jezike jugovzhodnega dela Apeninskega polotoka, ki jih predstavljajo tako imenovani ilirski napisi, ki so zgodovinsko in jezikovno označeni kot praslovanski, oziroma praslovenski. Vzhodni del Apeninskega polotoka je arheološko podoben ozemlju na drugi strani Jadranskega morja, kot Ilirik, ki pa zgodovinsko pomeni območje pretežne naselitve slo vanskih ljudstev in jezikov. jezikov. Območna porazdelitev Ilirskih ljudstev je prikazana na naslednjem zemljevidu: http://www.google.si/search?q = iliri&hl = sl&prmd = ivns&tbm = isch&tbo = u&source = univ&sa = X&ei = -MW_cGsJNDxsgaxqvzCBQ&ved = 0CDUQsAQ&biw = 1579&bih = 1023.
Zemljevid ilirskih in sosednjih narodnih ali jezikovnih skupin pred Rimsko zasedbo
115 Ilirska ljudstva so označena z njihovimi imeni. – Veneti so prišteti prišteti k Ilirom, Ilirom, niso pa všteti všteti Reti, Reti, Vindelic Vindelicijci ijci in Noriča Noričani, ni, ki tudi tudi predstapredsta vljajo zibelko naših prednikov. prednikov. – Dobro Dobro se vidi zaokro zaokrožena žena celota celota okrog okrog Jadrans Jadranskega kega morja, morja, ki je je pogojena pogojena s skupn skupnoo naselitvijo severnega Jadrana že v času zadnje ledene dobe in s pomorskim prometom v njegovem južnem delu. Ilirski jeziki so še iz časa zadnje ledene dobe, ko je bilo Jadransko morje nižje za okoli 100 m in kopno do Zadra. o pojasnjuje veliko podobnost v kulturi znani iz arheoloških najdb in v jezikih, ki pa so v predantičnih napisih znani le iz italijanskega dela, na drugi strani Jadrana pa jih še niso našli ali pa še niso objavljeni. Na balkanski strani je zato možno primerjati le zemljepisna imena, ki večinsko kažejo izrazito slovansko osnovo razumevanja. Na italijanski strani pa imamo na severu venetske napise, na jugu pa picenske in mesapske napise. Številna zemljepisna imena na omenjenih območjih, ki imajo večinsko razumevanje v slovanskih jezikih, je podrobno obravnaval Slovak Jan Kollar v obsežni knjigi Staroitalija Slavjanska. Po otoplitvi in dvigu morja med 15. in 10. tisočletjem pred sedanjostjo za okoli 50 m so se prebivalci poseljenih in poplavljenih območij selili proti severu, kjer se je Evropa sproščala izpod ledu. Dvig morja je bil počasen in je obsegal le tretjino sedanjega polavljenega območja, zato so se prebivalci poseljenih območij lahko postopno selili proti severu. Na nepoplavljenih območjih, pa je večina prebivalstva verjetno ostala s svojo jezikovno in kulturno dediščino. Pri bistveno hitrejšem dvigu v 7. tisočletju pred sedanjostjo za ponovnih 50 m, pa sta bili poplavljeni kar dve tretjini preostalega kopnega, kar je pomenilo dejansko množično selitev proti severu, saj se je poljedelsko prebivalstvo v vmesnih tisočletjih precej pomnožilo. V Srednji Evropi pa so bili zaradi močne otoplitve, ko so bile temperature precej nad sedanjimi, celo ugodnejši pogoji za poljedelstvo. Ugodni podnebni pogoji in neporaščenost zemlje z gozdovi so omogočili takojšnje in donosno poljedelstvo, ki je nudilo obilo hrane in hitrejšo rast prebivalstva. Območje poplavljenega Jadranskega morja je bilo največje v Evropi in je zaradi prisilne selitve proti severu bistveno pripomoglo k temu, da so prav naši jezikovni predniki poselili večino Srednje Srednje Evrope, o čemer čemer pričajo zemljepisna zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci in so večinsko večinsko razumljiva v slovenskem jeziku. Na nepoplavljenih območjih, pa je večina prebivalstva verjetno ostala s svojo jezikovno in kulturno dediščino, kar potrjujejo velike podobnosti arheoloških, predvsem keramičnih, najdb na obeh straneh Jadranskega morja. Najbolj pa naše staroselske korenine potrjujejo zemljepisna imena, ki izvirajo še iz zadnje ledene dobe pred 15. tisočletjem pred sedanjostjo in številni napisi razumljivi na slovanskih osnovah in najbolje v slovenskem jeziku.
116
PICENSKI NAPISI Picenske napise so ustvarila ljudstva na zgornji sredi, desne strani Apeninskega polotoka, kot je razvidno iz naslednjega zemljevida.
Območje picenskega jezika v širšem okolju, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Iron_Age_Italy.svg
Picenski napisi so skromni po obsegu, zato ni soglasja med jezikoslovci ali je picenski jezik indoevropski, pa čeprav je picensko območje obkroženo z napisi razumljivimi v slo venskem jeziku. Daleč najbolj ohranjen in najdaljši je napis iz Novilare, Novilare, ki bo obravnavan posebej, tu pa bosta prikazane le krajša napisa, ki ju obravnava Jan Kollar v svoji knjigi Staroitalija Slavjanska, kjer podaja prečrkovanje prečrkovanje in razumevanje. Kollar Napis na bronastem kipcu Apola, črke niso vrezane ampak vdelane, glej stran 663. Prečrkovanje CAIS PAIS VARIENS JUVE SALSE SURE Dobesedno Dobes edno Koiš pyje Varinskeho Gove Solke Sure. Smiselno Smiseln o Koiš Syn Variskeho Volu Slunci Belbohu. Belb ohu. Latinsko Caius puer Varini Jovi Soli Genio.
117 Glosar CAIS Koiš od kojiti – sesati PAIZ PAIZ od pyjec, chlapec, syn – sin VARIENS mesto Varinsk JUVE Jovi Gove – volu – bohu – od goveda SALSE Solnce – sonce SURE žari, bohu belbohu Uporabljena so imena, kar ni prepričljivo, saj v obrazložitvi podaja tudi razumevanje nekaterih besed, ki niso nujno imena. Vodopivec CAIS PAIS VARIENS JUVE SALSE SURE Kdor pije varjeno mlademu sonce žari. Kdor poje varinsko mlademu sonce žari. Opis kipca ustreza Aplolonu, izvirno Apulu, ki je bil bog vina in petja, kar se sklada tudi z obema različicama razumevanja. razumevanja. Kollar Napis na skali je pisan serpentinasto v petih vrstah, glej strani 664-665. Po vrstah podajam prečrkovanje, dobesedni, smiselni in latinski zapis DANEIS PAS IE PAE ANA AIPAS A PARAAM EMSPAM PARINNSAU UZE Dane kas je kojem janom apach a brodom jemcom porančato uzeti. Platy ktere jest kterym rokem vod a brodu najemcum poroučeno vziti. axae quas est quo anno aquarum et portuum conductoribus mandatum accipere. Glosar DANEIS dane – dajatev, obdavčitev obdavčite v PAS kas, namestka - namestnik IE jest - jaz PAE kterym - katerim ANA janom, leto – leto AIPAS AIPAS vodach – vodah A a–a PARAAM ARAAM brodom – brodom EMSPAM EMSPAM na-jemcom na-je mcom – najemnikom PARINNSAU poroučeno – zapovedano UZE uzeti – vzeti Prevod je smiseln in se opira na kraj najdbe, kjer bi bil lahko brod, ker pa je na kipcu Apolona je manj verjeten. Vodopivec DANEIS PASIE PAE ANA AI PAS A PARAAM EM SPAM PARINNSAU UZE Danes poslovilno poje in aja pazi a poračunam jem spim peresnato uzet. Verjetneje je, da gre za nagrobni napis, kar kaže razumevanje, ki govori o pokojnem, ki poslovilno poje in pazljivo poračuna ter aja in spi, peresno lahko uzet.
118
PRIMERJAVA OBRAVNAV NOVILARA SELE Abstract Abstract
COMPARISON OF DECIPHERMENS OF NOVILLARA SELE Novillara inscription rom 6th century BC on smooth sandstone is in Picene language and because o it’s exceptionality it gave rise to much interest by historical linguists while officialy it is still considered to be undeciphered. On the ront side there is a lavishly illustrated inscription inscription whereas on the back there is picture that could explain the contents o the inscriptin. In the surrounding o Picene there are ancient inscriptions which can be understood in Slavic languages and also in this case such understanding gave suitable results. Horak’s Czech translation based on somewhat different transliterations but it reaches the understanding demands. Use o Slovene gave rise to good results and decipherment and confirms Slovene language as a useul tool or decipherment o ancient Slavic inscriptions. inscriptions.
Povzetek Napis Novillara iz 6. stoletja pr. Kr. je na gladki plošči iz peščenjaka v severno picenskem jeziku neznanega izvora in zaradi svoje izjemnosti vzbuja zanimanje zgodovinskih jezikoslovcev, saj kljub nekaj poskusom razumevanja uradno velja za nerazumljenega. Na prednji strani je lepo berljiv b erljiv in ilustriran napis v etruščanski pisavi, na zadnji strani pa je slika, ki naj bi pojasnjevala vsebino napisa. Okoli picenskaga območja so napisi razumljivi na slovanskih osnovah in tudi v tem primeru je razumevanje dalo ustrezne rezultate. Horakov Horakov češki prevod sicer temelji na nekoliko drugačnem prečrkovanju, a kljub temu izpolnjuje pogoje razumevanja, prevod v slovenščino pa dosega dobre rezultate in potrjuje razumevanje v slovenščini, ki je ohranila največ arhaičnosti in z najštevilčnejšimi narečji nudi večjo izbiro besednih različic.
UVOD Staroselci tega območja so poseljevali tudi celotno območje severnega Jadrana, ki je bilo med zadnjo poledenitvijo nižje za 100 metrov in je bilo kopno do Zadra. Apenini pa so ločevali vzhodni in zahodni del poselitve Apeninskega polotoka, saj je bila tam stalna poledenitev do višine 1200 [1]. Po otoplitvi v obdobju od 15. do 10. tisočletja pred sedanjostjo je bilo takratno kopno do Zadra poplavljeno p oplavljeno za 50 metrov višine, zato je bilo kopno le še v severnem Jadranu brez globljega Kvarnerskega Kvarnerskega zaliva. ako ako stanje je trajalo okoli 1000 let, ko se s e je morje zelo hitro, v obdobju okoli 1000 let, dvignilo na sedanjo raven zaradi dotoka iz Atlantskega Atlantskega oceana. Dotedanjo skupno poselitev je dvig gladine razdelil na dvoje, vendar sta poselitvi obeh strani Jadranskega morja zadržali veliko skupnih značilnosti [2-3]. Možna bi bila zgodovinska in jezikovna podobnost z mesapskimi napisi, ki so jih našli na jugovzhodnem delu Apeninskega Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so s o se priselila
119 (ali so morda kar ostala) z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [4-6]. Iliri so v zgodovinskih zemljevidih vpisani na obeh straneh Jadrana, kar potrjuje prvotno poselitev v zadnji ledeni dobi. reba je ločiti med upravnim pomenom Ilirija in narodnim ali jezikovnim pomenom. Ime ilirski v pomenu slovanski pa se je ohranjal vse do 19. stoletja za ozemlje na zahodnem delu jadranskega morja, na vzhodnem pa je v rabi še sedaj. Ilirščina pri starih piscih pomeni slovanščino. Pomen ilirski za skupino južno slovanskih jezikov ali za posamezni jezik je bil uveljavljen pri jezikoslovcih še v začetku 19. stoletja [7-8]. Koprski ško P. Naldini je leta 1710 pisal za jezik v Istri » qua Sclava seu Illirica« [9]. Jezikoslovec G. Sergi je še v začetku 20. stoletja ugotovil, da narečja v severni Italiji ob Jadranskem morju vsebujejo ilirski substrat, ki sega celo do juga polotoka. Navajal je slo vanski izvir za staroselce, st aroselce, za katere se je po rimskem pravu uporabljalo ime ilirski [10]. e e navedbe so podane v literaturi [7]. Picenci in Mesapci so možen ostanek prvotne poselitve skupnega severnojadranskega območja, saj so poselitve in jeziki mnogo trajnejši kot so mislili prej in eorija eorija kontinuitete kontinuitete to izdatno potrjuje. Prav to območje z Balkanom naj bi bilo najstarejša evropska staroslovanska poselitev, ki zajema mnoga ljudstva, predvsem Venete in Starotrakijce, ki so zapustili predantične napise razumljive na slovanskih osnovah. Avtor eorije kontinuitete zgodovinski jezikoslovec Mario Alinei glede naših prednikov izjavlja: »Te totally absurd thesis o the so called ‘late arrival’ o the Slavs in Europe must be replaced by the scenario o Slavic continuity rom Paleolithic, and the demographic growth and geographic expansion o the Slavs can be explained, much more realistically, by the extraordinary success, continuity and stability o the Neolithic cultures o South-Eastern Europe (the only ones in Europe that caused the ormation o tells)« [11-13]. Picene omenja tudi J. P. Mallory, ki navaja prepis besedila Novilara in mnenje, da jezikoslovci niso odločili ali je picenski jezik indoevropski ali ne, strinjajo pa se, da nobena beseda napisa ne more biti zanesljivo prevedena [14]. IME PICENI Ime Piceni, Picen – Pečen, izvira iz njihovega znanja peke kruha – Picenum panis, saj Jan Kollar navaja Plinija «Durat sua Piceno in panis inventione gratia...« in dodaja, da so pogosta imena ki sledijo prehrani: konjejedci, ribojedci itd [15]. Beseda pečen se pojavi tudi na etruščanskem krožniku iz 6. do 5. stoletja pred Kr., ki ga jezikoslovci prečrkujejo - mi venelus leceniies [16:653] in pojasnjujejo z imeni - Io (sono) di Venel Leceniie [17:182]. očno prečrkovanje in razumevanje napisa je podano pri obravnavi venetskih napisov s prečrkovanjem - MIV EN ELU SPECENI IES, kar v prevodu pomeni - Mili eno jelo spečeno ješ [18:167]. Jan Kollar navaja tudi slovanski izvor imen dveh vrhov, devet voda, devetnajst mest in štiri sestavljena sest avljena imena, na picenskem območju. Nekatera imena niso prepričljiva, prepričljiva, večina pa
120 ima očitno slovansko sl ovansko razumevanje. Podaja Podaja tudi obravnavo in razumevanje krajšega napisa na kipu in nekaj daljšega na kamnu [15].
NAPIS NOVILLARA Napis Novillara iz 6. stoletja pr. Kr. je na gladki plošči iz peščenjaka napisan v severno picenskem jeziku neznanega izvora, morebiti iz ilirskih krajev. Zaradi svoje izjemnosti vzbuja zanimanje zgodovinskih jezikoslovcev in kljub nekaj poskusom razumevanja uradno velja za nerazumljenega. Na prednji strani je lepo berljiv in ilustriran napis v etruščanski pisavi, na zadnji strani pa je slika, ki naj bi pojasnjevala vsebino napisa. Napis je pisan iz desne proti levi, besede pa so deljene s presledki. Zadrega je pri novih vrsticah, kjer ta delitev ni jasna, saj se beseda v novi vrsti lahko še nadaljuje. Na zadnji strani je slika, ki naj bi ponazarjala lovske motive [19-23]. Razvidno je, da je napis izdelan mnogo natančneje kot pa slika, ki je precej preprosto oblikovana. Območje picenskega jezika je prikazano na zemljevidu 1 [24].
Zemljevid 1: Območje picenskega jezika v širšem okolju [23]
Opis Prednja in zadnja stan napisa sta prikazani na slikah 1 in 2.
121
Slika 1: Napis
Slika 2: Slika
Na sprednji strani je lepo ilustriran napis v 12 vrsticah. Zunanji del je okrašen z valo vitim ornamentom, or namentom, ki ni n i usmerjen, usmer jen, podstavek p odstavek pa s črkami C, ki kažejo smer branja napisa to je od desne proti levi, tako kot se berejo starejši venetski napisi. Notranji del ilustracije predstavlja 6 povezanih sončnih koles – po tri na vsaki strani. Na vrhu so tri znamenja: na levi je trikotnik, ki se pojavi tudi na zadnji strani, na desni je križ s štirimi prameni, na sredini pa je lepo oblikovano kolo s petimi prečniki, prav tako kot na situli in Vač. Razume vanje simbolov je j e pomembno: en spomenik, dve njegovi strani, levo le vo trikotnik, trikotni k, desno križ s štirimi kraki, sredi kolo s petimi prečniki, vse obdaja šest povezanih sončnih koles. Zajeta so vsa števila od ena do šest, dvojnik zaključnega števila pa daje število vrstic napisa. Preveč smiselnosti je v avtorjevem delu, da bi upodobljeno simboliko lahko imeli za slučajno. Na zadnji strani sta dva simbolna znaka zgoraj kolo in levo trikotnik. Ker se oba pojavita tudi na sprednji strani in je kolo različno, saj ima le štiri prečnike, verjetno predstavljata števili tri in štiri. Na zgornjem delu je 5 človeških postav v delovanju, saj imajo trije verjetno moški v rokah kopja, ena značilno ženska s širšimi boki ima v roki palico ali srp, morda tudi ribo, manj značilna postava, verjetno tudi ženska, pa ima morda v roki tudi vodoravno kopje, ki pa je zaradi prekrivanja z drugo postavo le nakazano ali pa nekaj podaja zraven stoječemu moškemu s kopjem. Srednji del, ki ločuje zgornji in spodnji del, je večpomenski: lahko predstavlja spolno združitev, počitek, plavanje ali smrt. Najverjetneje predstavlja tri mrtve: levo, desno in v sredini. Spodnji del predstavlja bodisi lov, bodisi pastirstvo. Osebi imata v rokah sicer kopja, saj sta vidni osti, ni pa izključeno da gre za pastirstvo.
122 Če obdržimo isto simboliko, sta spodaj dve osebi, sledi trikotnik, na vrhu je kolo s štirimi prečniki, pod njim pa pet oseb. Manjka število 6, ki je morda upodobljeno v srednjem delu, ki je večpomenski. Če seštejemo vse upodobljene osebe in simbola dobimo zopet število 12, torej število vrstic napisa. Isto število dobimo, če simbola zamenjamo z upodobljenima živalma. Možno je tudi razumevanje slike od zgoraj, ko od petih zgornjih stoječih oseb, po smrti treh oseb ležečih v sredini, ostaneta le še dve stoječi osebi, ki sta upodobljeni spodaj. Iz slike ni možno nedvoumno sklepati na vsebino napisa, saj je možnih več različnih pomenov. Najverjetneje gre za nagrobni napis ob smrti več oseb, bodisi ubitih v boju, bodisi umrlih zaradi kake hujše nalezljive bolezni.
PREČRKOVANJE Prečrkovanje Prečrkovanje je lažje, saj s aj so črke lepo pisane in v večini tudi lepo ohranjene. Imamo več prečrkovanj, prečrkovanj, ki jih lahko primerjamo med seboj. Za Z a ustrezno prečrkovanje napačno prečrprečrkovani črkovni znaki ne smejo preseči 10 % črk napisa. Primerjamo štiri prečrkovanja, ki so podana po navedenem vrstnem redu. Splet [19] Poultney [20] Horak [21-22] Vodopivec Pri Horaku je upoštevana črka Š in ne dvoglasnik ŠČ, ki je možna sprememba glasu zaradi češkega govora pri prevajanju. Pri spletu in Poultneyu pa je posebej prikazano napačno prečrkovanje prečrkovanje črkovnega znaka J kot S, saj se praviloma prečrkuje kot Š. Vse črke MIMNIS ERU SAARES ADES MIMNIS ERU GAARES ADES MIMNIŠ ĚRU ČAARĚŠ A JAĚŠ MIMNIŠ.ERU.SAAREŠ.ADEŠ RONEM UVLIN PARENUS RONEM UVLIN PARENUS RONĚM UVLIN CARĚNUŠ RONEM.UVLIN.PARENUŠ NOUEM ISAIRON E POLEM ISAIRON E COLĚM IŠAIRON Ě NOLEM.IŠAIRON.E SU RA NEMI KRUVS SU RA NEŠI KRUŠ? MU RA NĚMI KRUVE MU.RA.NEM MU.RA.NEMI.I. KRUVS
Napačne Napačne 3 4 2
Črka Š 3 3 0
1 1 1
1 1 0
2 2 1
1 1 0
1 4 1
0 0 0
21
19
15
16
123 ENAS RU IPIEM RONEM ENAG RU IPIEM RONEM IĚŠIČ RU IŠĚM RONĚM ENAS.RU.IPIEM.RONEM LUUIS ALU ISPERION VUL LUUIS H ALU ALU ISPERION VUL LUUIŠ H ALU ALU IŠCĚRION VUL LUUIŠ.ALU.IŠPERION.VUL ES ROEM EU AIEN AMUR ES ROEM EU AIEN A ŠUR ĚŠ ROĚM ĚU AIĚN AMUR EŠ.ROEM.EU.AIEN.AMUR SOER MERNON KALANE SOER MER PON KALANE ŠOĚR MĚR CON KALANĚ ŠOER.MERNON.KALANE
NIS VILAOS PAEN PAEN ARN NIS VILAOS PAEN PAEN ARN NIŠ VILAOŠ CAĚN ARN NIŠ.VILAOŠ.PAEN.ARN UIS BALESENAS ANDS E UIS BALESENAG ANDS E UIŠ BALĚŠĚNAČ AN JAŠ Ě UIŠ BALEŠENAS.ANDŠ.E BALEŠENAS.ANDŠ.E ?U IAKU REEN ELEAU ELEAU ŠU LAKU REEN ELEAU ELEAU NU IAKU RĚĚN ĚLĚAU ĚLĚAU NU.LAKU.REEN.ELEAU
NEM POLEM INU SORIS EUS NEM POLEM IŠU SORIS EUS NĚM COLĚM IMU ŠORIŠ ĚUŠ NEM.POLEM.IMU.ŠORIŠ.EUŠ
0 0 0
2 2 2
2 2 0
1 2 0
1 1 0
1 2 1
1 1 0
2 2 1
2 2 0
3 4 2
3 3 0
2 1 1
0 0 0
3 3 1
2 2 0
20
21
21
18
18
19
21
21
Skupaj Splet
Poultney Horak Vodopivec
0 1 5
21 27 18 230
Izdi prečrkovanje so podani v tabeli 1.
16 16 0
Razlika 5 11 18
124 abela 1: 1: Izidi prečrkovanja po avtorjih Avtor
Splet Poultney Horak Vodopivec
Vse napačne črke 21 9,13 % 27 11,74 % 18 7,83 % 0 0,00 %
[19] [20] [21-22]
Brez črke Š 5 2,17 % 11 4,78 % 18 7,83 %
Prečrkovanji Splet in Poultney ne izpolnjujeta pogoja manj kot 10 % napak, vendar bi bila ob zanemarjanju napačnega prečrkovanja črke Š tudi ustrezna. Največ nedoslednosti prečrkovanja je zaznati pri Horaku. Prečrkovalci ne pišejo pik, ampak uporabljajo presledek, kar ni dosledno, ne spremeni pa niti delitve niti pomena. Vodopivec je po skrbnem pregledu slike upošteval pravilna dosedanja prečrkovanja in prav povsod obdržal dosedanje najverjetnejše prečrkovanje. ČRKOVNE SORODNOSI Primerjava deležev črk po značilnih skupinah skupinah Pisava je najbolj podobna etruščanski, zato primerjamo pogostost pojavljanja skupin črk napisa Novilara z etruščanskimi, pyrgijskimi, venetskimi, umbrijskimi, latinskimi in slovenskimi besedili [24-30]. Primerjava deležev po skupinah je podana v tabeli 2, primer java bližine jezikov pa v tabeli t abeli 3. abela 2: Primerjava deležev po posameznih skupinah v odstotkih
– – – –
Primerjava jezikov Deleži samoglasnikov a, e, i, o in u
VEN SLO LA PYR UMB ER NOV 52,18 46,14 45,47 49,06 49,08 41,91 41,74
Deleži zvočnikov m, n, l, r in v Deleži zvenečih soglasnikov b, d, g, z in ž Deleži nezvenečih soglasnikov p, t, s, š, č, k, h in c
21,46 23,51 22,98 5,01 9,71 5,46
Ujemanje pri samoglasnikih samoglas nikih Ujemanje pri zvočnikih zvočnik ih Ujemanje pri zvenečih zveneči h soglasnikih soglas nikih Ujemanje Ujemanje pri nezvenečih soglasnikih
27,5 2,81
21,90 28,39 29,57 1,87 2,69 1,30
21,33 20,64 26,09 20,63 27,15 27,01 27,39 etr, lat, slo, pyr, umb, in ven etr, pyr, slo, lat, umb in ven umb, etr, pyr, ven, lat in slo umb, etr, lat, ven, slo in pyr
abela 3: 3: očkovanje in utežena primerjava po skupinah in bližini jezikov glede napisa Novilara očkovanje od 1 do 6 Etruščanski Latinski Slovenski Pyrgijski Umbrijski Venetski
6+6+5+5 5+3+2+4 4+4+1+2 3+5+4+1 2+2+6+6 1+1+3+3
Skupaj 22 14 11 14 16 8
Uteženo z deleži 251,46+170,34+13,45+135,05 227,35+ 68,94+10,92+104,36 184,56+ 94,04+ 9,71+ 41,28 147,18+137,50+11,24+ 20,63 98,16+ 43,80+11,22+162,90 52,18+ 21,46+15,03+ 63,99
Skupaj 570,75 411,57 329,59 316,55 316,08 174,12
125 – Črkovno Črkovno številčno številčno ujemanje ujemanje po značilnih značilnih črkov črkovnih nih skupi skupinah nah je izrazi izrazito to z etruščanetruščanskimi, manjše z umbrijskimi napisi, z latinskimi besedili in s pyrgijskim napisom, še manjše s slovenskimi besedili in najmanjše z venetskimi napisi. – Črkovno Črkovno uteženo uteženo ujeman ujemanje je po značilnih značilnih črko črkovnih vnih skupi skupinah nah pa je izrazi izrazito to z etruščanetruščanskimi napisi, manjše z latinskimi besedili, še manjše s slovenskimi besedili, pyrgijskim napisom in umbrijskimi napisi in najmanjše z venetskimi napisi. – Opazna je bistven bistvenaa razlika razlika med etruščanki etruščankimi mi besedili besedili in nap napisom isom na na Pyrgijskih Pyrgijskih zlatih zlatih ploščicah, kar kaže na različnost posameznih napisov in prav gotovo tudi napis iz Novillare zaradi enostranske vsebine odstopa po črkovnih značilnostih. Ujemanje črk še ne pomeni tudi izbiro jezika razumevanja, kar je očitno ob dobrem črkovnem ujemanje napisa Novillara z napisom na Pyrgijskima zlatima ploščicama, ki sta najbolje razumljiva na osnovi slovenskega jezika. Primerjava deležev posameznih črk Pregled deležev uporabe posameznih črk je za navedene jezike podan v tabeli 4 in prikazan v grau 1. Upoštevane so le črke predantični napisov, zato so pri slovenskih besedilih prenesene črke: F k V, Č k C, J k I; črke Q, X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgovorjava končne črke L kot U. Pri latinščini so prenešene črke; F k V, Q h K, Y v I in X h K in S. abela 4: Števila in deleži posameznih črk v odstotkih v obravnavanih jezikih
A B C D E G H I K L M N O P R S Š U V Z VSE
PYR NOV 65 20 3 1 0 0 0 2 36 30 0 0 8 0 31 17 19 3 25 11 15 14 16 22 6 11 2 5 13 17 19 4 0 17 18 34 19 18 19 4 5 0 320 230
UMB 2152 193 0 170 3536 55 294 2353 753 350 739 1237 1298 1178 2676 1961 168 2245 2591 321 35 24305
Števila ER VEN 4337 739 6 63 1528 88 6 129 3329 676 452 176 231 30 3269 1370 387 261 2352 241 1088 248 2326 544 5 990 684 101 1759 366 1837 472 971 59 2703 716 2284 299 961 287 368 24 30883 7879
SLO LA 1493812 94413 276435 15995 305818 42410 483353 28209 1529542 122232 233506 11908 149351 8589 1955896 103853 528202 21394 712366 32597 471258 55881 902311 63007 1296149 58076 481082 28121 714326 69091 720550 82429 142079 0 617265 85192 306424 88823 552382 15620 392006 45 14264113 1027885
PYR 20,31 0,94 0,00 0,00 11,25 0,00 2,50 9,69 5,94 7,81 4,69 5,00 1,88 0,63 4,06 5,94 0,00 5,63 5,94 5,94 1,56 100
NOV 8,93 0,45 0,00 0,89 13,39 0,00 0,00 7,59 1,34 4,91 6,25 9,82 4,91 2,23 4,91 1,79 7,59 15,18 8,04 1,79 0,00 100
Deleži UMB ER 8,85 14,04 0,79 0,02 0,00 4,95 0,70 0,02 14,55 10,78 0,23 1,46 1,21 0,75 9,68 10,59 3,10 1,25 1,44 7,62 3,04 3,52 5,09 7,53 5,34 0,02 4,85 2,21 11,01 5,70 8,07 5,95 0,69 3,14 9,24 8,75 10,66 7,40 1,32 3,11 0,14 1,19 100 100
VEN 9,38 0,80 1,12 1,64 8,58 2,23 0,38 17,39 3,31 3,06 3,15 6,90 12,57 1,28 4,65 5,99 0,75 9,09 3,79 3,64 0,30 100
SLO 10,47 1,94 2,14 3,39 10,72 1,64 1,05 13,71 3,70 4,99 3,30 6,33 9,09 3,37 5,01 5,05 1,00 4,33 2,15 3,87 2,75 100
LA 9,19 1,56 4,13 2,74 11,89 1,16 0,84 10,10 2,08 3,17 5,44 6,13 5,65 2,74 6,72 8,02 0,00 8,29 8,64 1,52 0,00 100
126 Gra 1: Deleži posameznih črk obravnavanih jezikov v odstotkih
– Pri samoglasnik samoglasnikih ih so vidne vidne prerazpo prerazporedi reditve: tve: Pyrgijsk Pyrgijskii A se razpored razporedii z O, O, Novilara Novilara ima ima uravnotežene, Umbrijski E se razporedi z U, O pa z U, etruščanski A se razporedi z O, venetski E se razporedi z I, O pa z U, slovenski in latinski O pa se s e razporedita z U. – Pri soglasnikih soglasnikih so razlike razlike velike velike in in kažejo kažejo značilnos značilnosti ti posameznih posameznih jezikov jezikov, zato zato podrobno primerjamo le napis Novilara: črk C, G, H ni in se verjetno prerazporede s črko , črki S in Z se razporedita s črko Š, črka K pa bi se razporedila s črko N, črka R pa se razporedi s črkama L in V. – Značilna Značilna so odstopanj odstopanjaa posameznih posameznih črk črk C, G, G, H, K, L, M, N, N, S, Š, in Z, ki pa ne dajejo skupnih značilnosti z najbližjima jezikoma etruščanskim in umbrijskim, zato je primerjava po posameznih pos ameznih skupinah črk različne izgovorjave ustreznejša.
RAZUMEVANJE Glede na vrsto pisave - etruščanska, smer pisave – venetska in okolje napisov razumlji vih na slovanskih osnovah, je smiselno predpostaviti jezik razumevanja med slovanskimi jeziki. Na voljo imamo le dve razumevanji in sicer Horakovo Horakovo na osnovi češčine in in avtorjevo na osnovi slovenščine. PODROBNA PRIMERJAVA PREVAJANJA Delovni hipotezi – Delež prepoznanih prepoznanih črk v posameznem prevodu prevodu mora mora biti najmanj 25 %, in to brez imen in neprevedenih besed, če želimo doseči še š e sprejemljivo raven razumevanja obravnavaobravnavanega besedila.
127 – Delež prepoznanih prepoznanih besed v posameznem prevodu prevodu mora biti najmanj 30 % in to to brez brez imen in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnavnega besedila [31]. Podrobnejša primerjava je izvedena po dobesednih prevodih tako, da se lahko primerja v prevodih uporabljene črke in uporabljene besede bese de in sicer: si cer: – po prepoznanih prepoznanih črkah v besedah brez imen, ki so odebeljene in – po prepoznanih prepoznanih besedah, ki imajo imajo vsaj polovico prepoznanih prepoznanih črk in so podčrtane Števila prepoznanih črk in besed ter vseh besed so podana na koncu vrstic. Horak Napačna prečrkovanja so odebeljena in niso upoštevana, združevanje ločenih besed je označeno z vprašaj v prašaji,i, preglasi pa so poševno odebeljeni in so primerjalno upoštevani. Podana so števila napak in preglasov; uporabljena so okrajšave: napačno prečrkovanje – NP, preglas – PR, prepoznane črke – PČ, prepoznane besede – PB in vse besede – VB. 1 NP PR PČ PB VB MIM NIŠČ ĚRU Č A AR ĚŠČ A JA ĚŠČ 0 2 11 2 9 My (jim) nic v ěř ěříc. Co pán je to já jsem. We (them) nothing believe. What master is that I am. 2 RONĚM UVLIN C AR AR Ě NUŠČ 0 1 Bo jem (ubíjením) uv adlý, adlý, čaroděj tě zbídačí (nouze). 9 2 5 (By) fight (eradication) wilted, wizard (will put) you (in) indigence. 3 C OLĚM OLĚM IŠČ AI RON Ě 0 1 Celk em em věštec aj (v) základu zloděj. 7 2 5 Stands (out as) seer also inside thie. 4 MU RA?NĚMI KRUVE 1 1 Zmučeni ztrácíme krv e. e. 12 2 3 ortured (we are) loosing blood. 5 I ĚŠČIČ RU IŠČĚM RONĚM 0 5 I věštíc trápí věštěním, bojem (ubíjením), 8 0 5 And oretelling torment (by) oretelling, eradication, 6 LUU IŠČ H ALU ALU IŠČ C ĚRI ĚRI ON VUL 0 2 lítou věštící saní. Věštec léčí on vůl, 15 2 7 fierce oretelling oretelling dragon. Seer medicates he ool, 7 ĚŠČ ROĚM ĚU AI ĚN?AM UR 1 0 těšící ubíjením těl. Aj tentam (je) úroda. 17 4 6 enjoying eradication eradic ation body. Oh gone (is) harvest. harvest .
128 8 ŠČOĚR MĚR C ON ON KALANĚ 0 Součty měr skrývají špinavě (kalí). Sums (o) measures hiding filthily. filthily. 9 NIŠČ VILAOŠČ C A ĚN ARN 0 Ničící vilnost co ten pan Destroying vileness what the master 10 UIŠČ BAL ĚŠČ Ě NAČ ?AN ?AN JAŠČ Ě 1 u jící (bůh) bál je. ě začínají jíing (god) baal is. You You start ea11 NU I AK AK U RĚĚN ĚLĚAU ĚLĚAU 0 st jak zvíře zvíře obětní (ztracený), telátko t as animal sacrifice (lost), (little) cal 12 NĚM C OLĚM OLĚM IMU ŠČO RI ŠČĚ UŠČ 0 němé. Veřejně ti v še(součet). Věru chci zdechnout (ujít). mute. (In) public you all (sum). Really want (to) die (escape). Skupaj
3
1 6
1
4
12
3
5
11
3
6
8
2
5
7
1
2
123
24
62
1
2
1
1
18
Delež prepoznanih črk je 123/230 = 53,48 %, kar močno prekoračuje postavljeno mejo 25 %. prekoračuje postavljeno mejo mejo Delež prepoznanih prepoznanih besed je 24/62 = 38,71 %, kar le malo prekoračuje 30 %. Horak ima tri napake in kar 18 samosvojih prečrkovanj, kar zmanjšuje zanesljivost razumevanja, saj gre lahko za prikrojevanje prikrojevanje zapisa. Namesto črke Š uporabi dvoglasnik ŠČ, ki se bolje prilega češkemu jeziku. aka prilagoditev je lahko ustrezna, saj gre za različne preglase, ki so pogosto prisotni tudi v slovenskih narečjih. Prevod nima enovite vsebine, niti ne ponazarja dovolj dobro slike na drugi strani napisa, zato v celoti ni prepričljiv, čeprav kaže nekatere značilnosti napisa, ki so prepoznavne v izbranem jeziku razumevanja. Na treh mestih se ne drži ločil in združuje besede, ki bi morale biti ločene, kar zmanjšuje zanesljivost razumevanja. Prevod slabo sledi prečrkovanju in besedam, niti ni v celoti prirejen za podrobno obravnavo in bi po ustreznem izboljšanju izboljšanju lahko dosegel boljši izid. Kljub opaženim pomankljivostim je to dosedaj najboljši prevod, ki kaže na ustreznost razumevanja v slovanskih jezikih.
129 Prosti češki in angleški prevod 1 My jim nic nevěříme. Co pán jest, to i já jsem. We don’t believe them anything. What a master is, the same I am. 2 Jsi bojem uvadlý a čaroděj tě zbídačí. You are wilted rom fight, eradication and wizard will put you in indigence. 3 Navenek Navenek veštec a zároveň uvnitř zloděj. He is posing as a seer, but in act, he is a thie. 4 Zmučeni ztrácíme krve. We are loosing lo osing blood being tortured. 5 I věštíc, trápí nás věštěním, ubíjením, Whilst oretelling, they torment us by oretelling, eradication, 6 lítou věštící saní. Věštec, ten vůl, léčí fierce oretelling dragon. Foolish seer medicates 7 ubíjením těl a je mu to potěšením. Ach, tatam je úroda. through eradication o bodies and he is enjoying it. Oh, the harvest is gone. 8 Podvodně, špinavě špinavě skrývají skr ývají součty měr. měr. Tey are hiding sums o measures in a filthy manner. 9 Ničící zloba, to je panDestroying vileness is the description o the master10 ující bůh bál. Začnou tě pojídat, -ing god baal. Tey start to eat you, 11 jako bys byl obětní ob ětní zvíře, telátko as i you were a sacrifice animal, as i you were a mute little cal. 12 němé. Otevřeně ti vezmou vše. Věru chci zdechnout. Tey’ll take everything rom you openly, in public. I really eel I want to die.
Obrazložitev posameznih besed je podana v navedeni literaturi [21-22].
130 Vodopivec 1 MIM NIŠ ERU SAAREŠ ADE Š Meni nisi rut zares teda j še 2 RONEM UVLIN PAR E NUŠ rotim vil par te naše. 3 NOLEM IŠAI RON E Golem šel mrtev tebi 4 MU RA NEMI KRUV S mati trati nemi kri v s v si. 5 E NAS RU IPIEM RONEM e naš trud ispijem rotim. 6 LU UI Š ALU IŠPERI ON VUL le tuo je šlo telo isperi on bol 7 EŠ ROEM EU AI EN A MUR teši rotim telo aja te ta mrtev. 8 ŠOER MERNON KALANE Noter mrtev pokopan 9 NIŠ VILA OŠ PAEN ARN niš vila niš vila boš raten ran 10 UIŠ BALEŠ E NAS AN D Š E Uis v aleš aleš te nas in da še te 11 NU LAKU REEN ELEAU ELEAU nut lak oten trepeten telesno 12 NEM POLEM IMU ŠORI Š E UŠ nem potem timu notri še je ostal.
VČ 21
Skupaj
230
PČ
PB
VB
19
6
6
14
5
5
7
2
4
14
5
5
17
5
5
15
5
7
17
6
7
6
1
3
16
5
5
17
8
8
17
4
4
17
6
7
176
58
76
19
15
16
20
21
21
18
18
19
21
21
Delež prepoznanih črk je 176/230 = 76,25 %, kar več kot trikrat prekoračuje posta vljeno mejo razumevanja 25 %. Delež prepoznanih besed je 58/76 = 76,32 %, kar več kot dvakrat prekoračuje posta vljeno mejo razumevanja 30 %.
131 Rezultati omogočajo dovolj veliko zanesljivost razumevanja tega edinstvenega, bogato ilustriranega in najdaljšega picenskega picenskega napisa. Primerjava značilnih besed, bes ed, Horak - Vodopivec Skupno razumljive besede MIN, NIŠ, E, RA, ON, EU, NIŠ, E, NEM, IMU, Skupno razumljivih je 10 besed ali 10 / 76 = 13,16 % besed in 29 / 230 = 12,61 % črk. Skupne besede so sicer krajše vendar je njihov pomen razviden. Različno razumljive besede RONEM, KRUV, RONEM, PERI, VUL, EŠ, ROEM, ELEAU, UŠ Različno razumljivih besed je sicer le 9 ali 9 / 76 = 11, 82 % besed in 40 / 230 = 17,39 % črk, so pa daljše in je različno razumevanje odvisno od predvidene vsebine. Različno prečrkovane besede SAAREŠ, ADE, PAR, NOLEM, E, NAS, ALU, IŠPERI, E, NAS, AN, POLEM Različno prečrkovane besede so pretežno daljše in bi ob pravilnem prečrkovanju dale skupno ali različno razumevanje. eh besed je 12 ali 12 / 76 = 15,79 % besed in 44 črk ali 44 / 230 = 19,13 % črk. Skupna sorodnost Skupna sorodnost obeh prevodov je 31 besed ali 31 / 76 = 40,79 % besed in 113 črk ali 113 / 230 = 49,13 % črk. Skupna sorodnost precej prekoračuje postavljena kriterija in potrjuje ustreznost razumevanja v slovanskih jezikih.
V napisu se dvakrat pojavi beseda RONEM in enkrat ROEM s pomenom rotiti – zarotiti, ki se pojavljajo tudi v venetskih napisih [18, 26-27], a ju Horak prevaja z bojevati se. Besedi VUL in ELEA ELEAU, ki ju Horak prevaja kot vol in teliček, se ne skladata najbolje s pokopom svojcev, svojcev, razen če bi šlo za njihovo žrtvovanje žrtvovanje pokojnim, kar pa iz vsebine obeh prevodov ni razvidno. Pojavijo se tudi značilne besede: ERU, RON in RU s pomenom grob ter MUR in MER s pomenom mrtev. Ker so v sredini slike najbolj verjetno trije mrtveci, je precej verjetno, da gre za umrle u mrle in za njihov pokop. Pojavi se nekaj nenavadnih preglasov, ki kažejo na morebitna drugačna preoblikovanja jezika v različnih okoljih in različnih vplivih. Preglasi so razvidni tudi iz primerjave deležev posameznih črk. Horak ugotavja 62 besed ali 230/62 = 3,71 3 ,71 črk/besedo, kar je več od pričakovane dolžine 3 črke na besedo. Vodopivec ugotavlja 76 besed ali 230/76 = 3,03 črk/besedo, kar je blizu pričakovani dolžini besed [31-35]. Kratice/Abbreviations SK SN HK PL
Slovensko Slovensko knjižno Slovensko Slovensko narečno Hrvaško knjižno Pleteršnikov slovar
Literary Slovenian Dialectal Slovenian Literary Croatian Pleteršnik's dictionary
okr preg prem prpr
okrajšava preglas preglas premet preglas/premet preglas/premet
abbreviation mutation mutation toss mutation/toss mutation/toss
132 Glosar – Različice so pisane poševno MIM NIŠ ERU SAAREŠ ADE Š RONEM UVLIN PAR E NUŠ NOLEM NOLEM IŠAI RON E MU RA NEMI KRUV S E NAS RU IPIEM RONEM LU UI Š ALU ALU IŠPERI ON VUL EŠ ROEM EU AI EN A MUR ŠOER ŠO ER MERNON MERN
min, men, meni – preg, SN, SK niš, nis, nisi – preg, SN, SK rut, grob – SN, PL, SK zares – preg, SK tad, tade, tedaj – HK, SN, SK še – okr, okr, SK rotnem, rotim – preg, SN, SK vil, vile – prem, SK par – SK te – SK nuš, nəš, naš – preg, SN, SK golem, velik – preg, HK, SN, SK golem, glo, nag – preg, SN, SK išai, šel – SN, SK gron, grob – okr, SN, SK teb, tebi – preg, SN, SK mut, mət, mat, mati – preg, okr, SN, SK trat, trati – okr, SN,SK nemi – SK kriv – preg, SK s, si – okr, SN, SK te, tedaj – okr, SN, SK naš – prg, SK trut, trud – preg, SN, SK pijem, ispijem – SK rotnem, rotim – okr, preg, SN, SK le – preg, SK tui, tvoj – okr, SN, SK šlo – okr, SK talu, telo – preg, SN, SK išperi, isperi – preg, SN, SK on – SK bol – preg, SK teš, teši – okr, SN, SK rotem, rotim – preg, SN, SK teu, telo – okr, preg, SN, SK ai, aja – okr, preg, SN, SK te – SK ta – SK mrtev – okr, okr, SK noter – preg, SK šo, šel – okr, preg, SN, SK ter – SK mrtev – preg, SK mrtev – okr, preg, SK
to me not grave really then still conjure airies pair these our great naked went grave to you mother waste mute guilty you are then us trouble, effort drink off conjure just your went body bathe, clean he pain console conjure body lie you this dead inside went and dead dead
133 ON KALANE KALANE NIŠ VILA OŠ PAEN ARN UIŠ BALEŠ E NAS AN D Š E NU LAKU REEN ELEAU ELEAU NEM POLEM IMU ŠORI Š E UŠ
on – SK kalan, pokopan – sin, PL, SN, SK niš, nič – preg, SN, SK vila – SK boš – preg, SK raten, bojevit bojevi t – preg, HK, SN, SK ran, jar – prem, SK uis, ais – preg, SN, SK valeš, veljaš – preg, SN, SK te – SK nas – SK an, in – preg, SN, SK d, da – okr,. SN, SK še – okr, okr, SK te – ptem, SK nut, not – preg, SN, SK lakot, lakoten – okr, preg, SN, SK trepeten – okr, SK telesno – preg, SK nem – SK potem – preg, SK timu, temu – preg, SN, SK notri – preg, SK š, še – okr, okr, SN, SK e, je – okr, SN, SK ostal – okr, okr, preg, SK; tudi ušel
Prosti slovenski in angleški prevod 1 Meni nisi grob zdaj še zares. Grave isn't really or me. 2 Nekaj teh naših vil rotim. I conjure some o our airies. 3 Velik šel mrtev tebi. Great went dead to you. 4 Mati trati, kriv si nemi. Mother waste, mute you are guilty. 5 u naš trud ispijem roteč. Here I drink our trouble beseeching.
he buried null airy you will fighting, militant young, early ah walue, worth you us and that still these inside hungry trembling o body mute than to this inside still is remain; also escape
134 6 Le tvoje telo je šlo, isperi si bol. Only your body was gone, you bathe your pain. 7 ešim, rotim, telo počiva saj je mtrvo. I console, conjure, body rest while is dead. 8 Noter si mrtev pokopan. Inside you are dear burried. 9 Nič vila, boš bojevit mlad. Nothing airy, you will be fighting young. 10 Joj veljaš za nas in da še tam Oh you value or us that still there 11 not lačen, trepetav, trepetav, telesno inside, hungry, trembling, bodily 12 nem, potem tam notri je ostal. mute, than there inside remeined.
ZAKLJUČEK Napis, ki uradno velja za nerazumljenega, je s primerjavo prečrkovanja in razumevanja omogočil dovolj zanesljive zaključke. Oba primerjana prevoda prekoračujeta postavljeni zahtevi za še ustrezno razumevanje in imata tudi precej skupnih besed, med katerimi pa so nekatere razumljene različno. Slovenski prevod podaja smiselno vsebino in z najboljšimi rezultati potrjuje razumevanje na slovanskih osnovah. Prečrkovanje napisa v etruščanski pisavi je dovolj zanesljivo, saj sem lahko obdržal dosedanje najboljše prečrkovanje posameznih črk. Analiza pogostosti črkovnih skupin kaže na etruščanski jezik, ki pa je razumljiv na osnovi slovanskih jezikov, saj je velika podobnost podobnost tudi s Pyrgijskima P yrgijskima zlatima ploščicama, ki k i sta razumljivi razum ljivi v slovenskem slovenskem jeziku. Napis loči posamezne besede in tudi vrste pomenijo ločitev besed, kar lajša delitev na besede, saj je treba deliti le še besedne sklope. Razumevanje v češkem jeziku je sicer slabše, kar ka r je posledica nekoliko drugačnega prečrkovanja, prečrkovanja, vendar je koristno in kaže na možnost razumevanja tudi s pomočjo drugih slovanskih jezikov. ako razumevanje je pričakovano slabše, saj je ravno slovenščina ohranila največ arhaičnosti in z najštevilčnejšimi narečji nudi večjo izbiro besednih različic. Zaradi velike sorodnosti slovanskih jezikov pa je pričakovano priča kovano tudi t udi razumeva ra zumevanje nje tega napisa v drugi dr ugihh slovanski slovans kihh jezikih. jezik ih.
135 Rezultati razumevanja v slovenskem jeziku so dovolj dobri dobri za ustrezne ust rezne zaključke, žal pa jih ni moč primerjati z razumevanji drugih picenskih napisov, ki so maloštevilni in bistveno krajši. Ni pa jih možno primerjati tudi z razumevanji tega napisa v neslovanskih jezikih. jezik ih. LIERAURA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23.
A. Perdih, Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh sedanje Evrope, Jutro,Ljubljana 2003, 41-50. V. Vodopivec, odopi vec, Kelti na Slovenskem, resnica ali mit , Zbornik četrte mednarodne konerence Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-81. . Šegota, Paleoklimatske i Paleograske promjene , Praistorija Jugoslavenskih zemalja, Akademija nauka i umjetnosti BIH, Sarajevo, 1979, 21- 33. Mesapski Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/M http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_lan essapian_language. guage. H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Erster eil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955. H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Zweiter eil, C. de Simone, Die messaischen Inschifen und ihre Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen Abbildungen zu den Messapischen Messapischen Inschrifen Inschrifen und ihrer Chronologie Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964 . D. K. Umek, Meja med Histri in Veneti Veneti v opisu iz leta 1775, Zbornik tretje mednarodne konerence Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 7-19. D. K. Umek, Staroselci Severnega Jadrana v opisih od 16. do 19. stoletja, Zbornik pete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2005, 91-100. Nadškofijski arhiv v Vidmu, ACAU, ACAU, Fondo a parte imperii, Diocesi di Capodistria (Koper), Dokunent iz leta 1710, ki ga je napisal Pavel Naldini. G. Sergi, Gli Arii in Europa e in Asia, Studio etnografico , orino 1903, 40-41. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konerence Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34. M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa , Vol. I, II, il Mulino, Bologna 1996, 2000. M. Alinei, Interdisciplinary Interdisciplinary and linguistic linguistic evidence or Palaeolithic Palaeolithic continuity continuity o Indo-EuroIndo-European, Uralic and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis. http:// http:// www.continuitas.com/intro.html. J. P. Mallory, Mall ory, Search o the Indo-Europeans, Language, Archaeology and Mit h, h, Tames amd Hudson, London 1991, Reprint MK Ljubljana 1996, 92. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni , Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 660-665. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 1. del, 653. A. Marinetti, AKEO I empi della Scrittura, Veneti Veneti antichi. antichi. Alabeti Alabeti e documenti documenti , IF Cornuda, Montebelluna, Museo di Storia Naturale e Archeologia, Cornuda 2002, 182. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175. Prečrkovanje napisa Novilara na spletu, http://ancienthistory.about.com/od/language/p/novilarastele.htm. J. W. Poultney, Poultn ey, Te Language o the Northern Picene Inscriptions , JIES 1979 VII, 49-64. A. Horak, O Slovanech uplne jinak, Lipa - A. J. Rychlik, Vizovice 1991, 148-151. D. Polansky, Polansky, Reading o Novilara Stele by Antonin Horak , Zbornik osme mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 189-200. http://en.wikipedia.org/wiki/North_Picene_languag rth_Picene_language. e. Zemljevid staroitalskih jezikov , http://en.wikipedia.org/wiki/No
136 24. A. Perdih, G. omezzoli, V. V. Vodopivec, Vodopivec, Comparison o contemporary and ancient languages. Zbornik šeste mednarodne konerence konerence Izvor Evropejcev (Proceedings o the Sixth International International opical Conerence, Origin o Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine. si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pd. 25. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic , Zbornik posveta, Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64. 26. V. Vodopivec, odopi vec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik četrte mednarodne konerence Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 120-144. 27. V. Vodopivec odopi vec,, Slovar venetskega jezika , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010,176-204. 28. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1999 . http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/ statopis.htmlV. statopis.htmlV. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270. 29. G. omezzo omezzoli, li, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/ro datotek/rom m data base: 30. Propertius, Te Latin Library, Te Classics Homepage Homepage 31. V. Vodopivec odopi vec,, Statistična primerjava črk in besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 16-30. 32. V. Vodopivec odopi vec,, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik šeste mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136. 33. V. Vodopivec, odopi vec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 271-287. 34. V. Vodopivec, odopi vec, Zbir starorigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312. 35. V. Vodopivec, odopi vec, Besednjak starorigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.
137
MESAPSKI NAPISI NAPISI
OBMOČJE Mesapske napise napise naj bi napisali prišleki z druge strani Jadranskega morja ali pa prvotni prebivalci z obeh strani sedanjega morja, saj je bil v zadnji ledeni dobi Jadran 100 m nižji in je bilo sedanje morje kopno do Zadra. Mesapski napisi so na vzhodnem koncu Apeninskega polotoka in so z ostalimi italskimi jeziki prikazani na naslednjem zemljevidu.
138 OBSEG Mesapski napisi zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr in so po obsegu le malo manjši od venetskih napisov. napisov. So izrazito usmerjeni v pokop in onostranstvo, saj je le nekaj napisov, ki jih je možno razumeti tudi posvetno. aka vsebinska usmerjenost povečuje zanesljivost razumevanja, saj se vsebine in podobne besede prekrivajo. Prečrkovanje je dovolj zanesljivo, čeprav se črke s starostjo nekoliko spreminjajo, vendar so jezikoslovci te spremembe zajeli in jih pri prečrkovanju prečrkovanju tudi upoštevali. upošteva li. Večina Večina prečrkovanj je dovolj dobra za nadaljnje delo in le pri nekaterih napisih so očitne napake, ki jih je možno nedvoumno popraviti povsod tam, kjer so slike napisov dovolj dobre. RAZUMEVANJE RAZUMEVANJE JEZIKOSLOVCEV Razumevanje jezikoslovcev je omejeno na poljubna moška, ženska in rodbinska imena, ki jih določajo s svojimi izbranimi končnicami. ako razumevanje je lahko le hipoteza, ki je ovržena z bistveno napako prečrkovanja prečrkovanja njihove njihove najpogostejše končnice IHI, ki se ne izgovarja ihi, ampak iei, saj, znak H ne pomeni glasu H, ampak glas E, tako kot v grških in starotrakijkih napisih. Zavrnitev razumevanja s poljubnimi imeni pa je potrjena tudi z razumevanji vseh dovolj dobro ohranjenih mesapskih napisov v slovenskem jeziku in v njegovih narečjih. Zanesljivost prevodov v slovenski jezik je zelo velika, saj z odličnimi in prav dobrimi prevodi dosega 83 % napisov, napisov, kar je bistveno več od smiselno postavljene meje 30 % razumljenih besed, brez imen in neprevedenih besed. ABULA BANINA Jan Kollar v svoji knjigi Staroitalija Slavjanska, v II. delu, v glavi VI, v poglavju VIII Mesapia, poleg imen gora, rek in mest obravnava na straneh 788-814 tudi dvojezično tablico poimenovano po mestu Bantina. Napis je na medeni plošči in ima na eni strani napis v opskem, na drugi pa v latinskem jeziku. Našli so jo leta 1793 v mestecu Obvodi blizu jezera Noč in ga uvrščajo v leta 625 do 636 mesta Rima ali 150 pr. Kr. Ime so ji dali učeni možje pa kraju Bantiu, ki se v napisu večkrat pojavlja. Z razumevanjem tablice so se spoprijeli jezikoslovci, Italijani: Rosini, Marini, Guarini in Nemci: Klenze, Lachmann, L achmann, Grotteend in Momsen. Jan Kollar podaja prečrkovanje prečrkovanje napisa, dobesedni in smiselni smis elni prevod v češčino, smiselni prevod v latinščino in pojasnilo dobljenih besed. ablica ima na opski strani sedem delov, na latinski strani pa le štiri. Opska stran opisuje ustanovitev mestnega sveta, njegovega območja, meja, sredstev, potokov in površin, glavarino, davke, postopke in kazni. Latinska stran pa predpisuje senatorjem in sodnikom obleko in obutev na sejah, s ejah, njihove prisege in kazni za nezakonita dejanja. Napisa na plošči sta dokaj obsežna, nista pa zajeta v mesapske napise, zato v tej knjigi nista podrobno po drobno obravnavana. obravnavana.
139
PRIMERJAVA RAZUMEVANJ MESAPSKIH NAPISOV Abstract Abstract
COMPARISON OF UNERSANDIG OF MESAPIC INSCRIPION Messapic inscriptions on shore o Adriatic Sea, Southeast o Apennine Peninsula are quite extensive with 346 more or less preserved inscriptions. Dating o these inscriptions extend rom 6th to 1 st century BC, when they are exchanged with Latin. Linguists transliterated these inscriptions but they read only names as in other ancient inscriptions understanding in Slavic languages. Six inscriptions are treated by M. Bor and his transliterations and translations are compared with authors treating and both translations confirm understanding in Slovene, which with its language archaism and with numerous and different dialects once more demonstrate, as a good tool also or deciphering o Messapic inscriptions. inscriptions.
Povzetek Mesapski napisi na obali Jadranskega morja, na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka so dokaj obsežni, saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov. Časovno zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi. Jezikoslovci so prečrkovali te napise, v napisih pa berejo predvsem imena tako kot v drugih predantičnih napisih, napisih, ki so razumljivi v slovanskih jezikih. Šest napisov je obravnaval tudi M. Bor in njegovo prečrkovanje in razumevanje je primerjano z avtorjevim delom in oba primerjana prevoda potrjujeta razume vanje v slovenščini, slovenščini, ki se je z jezikovno jezikovno arhaičnostjo in s svojimi svojimi številnimi in različnimi narečji narečji izkazala kot dobro orodje tudi za razumevanje mesapskih napisov.
UVOD Mesapske napise so našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so se priselila z druge strani Jadranskega Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [1-2]. Verjetneje pa so Mesapci ostanek ledenodobnega prebivastva, ki poseljevalo obe strani Jadrana in tedanje kopno do Zadra, ki pa je bilo ob koncu ledene dobe poplavljeno in prejšnje enotno ljudstvo se je razdelilo. ako možnost nakazujejo klimatske razmere na koncu ledene dobe in višina Sredozemskega morja, ki se je v ledeni dobi znižala za 100 m, ob otoplitvi pa se je povišala na prejšnjo raven in poplavila obsežna območja. Največ poplavljene zemlje je bilo ravno v Jadranskem morju [3]. Mesapski napisi so dokaj obsežni, saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov, od katerih jih je kar nekaj izgubljenih in so ohranjene le njihove slike ali prerisi. Časovno zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi [1-2].
140 Jezikoslovci so prečrkovali te napise, v napisih pa berejo predvsem imena tako kot v drugih predantičnih napisih, ki so razumljivi v slovanskih jezikih in ne podajajo razumevanj njihove vsebine. Šest napisov: 72, 85, 101, 196, 198 in 221 je obravnaval tudi M. Bor in njegovo prečrkovanje in razumevanje bo primerjalno obravnavano v tem sestavku. Mesapski napisi so na peti italijanskega škornja kot je prikazano na zemljevidu.
Najdišča starejše dobe mesapskih napisov [2]
Ime Mesapci tolmači Jan Kollar takole: Mesapia = Mez-apia → Mez-apa → Mez-ava, to je Mezi-vodja ali a li medvodja, saj je ravno starejše območje pretežno na majhnem polotoku in ga obliva morje z obeh strani [4]. OBRAVNAVA NAPISOV
Prečrkovanje Prečrkovanje Prečrkovanje jezikoslovcev je dovolj dobro in ga g a večinoma lahko obdržim, razen nekaterih očitnih napak, kjer izstopa prečrkovanje črkovnega znaka H. V napisih se pogosto pojavlja črkovni znak H, zlasti v skupini IHI, ki z vrednostjo znaka H kot črke H nima ustreznega pomena. Napisi so v veliki večini nagrobni, zato so pogosti vzdihljaji objoko vanja. Venetski Venetski IOI, ki se pojavlja 71 krat in je najpogostejša venetska beseda, bese da, se tu pojavi kot mesapski IEI, ki se pojavi kar 125 krat in je daleč najpogostejša mesapska beseda. Znak H zato ne predstavlja znaka za glas H, ampak za glas E tako kot v grških in starotrakijskih napisih. Podrobna Podrobna obrazložitev takega prečrkovanje prečrkovanje je podana po dana v obravnavanih starotrakijskih napisih, kjer tako prečrkovanje upoštevajo tudi jezikoslovci [5-6].
141
Obravnava Pri vsakem napisu podajam: – Prečrkovanje Prečrkovanje jezikoslovcev s komentarjem. komentarjem. Razumevanje z imeni, saj ne podajajo podajajo vsebine napisov [1-2], če ni niti možne delitve je na tem mestu vprašaj. Podajam tudi kratek komentar k njihovi obravnavi. – Borovo obravnavo obravnavo s kratkim komentarjem. Ne podajam obrazložitve obrazložitve njegovih besed napisov, saj je pomen razviden iz podanega prevoda, podrobna obrazložitev pa je podana v navedeni literaturi [7]. – Svojo obravnavo obravnavo s prečrkovanjem prečrkovanjem in kkomentarjem, omentarjem, delitvijo delno zveznih zveznih besedil, dobesedni in prosti slovenski prevod, angleški prosti prevod, komentar in glosar besed obravnavanega obravnavanega napisa. Uporabljene kratice SK SN HK PL
Slovensko knjižno Slovensko narečno Hrvaško Hrvaš ko knjižno Pleteršnikov slovar
[8] [9] [10]
okr preg prem I R
okrajšava preglas premet imena različica
NAPISI Napis 72 Napis Napis iz najdišča Ceglie z višino črk 2 cm se s e bere desno v 4 vidnih vrstah dolžine 13, 14, 15 in 15 cm. Je vgraviran na zgoraj in desno odlomljenemu obdelaneme kamnu 27x21x26 cm in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. Starost napisa je ocenjena na prvo polovico 4. stoletja pr. pr. Kr. Kr. slika [2:267] Napis je prikazan na sliki 1.
Slika 1: Napis 72 na odbitem kamnu [2]
Jezikoslovci xx----[ / aθida--[ / plator--[ / lahon--[ / hadive--[ [2:69] Aθida Plator Lahon hadive I Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje, prečrkovanje, razen črke H, ki je E; ne podajajo pa razumevanja, razen s poljubnimi imeni. Delitev je izvedena po podobnih imenih iz drugih napisov.
142 Bor AHIDA PLAOR LAHON HA DIVE dolžina besed bese d 22/5 = 4,4 Odide Plator Lahon k bogu. [7:81] Bor prečrkuje θ kot H, kar je možno. Njegovo razumevanje je smiselno, čeprav upošteva dve poljubni imeni. Avtor Črke so lepo vidne, zato je prečrkovanje zanesljivo, žal pa manjkata zgornji in desni rob, kar zmanjšuje možnost razumevanja. Črkovni znaki so delno venetski: A, L, H, I in V; delno grški, starorigijski ali starotraki starotrakijski: jski: D in H ter delno latinski, saj imajo znaki: A, I, R in že sedanjo obliko. Pri obravnavi drugih mesapskih napisov se je izkazalo da črkovni znak H v resnici predstavlja glas E, tako kot pri starogrških in starotrakijskih napisih [5-6]. Črka H pomeni preglas, preglas, ki je blizu glasu za črko .
AIDA/PLAOR/LAEON/EADIVE AIDA AIDA PL AOR L AE ON EA DIVE dolžina besed 22/8 = 2,75 Odide pol ator le aja on aja bogu. Odide ata on le aja bogu. Father leaved, he just lies to God. R AI DA PLAOR oče da plačilo plačil o ali očetu daj plačilo plačil o
Branje znaka H kot glas E precej spremeni spremeni pomen napisa, ki predstavlja nagrobnik očetu, ki je odšel in le aja bogu, ali v različici izraža željo, da naj mu bog sam daje plačilo. Glosar AIDA PL AOR L AE ON EA DIVE R AI DA PLAOR
atide, odide – preg, SN, SK pol, potem – SN, SK ator, ator, ata – SN, SK l, le – SN, SK aja, SN, SK on – SK aja, SN, SK div, div, diva, deva, bog, boginja – SN, SK
leaved then, afer ather just lie he lie giant, girl, god, goddess
ati, atu – preg, SN, SK da, dam – okr, SN, SK plačnik – preg, SK
ather, to ather give payer
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: EA – 5x, AI – 13x, DA – 69x, PL – 13x in ON – 13x [11-13].
Napis 85 Napis iz najdišča Ceglie je štirivrstičen z višino črk 1 cm in je poškodovan. Bere se desno in je vrezan na obdelanem pilastru 26x19 cm. Shranjen je v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. Starost napisa je ocenjena na drugo polovico 4. stoletja pr. pr. Kr. Kr. slika [2:271] Napis je prikazan na sliki 2.
143
Slika 2: Napis 85 na kamnu [2]
Jezikoslovci plastas 2 moldatθehiai 3 biliaetθeta 4 hipadesaprod(i)ta [2:73] I [2:168, 183] Plastas Moldatθehiai(hi) Bilia Etθeta hipades Aprod(i)ta Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dokaj zaneslj zanesljivo ivo prečrkovanje prečrkovanje,, razen črke H, ki predstavlja predstavlja glas E; ne podajajo pa razumevanja, razen s poljubnimi poljubnimi imeni. Bor PLAŠAŠ MOLDA HE H JAJ BILIA E DEA HIPADES APROD(I)A Plačaš mlada ti tja ki greš bivanje od deteta Hipades Aprodita. Aprodita.
[7:80]
Bor bere dvakrat S kot Š, črko θ bere enkrat kot H in enkrat kot D. Pri razumevanju upošteva dve imeni, vendar podaja smiselno povezano vsebino, ki pa ne sledi vedno dobljenim besedam. dolžina besed 45/11 = 4,1
Avtor Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razem znaka H, ki po primerjavi z drugimi napisi pomeni E. udi tu so črke mešanica venetskih, grških, starorigijskih in starotrakijskih črkovnih znakov. PLASAS/MOLDAEEIAI/BILIAEEA/EIPADESAPRODIA P LAS A S MOL DA EE IAI BIL IAE E A EI PADE SA PRODI A Pa sem tu si moli dat tej aja bil ajan tu ta je padel se porodi tam. u si molil da tvoj aja bil bi ajan in ko tu pade se tam porodi. Tere you pray that your ather could bi dandled and when here all there he rise. dolžina besed 45/17 = 2,65 R PLASAS PLASAS MOLDA MOLDA Plačaš mlada tu ali Plačnilo mladi tu R PADES A padeš a R EA EA tota, ta Možno je razumevanje razumevanje tudi brez imen, ki podaja smiselno smiselno vsebino, vsebino, saj plačaš ali z molitvijo daš, da pokojni aja, a ko tu pade se tam porodi. Napis morda nakazuje reinkarnacijo, kot napis 19 v članku Nekaj galskih napisov [14]. Pojavljajo se pogoste venetske besede MOL-6x in podobne-8x in IAI-40x [15-17].
144 Glosar P LAS A S MOL DA DA EE IAI BIL IAE EA EI PADE SA PRODI R PLASAS MOLDA PADES A EA
p, pa – okr, SN, SK las, les, sem – preg, SN, SK ta, tu – preg, SN, SK s, si – okr, SN, SK mol, moli – okr, SN, SK dat, dati – okr, SN. SK teh – SK iai, aja – preg, SN, SK bil – SK aie, aja – prem, preg, SN, SK t, ti – okr, SN, SK teta, tam – SN, SK ki, ko – preg, SK pade, umre – SK sa, se – preg, SN, SK poroditi, okr, okr, preg, SK
just here this you are pray give these lie was lie or oh you there when all, die itsel birth, rise
plačaš – preg, SkK mlada – prem, SN, SK t, tu – okr, SN, SK pades, padeš – preg, SN, SK a, toda – SN, SK tota, ta – SN, SK
you pay young here you all but this
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: LAS – 9x, A – 80x, MOL – 4x, BIL – 7x, IAI – 5x, PADE – 3x in PRODI – 6x [11-13]. Možno ime Aprodit Aproditaa – Arodita ima naravni naravni zvor, zvor, ki podaja bistvo ženske narave, narave, ki rodi rodi in ohranja rod. Pojavlja se praviloma tik pred koncem napisov, kjer bi lahko pomenilo ime boginje, vendar sosednje besede kažejo na rojevanje in ne na ime. Glej tudi razlago imena Arodita Arodita na osnovi slovanskih izrazov [18].
Napis 101 Napis iz najdišča v kraju Valensio je na votivnem kamnu, prva beseda je ločena z dolžino 21cm, ostali del pa je dolg 72 cm, višina črk je 3 cm, bere se desno in je shranjen pri V. Stamera v Aradeu. Starost napisa je ocenjena na 3. stoletje stoletj e pr. pr. Kr. Kr. slika [2:277] [2:27 7] Napis je prikazan na sliki 3.
Slika 3: Napis 101 na votivnem kamnu [2]
145 Jezikoslovci haloti taotoritaolneidibarislaoho haloti aotori aolneidi dibarislaoho
[2:79] [2:162]
I
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo zanesljivo prečrkovanje in poljubna poljubna imena, ne pa razumevanja. razumevanja. Prečrkovanje je težko kontrolirati, saj slika ni dovolj dobra, črka H pa predstavlja glas E.
Bor HALOI A OORIA OL NE IDI VA RIS LA OHO dolžina besed bese d 32/10 = 3,2 Golota tvoja naj bo skrita ali ne idi v ris tu okoli. [7:77] Bor bere V namesto B, kar pa je glasovno blizu. Njegov prevod podaja smislno vsebino, ki pa je lahko tudi nekoliko drugačna. Avtor EALOIAOORIAOLNEIDIBARISLAOEO EAL OIA OO RI AO L NEIDI BAR IS LA OEO dolžina besed bese d 32/11 = 2,91 Ajal očita tu raj ta le najdi saj isti le aja. Pokopal si očeta, naj raj le najde, saj isti tu aja. You bury your ather, let he find the heaven, as the samne he lie here. R OI AO ORI A OL oče tu potuje tu al R OORIA odkrita odkr ita Podani nagrobni smisel je večpomenski in je lahko tudi votivne narave. Pojavljajo se pogoste venetske venetske besede A-10x A-10x in IS-6x [15-17]. Glosar EAL OIA OO RI AO L NEIDI BAR IS LA OEO R OI AO ORI A OL OORIA
ajal – preg, SN, SK atita – preg, SK oto, to, tu – preg, SN, SK raj – okr, SK tao, ta, tu – SN, SK l, le – preg, okr, SN, SK nejdi, najdi, preg, SN, SK bar, le, saj – SN, SK ist, isti – okr, okr, SN, SK le – preg, SK aja – preg, SK
lay ather this, here heaven this, here just find just the same just lie
oti, oči – preg, SN, SK tao, ta, tu – SN, SK tura, potuje – SN, SK ta, tu – preg, SN, SK ol, al, ali – preg, okr, SN, SK odkrita odkri ta – preg, SK
ather this, here travel this, here or decovered
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: RI – 4x, AO – 5x, IS – 14x, LA – 9x, OEO – 3x, OI – 3x, ORI – 5x in A – 80x [11-13].
146 Napis 196 Napis iz kraja Ruvo v štirih vrstah je vtisnjen v pikčasti tehniki v bronasto ploščo 12,5x8,8 cm, bere se desno in je sedaj izgubljen. Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. pr. Kr. Kr. slika [2:320] Napis je prikazan na sliki 4.
Slika 4: napis 196 na bronasti plošči v pikčasti tehnik tehnikii [2]
Jezikoslovci artosatotio 2[s]taiθoitaigunak 3haipensklen 4xupave [2:113] I [2:167, 184] Artos Atotios tai θoitai Gunakhai Pensklen ]Upave Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo dovolj dobro dobro prečrkovanje prečrkovanje in imena, ne pa razumevanja. razumevanja. Bor AROS AOIOS AJ DO IAJ GUNAK HA I PEN SKLEN DUGA VE Artos Atoitos Atoitos taj da je junak ki tudi ko glava je sekana dolg (svoj) ve.
[7:76]
Bor pri prečrkovanju prečrkovanju včasih zamenjuje zamenjuje I z J, neznano črko x pa upošteva kot G. Pri delitvi enkrat ne upošteva vrstice. Podaja smiselno razumevanje z dvemi imeni, ki je možno, čeprav ne sledi dobro dobljenim besedam. dolžina besed 43/12 = 3,58
Avtor AROSAOIOS/AIOIAIGUNAK/EAIPENSKLEN/(D)UPAVE Dodane črke S ni videti v ideti je pa smiselna, črka H je slabo vidna in praviloma predstavlja predstavlja glas E, neznana črka x pa je lahko D, L ali A in glede na sosednje črke je najverjetneje D. AR OS AO I OSAI OI AI GUNAK EAI P EN SKLEN D UPAVE Mlad tu ostani ati ti ostani tvoj ta junak aja pa en skleni da upamo. Mlad tu ostani ati, tu doli ostani junak, ajaš a mi sklenemo da upamo. Young stay here daddy, stay down here the hero, you lie but we conclude to hope. R OS AI ostane tu R S KLEN si klen R UPA UPA VE upa ve Podani prevod nima imen in podaja smiselno vsebino o mladem junaku in očetu, ki naj tu ostane, saj je bil klen možak, ki ve svoj dolg. Pojavljajo se pogoste venetske besede AR-2x, OS-26x in AI-10x [15-17]. dolžina besed 43/16 = 2,69
147 Glosar AR ar, iar, mlad – okr, SN, SK, PL young t, tu – okr, SN, SK here OS osti, ostani – okr, SN, SK remain AO ato, ati – preg, SN, SK ather I ti – SK you OSAI ostaj, ostani okr, SN, SK remain OI toi, tvoj – preg, okr, SN, SK your AI tai, ta – poudarjeno, poudarj eno, SN, SK your GUNAK junak – preg, SK hero EAI aja – preg, SK lie P p, pa – okr, SN, SK and EN en – SK one SKLEN sklen, skleni – okr, okr, SN, SK decide D d, da – okr, SN, SK that UPAVE UPAVE upave, upamo – SN, SK hope VE ve – SK know R OS osti, ostani – okr, SN, SK remain AI tai, ta, tu – SN, SK this, here S s, si – okr, SN, SK you are KLEN klen – SK vigorous UPA UPA upa, upati – okr, SN, SK hope VE ve – SK know Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: AR – 5x, OS – 38x, AO – 10x, I – 27x, AI – 10x, EAI – 5x in EN – 4x [11-13].
Napis 198 Napis iz kraja Manduria v dveh vrstah z višino črk 1 do 2 cm je naslikan z rjavim firnežem na glinastem vrčku premera 5 cm in višine 5 cm. Bere se desno in je shranjen v Občinski knjižnici v Manduriji. Manduriji. Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. pr. Kr. Kr. slika [2:321-323] Napis je prikazan na sliki 5.
Slika 5: Napis198 na glinastem vrčku v dveh pogledih [2]
148 Jezikoslovci asstaizalles 2ilirailaziova ? [2:113] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje, prečrkovanje, ne pa delitve na besede niti razumevanja. razumevanja. Bor AS S A ZALLES ZALLE S ILIRAI LA ZIOVAJ ZIOVAJ dolžina besed bese d 25/7 = 3,57 Ko s to zaliješ, Iliru tu vzklikni! [7:75] Bor enkrat izpusti I na koncu pa doda J. Podaja smiselno vsebino povezano z vrčkom in podaja ime ljudstva, kar se večkrat večkrat pojavlja tudi v venetskih napisih [15-17]. Avtor ASSAIZALLES/ILIRAILAZIOVA AS S AI ZALLES ILIR AI LAZI OVA OVA dolžina besed 25/8 = 3,13 Ko s tem zaliješ Ilir aja leži tu. Ko z vrčka popiješ popiješ tu Ilir ležiš. When you you drinking o the jug you you lie down down here Illytian. Razlika je le na koncu, kjer so značilne besede lezi in ova, ki podajajo tudi bolj verjetno vsebino, ki je še bolj povezana z opojno pijačo vrčka. Pojavljajo se pogoste venetske besede AI-10x in AI-27x [15-17].
Različica AS SAI SAI ZALLES ILI RAI LAZI OVA OVA dolžina besed 25/8 = 3,13 Ali stoje zaliješ ali raje ležiš tu. Ali raje stoje piješ ali raje tu ležiš. Do you preer to drink standing or preer to lie here? Različica še bolj poudarja pitje, ki je lahko stoje še bolje pa leže. Glosar AS S AI ZALLES ILIR AI LAZI OVA OVA R SAI ILI RAI
ak, ko – preg, SN, SK s, z – SK tai, tem – SN, SK zaliješ – preg, SK Ilir – ime ljudstva ai, aja – okr, SN, SK lazi, lezi – preg, SN, SK ova, ta, tu – okr, HK, SN, SK
when with this drink up Ilir – nameo people lie lie down thia, here
stai, stoj, stoje – preg, SN, SK ili, ali – SN, SK raj, raje, rajši – SN, SK
stand or rather
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: AI – 10x in AI – 9x [11-13]. Napis 221 Napis v 4 vrstah dolžine 44, 40, 39 in 19 cm z višino črk 1,5 do 2 cm iz kraja Ruvo je vklesan na kamniti plošči 45x13x6,2 cm in je shranjen v muzeju Jatta Jatta v kraju Ruvo. Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. pr. Kr. Kr. slika [2:331]
149 Napis 221 je prikazan na sliki 6.
Slika 6: Napis 221 na kamnu [2]
Jezikoslovci 1 sonrukadamaturatou 3 toundetuaasute
2 4
ebugeimakeikonalon ebugeimakeikonalo n aturena
?
[2:119]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo delno napačno prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke lepo vidne. Podčrtana črka je lahko tudi R, črka A pa je vrinjena, saj je ni! Črko H berejo kot v grščini, torej E, kar je smiselno in je podobno kot v starotrakijskih napisih iz istega obdobja. Jezikoslovci ne podajajo delitev na besede niti razumevanja.
Bor SON RUKA DAMAURA OU E BUGEI MAKEI KONA LON OUNDE A VA SUE AURENA dolžina besed 58/15 = 3,87 Sin narical, Damatura, tvoj in (z) božjo močjo opravil popotnico [7:72] te potem tja v grob odpeljana. Sin narical, Damatura, je tvoj in z božjo močjo končal je truplo, potem je bilo tja v grob odpeljano. Bor vrine A, ki ga ni in U prečrkuje kot V. Podaja smiselni prevod z enim imenom, vendar ne sledi dobro dobljenim besedam.
Avtor SONRUKADAMAURAOR/EBUGEIMAKEIKONALON/ OUNDEUASUE/AURENA OUNDEUASUE/AURENA dolžina besed bese d 58/17 = 3,41 SON RUKA DAM AU RAOR E BUGE IMA KEI KONA LON O UN DEU ASUE A UR ENA Sin roko dam atu bojevniku in bog ima koj konja lon tu in dedu zasute a pot ena. Sin roko dam atu bojevniku in bogu dam konja tu za lon, a za zasutega dedu je pot le ena. Son I give my hand to fighting ather and I give to God a horse as a loan here, but or burried grandpa is just one way. R SON sonce R DA MAURA ORE da mati potuje
150 Napis govori o pokojnem atu in dedu, ki je bojevnik in bogu zanj darujejo konja, sin mu da roko, a za v grobu zasutem je pot le ena. Možna pa je različica z materjo. Pojavljajo se pogoste venetske besede SON-5x, AU z različicami 17x, KON-5x, LON-14x, O-20x, UN-4x in UR z različicami 6x [15-17]. Glosar SON RUKA DAM AU RAOR E BUGE IMA KEI KONA LON O UN DEU ASUE A UR ENA R SON DA MAURA ORE
son, sin – preg, SN, SK ruka, roka – preg, HK, SN, SK dam – SK atu – SK rator, bojevnik bojev nik – HK, SN, SK e, je, in – SN, SK bug, buge, bogu – preg, SN, SK ima – SK kei, koj, takoj, preg, okr – SN, SK kona, konja – okr, SN, SK lon, dar – SN, PL, SK to – SK un, in – preg. SN, SK detu, dedu – preg, SN, SK asute, osute, zasute – SN, SK a, toda – SN, SK tura, pot – SN, PL, SK ena – SK
son hand give to ather fighter is, and God have immidiately horse gif this and to grandather covered, buried but travel one
son, sonce – okr, SN, SK da – SK matora, mati – SN, SK tura, potuje – SN, SK
sun that mother travel
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: DAM – 7x, AU – 4x, LON – 4x, UR – 5x in DA – 69x [11-13].
ZAKLJUČEK Podane primerjave prečrkovanj prečrkovanj in razumevanj jezikoslovcev kažejo na mestoma nedosledno prečrkovanje. prečrkovanje. V ločenem lo čenem poglavju podajajo možno razumevanje nekaterih napisov z imeni, ki pa ne omogočajo razumevanja vsebine. Bor tudi ni dosleden pri prečrkovanju, podaja pa smiselno smis elno vsebino, čeprav po nepotrebnem vključuje osebna in rodbinska imena. Avtor preverja prečrkovanje jezikoslovcev in podaja smiselno vsebino brez imen, razen možnega imena ljudstva, saj se imena različnih ljudstev pojavljajo tudi v venetskih napisih. Slovenščina je z jezikovno arhaičnostjo in s svojimi številnimi in različnimi narečji dobro orodje tudi za razumevanje mesapskih napisov.
151 LIERAURA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Erster eil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955. H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Zweiter eil, C. de Simone, Die messaischen Inschifen und ihre Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen Abbildungen zu den Messapischen Messapischen Inschrifen Inschrifen und ihrer Chronologie Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964 . V. Vodopivec, odopi vec, Kelti na slovenskem, resnica ali mit , Zbornik četrte mednarodne konerence, Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-82. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia , Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 785-815. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme s edme mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188. M. Bor, Etruščani in Veneti, Mesabski ali japodski napisi, I. omažič, Wien 1995, 71-81. Slovar slovenskega knjižnega jezika , Državna založba Slovenije, Ljubljana, Ljubljana, 2002. J. Jurančič, Slovensko – Srbohrvaški slovar , Državna založba Slovenije, Ljubljana Ljubljana 1989. M. Pleteršnik, Slovensko – Nemški slovar , Cankarjeva založba, Ljubljana 1974. V. Vodopivec, Vodopivec, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod prevod in slovar, slovar, Zbornik devete mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011. V. Vodopivec, odopi vec, Kalalog mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar , Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011. V. Vodopivec, odopi vec, Slovar Mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011. V. Vodopivec odopi vec,, Nekaj galskih napisov , Zbornik pete mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 155-177. V. Vodopivec odopi vec,, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik četrte mednarodne konerence Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175. V. Vodopivec, odopi vec, Slovar venetskih besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204. O. Belchevsky, Belche vsky, Proto Slavic roots o the European languages were analyzed and confirmed with a new methodology, Principles o conceptual linguistics and their nature-based evolution , Proceedings o eighth International opical Conerence, Origin o Europeans, Jutro, Ljubljana 2010, 7-28.
152
ZBIR MESAPSKIH NAPISOV, DELIEV, PREVOD IN SLOVAR Abstract Abstract COLLECION OF MESSAPIAN EXS, PUNCUAION, RANSLAION AND VOCABULARY Messapian inscriptions in Southeast o Apennine Peninsula are or that epoch quite extended with 303 understandable inscriptions, comprising 2345 words and 6507 letters. Tey are known or a long time and different more or less qualified people o different proession studied them. First o all there are reknown linguists who do not understand the inscriptions and, on the other hand, the people who understand these texts on Slavic bases. While in transliterations there are not big differences there are essential differences in understanding the inscriptions. Italian and German linguists by their own statements they do not understand them. As a rule they read in texts only names, what makes possible almost any explanation, while with fictitious names all texts even those completely not understood could be explained. expl ained. Such readings can be treated only as working hypotheses, which are convincing rejected with comparisons o understanding on Slavic bases. At successive successive treatment on giving hypotheses, analyses and results it happens that all Messapian texts can be understood on Slavic basis. Based on understanding o contents, contents, good division o continuous inscriptions is obtained, which gives the base or a credible Messapian vocabulary. Te Slovene language with its numerous dialects, as an archaic language, is an exceptional tool or studying the ancient Slavic texts. Its useulness proved also in this case, so there is no need to use the reconstructed Old-Slavic. Collection o texts is sufficiently extended and documented by archaeology, language and time, to give easible conclusions. More than 80 % o Messapian Messapian inscriptions reach reach excellent transliterations transliterations and more than 83 % reach excellent and very good translation. Tis confirms successul transliteration, reading, translation and vocabulary. vocabulary. Such results confirm ancient settlement on Adriatic Adriatic shores with Slavic and Slovene language ancestors.
Povzetek Mesapski napisi na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka so že dolgo znani in za tiste čase dokaj obsežni, saj obsegajo 303 razumljene napise, ki vsebujejo 2340 besed in 6507 črk. Obdelovali so jih bolj ali manj usposobljeni usposobljeni ljudje različnih strok. Predvsem so to priznani jezikoslovci, ki napisov ne razumejo in slovenski raziskovalci, ki razumejo napise na slovanskih osnovah. Medtem ko v samem prečrkovanju ni bistvenih razlik, pa so bistvene razlike pri razumevanju zapisanih besedil. Italijanski in nemški jezikoslovci po njihovih lastnih izjavah obravnavanih besedil ne razumejo. Praviloma berejo v napisih samo samo imena, kar omogoča omogoča skoraj skoraj poljubno poljubno razlago, saj saj se z imeni vedno lahko pokrije prav vsaka, tudi povsem neznana besedila. Tako branje lahko obravnavamo le kot možno delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo ovržena s prevodi na slovanskih osnovah.
153 Po postopni obdelavi podani v delovnih hipotezah ter analizah anal izah in rezultatih je razvidno, ra zvidno, da so vsi mesapski napisi razumljivi v slovanskem izrazju. Na podlagi razumevanja vsebine je bila možna dokaj ustrezna delitev deloma zveznega besedila, kar je podalo osnovo za pripravo mesapskega slovarja. udi tu se izkaže slovenščina kot izrazito arhaičen jezik in s svojimi številnimi narečji predstavlja izjemno orodje za proučevanje najstarejših slo vanskih zapisov, zapisov, saj ni bilo nobene potrebe po uporabi izrazov v praslovanščini. Nabor napisov je dovolj obsežen in arheološko, jezikovno in časovno dovolj dokumentiran, da omogoča podane zaključke. Več Več kot 80 % napisov dosega odlično prečrkovanje prečrkovanje in več kot 83 % napisov dosega odlične in prav prav dobre prevode, prevode, kar omogoča nedvoumne nedvoumne rezultate in uspešno zaključeno delo prečrkovanja, branja, prevajanja in slovarja. i rezultati nedvoumno pričajo o predantični poselitvi obal Jadranskega morja s slovanskimi in slovenskimi jezikovnimi predniki. UVOD Prvobitni prebivalci prebivalci severnega jadranskega območja so s o poseljevali tudi celotno območje severnega Jadrana, ki je bilo med zadnjo poledenitvijo nižje za 100 10 0 metrov in je bilo kopno do Zadra. Apenini so ločevali vzhodni in zahodni del poselitve Apeninskega polotoka, saj je bila stalna stal na poledenitev do višine 1200 metrov. metrov. Apenini tudi na koncu polotoka dosegajo višino 2000 m, zato so bilo stiki obeh strani omejeni le na južni obalni del polotoka. esnejše povezave so bile zato z ljudstvi na sedanji vzhodni jadranski obali [1]. Po otoplitvi v obdobju od 15. do 10. tisočletja pred sedanjostjo je bilo takratno kopno do Zadra poplavljeno za 50 metrov višine, zato je bilo kopno le še v severnem Jadranu brez globljega Kvarnerskega zaliva. Poplavljeni del je že ločil južni del, medtem ko je severni še ostal povezan. ako stanje je trajalo okoli 1000 let, ko se je morje zaradi dotoka iz Atlantskega oceana precej hitro, v obdobju okoli 1000 let, dvignilo na sedanjo raven. Dotedanjo skupno poselitev je dvig gladine razdelil na dvoje, vendar sta poselitvi obeh strani Jadranskega morja zadržali veliko skupnih značilnosti [2-3]. Možna je zgodovinska in jezikovna podobnost ilirskih napisov z mesapskimi napisi, ki so jih našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so se priselila ali so morda kar ostala, z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [4-6]. Iliri so v zgodovinskih zemljevidih vpisani na obeh straneh Jadrana, kar potrjuje prvotno skupno poselitev v zadnji ledeni dobi. Ime Iliri se pogosto uporablja napačno, zato je treba ločiti med upravnim pomenom Ilirija in narodnim ali jezikovnim pomenom. Ime ilirski v pomenu slovanski slovanski pa se je ohranjal ohranjal vse do 19. stoletja za ozemlje na zahodnem delu jadranskega morja, na vzhodnem pa je v rabi še sedaj. Ilirščina pri starih piscih pomeni predantično slovanščino. Pomen ilirski za skupino južno slovanskih jezikov ali za posamezni jezik je bil uveljavljen pri jezikoslovcih do začetka 19. stoletja [7-8].
154 Koprski ško P. Naldini je leta 1710 pisal za jezik v Istri » qua Sclava seu Illirica« [9]. Jezikoslovec G. Sergi je še v začetku 20. stoletja ugotovil, da narečja v severni Italiji ob Jadranskem morju vsebujejo ilirski substrat, ki sega celo do juga polotoka. Navajal je slo vanski izvor za staroselce, za katere se je po rimskem pravu uporabljalo ime Ilirski [10]. Navedbe so podane v literaturi [7]. Mesapci so možen ostanek prvotne praslovanske poselitve skupnega severnojadranskega območja, saj so poselitve in jeziki mnogo trajnejši kot so mislili prej in eorija kontinuitete to izdatno potrjuje. Prav to območje z Balkanom naj bi bilo najstarejša evropska staroslovanska poselitev, poselitev, ki zajema mnoga ljudstva, predvsem Venete Venete in Starotrakijce, ki so zapustili predantične napise razumljive na slovanskih osnovah. M. Alinei kot utemeljitev eorije paleolitske kontinuitete pod naslovom Glavne smernice zgodovinske rekonstrukcije navaja: "Te totally absurd thesis o the so called ‘late arrival’ o the Slavs in Europe must be replaced by the scenario o Slavic continuity rom Paleolithic, and the demographic growth and geographic expansion o the Slavs can be explained, much more realistically, by the extraordinary success, continuity and stability o the Neolithic cultures o South-Eastern Europe (the only ones in Europe that caused the ormation o tells)" [11-13]. [11-13]. Območje mesapskih napisov je prikazano na naslednjem zemljevidu [15]. IMENA J. Kollar izvaja ime Apulia = Opolja iz opaliti (morda še iz časov krčenja zemlje iz gozdov – pri nas Poljane itd.). Podobno izvaja ime Mesapia = Mez-apia → Mez-apa → Mez-ava, to je Mezi-vodja ali medvodja, saj je območje delno na majhnem polotoku in ga obliva morje z dveh strani. Navaja tudi podobne primerjave izvorov imen. Navaja tudi slovanski izvor imen dveh vrhov na apulskem in dveh na mesapskem, sedem voda na apuljskem in pet voda na mesapskem, 24 mest na apuljskem ter 17 mest in štiri sestavljena imena na mesapskem območju. Podaja tudi obravnavo in razumevanje daljšega, dvojezičnega in mlajšega napisa abula abula Bantina iz let 625 do 636 mesta Rima ali okoli 150 pr. Kr. Napis na medeninasti plošči so našli leta 1793 v mestecu Obvodi blizu jezera Noč. Napisa na plošči sta obojestranska, pisana v opskem in latinskem jeziku. Sta dokaj obsežna in nista zajeta v mesapske napise, zato nista podrobno obravnavana [14]. NAPISI Mesapske napise so našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so se priselila z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [15-17]. Vzporednice mesapskega jezika iščejo jezikoslovci z ilirskimi jeziki na širšem območju Balkana, kjer so ohranjeni starotrakijski in venetski napisi, ki pa so razumljivi na slovanskih
155
Mesapsko Mesapsko območje je označeno: IE2, http://en.wikipedia http://en.wikipedia.org/wiki/F .org/wiki/File:Me ile:Messapian_m ssapian_map.p ap.png ng
osnovah. Osebna imena obsegajo obširno poglavje, vendar gre večinoma za poljubnost, ki nima izvorne jezikovne osnove [16:49-81]. Navedenih je množica možnih božanstev, njihova imena pa imajo prav posvetni pomen, saj je edino prepoznaven bog Belin [16:8186]. Belin se dvakrat pojavlja v venetskih napisih, nista pa omenjeni venetski božanstvi Reita, ki se pojavlja 36 krat in rumusicatei, ki se pojavlja 48 krat [18]. Pri rečnih imenih, praviloma z latinskimi končnicami, podajajo primerjave končnic tudi z osebnimi imeni na
156 strani 91, navajajo pa tudi vzporednice z rečnimi imeni v srednji Evropi. Pri teh imenih so večinsko razpoznavne slovanske korenske osnove [16:87-97]. Pri sicer redkih imenih gora, pa te korenske osnove navedejo in sicer dvakrat celo pravilno: Bora - gora in omor – teman [16:97-98]. [16:97-9 8]. Široko obravnavajo obravnavajo imena naselij, kjer zajemajo podobna imena tudi v širšem srednjeevropskem prostoru, zlasti na venetskem območju in iščejo jezikovne vzporednice, kjer pa so mnogokrat razvidne slovanske osnove [16:98-111]. Obravnavajo tudi različna imena ljudstev, ki pa so prikazana le zelo skopo in z malo verjetnimi obrazložitvami [16:111-113]. Mesapske napise so proučevali že številni znanstveniki navedeni v literaturi [17], ki zapisov do sedaj niso razumeli, njihova razmišljanja o njihovem pomenu pomenu pa nimajo stvarne podlage za razumevanje teh napisov. Kot običajno iščejo v napisih predvsem poljubna imena, ki pa ne morejo podati razumevanja napisov, saj se z »imensko teorijo« razloži lahko prav vsak nerazumljen napis in to v različnih jezikih. Mesapske napise smatrajo za ilirske, napisane v njim nepoznanem jeziku, čeprav zgodovinsko ilirski pomeni slovanski, saj Ilirija predstavlja krajevno in ne jezikovno poimenovanje. Sorodnost mesapščine in ilirščine pojasnjujejo z osebnimi in krajevnimi imeni in jo smatrajo za nedokazano. Glede osebnih imen se gotovo motijo, motijo, saj v mesapskih napisih imena niso izkazana, čeprav zahodnoevropski jezikoslovci prav z njimi pojasnjujejo te napise. Krajevna imena so sicer zanesljiv pokazatelj, vendar je treba ločiti med izvirnimi imeni in imeni kasnejših osvajalcev, zlasti Rimljanov. Rimljanov. M. Bor je obravnaval 6 mesapskih napisov na slovanskih osnovah in bolj ali manj uspešno ugotovil pomen posameznih napisov [19], ni pa obravnaval več napisov skupaj. Skupno obravnavanje napisov je koristno, saj se tako lahko bolje pokažejo določene zakonitosti, ki pri posameznih napisih niso razvidne. V tabeli 1 prikazujem število napisov, napisov, ki jih zahodnoevropski jezikoslovci uvrščajo med mesapske napise ter število v njih prepoznanih besed in črk. abela 1: 1: Število mesapskih napisov ter v njih prepoznanih besed in črk Napisi Število napisov Število besed Prebrani napisi 303 2340 Neprebrani, Neprebrani, prekratki in pomanjkljivi pomanjkljivi 43 napisi Vsi napisi 346 Napisi berljivi v obeh smereh 23 65
Število črk 6507
347 6854 164
V literaturi [6] je še 60 strokovno neobdelanih napisov, vendar ima 6 napisov podano tudi prečrkovanje prečrkovanje in so v obravnavi tudi upoštevani. Povprečna dolžina mesapskih napisov je 6507 črk / 303 napisi = 21,48 črk ali 2340 besed / 303 napisi = 7,72 besed. Povprečna Povprečna dolžina mesapskih napisov je večja od venetskih napisov z 18,71 črk ali 5,76 besed, od starorigijskih z 10,68 črk ali 4,19 besed in večja od retijskih napisov z 10,51 črk ali 3,5 besed. Povprečna dolžina besed je 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črke. Povprečna dolžina besed je manjša od venetskih, ki je 3,25 črk, pa tudi od starorigijskih napisov napisov z 2,81 črkami
157 in od retijskih z 2,95 črkami [20-22]. Razlog za razkorak pri dolžinah besed je v velikem številu mesapskih besed in okrajšav objokovanja. V tabeli 2 so podane dopolnitve napisov s črkami, ki so jih dodali strokovnjaki, s črkami, ki jih je avtor dodatno prebral in s črkami, ki jih je po razumevanju dodal. abela 2: 2: Dopolnitev napisov s črkami Dopolnitev napisov Števila Deleži v odstotkih
Črke napisa 6107 93,85
Dodali strokovnjaki 153 2,35
Dodatno prebrano 150 2,31
Dodatno dodano 97 1,49
Vse črke skupaj 6507 100
Deleži črk, ki so jih po primerjavi z drugimi napisi dodali jezikoslovci in deleži dodanih in dodatno prebranih črk kot jih podaja avtor so zelo majhni, saj so napisi večinoma dovolj dovolj dobro ohranjeni. Delovni hipotezi Delovni hipotezi, ki sta bili uporabljeni pri podrobni primerjavi različnih prečrkovanj in branj istih napisov, napisov, pri obravnavi vseh mesapskih napisov nista uporabni in sta ustrezno preoblikovani preoblikovani podobno kot pri retijskih napisih: – Verjetnost erjetnost prečrko prečrkovan vanja ja je ocenjena ocenjena glede glede na število število znanih znanih in glede na na število dodanih dodanih in v prevodu uporabljenih črk. – Verjetnost erjetnost prevoda prevoda je ocenjena ocenjena glede na na znani znani pomen predv predvsem sem daljših daljših in pogostejš pogostejših ih besed in glede na smiselni prevod celotnega napisa. Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov so enaki kot pri dosedaj obravnavanih napisih in so podani v tabeli 3 [23-25]. abela 3: 3: Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov Ocena Verjetnost prečrkovanj odlično > 0,85 prav dobro > 0,70 dobro > 0,55 zadostno > 0,40 nezadostno < 0,40
Verjetnost prevodov > 0,80 > 0,60 > 0,40 > 0,20 < 0,20
Osnova za obravnavo je seznam mesapskih napisov, prečrkovanj z obrazložitvami, podatki o najdiščih, starosti in slikami napisov, objavljen v publikaciji [17].
PREČRKOVANJE Prečrkovanje stokovnjakov Strokovnjaki podajajo prečrkovanja, ki se delno spreminjajo s starostjo napisov in so dovolj dobra osnova, zato prečrkovanja v pretežnem delo lahko obdržim. Edina izjema je znak H, ki ga prečrkujejo kot glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko H, vendar vsebina
158 napisov takega prečrkovanja ne potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda in se pojavlja kar 125 krat, medtem ko se druga najpostejša beseda RAS pojavlja le 21 krat. Obe besedi imata nedvoumen pomen, pa ju kljub temu uporabljajo kot končnici poljubnih imen, čeprav ju smiselno ne utemeljijo. Napačno prečrkovanje prečrkovanje črke H je s primerjavo pogostosti prikazano v poglavju p oglavju Analize. Prečrkovanje Večina črkovnih znakov je podobna črkam Venetov, Retijcev, Starorigijcev, Etruščanov [23-32] ter Starotrakijcev [33-34] in prečrkovanja jezikoslovcev ustrezno upoštevajo njihovo podobnost, zato sem lahko po preveritvi prečrkovanj napisov s slikami, obdržal večino njihovih prečrkovanj. prečrkovanj. Napačno pa prečrkujejo znak H, ki ga v slovenščini označujemo kot glas za črko H, saj vsebina napisov takega prečrkovanja prečrkovanja ne potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda, ki se pojavlja kar 125 krat. Zelo pogosto pa se znak H pojavlja tudi v različnih dvojicah ali trojicah kot HA, OHA itd s pomeni vzklikov žalovanja za pokojnikom ali njegovega ležanja v grobu. Znak H zato prečrkujem kot v grških in starotrakijskih napisih, kjer znak H pomeni glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko E. Najpogostejša venetska beseda IOI s pomenom joj, ki se pojavi 71 krat se pri mesapskih napisih spremeni v IHI s pomenom jej, ki ima enak pomen kot joj. Pravilnost takega prečrkovanja potrjuje dejstvo, da je od 303 razumljenih mesapskih napisov le 25 napisov, ki se lahko razumejo tudi posvetno, ostalih 278 napisov ali 278 / 303 = 91,75 % pa ima nedvomno nagrobno vsebino. Prav vzklika joj in jej pa sta značilna za žalovanje po pokojnikih in za žalne napise. Pri samoglasnikih praviloma ni drugačnih prečrkovanj, čeprav se pogosto pojavijo dvojice II in EE s pomenom je in dvojice AA s pomenom aja. Pri soglasnikih pa je več možnosti, saj sta za glas dva znaka; znak t za glas T in znak t, ki ga jezikoslovci prečrkujejo kot θ, ki pa ima podobno glasovno vrednost kot glas za črko in šele z razumevanjem se najbolje določi utrezna glasovna vrednost. Zato se večkrat pojavijo dvojice , , vendar so pogoste tudi dvojice DD, LL, RR, NN, SS, ŠŠ, in ZZ. Značilnost teh dvojic je, da ne predstavljajo povsem zanesljive delitve zveznega besedila in lahko le poudarjajo določeno vsebino. Možna je tudi narečna izgovorjava znaka za črko V, ki lahko predstavlja tudi glas za črko U ali Uə kot v slovenskih narečjih. Edini znak, ki ima drugačen pomen kot v venetskih in retijskh napisih je znak T, ki v navedenih jezikih pomeni , v mesapskih napisih pa ta znak pomeni glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko Š. reba se je zavedati, da so tudi ti napisi pisani v tedanjih narečjih in točnega glasu za posamezni črkovni znak ni možno ugotoviti, zato je razumevanje omejeno na glavni izbor glasov za posamezne črkovne znake, ki so določeni dovolj zanesljivo.
159
DELIEV ZVEZNEGA BESEDILA IN PREVODI Razumevanje jezikoslovcev jezikoslovcev Razumevanje jezikoslovcev je vezano na poljubna imena, saj praviloma ne podajajo smiselnih prevodov ampak le predvidevanja, saj naj bi napisi večinsko vsebovali rodbinska ter moška in ženska mesapska imena. eh poljubnih imen ne pišejo z veliko začetnico in je le iz spremnega besedila možno vsaj delno ugotavljati ugotavljati njihovo opredelitev opredelitev za posamezna imena. Zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti njihove njihove delitve delno zveznega besedila bes edila niti predvidenih imen. Razlog za imensko teorijo ima podlago v kasnejših latinskih napisih, kjer so številna imena nedvomno razpoznavna. Enačiti rimske in predrimske napise, ki so pisani v drugačnem jeziku in z drugačnimi pokopnimi navadami in željami pa ni strokovno in se lahko la hko upošteva le kot delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo ovržena ovržena z razume vanji s pomočjo slovenskega jezika. Jezikoslovci sicer govore o staroitalskih jezikih, vendar jih ne navedejo, niti ne navedejo svojega jezika razumevanja, zato celotna njihova obravnava nima temeljev in ni dokazljiva. Navajajo sicer podobnosti lastnih in rodbinskih ter zemljepisnih imen z imeni na drugi strani Jadrana, vendar so tudi tu praviloma podane le oblikoslovne primerjave in brez razumevanj navedenih imen. Značilna je popolna odsotnost analiz pogostosti, ki so bistveni temelj razbiranja vseh neznanih jezikov. Povedna je tudi predvidena delitev delno zveznih besedil, kjer bistveno odstopajo ravno štirje najdaljši napisi: napis 166 s 462 črkami, 191 s 165, 192 s 350 in 195 s 251 črkam, kjer ni moč ugotoviti njihove predvidene delitve. Razlog je enak kot pri najdaljšem venetskem napisu, ki ga ni moč pojasnjevati s poljubnimi imeni kot pri drugih venetskih napisih [35]. Pregled teh napisov je podan v tabeli 4. abela 4: 4: Primerjava delitev najdaljših mesapskih napisov avtorja in jezikoslovcev Najdaljši napisi 166 191 192 195 Skupaj
Črke Besede Dolžine % Besede Črke Dolžine % črk % besed napisa avtorja bes. avt. avtorja jezikos. jezik. jezikosl. jezikos. jezikosl. 462 140 3,30 100 7 69 9,86 0,15 0,05 165 52 3,17 100 2 13 6,50 0,08 0,04 350 114 3,07 100 16 117 7,31 0,33 0,14 251 87 2,89 100 17 131 7,71 0,52 0,20 1228 393 3,12 100 42 330 7,86 0,27 0,11
– Povpr Povprečna ečna dolžina dolžina besed besed jezikoslov jezikoslovcev cev 7,86 7,86 črk je več kot kot dvojna dvojna in je daljša daljša od slovenslovenskih leposlovnih besed s povprečno dolžino 4,55 črke [36], pa tudi od latinskih besed s povprečno dolžino 6,17 črk [37]. Predvsem bistveno odstopa število ugotovljenih besed, ki je bistveni pokazatelj razumevanja, saj je v povprečju le 11 %, kar dokazuje njihovo njihovo nerazumevanje. Od 346 napisov je 43 napisov s 347 črkami prekratkih ali močno poškodovanih in njihovo razumevanje ni smiselno; poleg štirih posebej obravnavanih napisov jezikoslovci podajajo osnove za delitev 162 napisov s 2885 črkami, ne podajajo po dajajo pa osnov za 137 napisov s 2400 črkami, ki jih obravnavam v tem prispevku.
160 Končnice imen in drugih besed jezikoslovcev Po posebej navedenih imenih in po uporabljenih končnicah drugih besed pri katerih dele delno zvezno pisano mesapsko besedilo so zbrane končnice jezikoslovcev. Končnice moških in rodbinskih imen ter drugih besed: ahi, aos, bas, bos, das, des, ehe, ehi, eos, eti, has, hes, his, hos, ias, idi, ihe, ihi, ios, iti, nes, kas, kes, kos, les, mas, mes, mos, nas, nes, oas, oho, oni, oos, ori, oti, ras, res, ris, sat, ses, ssi, sso, tas, tes, tis, tos, tor, vas, ves, zet. Končnice ženskih imen ter drugih besed: ana, ara, ata, ati, aza, boa, dda, eta, ika, ina, ino, ita, iva, lia, lla, loa, nda, nia, nna, oao, ona, ora, ota, ova, rai, ria, rta, sia, sno, sti, šta, toa, vas, voa.
Nekatere Nekatere končnice so povsem razumljive v slovenskem jeziku, a jezikoslovci ne podajajo p odajajo njihovega pomena niti jezikovnih analiz pogostosti, ampak le posamezne primerjave, ki pa ob nerazumevanju napisov ne dajejo ustreznih rezultatov. Posebej izstopa najpogostejša končnica IHI, ki nima pomena v znanih jezikih in je ne pojasnjujejo. Podana imena in uporabljene končnice, ki naj bi ločevale besede, so uporabljene pri delitvi delno zveznih besedil jezikoslovcev, v Katalogu mesapskih napisov [38]. Osnove razumevanja Obravnavanje predpostavljeno nerazumljivega besedila poteka postopno tako, da se po posameznih značilnostih določi prepoznane skupine črk: 1, 2, 3, 4, 5 in več črk, ki omogočajo določitev ustreznega pomena. Znane besede, ki predstavljajo samostalnike, glagole, pridevnike, imena, zaimke, vzklike in druge besedne oblike, omogočajo začetno delitev zveznega besedila, ki se z dopolnjevanjem znanja in izkušenj iz drugih napisov stalno dopolnjuje. Tako postajajo zvezna besedila čedalje bolj smotrno razdeljena na posamezne besede, njihovi prevodi pa čedalje bolj razumljivi in zanesljivi. Zanesljivost dobljenih besed je glede na njihove značilnosti podana v tabeli 5. Smiselna je tudi primerjava dobljenih besed s pogostimi besedami iz venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov [39-41]. abela 5: 5: Skupine večkrat ponavljajočih se črk, ki predstavljajo besede Besede daljše besede
krajše besede
Razumljivost razumljive razumljive razumljive razumljive slabše razumljive nerazumljive
Številčnost številne manj številne številne manj številne
Ocena odlično prav dobro prav dobro dobro zadostno nezadostno
Za razumevanje prebranega besedila so najpomembnejše daljše in razumljive besede, pomembne pa so tudi krajše številne besede, saj omogočajo ustrezno delitev zveznega besedila in razumevanje celotnega besedila. Nerazumljive besede ali točneje nerazumljive skupine črk so v prevodih označene z vprašaji.
161 Za razumevanje prebranega besedila so pomembne vse prepoznane in razumljive besede, pa tudi mnoge okrajšave. Razumljivo je, da so bile okrajšave bistveno pogostejše kot pa so danes in to tako t ako zaradi omejenega prostora, kot tudi zaradi bistveno težjega zapisovanja v kamen, keramiko ali kovino. Okrajšave so zelo pogoste in nam lahko kažejo tudi takratno govorjeno besedo, ki je tako kot tudi danes praviloma odstopala od pravopisne pravopisne besede. Večkrat so izpuščene manj pomembne črke, ki jih tudi danes v pogovornem jeziku ne izgovarjamo, čeprav bi jih morali po pravopisu pravopisu izgovarjati in tudi zapisati. Okrajšave so lahko delne ali pa skoraj popolne, saj največkrat opazimo le prvi del besede, včasih pa je okrajšava tako korenita, da zajema le prvo črko. Pri sodobnih okrajšavah so te zapisane z velikimi črkami, kar pri Mesapcih ni mogoče, saj niso razlikovali velikih in malih črk. Zlasti so pogoste okrajšave vzklikov žalovanja. Delitev praviloma zveznega besedila – deli delite tevv pri pri zna znani nihh bese beseda dah, h, – delit delitev ev pri pri znan znanih ih in pogo pogostih stih okrajš okrajšav avah. ah. Delitev zvezno pisanega besedila je pri znanih daljših besedah ustrezna in zelo zanesljiva, medtem ko je delitev pri znanih krajših besedah praviloma le zanesljiva. Pri okrajša vah je možno upoštevati upoštevati delitev kot pravilno pravilno le z dobrim razumevanjem celotnega smiselno prebranega dela napisa ali celotnega besedila. Smer branja Smer branja je praviloma podana s smerjo črk in je praviloma od leve proti desni, pa tudi obratno, navzgor, navzdol ali v krogu. Pri težavnih zapisih v kamen so tudi takratni ljudje prej določili, kaj hočejo zapisati in pri tem vsaj včasih upoštevali tudi obratno smer branja, ki je tako prikazala njihovo duho vitost ali pa poseben pos eben namen. Morda gre tudi za prikrit namen, saj so hoteli skriti določeno vsebino pred ljudmi ali še š e verjetneje ver jetneje pred duhovi ali pa so hoteli dobiti odgovor umrlih u mrlih in in obratna smer branja bi bila zato kar ustrezna. aki ugotovljeni zapisi so prevedeni tudi v obratni smeri. Število napisov razumljivih v obeh smereh je pri Mesapcih zanemarljivo, saj jih je le 23 ali le 23 / 303 = 7,59 %. Delno je to pogojeno z daljšimi napisi, delno pa z izrazitimi nagrobnimi vsebinami, kjer prevladujejo stvarni občutki ob pokopu. Različice Pri razumevanju vsakodnevnih besednih sporočil je za pravilno razumevanje posredo vanega sporočila potrebno poznati: poznati: okolje dogodka, način podajanja, namen, v neposrednem govoru pa tudi govorico telesa. Pri starih napisih mnogih od teh podatkov nimamo, zato je možnost različnega tolmačenja velika. Praviloma se različna razumevanja le delna, pri krajših napisih pa so lahko tudi povsem različna. Veliko število besednih različic lahko zmanjšuje verjetnost razumevanja, lahko pa jo tudi povečuje, če kaže na dobro isto-smiselno razumevanje besedila. Številne različice povečujejo število prepoznanih
162 besed, vendar bi bilo oporečno opuščati take različice, saj so povsem umestne in skladne s celotnim besedilom. Tudi v slovarjih so praviloma podane take različice, ki so v vsakdanjem govoru tudi bolj ali manj uporabljene.
DOSEDANJA RAZUMEVANJA RAZUMEVANJA Šest napisov z zaporednimi števili: 72, 85, 101, 196, 198 in 221 je obravnaval tudi M. Bor [17] in njegovo prečrkovanje in razumevanje je primerjalno obravnavano v sestavku Primerjava razumevanj mesapskih napisov [42].
ANALIZE PREČRKOVANJ Prečrkovanja Prečrkovanja zahodnoevropskih jezikoslovcev so dobra osnova za določitev glasovnih vrednosti za posamezni črkovni znak, v spornih primerih pa je ustrezno vrednost možno določiti šele z dobrim razumevanjem besedila. Napačno pa je prečrkovanje črkovnega znaka H, ki se izjemno pogosto pojavlja v skupini IHI, kjer nima ustreznega pomena. Pravilno prečrkovanje je tako kot v grških in starotrakijskih napisih, kjer znak H pomeni glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko E. Razumevanje daje vzdih IEI, ki je značilen za nagrobne napise. Vsi mesapski napisi so obravnavani v Katalogu mesapskih napisov, napisov, besed bes ed in prevodov [38], mesapske besede pa so zbrane v Slovarju mesapskega jezika [43]. Primerjava prečrkovanj prečrkovanj znaka H Pri prečrkovanju znaka H so bistvene razlike, saj ga jezikoslovci prečrkujejo kot glas H, avtor ga pa po primerjavi s starotrakijskimi napisi in z grško črko za glas E, prečrkuje kot glas E. Izvedena je primerjava deležev črke H in črke E po obeh prečrkovanjih, s slovenskim in latinskim jezikom za naslednje skupine.
M_J M_V SLO LA LA Skupina M_J M_V SLO LA LA
Mesapski napisi – jezikoslovci Mesapski napisi – Vodopivec Slovenska leposlovna besedila Latinska besedila črke H 298 2 149351 8589
vse črke 6507 6507 14264113 1027885
% črke H 4,58 0,03 1,05 0,84
[6] [36] [34] [37] črke E 397 695 69 5 1529542 122232
% črke E 6,10 10,68 10,72 11,89
Deleži črk H in E pri obeh prečrkovanjih mesapskih napisov so v primerjavi s slovenščino in latinščino prikazani na grau 1. Očitno je nesorazmerje prečrkovanj jezikoslovcev črke H in črke E in to celo z latinskim jezikom, ki ga praviloma upoštevajo kot jezik razumevanja.
163 Graf 1: 1: Primerjava deležev črk H in E obeh prečrkovanj s slovenščino in latinščino
Manjša razlika je tudi pri mojem prečrkovanju, prečrkovanju, saj je težko ločiti glas H in glas g las E, če sta pisana enako, saj so pogoste dvojice različnih ali enakih samoglasnikov. Analiza je pokazala neustreznost prečrkovanja jezikoslovcev in pravilnost avtorjevega prečrkovanja prečrkovanja znaka H kot glasu E. ako prečrkovanje se smiselno pokriva tudi z najverjetnejšim razumevanjem najpogostejše besede IHI s pomenom iei, ki je značilna za nagrobne napise, ki so pri mesapskih napisih v veliki večini. Primerjava prečrkovanj je izvedena tudi na primeru iz doktorske disertacije Primoža Jakopina: Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v slovenskem jeziku . Upoštevana so besedila 60 del, 40 avtorjev – vzorec S1 in vsa besedila Cirila Kosmača, 52 del – vzorec S2, v skupnem številu znakov 19,281.418, kot so podani v tabeli 28 v poglavju 5.1 Znaki. Iz tabele kjer so navedeni posamezni znaki, so sešteti vsi znaki za črke in je tako dobljeno število 14,264.113, kar je 2196 krat večji vzorec od mesapskega vzorca prebranih napisov s 6507 črkami. Razlika med naborom vseh znakov in naborom vseh črk v velikosti 5,017.305 znakov je velika in obsega 3,462.851 presledkov, presledkov, ter drugih ločil, števil, oklepajev okl epajev in drugih znakov [36]. Primerjava uporabe črk med slovenskimi besedili ter venetskimi, retijskimi in mesapskimi napisi je podana v grau 2 in v tabeli 6, kjer so podana števila vseh prebranih in dodanih črk in njihovih deležev po posameznih stolpcih in sicer: SLO LA LA VEN RE FRI MES
vse črke navedenih slovenskih besedil vse črke navedenih latinskih besedil vse črke venetskih napisov brez pon. in obj. delov vse črke navedenih retijskih napisov vse črke navedenih starorigijskih napisov vse črke navedenih mesapskih napisov
14,264.113 črk 1,027.885 črk 7.879 črk 2.301 črk 2.438 črk 6.507 črk
[36] [37] [23] [24] [25] [38]
164 Graf 2: 2: Primerjava uporabe črk v slovenskih, latinskih, venetskih, retijskih, starorigijskih in mesapskih besedilih
Tabela 6: Števila in deleži črk v slovenskih, venetskih, retijskih, starorigijskih, mesapskih in latinskih besedilih
ČRKE
A B C D E G H I K L M N O P R S Š U V Z Vs e
Števila posameznih črk VEN 738 62 86 131 677 175 31 1370 260 240 248 542 991 100 366 469 59 719 308 284 23 7879
SLO RE FRI MES LA VEN 1493812 313 402 1177 94413 9,37 276435 18 39 136 15995 0,79 305818 0 0 1 42410 1,09 483353 12 67 244 28209 1,66 1529542 194 263 695 122232 8,59 233506 59 34 86 11908 2,22 149351 21 0 2 8589 0,39 1955896 456 338 921 103853 17,39 528202 82 109 114 21394 3,30 712366 120 51 271 32597 3,05 471258 42 101 143 55881 3,15 902311 139 131 375 63007 6,88 1296149 11 196 525 58076 12,58 481082 71 33 108 28121 1,27 714326 100 79 359 69091 4,65 720550 140 217 465 82429 5,95 142079 31 0 72 0 0,75 617265 199 194 528 85192 9,13 306424 216 81 43 88823 3,91 552382 68 103 125 15620 3,60 392006 9 0 117 45 0,29 14264113 2301 2438 6507 1027885 100
deleži v odstotkih SLO RE FRI 10,47 13,60 16,49 1,94 0,78 1,60 2,14 0,00 0,00 3,39 0,52 2,75 10,72 8,43 10,79 1,64 2,56 1,39 1,05 0,91 0,00 13,71 19,82 13,86 3,70 3,56 4,47 4,99 5,22 2,09 3,30 1,83 4,14 6,33 6,04 5,37 9,09 0,48 8,04 3,37 3,09 1,35 5,01 4,35 3,24 5,05 6,08 8,90 1,00 1,35 0,00 4,33 8,65 7,96 2,15 9,39 3,32 3,87 2,96 4,22 2,75 0,39 0,00 100 100 100
MES 18,09 2,09 0,02 3,75 10,68 1,32 0,03 14,15 1,75 4,16 2,20 5,76 8,07 1,66 5,52 7,15 1,11 8,11 0,66 1,92 1,80 100
LA 9,19 1,56 4,13 2,74 11,89 1,16 0,84 10,10 2,08 3,17 5,44 6,13 5,65 2,74 6,72 8,02 0,00 8,29 8,64 1,52 0,00 100
165
Upoštevane so le črke predantični napisov, zato so pri slovenskih besedilih prenesene črke: F v V, Č v C, J v I in Ž v Z; črke X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgo vorjava končnega L kot U; pri latinskih besedilih b esedilih pa so s o prenesene črke : F v V, Q v K in X v K in S. – Iz graa graa je lepo lepo vidno bistveno bistveno ujeman ujemanje je samoglasnik samoglasnikov ov E, I in O med mesapskimi mesapskimi in in slovenskimi črkami, večje odstopanje pa je pri črki A, ki se pokriva s črko U. – Pri soglasnikih soglasnikih je opazno opazno dobro dobro ujemanje ujemanje med med mesapskim mesapskimii in sloven slovenskimi skimi črkami, črkami, večje odstopanje pa je pri črkah C, P in . . – Pri latinski latinskihh besedilih besedilih je večja večja razlika razlika glede glede mesapskih mesapskih napisov napisov pri pri samoglasnikih samoglasnikih A in U ter pri soglasnikih C, H, M, P, Š in Z. Primerjava posameznih črk kaže na boljše ujemanje mesapskih črk s slovenskimi kot pa z latinskimi črkami, zato naredimo še skupinsko analizo. abela 7: 7: Primerjava deležev samoglasnikov Primerjava jezikov
VEN
SLO
LA
MES
Deleži samoglasnikov : a, e, i, o in u
51,84
46,15
45,47
51,65
– Primerjava Primerjava somoglasn somoglasnikov ikov kaže kaže bistven bistvenoo ujemanje ujemanje z venetšč venetščino ino,, nekoliko nekoliko manjšo manjšo s sloslo venščino in najslabše ujemanje z latinščino. abela 8: 8: Primerjava deležev zvočnikov Primerjava jezikov
VEN
SLO
LA
MES
Deleži zvočnikov: m, n, l, r in v
21,32
23,50
22,98
19,57
– Primerjava Primerjava zvočnik zvočnikov ov kaže kaže največje največje ujeman ujemanje je z venetščino venetščino,, manjše manjše z latinščino latinščino in najnajmanjše ujemanje s slovenščino. slovenščino. abela 9: 9: Primerjava deležev zvenečih soglasnikov Primerjava jezikov
VEN
SLO
LA
MES
Deleži zvenečih soglasnikov : b, d, g, z in ž
4,96
9,71
5,46
8,96
– Primerjava Primerjava zveneč zvenečih ih soglasnikov soglasnikov kaže kaže najboljše najboljše ujeman ujemanje je s slovenščin slovenščino, o, nekoli nekoliko ko manjšo z latinščino in najslabše ujemanje z venetščino. abela 10: 10: Primerjava deležev nezvenečih soglasnikov soglasnikov Primerjava jezikov
VEN
SLO
LA
MES
Deleži nezvenečih soglas.: p, t, s, š, č, k, h in c
21,88
20,64
26,09
19,82
– Primerjava Primerjava nezven nezvenečih ečih soglasnikov soglasnikov kaže kaže bistven bistvenoo ujemanje ujemanje s slovenšč slovenščino ino,, nekoliko nekoliko manjšo z venetščino in najslabše ujemanje z latinščino.
166 Najpomembnejša je primerjava s samoglasniki, ki imajo tudi daleč največji delež med značilnimi skupinami črk oziroma glasov, in ta primerjava kaže na najboljše ujemanje črk mesapskih napisov z venetščino in nekoliko slabšo s slovenščino. Večje Večje število samoglasnikov v venetskih in mesapskih napisih je pogojeno s pogostimi vzkliki žalosti IEI in IOI ter AIA v različnih oblikah. očnejša primerjava je razvidna iz uteženih deležev s točkovanjem najboljšega ujemanja z utežjo 3, srednjega z 2 in najslabšega z 1. Z upoštevanjem deležev posameznih jezikov in navedenih uteži je izračunana ustreznega ujemanja in prikazana v tabeli 11. abela 11: 11: očkovani in uteženi izračun primerljivega ujemanja v odstotkih očkovanje
VEN
SLO
LA
VEN
SLO
LA
Samoglasniki
3
2
1
155,52
92,30
45,47
Zvočniki
3
1
2
63,96
23,50
45,96
Zveneči soglasniki
1
3
2
4,96
29,13
10,92
Nezveneči soglasniki
2
3
1
43,76
61,92
26,09
Skupaj
9
9
5
268,20
206,85
128,44
Največ primerjav kaže na ujemanje z venetščino in s slovenščino in najmanj z latinščino. Upoštevanje deležev posameznih skupin, ki daje boljšo primerjavo pa kaže, da je ujemanje s slovenščino za 206,85 / 128,44 = 1,61 krat boljše kot z latinščino, ujemanje z venetščino pa 268,20 / 128,44 = 2,09 krat boljše kot z latinščino.
ANALIZE PREVODOV V Katalogu napisov in besed so prikazane delitve zveznega besedila na besede, prevodi v slovenščino in ocene verjetnosti prevodov prebranih prebranih napisov. napisov. Upoštevana so do sedaj znana razumevanja mesapskih napisov M. Bora v navedeni literaturi [18] in sicer napisi: 72, 85, 101, 196, 198 in 221. Pogostejše besede Za ocenjevanje ustreznosti prevodov so pomembne pogostejše besede, ki imajo zaradi pogostosti večjo verjetnost in s tem povečujejo verjetnost ustrezne delitve zveznih napisov in njihovih prevodov. Značilne in vsaj dve-črkovne besede so prikazane v tabeli 12. Pri vsaki skupini zapisanih besed, ki se nizajo v začetnem stolpcu, je v vrstici za prevodom po vrstnem redu za vsako besedo podano po dano tudi njihovo število v slovarju mesapskih besed, na koncu pa še njihovo skupno skupno število. Navedene besede omogočajo ustrezno delitev zveznega besedila in njegovo razumevanje. Delitev zveznega besedila je sicer razvidna, vendar je pogosto možna v različicah, zato je navedeni spisek v pomoč predvsem pri ugotavljanju zanesljivosti posamezne pos amezne delitve. V spisku niso upoštevane posamezne črke, ki sicer predstavljajo predstavljajo dokaj veliko množico dovolj zanesljivih pomenov, pomenov, vendar se pri njih pogosto izraža večpomenskost.
167 abela 12: 12: Pogoste in vsaj dvečrkovne mesapske besede brez obratne smeri branja [38, 43]
Zapisane besede aa, aai, ae, aea, aeas, aeaš, aee, aeeš, aei, aeia, aeias, aeo, aes, ai, aia, aiai, aias, aie, aiei, aio, ao, aoa, aoe, aos, apa, aspa, aspae, aspi, ea, eai, eal, eao, eaš, eee, eei, eeiei, ees, eeš, ei, eia, eiai, eias, eiaš, eiaz, eie, eies, eii, eiias, eio, eiol, eo, eoe, esplla, ia, iae, iaei, iaet, i aet, iai, lais, lazi, legia, loezis, na, naa, nae, nai, naie, nana, nani, nanser, nanser, nin, nina, ninin, niniš, nink, ninkoe, nino, ninši, ninvas, ninvas, oa, oae, oas, oass, oea, oei, oeiz, oeo, oev, oi, pa, pava, saeo, sana, sanaa, sn, sna, sno, snoi, sp, spa, spe, spi, spla, spo, vasno, zaeias, zania, zesna, zesp, zesp, zespa, zzes eee, eie, iai, iei, ieo, io, ioi, oi, ou, al, ale, all, iin, ili, ol, ar, ara, eir, er, ir, ira, iri, nib, or, ora, ra, rae, raei, rai, rao, rar, re, reai, rei, reio, ri, ria, r ia, rie, riei, rii, rio, ro, roa, roe, roi, rro, van, vana, ven aire, ar, ari, arri, iar, iaro, iaros, iri, mad, molda, ran, ais, boaal, bol, brid, eis, martas, matra, asute, bar, bar, bara, barai, bari, baro, baroa, eama, gr, gra, grave, greb, gron, grov, grove, kata, kote, ner, pare, rarou, reov, ron, rot, rou, garo, gra, graee, graiva, palia, pallenka, tliš, zegia andi, dle, eto, ke, kl, kla, las, laso, oto, ova, sem, ta, tao, taota, te, tea, teee, teo, tia, tl, tli, tm, to, tt, tta, tte, ttes, as, os, osa, osda, ose, oses, osi, ost, osta, ostai, ostan, oste, ostel, ostell, osto, ozze, stane, stei, us aide, aidde, ašo, ašša, atida, dšle, eide, ge, gel, id, ide, idee, idova, iti, ode, ošo, ošor, ošš, oššo, paiva, sel, seo, sla, sli, slo, ša, šai, šail, šal, ša l, ši, šiaal, šil, šl, šli, šo, šoa, šol, š ol, vša, zaide, ame, ami, aš, eo, ga, im, io, ma, mae, mai, man, mani, me, men, mi, mie, miei, min, moa, moas, moi, nai, naiu, nam, nami, nas, nasa, nase, naš, naz, nen, nes, neš, niei, nm, nnas, nniei, nom, noz, ns, tab, tabo, taboa, tee, tei, tibe, tiei, tistn, to, toa, tobi, toe, toi, tooa, tti, vai, vas, vasa, vaš, vi, zan, zate zate an, ana, ano, ean, eden, en, ena, ene, enna, ian, ien, in, ino, un ee, ei, ie, iee, ii, bil, bilia, bla, blo, nisse, se, si, sma, smo, so, ss, ssi, ste, sva, zi, zo,
Prevodi Posamezna števila besed aja, eja, leži, 1, 1, 2, 2, 1, 1, 1, 4, 4, 1, 1, nina, sanja, spi 1, 9, 3, 2, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 5, 5, 2, 1, 1, 2, 1, 1, 3, 1, 5, 14, 2, 3, 2, 1, 5, 1, 2, 1, 3, 1, 1, 1, 1, 5, 1, 1, 5, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 2, 7, 1, 2, 1, 1, 1, 6, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 2, 2, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 2, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 3, 3, 1
Vs e 209
3, 1, 1, 125, 1, 2, 3, 2, 1 8 , 1, 1 , 1, 1 , 1 4, 1, 2, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 18, 2, 1, 3, 2, 1, 2, 1, 2, 13, 4, 4, 2, 1, 3, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 1, 1 2, 5, 1, 1, 5, 1, 1, 1, 1, 2, 4
140 13 84
1, 1, 1, 1, 3, 1, 1 1, 2, 14, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1 1, 2, 1, 4, 1, 1, 1, 1
9 43
jej, joj, oj ali, in raj, van
jar, jar, mlad ais, bol bara, grob, kot, rov gori, pali, tli
24
12
ondi, tu, tam, 1, 1, 1, 6, 5, 4, 9, 1, 10, 1, sem 1, 80, 5, 1, 22, 2, 1, 5, 3, 1, 1, 1, 17, 3, 1, 2, 1 ostane 2, 38, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 5
186
ajde, odšel, gre, šel
62
63
1, 1, 1, 1, 1, 1, 5, 1, 1, 5, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 1, 3, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 5, 2, 1, 1, 1 zame, jim, 1, 1, 1, 1, 11, 1, 2, 15, 3, 3, moj, meni, 2, 1, 7, 1, 7, 1, 1, 2, 1, 1, 1, nas, nam, tebi, 1, 3, 1, 1, 17, 1, 1, 2, 2, 2, vaš, vi, zate 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 5, 2, 1, 5, 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 19, 1, 2, 11, 2, 1
173
en, ena, in
50
je bil, si, ste, so
18, 2, 1, 4, 1, 4, 2, 1, 1, 2, 1, 10, 1, 1 8, 5, 1, 3, 1 7, 2, 9, 1, 1, 5, 7, 1, 2, 5, 2, 1, 1, 1, 17, 4
18 66
168 ata, atai, atas, atata, ate, atei, ati, atita, ato, atoor, ator, atorr, atto, atu, atute, maz, ocoto, oti, otita, tati, tato, dadi, ded, dedi, dedo, detu, sin, sino, son, zet, zin, zinne, gen, gena, mat, mate, mati, matia, matira, mato, matonk, matonka, matr, matri, matura, mit, motai, nano, noni, šena, zen, zena, zeni, deiva, diva, dive boh, buge, briga, brin, brinnaš, mar, mar, mare, mari, nega, bale, baleei, balei, baletas, vala, valat, valdan, valdes, vale, valetas, valla, vallai, vallaid, vallas,
ata, mož, oči, tata ded, sin, zet
11, 1, 1, 1, 1, 1, 13, 1, 10, 1, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 3, 1 1, 1 1, 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 2, 1
57
žena, mati, nona
1, 1, 9, 1, 6, 2, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 3, 2, 2
41
deva bog skrb, nega baletnik, veljak, vrednost avi javi blat blatan, blate, blato, ila, illo, ilo, blato, ilo is, isa, iste, isti, isti iua, iva, ivaa, ive, ivva, siva, živa krit, skri, skrita, skr ita, skro, tajan, taio, tano skrit sea, seiva, sia, sie, siei, sies, siet, sii, soa, soe, seva, sije, ssia, ssivaa, zasio, zoi, zasije sa, saba, se, seb, sebi, ze se, sebi pei, peor, zepoe, poj zao, zav, zil žal dibna, dik, diva, divan, kas, lib, liba, libbi, libi, lep, ljub lip, lpa, lpe, maro, rad, rada, rao, rat, saka, salu, voli, zao, zav, dade, dai, daia, dal, dall, dal l, dam, dao, dar, dar, das, daj, dam dasta, daš, dat, dati, daz, ddao, dei, diva, do, dona, donomo, loan, lon, lona, asira, gla, lai, lei, loi, lte, matri, pas, paste, vid, ozira, vidi vit, da, dde, de, des, di, do, kor, ten, da, kar dm, teme, teni, tima, tin, tinn, tn, tema osk, oskei, tes, tisan, tisin, tesen tarnata, tgov, tuzi, tarnati bera, beran, beree, ver, verine, verne, verri, vera, veren verrin ba, bas, bi, bo, boa, deiva, bo, bova prodi, prodit, pridita, rodi, rodit, rodita roditi kos, mak, rot kos, mag pa, sa, sai, sei, saj, toda bas, la, lae, le, li, ll, lo, baš, le gar, gir, gor, goria, ori, orr, sgor, gor
1, 3, 1 1, 1 1, 2, 2, 1, 1, 1, 1 2, 1, 1, 6, 1, 1, 1, 1, 1, 6, 6, 1, 2, 1
5 2 9 31
4 6, 1, 1, 1, 1, 1, 1 13, 1, 2, 1 1, 5, 1, 1, 1, 1 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1 3, 1, 8, 1, 1, 1 1, 1, 1 1, 1, 1 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1
4 12 17 10 8 13
1, 1, 1, 3, 1, 7, 2, 2, 1, 2, 6, 1, 2, 5, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 4, 1 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 2
50 16
69, 1, 12, 1, 1, 1, 2, 5 1, 1, 1, 1, 1, 1, 3 1, 1, 8, 1, 1 1, 1, 1 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1
92 9 12 3 9
9, 2, 5, 6, 2, 1 5, 2, 3, 1, 1, 1 3, 1, 1 4, 1, 1, 2 1, 9, 1, 8, 2, 1, 1 2, 1, 11, 1, 1, 1, 1
25 13 5 8 23 18
15
15 3 3 26
169 ka, ke, kei, kel, ker, ko, ku, lan, leta, letos, liat, liti, nes, nnes, oll, olle pade, pades, pala, pale, pandes, pao, pate, pall, pl, po, pol, polai, poll, doa, dolas, ras, rasd, rasi res, ros, rz, zaras, zaris, zarres vin, vina, vinna in, on, ona, oni, onn, onne, ono, onoe, onom, onomo, sve, svi, ak, as, pak, dm, doma, dome, domu, zoma bal, beil, bl, boll bar, bara, bari, baro, barr, pita beiri, ber, bera, beree dazi do, dok gol, nagi ias iei, ieo, kosi, sit, sita im, ima, imiei, ma, mei, mel, kas ker, kr, kon, kona makos giina, gin, kerpani, marta, mor, mork, morke, morki, morko, moroa, morta, mre, rieino, sg, stin mol, moltem, šernaje na, nata, natar, nati nd, net, neta, nett, no, nn, nt, nta, ntan, ntav, nti, ot nade, tost, upa, upave nab, ne, ni, nne neka, nn, nnaa, pu, nev, noa, nnoa, nova, nva otor, otoras, potorre, romat, sotor, tor, tora, torar, toras, tore, tori, toria, toris, torna, torre, torres, torri, tourar, tur, turar plastas, plat, plato, plator, platur Ret, Reti, Rette
ko, ker leto nesi ulje pade potem dol res vino on, ona vsi
7, 3, 2, 1, 1, 11, 1 4, 2, 1, 1, 1 7, 1 4, 2 3, 3, 2, 2, 1, 1, 1 1, 13, 2, 5, 1, 1 1, 1, 21, 1, 1 5, 1, 1 2, 1, 2 1, 2, 3 1, 13, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1 1, 1, 1 1, 1, 1, 1, 1 3, 1, 1, 2 8 , 1, 1 , 1, 1 , 1 1, 1, 2, 1 3 5, 3 2, 1 10, 3, 2, 1, 1, 1 1 , 2, 1 , 1, 1 , 1 3 4, 1 3, 1 3 1, 2, 1, 1, 9, 2, 1, 2, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1
26 9 8 6 13 23 25 12 6 26
5 33
nada, up ne naj nov tura, pot, potnik
4, 1 5, 1, 1, 1, 2, 2, 1, 1, 4, 2, 7, 2, 1, 1, 1, 1 3, 1, 1, 1 1, 4, 4, 1 1, 1, 1, 1 1, 3, 1, 1, 1 2, 1, 1, 1, 1, 13, 1, 1, 4, 2, 4, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 5, 1
plačnik Reti
1, 1, 3, 2, 5 1, 5, 1
ako, če doma bolj vsaj, vpraša beri dasi do gol jaz jej ima kasno ker konj makneš ginil, mrtev mr tev,, rajni moli noter
3 5 7 13 5 3 8 3 10 8 7 3 5 4 3 27
6 10 4 7 45 12 7
170 gunak, porvai, rat, ratou, rvata aze, ba, ka, na, od, pri, sa, va, ven, vni, ita, ova, ta, taa, tai, tala, talae, tas, teta, ti, tis, tisda, tista, to, toto, un, zo vas, ves, vs za, ze sa, se, še, ze groš, groše, poula, poulai ka, kai, ki kes, kesa avil, avita, lam, lomia, nab, nabti, nalomia, savit, tpen naid, naide, naidei, neidi pia, pil, pio, zalles plas, splaz ran, ranniš rin, rinai, riniš, rinn tade, teda, tedo dir, dirr, tekel, ava, tibal, tivas oda, vada, voadi, voto baos, boas kola, kole, tak, toik snai, uka, umen, va, vai, ve, vei, vesta son, sorra, svan, zare, kelk, tol,
bori 1, 1, 2, 1, 1 v, v, k, s, od, pri, 1, 1, 1, 5, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 1 ven ta, ti 1, 1, 1, 2, 10, 1, 1, 1, 2, 25, 2, 1, 1, 3, 2, 1, 1 6, 1, 1 vse za 8, 4 še, že 1, 7, 1, 11 1, 2, 1, 2 groš, polovnjak kot, kaj, ki 1, 3, 2 kes 1, 1 uvil, lomi, zvit 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1 najdi pil plaz raniti rini tedaj teči tava voda bati tako znaj, vej sonce, zor koliko
1, 1, 1, 1 1, 1, 1, 1 1, 1 2, 2 1, 1, 1, 1 1, 1, 1 1, 1, 1 1, 1, 2 1, 1, 1, 1 1, 1 1, 1, 1, 1 1, 1, 1, 1, 2 1, 1, 1 2, 1, 1, 1 1, 2
5 17 56 8 12 20 6 6 2 9 4 4 2 4 4 3 3 4 4 2 4 9 5 3
– V primerja primerjavi vi s pogostimi pogostimi besedami v venetskih venetskih napisih napisih je je pri mesaps mesapskih kih začetna začetna pogopogostost večja in še bolj usmerjena v posmrtno življenje. Najpogostejša je beseda IEI s pomenom jej se pojavlja 125 krat, A A s pomenom tu se pojavlja 80 krat, k rat, DA s pomenom da se pojavlja 69 krat in OS s pomenom ostani se pojavlja 38 krat, I se pojavlja 25 krat in E se pojavlja 22 krat. – V venetskih venetskih napi napisih sih pa so najpo najpogostej gostejše še besede: IOI IOI – 71 krat, krat, I I – 49 krat, krat, VI – 44 krat, IAI 40 krat, KOS – 35 krat, VAN – 30 krat in OS 26 krat. – V retijskih retijskih napi napisih sih so najpo najpogoste gostejše jše besede: pa I – 33 krat, krat, U – 22 22 krat in in SI – 13 13 krat, krat, II – 13 krat, NA – 11 krat, GA – 10 krat in LE – 9 krat. – V starorigi starorigijskih jskih napi napisih sih so najpogo najpogostejše stejše besede: besede: OS – 31 krat, krat, I – 19 19 krat, SI – 15 krat, AA – 15 krat, A – 15 krat, E – 15 krat in NA – 13 krat.
171 PRIKAZ POMENA POSAMEZNIH SKUPIN POGOSIH BESED Primerjava je podana glede na venetske napise, ki so jim mesapski po vsebini najbolj podobni. Upoštevane so le besede iz normalne strani branja, zato je pri venetskih napisih upoštevano enako pravilo v nasprotju z dosedanjimi primerjavami. Zaradi precej večje dolžine mesapskih napisov ne primerjam po številu napisov kot dosedaj, ampak po številu črk. Imena možnih božanstev V mesapskih napisih se pojavlja venetska boginja Reita : Ret – 1 krat, Reti – 5 krat in Rette -1 krat skupaj 7 krat in ime Apola – Apalloa – 1 krat, skupaj 8 krat. V venetskih napisih se božanstva pojavljajo kar 86 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x8/86 = 0,112 ali 8,89 krat manj. Besede ki izražajo iz ražajo verovanje Besede: ar, ara, eir, er, ir, ira, iri, nib, or, ora, ra, rae, raei, rai, rao, rar, re, reai, rei, reio, ri, ria, rie, riei, rii, rio, ro, roa, roe, roi, rro, van, vana, ven , s pomenom nebo ali raj se pojavljajo 84 krat; besede: gar, gir, gor, goria, ori, orr, sgor , s pomenom gor – v nebo se pojavljajo 18 krat; besede: boh, buge, s pomenom bog se pojavljajo 2 krat; besede iua, iva, ivaa, ive, ivva, siva , s pomenom živa se pojavljajo 10 krat; besede sea, seiva, sia, sie, siei, sies, siet, sii, soa, soe, ssia, ssivaa, zasio, zoi, s pomenom sije se pojavljajo 13 krat; besede bera, beran, beree, ver, verine, verne, verri, verrin, s pomenom veren se pojavljajo 9 krat; besede prodi, prodit, pridita, rodi, rodit, rodita , s pomenom poroditi se pojavljajo 13 krat; besede mol, moltem, šernaje, s pomenom moliti se pojavljajo 5 krat; torej se najpogostejši izrazi verovanja pojavljajo skupno 154 krat. V venetskih napisih se izrazi verovanja pojavljajo 174 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x154/174 = 1,07 krat več. Besede ki izražajo željo po ugodnem posmrtnem bivališču Besede: son, sorra, svan, zare s pomenom sonce, zor se pojavljajo 5 krat; besede: bes ede: nade, tost, upa, upave s pomenom nada, up se pojavljajo 6 krat; besede: dm, teme, teni, tima, tin, tinn, tn s pomenom tema, senca se pojavljajo 9 krat; besede: aa, aai, ae, aea, aeas, aeaš, aee, aeeš, aei, aeia, aeias, aeo, aes, ai, aia, aiai, aias, aie, aiei, aio, ao, aoa, aoe, aos, apa, aspa, aspae, aspi, ea, eai, eal, eao, eaš, eee, eei, eeiei, ees, eeš, ei, eia, eiai, eias, eiaš, eiaz, eie, eies, eii, eiias, eio, eiol, eo, eoe, esplla, ia, iae, iaei, iaet, iai, lais, lazi, legia, loezis, na, naa, nae, nai, naie, nana, nani, nanser, nin, nina, ninin, niniš, nink, ninkoe, nino, ninši, ninvas, oa, oae, oas, oass, oea, oei, oeiz, oeo, oev, oi, pa, pava, saeo, sana, sanaa, sn, sna, sno, snoi, sp, spa, spe, spi, spla, spo, vasno, zaeias, zania, zesna, zesp, zespa, zzes, s pomenom aja, leži, nina, sanja, spi se pojavljajo 209 krat; torej skupno 229 krat. V venetskih napisih se izrazi ugodnega očitka pojavljajo 126 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x229/126 = 2,20 krat več.
172 Besede ki izražajo žalost po pokojniku pokojniku ali žalost nad njegovo usodo Besede: eee, eie, iai, iei, ieo, io, ioi, oi, ou s pomenom jej, joj se pojavljajo 140 krat; besede ais, boaal, bol, brid, eis, martas, matra s pomenom bol se pojavljajo 9 krat; besede zao, zav, zil s pomenom žal se pojavljajo 3 krat; besede dm, teme, teni, tima, tin, tinn, tn s pomenom tema se pojavljajo 9 krat; besede osk, oskei, tes, tisan, tisin s pomenom tesen se pojavljajo 12 krat; besede tarnata, tgov, tuzi s pomenom toži se pojavljajo 3 krat; besede bes ede pade, pades, pala, pale, pandes, pao, pate s pomenom pade se pojavljajo 13 krat; besede doa, dolas, ras, rasd, rasi s pomenom dol se pojavljajo 25 krat; besede aide, aidde, ašo, ašša, atida, dšle, eide, ge, gel, id, ide, idee, idova, iti, ode, ošo, ošor, ošor, ošš, oššo, paiva, sel, seo, sla, sli, slo, ša, šai, šail, šal, ši, šiaal, šil, šl, šli, šo, šoa, šol, vša, zaide s pomenom odšel se pojavijo 62 krat; skupno kar 276 krat. V venetskih napisih se izrazi žalosti pojavljajo 130 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x276/130 = 2,57 krat več. Besede ki izražajo sorodstvena razmerja Besede: ata, atai, atas, atata, ate, atei, ati, atita, ato, atoor, ator, atorr, atto, atu, atute, maz, ocoto, oti, otita, tati, tato , s pomenom ata se pojavljajo 57 krat; besede: gen, gena, mat, mate, mati, matia, matira, mato, matonk, matonka, matr, matri, matura, mit, motai, nano, noni, šena, zen, zena, zeni s pomenom žena, mati se pojavljajo 49 krat; besede: dadi, ded, dedi, dedo, de do, detu, sin, sino, sino, son, zet, zin, zinne , s pomenom ded, sin zet se pojavljajo 15 krat; besede: deiva, diva, dive s pomenom deva se pojavljajo p ojavljajo 5 krat; skupno skupno se pojavljajo pogostejši izrazi za sorodnike 121 krat. V venetskih napisih se izrazi sorodstva pojavljajo 51 krat, ata 21x, mati 15x, sin 12x in nona 13x, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x121/51 = 2,87 krat več. Besede ki izražajo dar, darovanje, darovalca in osebo za katero se daruje Besede: dade, dai, daia, dal, dall, dam, dao, dar, das, dasta, daš, dat, d at, dati, daz, ddao, dei, diva, do, dona, donomo, loan, lon, lona , s pomenom dar se pojavljajo 50 krat ame, ami, aš, eo, ga, im, io, ma, mae, mai, man, mani, me, men, mi, mie, miei, min, moa, moas, moi, nai, naiu, nam, nami, nas, nasa, nase, naš, naz, nen, nes, neš, niei, nm, nnas, nniei, nom, noz, ns, tab, tabo, taboa, tee, tei, tibe, tiei, tistn, to, toa, tobi, toe, toi, tooa, tti, vai, vas, vasa, vaš, vi, zan, zate , s pomenom zame, zate itd se pojavljajo 173; besede bil, bilia, bla, blo, nisse, se, si, sma, smo, so, ss, ssi, ste, sva, zi, zo s pomenom bil si itd se pojavljajo 66 krat; besede: briga, brin, brinnaš, mar, mare, mari, nega , s pomenom skrbi se pojavljajo 9 krat; besede: dibna, dik, diva, divan, kas, lib, liba, libbi, libi, lip, lpa, lpe, maro, rad, rada, rao, rat, saka, salu, voli, zao, zav , s pomenom lep, ljub se pojavljajo 26 krat besede: asira, gla, lai, lei, loi, lte, matri, pas, paste, vid, vit , s pomenom glaj, vidi se pojavljajo 16 krat beseda: ias s pomenom jaz se pojavlja 10 krat besede: iei, ieo, kosi, sit, sita, s pomenom jej, sit se pojavljajo 8 krat, besede: im, ima, imiei, ma, mei, mel , s pomenom ima se pojavljajo 7 krat, torej skupno kar 365 krat. V venetskih napisih se izrazi darovanja, darovalca in osebo za katero se daruje poja vljajo 207 krat, zato se s e v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x365/207 = 2,13 krat več.
173 Besede ki izražajo urok, čarovnijo in čarovnika Besede: kos, mak, rot s pomenom čarovnik, čaraj se pojavljatjo 5 krat; besede: krit, skri, skrita, skro, tajan, taio, tano, s pomenom skrito se pojavljajo 8 krat ali skupno 13 krat. V venetskih napisih se izrazi čaranja pojavljajo 64 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x13/64 = 0,25 ali 4,07 krat manj. Besede ki izražajo željo, da pokojni ostane mlad ali enak Besede: aire, ar, ari, arri, iar, iaro, iaros, iri, mad, molda, ran s pomenom mlad se pojavljajo 24 krat; besede: as, os, osa, osda, ose, oses, osi, ost, osta, ostai, ostan, oste, ostel, ostell, osto, ozze, stane, stei, us , s pomenom ostani, stati se pojavljajo 63 krat; besede: is, isa, iste, isti, s pomenom isti se pojavljajo 17 krat, besede: dm, doma, dome, domu, zoma, s pomenom dama se pojavljajo 5 krat, besede: bal, beil, bl, boll , s pomenom bolje se pojavljajo 7 krat, besede: nev, noa, nnoa, nova, nva , s pomenom nov se pojavljajo 7 krat, besede: plastas, plat, plato, plator, platur s pomenom plačnik se pojavljajo 12 krat, besede: naid, naide, naidei, neidi , s pomenom najdi se pojavljajo 4 krat, torej skupno 139 krat. V venetskih napisih se dobre želje pojavljajo 111 krat, zato se v mesapskih napisih poja vljajo 7869/6507x139/111 = 1,51 krat več. Besede ki izražajo smrt, ogenj, grob in pokop Besede: giina, gin, kerpani, marta, mor, mork, morke s pomenom smrt in umrl se pojavljajo 27 krat; besede: garo, gra, graee, graiva, palia, pallenka, tliš, zegia , s pomenom ogenj, gorenje se pojavljajo 12 krat; besede: asute, bar, bara, barai, bari, baro, baroa, eama, gr, gra, grave, greb, gron, grov, grove, kata, kote, ner, pare, rarou, reov, ron, rot, rou s pomenom grob se pojavljajo 43 krat; besede: blat blatan, blate, blato, ila, illo, ilo, s pomenom blato, ilo, pokop se pojavljajo 12 krat, besede: na, nata, natar, nati nd, net, neta, nett, no, nn, nt, nta, ntan, ntav, nti, ot, s pomenom not se pojavljajo 33 krat, besede: p ojavljajo 9 avil, avita, lam, lomia, nab, nabti, nalomia, savit, tpen, s pomenom zvit itd se pojavljajo krat, besede: andi, dle, eto, ke, kl, kla, las, laso, oto, ova, sem, ta, tao, taota, te, tea, teee, teo, tia, tl, tli, tm, to, tt, tta, tte, ttes, s pomenom tu se pojavljajo 186 krat, torej skupno kar 322 krat. V venetskih napisih se beseda vezane na grob in pokop pojavljajo 78 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x322/78 = 4,99 krat več. Besede ki izražajo hranjenje Besede: iei, ieo, kosi, sit, sita , s pomenom jej, sit se pojavljajo 8 krat; besede: pia, pil, pio, zalles s pomenom pitje se pojavljajo 4, besede: vin, vina, vinna v inna s pomenom vino se pojavljajo 6, torej skupno 18 krat. k rat. V venetskih napisih se besede jedi in pijače pojavljajo 16 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x18/16 = 1,36 krat več.
174 Besede, ki izražajo boj in bojevnika Besede: gunak, porvai, rat, ratou, rvata s pomenom boj in bojevnik se pojavljajo 5 krat. V venetskih napisih se besede borbe pojavljajo 13 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x5/13 = 0,47 ali 2,15 krat manj. Besede, ki izražajo petje Besede: pei, peor, zepoe, ki izražajo petje se pojavljajo 3 krat. V venetskih napisih se besede petja pojavljajo 8 krat, zato se v mesapskih napisih poja vljajo 7869/6507x3/8 = 0,45 ali 2,21 krat manj. Besede, ki izražajo potovanje ali romanje Besede: otor, otoras, potorre, romat, sotor, tor, tora, torar, toras, tore, tori, toria, toris, torna, torre, torres, torri, tourar, tur, turar s pomenom tura, pot, potovati se poja vljajo 45 krat; krat; besede: dir, dirr, tekel s pomenom teči se pojavljajo 3 krat, besede: ava, tibal, tivas s pomenom tava se pojavljajo 4 krat, torej skupno 52 krat. V venetskih napisih se besede bes ede potovanja pojavljajo 34 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x52/34 = 1,85 krat več. Besede, ki izražajo stvari Besede: bale, baleei, balei, baletas, vala, valat, valdan, valdes, vale, valetas, valla, vallai, vallaid, vallas s pomenom veljak se pojavljajo 31 krat; besede oll, olle s pomenom ulje se pojavljajo 6 krat; besede lan, leta, letos, liat, liti s pomenom leto se pojavljajo 9 krat; besede kon, kona s pomenom konj se pojavljajo 4 krat; besede groš, groše, poula, poulai s pomenom groš, polovnjak se pojavljajo 6 krat, besede plas, splaz s pomenom plaz se pojavljajo 2 krat, besede oda, vada, voadi, voto s pomenom voda se pojavljajo 4 krat, torej skupno 68 krat. V venetskih napisih se besede za stvari pojavljajo 30 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x68/30 = 2,74 krat več. Besede, ki izražajo delovanje Besede: avi s pomenom javi se pojavljajo 4 krat; besede: ba, bas, bi, bo, boa, deiva s pomenom bova se pojavljajo 25 krat; besede: nes, nnes s pomenom nesi se pojavljajo 8 krat; besede: bar, bara, bari, baro, barr, pita s pomenom vpraša se pojavljajo 13 krat; besede: beiri, ber, bera, beree s pomenom bere se pojavljajo 5 krat; beseda makos s pomenom makne se pojavlja 3 krat, besede: snai, uka, umen, va, vai, ve, vei, vesta s pomenom ve se pojavljajo 9 krat; besede: kes, kesa s pomenom kes se pojavljajo 2 krat; besede: bes ede: ran, ranniš s pomenom rana se pojavljajo 4 krat; besede: rin, rinai, riniš, rinn s pomenom rine se pojavljajo 4 krat; besede: baos, boas s pomenom bojiš se pojavljajo 2 krat; toraj skupno 79 krat. V venetskih napisih se besede bes ede delovanja pojavljajo 23 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x79/23 = 4,15 krat več.
175 Primerjave potrjujejo namembnost mesapskih napisov, saj so besede namenjene pokojnim in pokopu mnogo pogostejše. Pogostejše so tudi sorodstvene besede, saj se pokopavajo sorodniki in to je razvidno tudi iz te pogostosti. Bistveno manj je besed božanstev, čaranja, boja in petja, kar pomeni, da so smrt jemali bolj naravno, ob nedvoumnem verovanju verovanju v posmrtno posmrt no življenje.
PRIMERJA PRIM ERJAV VA BESED BESE D Primerjava dolžin vseh besed Primerjava dolžin vseh besed naslednjih vzorcev je glede na dolžino besed podana v grau 3 in v tabeli 13. SLO2 slovenskih besedil, upoštevan je vzorec S2 [36] VEN venetskih napisov brez ponavljalnih in objokovalnih delov [23] RE retijskih napisov [24] FRI starorigijskih napisiv [25] MES mesapskih napisov [38] Graf 3: 3: Primerjava dolžin vseh slovenskih, venetskih, retijskih, starorigijskih in mesapskih besed
Iz graa je razvidno bistveno odstopanje pri eno črkovnih besedah, kar je pogojeno z mnogimi okrajšavami. Nesorazmerje pri slovenščini je pri dve črkovnih besedah je pogojeno s knjižnim jezikom, ki veliko eno-črkovnih besed v slovenskih narečjih, piše kot dve-črkovne besede. Pri tri-črkovnih besedah pa je razlika predantičnih napisov pogojena z mnogimi vzkliki: AIA, IOI itd, ki so najpogostejši pri venetskih napisih ter IEI, ki so pogoste v mesapskih napisih. Opazno je večje odstopanje vseh predantičnih napisov pri daljših besedah, ki v kratkih napisih niso pogoste.
176 abela 13: 13: Porazdelitev po dolžinah vseh besed Število črk
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 VSE
VEN 366 534 754 306 251 59 76 24 6 11 6 33 2426
Števila vseh besed RE FR I 135 173 233 238 169 224 119 126 79 59 30 24 7 14 4 7 3 1 0 0 0 1 0 0 779 867
MES 343 663 810 296 154 51 16 3 0 0 0 0 2336
VEN 15,09 22,01 31,08 12,61 10,35 2,43 3,13 0,99 0,25 0,45 0,25 1,36 100
Deleži v odstotkih RE FR I MES 17,33 19,95 14,68 29,91 27,45 28,38 21,69 25,84 34,67 15,28 14,53 12,67 10,14 6,81 6,59 3,85 2,77 2,18 0,90 1,61 0,68 0,51 0,81 0,13 0,39 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 100 100 100
SLO2 4,10 30,00 9,05 12,35 13,20 10,80 8,70 5,70 3,25 1,60 0,70 0,30 99,75
Pri slovenščini vsota deležev ni 100 %, saj se daljše besede še nadaljujejo. Primerjava dolžin različnih besed Primerjavo dolžin različnih besed izvedemo s porazdelitvijo dolžin različnih besed, ki je podana po dana v poglavju 5.2.2 Dolžine besed na sliki 14 [36]. Primerjava različnih besed b esed brez obratne smeri branja je podana v Grau 4 in tabeli 14 za skupine: SLO2 deleži različnih besed v drugem vzorcu slovenskih besedil po številu črk [36], VEN deleži različnih besed prebranih prebranih venetskih besedil po številu črk [39], RE deleži različnih besed prebranih prebranih retijskih besedil po številu črk [40], FRI deleži različnih besed prebranih prebranih starorigijskih besedil po številu črk [41], MES deleži različnih besed prebranih prebranih mesapskih napisov [43]. Graf 4. 4. Porazdelitev po dolžinah različnih besed vseh vzorcev
177 a primerjava od vseh najbolj odstopa od slovenskih besedil, kar je razumljivo, saj je nabor različnih venetskih, retijskih in mesapskih besed zaradi velike podobnosti večine napisov, napisov, primerjalno zelo majhen. Izrazito so očitne okrajšave in kratki vzkliki žalosti, žalo sti, zato je podobnost venetskih, retijskih, starorigijskih st arorigijskih in mesapskih zapisov dokaj velika. Dobro je ujemanje s slovenskim vzorcem pri pet-črkovnih besedah, pri daljših besedah besed ah pa ujemanje hitro pada in pri deset in več črkovnih besedah ujemanja ni več, razen pri venetskih napisih, zaradi imena božanstva rumusicatei rumusicatei v različnih oblikah. abela 14: 14: Porazdelitev po dolžinah različnih besed po vseh vzorcih
Število črk
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 VSE
Števila različnih besed VEN RE FRI MES 21 17 18 19 114 76 78 111 369 153 219 363 287 137 181 292 198 79 77 175 72 37 38 59 34 14 17 17 15 4 11 3 3 4 6 0 7 0 1 1 5 0 1 0 3 0 1 0 1128 521 648 1040
VEN 1,86 10,11 32,71 25,44 17,55 6,38 3,01 1,33 0,27 0,62 0,44 0,27 100
Deleži v odstotkih RE FRI MES 3,26 2,78 1,83 14,59 12,04 10,67 29,37 33,80 34,90 26,30 27,93 28,08 15,16 11,88 16,83 7,10 5,86 5,67 2,69 2,62 1,63 0,77 1,70 0,29 0,77 0,93 0,00 0,00 0,15 0,10 0,00 0,15 0,00 0,00 0,15 0,00 100 100 100
SLO 2 0,20 1,26 5,05 11,20 17,18 18,88 17,95 12,47 7,25 4,30 2,06 1,00 98,80
– Pri sloven slovenščini ščini vsota vsota deležev deležev ni 100 %, saj se tudi daljše daljše različne različne besede besede še nadalju nadaljujejo jejo.. PRIMERJAVA POVPREČNIH DOLŽIN BESED IN NAPISOV Primerjava povprečnih dolžin vseh besed Primerjava povprečnih dolžin vseh besed in predantičnih napisov: v venetskih napisih brez ponavljalnih in objokovalnih delov VEN, v retijskih RE, v starorigijskih FRI, v mesapskih napisih MES ter v slovenskih leposlovnih besedilih SLO.
VEN RE FRI MES SLO
vseh besed vseh besed vseh besed vseh besed vseh besed
7879/2426 = 3,25 črk napisov 2301/ 779 = 2,95 črk napisov 2438/ 867 = 2,81 črk napisov 6507/2340 = 2,87 črk napisov = 4,55 črk
2426/421 = 5,76 besed 779/219 = 3,56 besed 867/207 = 4,19 besed 2340/303 = 7,72 besed
[23] [24] [25] [42] [35]
Povprečna dolžina vseh besed v slovenskih leposlovnih vzorcih je 4,55 črk, ob upoštevanju mnogih okrajšav zaradi težavnega pisanja v kamen, kost ali keramiko in narečnih govorov, ki krajšajo besede, pa moramo pričakovati v pred-antičnih napisih
178 precej krajše povprečne dolžine besed, to je okoli tri črke. Venetski napisi imajo največjo povprečno dolžino besed, predvsem zaradi številnih daljših imen božanstev. Mesapski napisi so v povprečju najdaljši s 7,72 7,7 2 besedami, Venetski napisi so krajši s 5,76 besedami, starorigijski so še krajši s 4,19 besedami, retijski pa so najkrajši s 3,56 besedami. Primerjava povprečnih dolžin različnih besed Primerjava povprečnih dolžin različnih besed brez obratne smeri branja: v venetskih s ponavljalnimi in objokovalnimi deli, v retijskih in mesapskih napisih ter v slovenskih leposlovnih besedilih.
VEN RE FRI MES SLO
razl. besed razl. besed razl. besed razl. besed razl. besed
4469/1126 = 3,97 črk napisov 1959/ 521 = 3,76 črk napisov 2461/ 648 = 3,80 črk napisov 3880/1040 = 3,73 črk napisov = 8,00 črk
1126/421 = 2,67 besed 521/219 = 2,38 besed 648/207 = 3,13 besed 1040/303 = 3,43 besed
[39] [40] [41] [43] [36]
Povprečna dolžina različnih besed v slovenskih leposlovnih vzorcih je 8,00 črk, ob upoštevanju mnogih okrajšav zaradi težavnega pisanja v kamen, kost ali keramiko in narečnih govorov, ki krajšajo besede, pa moramo pričakovati v pred-antičnih napisih tudi precej krajše povprečne dolžine različnih besed in sicer okoli štiri črke, to je približno le polovico dolžine slovenskih leposlovnih besed, saj so zaradi okrajšav pogoste tudi različne kratke besede. Povprečna dolžina različnih besed se dovolj dobro ujema s predpostavljeno dolžino 4 črk. Glede na vse besede, se povprečne dolžine različnih venetskih besed povečajo za 0,72 črke ali za 22 %, pri retijskih besedah se povečajo za 0,81 črke ali 27 %, pri starorigijskih besedah se povečajo za 0,99 črke ali za 36 % in pri mesapskih besedah se povečajo za 0,99 črke ali za 36 %. Pri različnih besedah je razmerje povprečnih dolžin napisov spremenjeno, saj so venetski in mesapski napisi po vsebini zelo podobni in je zmanjšanje zato največje. Mesapski napisi imajo povprečno največ različnih besed, starorigijski manj venetski še manj in retijski najmanj. Povprečne dolžine napisov pri različnih besedah se pri venetskih napisih zmanjšajo za 3,09 besed, pri mesapskih za 4,29 besed, pri starorigijskih za 1,06 in pri retijskih za 1,18 besed. Primerjava najpogostejših besed V poglavju 5.2.1 Rast besednega zaklada je tudi tabela 35 z najpogostejšimi besedami obeh vzorcev z njihovimi deleži [36], zato primerjamo tudi na tej osnovi. V tabeli 15 in grau 5 je 10 najpogostejših vsaj dvečrkovnih besed v slovenskih besedilih ter v venetskih, retijskih in mesapskih napisih, brez obratne smeri branja in z njihovimi deleži.
179 abela 15: 15: Deset najpogostejših vsaj dvečrkovnih slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed z njihovimi deleži SLO
je/5,63
in/3,31
se/2,65
da/1,56
na/1,24
so/1,19
pa/0.91
ne/0,90
ki/0,84
bi/0,80
VEN ioi/2,93
ti/1,94
iai/1,69
ego/1,69
vi/1,57 donasto/1,48 mego/1,48 kos/1,44 Reiti/1,36
van/1,24
RET
ti/3,47
tu/2,57
si/1,54
ii-je/1,28
ga/1,28
le/1,56
ke/1,03
iti/1,03
ie/1,03
iai/0,77
FRI
os/3,58
ti/1,96
ata/1,73
si/1,73
mi/1,27
da/1,15
na/1,15
ie/1,15
toj/1,04
ak/1,04
MES
iei/5,35
ta/3,42
da/2,95
os/1,63
ti/1,07
te/0,94
an/0,77
ra/0,77
to/0,73
zi/0,73
Graf 5: 5: Deset najpogostejših vsaj dvečrkovnih slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed uvrščenih po njihovih deležih
– Medtem Medtem ko najp najpogoste ogostejše jše slovens slovenske ke besede niso razumlji razumljive ve brez brez stavčnih stavčnih poveza povezavv z ostalimi besedami razen besede so, je pri venetskih besedilih samostojno razumljivih kar vseh 10 besed, pri retijskih 5 besed, pri starorigijskih 6 besed, pri mesapskih pa že 7 besed; vse te besede so odebeljene. – Slovenski Slovenski leposlovni leposlovni vzorci vzorci so pretežno pretežno poved povedni, ni, zato zato so najpogost najpogostejše ejše besede JE, IN in in SE; venetski so usmerjeni k pokojnikom zato so najpogostejše besede IOI, I in IAI; retijski so usmerjeni v neposredno delovanje zato so najpogostejše besede I, U in SI; starorigijski pa so usmerjeni tako k pokojnikom kot k delovanju zato so najpogostejše besede OS, I in AA, AA, mesapski pa so izrazito usmerjeni k pokojnim, zato so najpogostejše besede IEI, A, DA in OS. Pomembna razlika se pokaže, če upoštevamo tudi enočrkovne besede, saj jih je zaradi okrajšav in narečnega zapisa bistveno več kot pa v knjižnem jeziku, ki ga prestavlja slovenski vzorec. i podatki so pokazani v tabeli 16 in grau 6.
180 abela 16: 16: Deset najpogostejših slovenskih, venetskih in retijskih besed z njihovimi deleži SLO
je/5,63
VEN ioi ioi/2,93
se/2,65
v/1,86
da/1,56
na/1,24
so/1,19
ti/1,94 t-tu/1,94 ,94 i-je/ je/1,73 ,73 i-in/ in/1,73 ,73
iai/1,69
ego/1,69
pa/0.91
ne/0,90
ki/0,84
vi/1,57 donasto/1,48 mego/1,48
si/1,54 e-je/ je/2,70 ,70 i-i i-in/2,70 ,70 tu/2,57 i-je/2,57 t-tu/2,05 l-le/1,80 FRI s-s/ si/1,73 t-ta/1,50 s-s/5, 5,65 65 e-je e-je/4 /4,2 ,277 os/3,58 ti/1,96 t-tu/1,96 ata/1,73 ,50 MES iei iei/5,35 ta/3,42 da/2,95 s-si/2,52 t-tu/2,05 os/1,63 a-toda/1,58 e-je/1,11 RET
ti/3,47 ,47
in/3,31
ga/1,28 a-toda/1,50 l-le/0,98
ii-je/1,28 mi/1,27 te/0,94
– Deleži mesaps mesapskih kih besed so bistve bistveno no bližji bližji slovensk slovenskemu emu vzorcu vzorcu od ostalih, saj saj je njihov njihovaa razporeditev skoraj enaka slovenski. Graf 6: 6: Deset najpogostejših slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed uvrščenih po njihovih deležih
– udi pri tem prikazu prikazu je razmerje razmerje podobno, podobno, saj saj najpogost najpogostejše ejše slovens slovenske ke besede niso niso samostojno razumljive, venetske pa so samostojno razumljive še vedno v 8 primerih, samostojno razumljive retijske so še 4, starorigijskih je 6, mesapskih pa je tudi 6; vse te besede so odebeljene. – Deleži se v tem tem primeru primeru povečajo povečajo,, saj se je pri pri slovenščin slovenščinii pojavila pojavila ena, pri venetski venetskihh napisih tri, pri retijskih, starorigijskih in mesapskih napisih pa kar pet enočrkovnih pogostih besed. Pri enočrkovnih besedah je poleg črke podan tudi njihov pomen. Največja Največja sprememba je pri starorigijskih st arorigijskih napisih, kjer je pojavita dve zelo pogosti enočrkovni besedi. Od četrte pogoste besede imajo vsi predantični napisi večje deleže kot slovenski leposlovni napisi, razlog pa je v manjšem obsegu opazovanih besed. Primerjava dolžin povedi V poglavju 5.3.1 Dolžina povedi pa je tudi slika 17: Porazdelitev dolžin povedi v besedah za vsak vzorec posebej [36]. udi to sliko bomo primerjali z vzorcema mesapskih povedi na Grau 7, podatki pa so v tabeli 17.
181 VEN RE FRI MES SLO1
deleži prebranih prebranih venetskih besedil brez pon. in obj. delov po številu besed deleži vseh prebranih prebranih retijskih besedil po številu besed deleži vseh prebranih prebranih starorigijskih besedil po številu besed deleži vseh prebranih prebranih mesapskih besedil po številu besed deleži povedi v prvem vzorcu slovenskih besedil po številu besed
[23] [24] [25] [38] [36]
Graf 7: 7: Dolžine povedi venetskih, retijskih, mesapskih in slovenskih besedil po številu besed
– udi tu je opazna opazna razlika razlika pri zelo zelo kratkih kratkih napisih napisih,, kjer še posebej posebej izstopaj izstopajoo staroristarorigijski napisi na keramiki, pa tudi kratki retijski napisi na kosteh, kar je razumljivo, saj je težko primerjati običajno pisano besedo s skromnimi posvetilnimi ali sporočilnimi napisi. Dobro ujemanje venetskih, retijskih in starorigijskih napisov je le pri 5 besednih povedih, medtem ko mesapski še odstopajo in se približujejo šele pri 8 besednih povedih. – Bistvena Bistvena razlika razlika je pri povpr povprečno ečno precej precej daljših daljših mesaps mesapskih kih napisih, napisih, kjer kjer je precej precej boljše boljše ujemanje skoraj pri vseh dolžinah povedi. Pri mesapskih napisih so daljši napisi deljeni na posamezne zaključene celote: napis 37 na 17 in 20; napis 166 na 32, 28, 26, 27 in 27; napis 191 na 28 in 24; napis 192 na 20, 23, 26, 23 in 12 ter napis 195 na 21, 26, 21 in 19 besed. Zato se število napisov v tabeli 17 poveča za 13 in je 316.
VERJENOSI PREČRKOVANJ IN PREVODOV Verjetnosti prečrkovanja in razumevanja napisov so za vsak napis posebej podane v Katalogu napisov in prevodov. Ocene so podane na podlagi postavljenih kriterijev. Zbir verjetnosti pa statistično uvršča napise glede prečrkovanj prečrkovanj in branj po kriterijih podanih v delovnih hipotezah.
182 abela 17: 17: Primerjava števila in deležev povedi po številu besed Število besed
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Skupaj
Števila besed VEN 34 37 56 48 33 37 34 19 22 14 10 10 8 8 3 6 1 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 385
RE 49 43 38 31 16 10 7 3 8 2 1 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 215
FR I 56 52 35 16 16 5 3 3 2 2 1 1 0 3 4 1 3 0 0 2 1 2 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 210
Deleži v odstotkih MES 13 27 34 43 38 42 28 20 10 11 2 3 4 2 3 1 6 2 2 3 4 2 4 1 0 3 2 2 1 0 1 2 316
VEN 8,83 9,61 14,55 12,47 8,57 9,61 8,83 4,94 5,71 3,64 2,60 2,60 2,08 2,08 0,78 1,56 0,26 0,78 0,52 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100
RE 22,79 20,00 17,67 14,42 7,44 4,65 3,26 1,40 3,72 0,93 0,47 0,93 0,93 0,47 0,47 0,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100
FR I 26,67 24,76 16,67 7,62 7,62 2,38 1,43 1,43 0,95 0,95 0,48 0,48 0,00 1,43 1,90 0,48 1,43 0,00 0,00 0,95 0,48 0,95 0,48 0,00 0,48 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100
MES 4,11 8,54 10,76 13,61 12,03 13,29 8,86 6,33 3,16 3,48 0,63 0,95 1,27 0,63 0,95 0,32 1,90 0,63 0,63 0,95 1,27 0,63 1,27 0,32 0,00 0,95 0,63 0,63 0,32 0,00 0,32 0,63 100
– Pri sloven slovenščini ščini vsota deležev deležev ni 100 %, saj saj se daljše daljše povedi povedi še nadaljuje nadaljujejo. jo.
SLO1 4,61 4,74 6,45 7,65 7,7 7,49 6,32 5,75 5,15 4,79 4,24 3,88 3,4 3,2 2,66 2,35 2,11 1,88 1,74 1,48 1,35 1,18 1,11 0,87 0,8 0,74 0,61 0,58 0,48 0,5 0,35 0,34 96,5
183 Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanj Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanj so podani v tabeli 18. abela 18: 18: Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanj za napise, besede in črke Ocena prečrkovanj
Napisi
Kriterij v odstotkih
števil vilo
odlično
> 85
243
prav dobro
> 70
dobro
Besede števil vilo
odstotek
števil vilo
odstotek
80,20
1753,00
74,91
4845,00
74,46
38
12,54
407,00
17,39
1154,00
17,73
> 55
20
6,60
161,00
6,88
453,00
6,96
zadostno
> 40
2
0,66
19,00
0,81
55,00
0,85
nezadostno
< 40
0
0,00
0
0,00
0
0,00
303
100
2340
100
6507
100
SKUPAJ
odstotek
črke
– Odlično Odlično oceno prečr prečrkov kovanj anjaa je dobilo dobilo več kot kot 80 %, verjetno verjetnost st prečrko prečrkovan vanjj besed in črk črk pa se zmanjša, kar je pogojeno s slabšo berljivostjo daljših napisov. Primerjava verjetnosti prečrkovanj venetskih, retijskih, starorigijskih in mesapskih napisov je podana tudi na grau 8. Graf 8: 8: Primerjava verjetnosti prečrkovanj venetskih, retijskih, starorigijskih in mesapskih napisov
– Gra kaže kaže na najbolj najboljše še prečrko prečrkovan vanje je mesapskih mesapskih besedil besedil celo v primerja primerjavi vi z venetskim venetskimii besedili, saj je delež odličnega prečrkovanja največji, zato pa je delež prav dobrega in dobrega manjši.
184 Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodov Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodov so podani v tabeli 19. abela 19: 19: Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodov za napise, besede in črke Ocena prevodovj
Kriterij v odstotkih
odlično prav dobro dobro zadostno nezadostno SKUPAJ
> 85 > 70 > 55 > 40 < 40
Napisi število 137 115 41 10 0 303
odstotek 45,21 37,95 13,53 3,30 0,00 100
B es e d e število 991,00 893,00 397,00 59,00 0 2340
odstotek 42,35 38,16 16,97 2,52 0,00 100
Črke število 2785,00 2442,00 1129,00 151,00 0 6507
odstotek 42,80 37,53 17,35 2,32 0,00 100
– Odlično oceno prevodov prevodov je je dobilo dobilo več več kot kot 45 % preveden prevedenih ih napiso napisovv, odlično odlično in prav prav dobro pa celo več kot 83 %, verjetnost prevedenih besed in črk pa je precej manjša, kar je prav tako pogojeno s slabšo berljivostjo daljših napisov. napisov. Primerjava verjetnosti prevodov venetskih, retijskih, starorigijskih in mesapskih napisov je podana tudi na grau 9. Graf 9. 9. Primerjava verjetnosti prevodov venetskih, retijskih, starorigijskih in mesapskih napisov
– Gra kaže na na dobro dobro razumevan razumevanje je mesapskih mesapskih besedil, besedil, saj saj je celo celo nekoliko nekoliko boljše od razumevanja venetskih in starorigijskih ter precej boljše od retijskih besedil. Zanesljivost prevodov je bistveno povezana z namembnostjo mesapskih napisov, napisov, ki so v veliki večini nagrobni. Rezultati prečrkovanj prečrkovanj in prevajanj so ustrezni in kažejo na uspešno zaključeno delo. Pri obravnavi starih zapisov ni možno vedno ugotoviti dejanske vsebine, zato sta pri vsakem napisu ocenjena tako verjetnost verjet nost prečrkovanja prečrkovanja kot prevajanja. Možne so vedno izboljšave, ki se bodo pojavile z novimi, doslej še neznanimi besedili in s še izboljšanim razumevanjem že znanih mesapskih napisov.
185 KA KA ALOG MESAPSKIH NAPISOV, NAPISOV, BESED IN PREVODOV P REVODOV Na podlagi navedenih pogostih besed so bila zvezna besedila ustrezno deljena na posamezne besede z znanim pomenom. o je omogočilo prevode napisov s pomočjo sedanjega slovenskega jezika. Prevodi so oblikovani tako, da se kar najbolj prilegajo izvornemu zapisu, zato je besedni red prevoda tak, kot je besedni red v napisu, zato ne zvene sodobno, vendar tako bolje kažejo na jezik tedanjega časa. Neprevedeni so le zelo kratki in zelo poškodovani ali zelo nepopolni zapisi, saj ni moč z zadostno zanesljivostjo ugotoviti njihove vsebine. Prebranim mesapskim napisom so podane njihove verjetnosti prečrko vanja in razumevanja. Vsa besedila so označena z običajnimi oznakami in so zbrana v posebni prilogi Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov [38]. SLOVAR MESAPSKEGA JEZIKA Na podlagi razumljenih in prevedenih napisov je sestavljen tudi Slovar mesapskega jezika, ki obsega 1209 besed, najdenih v znanih mesapskih napisih. udi udi v besednjaku so so podane različice, saj ni možno vedno upoštevati prav določeno vsebino pri tako različnem zapisovanju, kot je razvidna iz zapisa pogostejših in znanih mesapskih besed. Besednjak zajema besede zapisane v originalnem prečrkovanju, njihov pomen v slovenskem jeziku z navedbo preoblikovanja in jezikovne uporabe, pomen v angleškem jeziku, navedbo v katerem zapisu je dana beseda in potrebna pojasnila. Besede iz obratno berljivih napisov so označene s poševno oznako napisa. Besednjak je pripravljen v posebni prilogi Slovar mesapskega jezika [43].
ANALIZA NAREČNOSI MESAPSKEGA JEZIKA emeljno primerjavo stopnje narečnosti bomo izvedli na najboljšem vzorcu, to je na besedah, ki so zbrane v Slovarju venetskega jezika [39], v Retijskem [40] in Starorigijskem besednjaku [41] ter v Slovarju mesapskega jezika [43]. Osnova za navedene slovarje so: Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov [20], Katalog Retijskih napisov, besed in prevodov [21], Katalog Starorigijskih napisov, besed in prevodov [22] in Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov [38]. Upoštevane so le besede iz običajne smeri branja, ki je praviloma podana z usmerjenostjo črkovnih črkovnih znakov. znakov. Zajete besede predstavljajo predstavljajo takratni govor in se lahko la hko delijo v razne skupine, ki omogočajo poglobljeno ugotavljanje povprečne ocene narečnosti. Besede delimo v štiri temeljne in za narečnost pomembne skupine, skupine, ki so podane v tabeli 20. abela 20: 20: Skupine besed pomembne za ugotavljanje narečnosti Izločilna skupina Skupina okrajšav Knjižna skupina Narečna skupina
imena, neslovenske neslovenske besede in neznačilne slovenske besede besede okrajšane na koncu besed besede slovenskega knjižnega jezika ali drugih slovanskih jezikov besede slovenskih narečij
186 Razdelitev v navedene skupine je v veliki večini nesporna, v mejnih primerih pa gre za osebno presojo. Imena, neslovenske besede in neznačilne slovenske besede so besedni vrinki, ki niso značilni za slovenski jezik in jih je treba izločiti. Besede z okrajšavami na koncu besed, kjer ni mogoče ugotoviti niti narečnih oblik, ki sicer krajšajo oblike knjižnih besed, so uvrščene v drugo skupino. Besede, ki so okrajšane na začetku ali v sredini in imajo ustrezne končnice, so uvrščene bodisi v slovensko knjižno ali slovensko narečno skupino. Slovenska narečja niso strokovno zajeta v slovarjih narečij, ampak so opisana le po značilnostih posameznih narečnih govorov. Narečja hitro izginjajo, zato so mlajši bralci prikrajšani, saj večinoma ne poznajo lepot naših slovenskih narečij. Imajo po možnost seznanjanja z nekaterimi narečji, saj jih je več dostopnih na spletu, v datotekah in v knjigah, ki so so jim lahko v pomoč pri ohranjanju ohranjanju naše jezikovne dediščine. Navajam le slovar Wikipedije [43], ki pa ne zajema polglasnikov in drugih različnih izgovorjav, ki izdatno razširjajo narečni besedni zaklad. Pri venetskih napisih je nekaj imen narodnosti ter obilo imen bogov in netipičnih besed, ki jih retijski in starorigijski napisi praktično ne vsebujejo. o so jezikovni vrinki, ki popačijo jezikovno sliko in jih je treba izločiti, zato so venetske besede ustrezno upošte vane v popravljeni skupini V-KOR V-KOR [18]. Nekaj takih besed je tudi med mesapskimi besedami, ki bodo prikazane v tabeli 21, kot izločeni jezikovni vrinki. abela 21: 21: Izločeni jezikovni vrinki
ime narodnosti – Ilirai imena bogov Reita - 7x in Apola - 1x, skupaj skupine BALE, BALE in VALA, VALDAN, skupaj besedi DONO, DONOMO, skupaj skupine vseh besed ORA in ORNA
1x 8x 25x 2x 46x
skupaj 72
– vse ostale ostale netipičn netipičnee besede – 53x, so zajete zajete tudi tudi v korigirani korigirani primerjav primerjavii [38]. Narečna analiza vseh besed Analiza narečnosti vseh besed je izvedena za venetski, retijski, starorigijski in mesapski jezik tako kot je izvedena v prvi analizi anal izi narečnosti [18]. Vse besede so označene glede na ustrezno skupino pomembno za ugotavljanje narečij podanih v tabeli 20.
Števila vseh besed in deleži vseh besed navedenih jezikov v obravnavanih napisih, zbranih v ustreznih katalogih, so po navedenih skupinah v tabeli 20, prikazani v tabeli 22 za naslednje skupine. skupine. VEN vseh venetskih besed brez obratne smeri branja ter pon. in obj. delov [20] RE vseh retijskih besed brez obratne smeri branja [21] FRI vseh starorigijskih besed brez obratne smeri branja [22]
187 MES V-KOR M-KOR
vseh mesapskih besed brez obratne smeri branja [38] vseh korig. ven. besed brez obr. obr. smeri branja in brez pon. in obj. delov [18] vseh korigiranih mesapskih besed brez obratne smeri branja [38]
Okrajšave: NE-S netipične slovenske besede SK slovenske knjižne besede
OKR SN
okrajšane besede slovenske narečne besede
abela 22: 22: Števila in deleži vseh besed po navedenih skupinah Obravnavani jezik
VEN RE FRI MES V-KOR M-KOR
Števila vseh besed NE-S OKR SK SN 436 262 832 1278 36 115 265 687 59 124 383 601 125 241 868 1601 104 262 832 1278 53 241 868 1601
VSE 2808 1103 1167 2835 2476 2763
N E- S 15,53 3,26 5,06 4,41 4,20 1,92
Deleži v odstotkih OKR SK SN 9,33 29,63 45,51 10,43 24,03 62,28 10,63 32,82 51,50 8,50 30,62 56,47 10,58 33,60 51,62 8,72 31,42 57,94
VSE 100 100 100 100 100 100
– Delež narečn narečnosti osti vseh besed besed je pri vseh vseh štirih naved navedenih enih skupi skupinah nah napiso napisov: v: RE, RE, FRI, V-KOR in M-KOR več kot 51 %, delež slovenskih knjižnih besed, po katerih bi lahko ugotavljali slovnične oblike, pa manjši od 34 %. – Retijski Retijski jezik jezik kaže najv največjo ečjo stopn stopnjo jo narečnost narečnosti,i, kar je je delno pogoje pogojeno no s kratkimi kratkimi napisi napisi na kosteh, ki še poudarjajo narečne okrajšave. Sledi mu mesapski jezik, ki ima bistveno manj jezikovnih vrinkov kot venetski jezik. Narečna analiza različnih besed V navedeni primerjavi so bile upoštevane vse besede obravnavanih napisov, kar pa ne daje prave slike glede narečnosti, saj so posamezne besede navedene večkrat in je njihova pogostost odvisna od namena napisov, ki so vsebinsko mnogokrat podobni. Zato je bistveno ustreznejša primerjava narečnosti z upoštevanjem le različnih besed. udi tu so v korigiranem prikazu venetskih in mesapskih besed izpuščene iste skupine besed, kar podaja ustreznejšo primerjavo z ostalimi skupinami napisov, ki takih skupin besed praktično nimajo. Analiza narečnosti različnih besed je izvedena na besedah v besednjakih obravnavanih napisov. Število različnih besed je manjše od števila besed v slovarjih, zaradi izpustitve besed iz obratne smeri branja in zaradi večpomenskih kratkih besed. Števila različnih besed se nekoliko povečajo, saj so enočrkovne besede ustrezno deljene med slovenske knjižne in slovenske narečne besede, zato so zajete dvakrat. Označene so vse posamezne besede glede na ustrezno skupino pomembno za narečnost podano v tabeli 20. Število različnih besed in deleži različnih besed po navedenih besednjakih in navedenih skupinah podanih v tabeli 20, so prikazani v tabeli 23.
188 VEN RE FRI MES V-KOR V-KOR M-KOR
raz. ven. besed brez obratne smeri branja in brez pon. in obj. delov različnih retijskih besed brez obratne smeri branja različnih starorigijskih besed brez obratne smeri branja različnih mesapskih besed brez obratne smeri branja raz. kor. ven. besed bese d brez obr. smeri in brez pon. in obj. delov različnih korigiranih mesapskih besed brez obratne smeri branja
Okrajšave: NE-S netipične slovenske besede SK slovenske knjižne besede
OKR SN
[39] [40] [41] [43] [18] [38]
okrajšane besede slovenske narečne besede
abela 23: 23: Števila in deleži različnih besed po navedenih skupinah Obravnavani jeziki VEN RE FRI MES V-KOR M-KOR
NE-S 137 29 48 88 68 53
Števila različnih besed OKR SK SN 71 196 553 24 93 433 38 146 355 26 213 715 71 196 553 26 213 715
VSE 957 579 587 1042 888 1007
NE-S 14,32 5,01 8,18 8,45 7,66 5,27
Deleži v odstotkih OKR SK SN 7,42 20,48 57,78 4,15 16,06 74,78 6,47 24,87 60,48 2,49 20,44 60,62 8,00 22,07 62,27 2,58 21,15 71,00
VSE 100 100 100 100 100 100
– Delež narečno narečnosti sti različnih različnih besed je pri pri vseh treh treh navedenih navedenih skupi skupinah nah napisov napisov (V-KO (V-KOR R in M-KOR) več kot 60 %, delež slovenskih knjižnih besed, po katerih bi lahko ugota vljali slovnične oblike, pa je manj kot 25 %. – Opazna je je bistvena bistvena razlika razlika pri pri retijske retijskem m jeziku, jeziku, ki ima ima precej precej večji večji delež nareč narečnosti nosti in znatno manjši delež knjižnosti. Razlog je verjetno v krajših napisih s številnimi okrajšavami, ki pa so še značilne za slovenska narečja in v manjšem številu neslovenskih vrinkov. vrinkov. Razlika je tudi pri mesapskem mesapskem jeziku, ki ima drugi največji največji delež narečnosti, ki je pogojen s številnimi različicami. Grafični prikaz narečnosti Grafični prikaz narečnosti in knjižnosti je za obravnavane obravnavane pred-antične jezike predsta vljen za vse besede in za različne besede bese de v grau 10, podatki pa so v tabeli t abeli 24. – Opazna je razlika razlika nareč narečnosti nosti in knjižn knjižnosti osti med med vsemi in med različnimi različnimi besedami besedami,, opazna je čistost retijskega in korigiranega mesapskega jezika in podobna čistost korigiranega venetskega in starorigijskega jezika. abela 24: 24: Prikaz narečnosti in knjižnosti za obravnavane predantične jezike Obravnavani jezik VEN RE FRI MES V-KOR M-KOR
SK-VSE 29,63 24,03 32,82 30,62 33,60 31,42
Vs e b es e d e SN-VSE 45,51 62,28 51,50 56,47 51,62 57,94
Skupaj 75,14 86,31 84,32 87,09 85,22 89,36
SK-RAZ 20,48 16,06 24,87 20,44 22,07 21,15
Različne besede SN-RAZ 57,78 74,78 60,48 60,62 62,27 71,00
Skupaj 78,27 90,85 85,35 81,06 84,35 92,15
189 Graf 10: 10: Prikaz narečnosti in knjižnosti za obravnavane pred-antične jezike
– Deleži slovenskih slovenskih besed so v vseh naved navedenih enih pred-a pred-antič ntičnih nih jezikih jezikih večji večji od 84 %, kar kar močno presega merilo še zadovoljivega razumevanja, ki je ocenjeno na 30 % razumljenih besed brez imen in neprevedenih besed. – Zanimiva Zanimiva je tudi tudi čistost čistost jezika, jezika, saj so slove slovenske nske knji knjižne žne in nareč narečne ne oblike oblike najpogo najpogo-stejše pri korigiranem mesapskem in retijskem jeziku v deležu 92,15 in 90,85 %, manjša čistost je pri starorigijskem jeziku z deležem 85,35 %, najmanjša čistost pa je pri korigiranem venetskem jeziku z deležem 84,34 %. – Venetski jezik ima veliko vrinkov in neznačilnih neznačilnih sloven slovenskih skih besed, zato ima čistost čistost jezika jezika le 78,26 %. udi te razlike so razumljive in so pogojene z različnimi obsegi navedenih skupin, saj je pri večjem obsegu praviloma večja tudi raznolikost, ki pogojuje tudi večje tuje vplive. Največ neslovenskih neslovenskih vrinkov je pri venetskem jeziku, j eziku, kjer se kaže etruščanski etr uščanski in italski vpliv. Pri kasnejših venetsko-latinskih napisih, ki so tudi zajeti v obravnavi, pa je opazen tudi vpliv latinščine, ki pri še š e kasnejših latinskih napisih že prevladuje. prev laduje. Razprava Analiza je pokazala, da so celo pri dobrem razumevanju navedenih predantičnih napisov slovnične oblike, ki jih določajo končnice, močno vprašljive. Knjižne oblike so v izraziti manjšini in se šele po več enakih besedah lahko sklepa na ustreznost besednih končnic. Šele dovolj velika zanesljivost prevodov določa tudi ustrezno delitev zvezno pisanih besedil. Šele dovolj zanesljiva delitev pa omogoča ugotavljanje stopnje narečnosti in knjižnosti in šele pri dovolj veliki stopnji knjižnosti in večkrat ponovljenih knjižnih besedah, je možno zanesljiveje ugotavljati tudi slovnične oblike in s tem čase, sklone itd. Slovnične analize predantičnih napisov bi se lahko vršile na osnovi narečnih besed, ki imajo zelo velik delež, vendar manjka bistvena osnova, saj niti slovenska narečja niso
190 strokovno obdelana. Jezikoslovce čaka izjemno delo pri ugotavljanju narečnih končnic v slovenskih narečjih in njihova primerjava s končnicami v obravnavanih venetskih, retijskih, starorigijskih in mesapskih napisih. Analiza je ponovno potrdila nerazumevanje navedenih skupin predantičnih napisov s strani zahodnoevropskih jezikoslovcev, ki ob nerazumevanju navedenih napisov sklepajo na slovnične oblike in ugotavljajo slovnične podrobnosti kot v znanem knjižnem jeziku. Njihovo Njihovo »razumevanje« nima dobrih osnov niti v besedah v izbranem jeziku razumevanja, še manj pa v slovničnih oblikah v njim neznanem jeziku pisanem v neznanem narečju. Ob zavračanju možnosti razumevanja navedenih skupin predantičnih napisov s pomočjo slo vanskih jezikov, jezikov, ki so posredno p osredno ali neposredno izpričani na njihovih območjih [44-46], ob neustrezni delitvi zveznih napisov, ob upoštevanju poljubnih imen in določanju končnic, in ob nedvoumno napačno izbranem jeziku razumevanja, ostane od njihovega jezikoslovnega obravnavanja le še večinoma ustrezno prečrkovanje prečrkovanje [47].
NAJPOGOSEJŠE SLOVENSKE KNJIŽNE IN NAREČNE BESEDE Najštevilčnejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede so za obravna vane jezike prikazane v naslednji tabeli 25 in 26. abela 25: 25: Najpogostejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede knjižne IOI KOS VAN IAR ŠAINAEI EI ER OLER VDAN VSE
Venetske narečne knjižne 71 IAI 35 NAI 30 VIREM 18 OSI 14 LON 14 ZOO 12 OUGON 9 NEI 6 NOS 5 AI
narečne 40 22 18 17 15 13 11 11 11 11
knjižne IEI VAS NAS AI AA GOR IAS BIL DAM DASA
Mesapske narečne knjižne 125 RAS 19 NAI 17 BARA 13 EIA 11 AI 11 AO 10 MA 7 LAS 7 MOR 6 BLA
narečne 21 17 14 14 10 10 9 9 9 8
– Skladno Skladno z obsegom obsegom obravn obravnavan avanih ih napiso napisovv so tudi pogost pogostejše ejše slovens slovenske ke knjižne knjižne in narečne besede v venetskih napisih, s tem da izrazito odstopata venetski IOI in mesapski IEI, nato pa števila najpogostejših besed zelo hitro padajo. – Knjižne Knjižne besede besede imajo imajo večjo večjo začetno začetno pogostost pogostost kot kot narečne narečne predv predvsem sem zaradi zaradi številnih številnih narečnih oblik besed istega pomena. Začetna pogostost pa hitreje upada in se prevesi k narečnim oblikam pri venetskih in mesapskih besedah pri 8. najpogostejši besedi.
191 abela 26: 26: Najpogostejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede knjižne II IAI IUI REDI AI VINU NAGE LIPI ZNA NAGI
Retijske narečne knjižne narečne 8 NUA 6 6 RISNA 5 6 LAVI 5 3 AVI 5 3 ESI 4 2 IAVE 3 2 SRI 3 2 LAS 3 2 RAI 3 2 GAR 3
Starofrigijske knjižne narečne knjižne AA 15 AE BABA 8 OJ AI 7 MEKA VAN 6 VOS AIS 5 MAN NAV 5 VEI SI 4 NOGAV DOIKA 3 MAAR LAS 3 DUMA IOI 3 BEJA
narečne 9 9 7 6 6 5 4 4 3 3
– Skladno Skladno z obsegom obsegom obravnav obravnavanih anih napiso napisovv so tudi pogoste pogoste slovensk slovenskee knjižne knjižne in narečn narečnee besede številnejše v starorigijskih napisih in redkejše v retijskih napisih. – Knjižne Knjižne besede besede imajo imajo večjo začetno začetno pogosto pogostost st kot narečne narečne predv predvsem sem zaradi zaradi številnih številnih narečnih oblik besed istega pomena. Začetna pogostost pa hitreje upada in se prevesi k narečnim oblikam, pri retijskih besedah že pri 4. in pri starorigijskih pri 5. najpogostejši besedi. Opazne so značilne in povsem samostojno razumljive ter slovenskim knjižnim knjižnim podobne besede: Venetske IOI, KOS, VAN, IAR, ŠAINAEI, ŠAINAEI, OLER, VDAN in VSE Retijske II, IUI, REDI, AI, VINU, NAGE, LIPI, ZNA in NAGI Starori Staro rigijs gijske ke AA, AA, BABA, AI, VAN, AIS, NAV NAV, SI, SI, DOIKA DOI KA in LAS Mesapske IEI, VAS, NAS, AI, AA, GAR, IAS, BIL, DAM in DASA DASA Pri značilnih slovenskih najpogostejših besedah je še bolj nerazumljivo zavračanje razumevanja navedenih napisov v slovenskem jeziku s strani naših jezikoslovcev, saj se nekatere navedene besede pojavljajo tudi v besednjakih zahodnoevropskih jezikoslovcev. jezikoslovcev. PREDANIČNI MEDOSEBNI ODNOSI Navedeni predantični napisi nam vsaj delno odkrivajo tedanje medosebne odnose, ki jih lahko osvetlimo z različnimi študijami. Zanimiva je primerjava družinskih in družbenih odnosov, ki se kažejo v razmerju med spoloma v tedanjem času, zato primerjamo razmerje med različnimi besedami za moške in ženske člane tedanje družbe. Upoštevane so le besede brez obratne smeri branja in so prikazane v tabeli 27.
192 VEN RE FRI MES
vse besede navedenih pomenov v prevedenih venetskih napisih vse besede navedenih pomenov v prevedenih retijskih napisih vse besede navedenih pomenov v prevedenih starorigijskih napisih vse besede navedenih pomenov v prevedenih mesapskih napisih
[39] [40] [41] [43]
abela 27: 27: Števila in deleži sorodstvenih besed jezik
oče
sin
VEN
18 14 42 57
12 3 1 9
RE FRI MES
drugi mama nona druge moški ženske
3 2 2 6
17 2 25 41
10 1 12 3
3 1 5 5
33 19 45 72
30 4 42 49
vsi
oče % moški %
63 23 87 121
29 % 61 % 48 % 47 %
52 % 83 % 52 % 60 %
Pri venetskih napisih sta poudarjena oče in sin skupaj 30 ter mama in nona skupaj 27, razmerje moških je podobno kot pri ženskah in je le nekaj večje od 50 %. Značilnost venetskih napisov napisov je močna prisotnost sinov in popolna odsotnost hčera, ter poudarjen lik matere in none – 27, ki skupaj močno presegata očeta in dedka – 20. Venetski napisi so močno onostransko usmerjeni, zato imajo najmanjši delež sorodstvenih izrazov 63/2426 = 2,60 %, kar jih uvršča blizu retijskih napisov. napisov. Pri retijskih napisih je razmerje bistveno drugačno, saj je poudarjen predvsem oče, ki že zajema 61 %, pri moških pa se delež poveča na 83 %, kar je verjetno povezano z lovsko naravnanostjo teh napisov. napisov. udi udi očetje in dedi, ki jih je skupaj 11, močno presegajo omembe mater in babic, ki jih je skupaj le 3. Retijski napisi so po obsegu in po dolžinah napisov najkrajši, majhen pa je tudi delež sorodstvenih izrazov: 23/779 = 2,95 %, kar jih statistično uvršča takoj za venetskimi napisi. Pri starorigijskih napisih je razmerje pri očetu malo pod 50 %, pri moških pa se le nekoliko poveča, saj sta pogosta izraza tudi za nono in za dekle. Razen izrazite prednosti očeta, je delež matere in none podoben kot pri Venetih, kar izkazuje celo enako razmerje med spoloma kot pri Venetih in s tem žensko enakopravnost. Starorigijski napisi imajo največ sorodstvenih izrazov: 87/867 = 10,03 %, zato je njihova zanesljivost največja. Pri mesapskih napisih je razmerje pri očetu malo pod 50 %, pri moških pa se poveča, saj sta pogosta izraza tudi za sina in deda. Zaradi večje prednosti očeta in sina je razmerje med spoloma nekoliko večje vendar še vedno blizu ženski enakopravnosti. Mesapski napisi napisi imajo vmesno pogostost sorodstvenih izrazov: 121/2340 = 5,17 %, zato je njihova zaneslji vost velika. Ženska enakopravnost značilna za slovanske skupnosti se je izkazala pri Venetih in Starih Frigijcih, pa tudi pri Mesapcih. Pri Retijcih prevladuje lik očeta, zato gre bolj za očetovsko ali pa za lovsko družbo, kjer je poudarjen moški lik lovca.
193 NARAVNI IZVOR IMEN IN PRIIMKOV Besede imajo svoj naravni izvor, izvor, saj so ljudje pomensko ubesedili to kar so slišali, videli, opazovali in razumeli, bodisi v naravi ali v medsebojnih odnosih [48-50]. udi imena in priimki so nastali na enak način, saj so ubesedene značilnosti posameznikov: hiter, len, hraber, borben, visok, majhen, pošten, tatinski, dober, trd, varčen, zapravljiv, vzdržljiv, mevžast itd. ali pa njihove dejavnosti, sposobnosti, zadolžitve in podobno. Sedanja imena so v precejšnji meri privzeta iz drugih jezikov in zato njihovi izvori niso vedno razumljivi v slovanskih jezikih, na primer Peter – skala. Drugače pa je s priimki, ki večinsko izvirajo iz slovenskih jezikovnih osnov. Kot značilen primer navajam začetek imen iz teleonskega imenika z začetno črko K, kjer so po vrsti priimki: Kanc, Kanceljak, Kancilija, Kančal, Kandare, Kandorer, Kandrič, Kanduč, Kandus, Kandušer, Kandžič, Kandič, Kanelloulos, Kangled, Kanič, Kanižaj, Kanjuo, Kanlič, Kanoni, Kansky, Kantar, Kantarevič, Kante, Kantušer, Kanurič, Kaos, Kaparič, Kapele, Kapelj, Kapetan, Kapetano vič, Kapevski, Kapič itd. Prav nobenega ni, ki bi mu bilo težko pokazati naravni izvor, izvor, čeprav nekateri priimki izvirajo iz pomenov v drugih jezikih. Značilno je, da poljubna imena zahodnoevropskih jezikoslovcev s katerimi pojasnjujejo pomen predantičnih slovanskih napisov, ne kažejo takih naravnih izvorov. o odstopanje od običajnih pomenov priimkov ponovno dokazuje njihovo poljubnost in nerazumevanje na njihovi osnovi. Zopet je opazna odsotnost analiz pogostosti, ki bi morale dokazovati pomen besed ali priimkov in imen v izbranem jeziku razumevanja. ZAKLJUČEK Postopna obdelava celotnega obsega znanih mesapskih napisov, opisana v delovnih hipotezah, je omogočila dovolj dobro delitev zveznega besedila in razumevanje prebranih besedil. Mestoma so možna tudi drugačna branja, ki lahko delno spremenijo del prevedenega besedila, celoten pomen pa lahko spremenijo le pri zelo kratkih ali z okrajšavami izraženimi napisi. Celotni izbor prebranih zveznih napisov je zato razumno razdeljen in preveden v slovenski jezik tako, da omogoča nadaljnje poglabljanje v posamezna besedila. Mesapski napisi so izrazito usmerjeni v onostranstvo, onostranstvo, saj je le nekaj napisov, napisov, ki jih je možno razumeti tudi posvetno, zato je zanesljivost prevodov zelo velika. Prvič je narejen tudi Slovar mesapskega jezika, ki obsega vse besede v navedenih besedilih in navaja napise kjer so te besede. Slovar omogoča dobro razumevanje že navedenih besedil in ustrezno branje novo odkritih besedil v istem ali podobnem jeziku. Ne prevedeni so le zelo kratki in zelo poškodovani ali nepopolni zapisi, saj ni moč z zadostno zanesljivostjo ugotoviti njihove vsebine. Odlično O dlično oceno prečrkovanja prečrkovanja ima več kot 80 % prečrkovanih prečrkovanih napisov, napisov, odlično in prav dobro oceno pa ima celo več kot 83 % prevedenih napisov. aki rezultati omogočajo nedvoumne rezultate in uspešno zaključeno delo prečrkovanja, branja, prevajanja prevajanja in besednjaka. Veneti, Etruščani, Wendi, Reti, Mesapci in drugi naši jezikovni predniki, ki so naselje vali večji del Srednje Evrope, Evrope, so s svojo pisno, gradbeno, religiozno, religiozno, kmetijsko in tehnično
194 kulturo nedvomno bistveno pripomogli k vsestranskemu razvoju antične kulture, ki je gradila predvsem na njihovi osnovi. Naši jezikovni predniki pa so bili tudi v centru Male Azije, ki pa so se delno preselili v Evropo, ostali pa so se pomešali z drugimi narodi in izgubili svojo jezikovno kulturo. udi ta jezikovna študija potrjuje že do sedaj znana dejstva, da so s o mesapski napisi berljivi in razumljivi na slovanskih osnovah. Zanimivo je, da je za razumevanje teh prastarih napisov ustrezna sedanja slovenščina in ni bilo potrebno iskati izrazov v praslovanščini, kar postavlja sedanje s edanje pojmovanje praslovanščine praslovanščine pod resen vprašaj! udi udi tu se je pokazala slovenščina z upoštevanjem mnogih narečij in jezikovnega bogastva širšega istrsko – tolminskega območja kot izrazito arhaičen jezik in zelo dobro orodje za razumevanje teh prastarih napisov. napisov. LIERAURA 1. A. Perdih, Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope , Zbornik posveta Praprebivalstvo Praprebivalstvo na tleh sedanje Evrope, Jutro,Ljubljana 2003, 41-50. 2. V. Vodopivec, odopive c, Kelti na Slovenskem, resnica ali mit , Zbornik četrte mednarodne konerence Evropski Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-81. 3. . Šegota, Paleoklimatske i Paleograske promjene , Praistorija Jugoslavenskih zemalja, Akademija nauka i umjetnosti BIH, Sarajevo, 1979, 21- 33. 4. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Me http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_lan ssapian_language. guage. 5. H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Erster eil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955. 6. H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Zweiter eil, C. de Simone, Die messaischen Inschifen und ihre Chronologie , 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen Abbildungen zu den Messapischen Messapischen Inschrifen Inschrifen und ihrer Chronologie Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964. 7. D. K. Umek, Meja med Histri Histri in in V Veneti eneti v opisu opisu iz leta leta 1775, Zbornik tretje mednarodne konerence Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 7-19. 8. D. K. Umek, Staroselci Staroselci Severnega Jadrana v opisih od 16. do 19. stoletja, stoletja, Zbornik pete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2005, 91-100. 9. Nadškofijski arhiv v Vidmu, ACAU, ACAU, Fondo a parte imperii, Diocesi di Capodistria (Koper), Dokunent iz leta 1710, ki ga je napisal Pavel Naldini. 10. G. Sergi, Gli Arii in Europa e in Asia, Studio etnografico , orino 1903, 40-41. 11. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve pr ve mednarodne konerence Veneti Veneti v etnogenezi srednjeevropskega srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34, 12. M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa d’Europa, Vol. I, II, il Mulino, Bologna 1996, 2000. 13. M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence or Palaeolithic Palaeolithic continuity o Indo-European, Uralic Uralic and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis. http://www.continuitas. com/intro.html. 14. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia , Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 785-815. 15. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language. 16. V. Vodopivec, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starorigijskih napisov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46. 17. M. Bor, Mesaps Mesapski ki ali ali japodsk japodskii napisi napisi, Etruščani in Veneti, Drugi venetski zbornik, Ivan omažič, Wien 1995, 71-81. 18. V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
195 19. V. Vodopivec, odopive c, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270. 20. V. Vodopivec, Katalog starorigijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384. 21. V. Vodopivec, odopiv ec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik četrte mednarodne konerence Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118 – 144. 22. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik šeste mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136. 23. V. Vodopivec, Zbir starorigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312. 24. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64. 25. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280. Manuel de la langue langue Vénète Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, 26. M Lejeune, Manuel Winter, Universitätverlag, Universitätverlag, Heidelberg 1974, 316-341. 27. S, Schumacher, Die Rätischen Inschrifen, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaf, Sonderhef 121, Innsbruch 2004. 28. C, Brixhe, M, Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations, Paris 1984, 283-289. 29. U. Di Martino, Gli Etruschi, Mursia, Milano 1982, 96-100. 30. G. M. Facchetti, L’enigma enigma svelato s velato della lingua Etrusca , Newton, Roma 2001, 240-244. 31. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160. 32. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188. 33. V. Vodopivec, odopi vec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 97-118. 34. P. Jakopin, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku , Doktorska disertacija, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999, http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html 35. J. Cezar, Commentariorvm de bello Gallico, Liber tertivs, http://www http://www.thelatinlibrary .thelatinlibrary.com/caesar/ .com/caesar/ gall3.shtml. 36. V. Vodopivec, odopiv ec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih il irskih napisov, Jutro, Ljubljana 2011. 37. V. Vodopivec, odopi vec, Slovar venetskega jezika , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204. 38. V. Vodopivec, odopive c, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše starejš e slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 271-287. 39. V. Vodopivec, Besednjak starorigijskega jezika , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402. 40. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava razumevanj mesapskih napisov , Zbornik devete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011. 41. V. Vodopivec, Slovar mesapskega jezika , Razbiranje ilirskih napisov, Jutro, Ljubljana 2011. 42. 42. G. omezzoli, M, Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/rom data base: Propertius, Te Latin Library, Te Classics Homepage
196 43. Slovenska narečja v vikipediji , http://sl.wikisource.org/wiki/Slov http://sl.wikisource.org/wiki/Slovar_nar ar_naree % C4 % 8Dnih_in_manj_ znanih_besed. 44. Julien Cezar, Les actions de l´Empereur ou de la royaute, 17, Les Belles lettres. I, Paris 1932, 143; Glej: I omažič, Slovenske korenine, I omažič, Ljubljana 2003, 23. 45. J. Škulj, Etruscans, Veneti and Slovenians – a genetic perspective, Zbornik tretje mednarodne konerence, konerence, Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 20 – 30. 46. R. Petrič, Venetska teorija in izvor Slovenov , Zbornik pete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 65-85. 47. V. Vodopivec, odopi vec, Statistična Statistična primerjava črk in besed , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 16-30. 48. L. Sever, Iskal sem prednamce, Dokazi o starožitnosti Slovencev na Dolenjskem zahodu, L. Sever, urjak 2003, 17. 49. O. Belchevsky, Proto Slavic roots o the European languages were analyzed and confirmed with a new methodology, Principles o conceptual linguistics and their nature-based evolution , Proceedings o eighth International opical Conerence, Origin o Europeans, Jutro, Ljubljana 2010, 7-28. 50. V. Vodopivec, Novo razumevanje napisa ell el Dab’a , Zbornik osme mednarodne konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 210-213.
197
KAALOG MESAPSKIH NAPISOV, BESED IN PREVODOV
UVOD Mesabski napisi naj bi bili ilirski, Iliri pa so večinsko prebivali na drugi strani Jadranskega morja in so se tudi različno poimenovali, saj je izraz Ilirija krajevni in ne narodnostni [1]. Razčilnost njihovega poimenovanje je razvidna iz preglednega zemljevida 1, z označenimi imeni posameznih območij iz 4. stoletja pr. Kr., ki so že bližje imenom posameznih narodnih skupin [2].
Zemljevid 1: Možni narodi, h ttp://en.wikipedia.org/wiki/File:Ancient_Tribes.png [2]
– Zanimiv Zanimiv je prikaz prikaz Veneto Venetovv vse do Liburnov Liburnov,, medtem medtem ko med Veneti Veneti in Mesapci Mesapci ni ni povezave kot na drugih zemljevidih podobnega obdobja.
198 Mesabski napisi so dokaj obsežni saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov od katerih jih je kar nekaj izgubljenih in so ohranjene le njihove slike ali prerisi. Večina napisov je na kamnitih podlagah – 197, ki jim lahko prištejemo tudi neznane podlage iz grobov – 93, torej skupaj 290. Le 32 jih je na glinenih izdelkih, največkrat na vrčih in piramidah, 18 jih je na bronastih predmetih, največkrat na kovancih, trije so na srebrnih kovancih, dva napisa napisa sta na zlatu in le en je na svinčeni podlagi. Časovno Č asovno zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi. Jezikoslovci so prečrkovali napise, pri tem pa so upoštevali spremembe pisave s starostjo. V napisih berejo predvsem imena tako kot v drugih predantičnih napisih, ki so razumljivi v slovanskih jezikih in ne podajajo razumevanj njihove vsebine. Mesabska imena jezikoslovcev so obravnavana v posebnem poglavju in so v katalogu tudi prikazana [1, 3]. Mesabski napisi so na peti italijanskega škornja kot je za različne takratne tak ratne pisave prikazano na zemljevidu 2.
Zemljevid 2: Mesabski napisi na peti italijanskega škornja in takratne pisave [3]
Nekaj podatkov je tudi na spletu Wikipedije. Wikipedij e. Mesapsko so govorili v okrožju Apulia, kjer so bili trije rodovi: Mesapci, Dauni in Peucetti. Mesapski jezik naj bi bil ilirski in bi naj se pretežno govoril na nasprotni strani jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen. Mesapce so po punskih vojnah v času republikanske vlade zasedli Rimljani in potujčili tedanje prebivalstvo. Sedanje stanje tedanjih te danjih pokrajin p okrajin je prikazano na zemljevidu 3 za deželo Puglia, kjer je glavno mesto Bari [4].
199
Zemljevid 3: Okrožje mesabskih napisov v sedani deželi Pugliji [4]
– Zanimivo Zanimivo je ime ime Apulija, Apulija, ki ki se je ohranilo ohranilo v imenu imenu pokrajine pokrajine Puglia, Puglia, in predsta predstavlja vlja deželo Apolona, izvirno Apula, ki je bil etruščanski bog glasbe in petja. Podobno se je ohranilo ime mesta Pula izvirno slovensko Pulj, kjer je bilo tudi Apulovo svetišče.
PREGLED MESAPSKIH NAPISOV V tabeli 1 prikazujem število napisov, napisov, ki jih zahodnoevropski jezikoslovci uvrščajo med mesabske napise ter število v njih prepoznanih besed in črk. abela 1: 1: Število mesabskih napisov ter v njih prepoznanih besed in črk Napisi Število napisov Število besed Prebrani napisi 303 2340 Neprebrani, prekratki in pomanjkljivi napisi 43 Vsi napisi 346 Napisi berljivi v obeh smereh 23 65
Število črk 6507 347 6857 164
Strokovno Strokovno neobdelanih v literaturi [3] je 60 napisov, napisov, vendar ima 7 napisov podano tudi prečrkovanje prečrkovanje in so v obravnavi tudi upoštevani. Povprečna dolžina mesapskih napisov je 6507 črk / 303 napisi = 21,48 črk ali 2340 besed / 303 napisi = 7,72 besed.
200 Povprečna dolžina besed je 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črke. Povprečna dolžina besed je manjša od venetskih, ki je 3,25 črk, pa tudi od starorigijskih napisov z 2,81 črkami in od retijskih z 2,95 črkami [5-7]. Majhna povprečna dolžina mesapskih napisov je pogojena s številnimi okrajšavami in žalnimi vzdihi. V tabeli 2 so podane dopolnitve napisov s črkami, ki so jih dodali strokovnjaki, s črkami, ki jih je autor dodatno prebral in s črkami, ki jih je po razumevanju dodal. abela 2: 2: Dopolnitev napisov s črkami Dopolnitev napisov Števila Deleži v %
Črke napisov
6107 93,85
Dodali strokovnjaki 153 2,35
Dodatno prebrano 150 2,31
Dodatno dodano 97 1,49
Vse črke skupaj 6507 100
Deleži dodanih in dodatno prebranih črk so zelo majhni, saj so napisi večinoma zelo dobro ohranjeni. V tabeli 3 so napisi razporejeni po času nastanka ali po drugih značilnostih glede črkovnih znakov, podatkov ali obdelave. abela 3: 3: Napisi razporejeni po navedenih značilnostih Značilnosti Arhaični čas Obdobje od konca 6. do začetka 5. stoletja pr. Kr. Obdobje 490/480-444/433 pr. Kr. Obdobje 444/433-400 pr. Kr. Klasično obdobje Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr. Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr. Helenistično Helenistično rimsko r imsko obdobje Obdobje 3. stoletja pred Kr. Obdobje od 3. do 2. stoletja pred Kr. Republikansko obdobje Republikansko obdobje od 2. do 1. stoletja pred Kr. Dodatek - nezajeti napisi Mlajše staro staro obdobje 444/433-400 444/433-400 pred Kr. Kr. Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr. Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr. Helenistčno-Rimsko obdobje 3. stoletja pred Kr. Helenistčno-Rimsko obdobje 3. do 2. stoletje pred Kr. Republikansko obdobje 2. do 1. stoletje pred Kr. Napisi negotove kronologije Napisi nedoločljive kronologije Napisi z neznačilnimi črkami Napisi s preveč okrnjenim poročilom Neobdelani napisi Skupaj
Napisi
Število
1 do 1 2 do19 20 do 48
1 18 29
49 do 80 81 do 100
32 20
101 do 165 166 do 189
65 24
190 do 225
36
226 do 229 230 do 250 251 do 251 252 do 262 263 do 265 266 do 268 269 do 280 281 do 284 285 do 322 323 do 339 340 do 346 1 do 346
4 21 1 11 3 3 12 4 38 17 7 346
201 DELOVNI HIPOEZI Delovni hipotezi, ki sta bili uporabljeni pri podrobni primerjavi različnih prečrkovanj in branj istih napisov, napisov, pri obravnavi vseh mesabskih napisov nista uporabni in sta ustrezno preoblikovani preoblikovani podobno kot pri retijskih in starorigijskih st arorigijskih napisih: – Verjetnost erjetnost prečrko prečrkovan vanja ja je ocenjena ocenjena glede glede na število število znanih znanih in glede glede na število število dodanih dodanih in v prevodu uporabljenih črk. – Verjetnost erjetnost prevoda prevoda je ocenjena ocenjena glede na na znani znani pomen predv predvsem sem daljših daljših in pogostejš pogostejših ih besed in glede na smiselni prevod celotnega napisa. Osnova za obravnavo je seznam mesapskih napisov, prečrkovanj z obrazložitvami, podatki o najdiščih, starosti in slikami napisov, objavljen v publikaciji [3]. KRIERIJI OCENJEVANJA VERJENOSI PREČRKOVANJ PREČRKOVANJ IN I N PREVODOV Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov so enaki kot pri dosedaj obravnavanih venetskih, retijskih in starorigijskih napisih in so podani v tabeli 4. abela 4: 4: Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov v odstotkih Ocena Odlično Prav dobro Dobro Zadostno Nezadostno
Verjetnost prečrkovanj > 0,85 > 0,70 > 0,55 > 0,40 < 0,40
Verjetnost prevodov > 0,80 > 0,60 > 0,40 > 0,20 < 0,20
ABECEDA IN PREČRKOVANJE PREČRKOVANJE Prečrkovanje stokovnjakov Strokovnjaki podajajo prečrkovanja, ki se delno spreminjajo s starostjo napisov in so dovolj dobra osnova, zato prečrkovanja v pretežnem delo lahko obdržim. Edina izjema je znak H, ki ga prečrkujejo kot glas za črko H, vendar vsebina napisov tako prečrkovanje ne potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda in se pojavlja kar 125 krat, medtem ko se druga najpostejša beseda RAS pojavlja le 21 krat. Obe besedi bes edi imata nedvoumen pomen, pa ju kljub temu uporabljajo kot končnici poljubnih imen, čeprav ju smiselno ne utemeljijo. Prečrkovanje Večina črkovnih znakov je podobna črkam Venetov, Retijcev, Starorigijcev, Etruščanov [8-13] in Starotrakijcev [14-15]. Prečrkovanja jezikoslovcev ustrezno upoštevajo njihovo podobnost, zato sem lahko po preveritvi prečrkovanj napisov s slikami, obdržal večino njihovih prečrkovanj.
202 Napačno pa prečrkujejo znak H kot glas za črko H. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda. Zelo pogosto pa se znak H pojavlja tudi v različnih dvojicah ali trojicah kot HA, OHA itd s pomeni vzklikov žalovanja za pokojnikom ali njegovega ležanja v grobu. Znak se prečrkuje kot v grških in starotrakijskih napisih, kjer črka H pomeni glas za črko E. Najpogostejša venetska beseda IOI s pomenom joj, ki se pojavi 71 krat se pri mesapskih napisih spremeni v IHI s pomenom jej, ki ima enak pomen kot joj. Pravilnost takega prečrkovanja potrjuje dejstvo, da je od 303 razumljenih mesapskih napisov le 25 napisov, ki se lahko razumejo tudi posvetno, ostalih 278 napisov ali 278 / 303 = 91,75 9 1,75 % pa ima nedvomno nagrobno nagrobno vsebino. Prav vzklika joj in jej pa sta značilna za žalovanje po pokojnikih in za žalne napise. Pri samoglasnikih praviloma ni drugačnih prečrkovanj, čeprav je pogosto pojavijo dvojice II in EE s pomenom je in dvojice AA s pomenom aja. Pri soglasnikih pa je več možnosti saj sta za črko dva znaka; znak t za glas in znak t, ki ga jezikoslovci prečrkujejo kot θ, ki pa ima podobno glasovno vrednost kot in šele z razumevanjem se najbolje določi utrezna glasovna vrednost. Zato se večkrat pojavijo dvojice , vendar so pogoste tudi dvojice DD, LL, RR, NN, SS, ŠŠ, in ZZ. Značilnost teh dvojic je, da ne predstavljajo povsem zanesljive delitve zveznega besedila in lahko le poudarjajo določeno vsebino. Edini znak, ki ima drugačen pomen kot v venetskih in retijskih napisih je znak T, ki tam pomeni , v mesapskih napisih pa ta znak pomeni glas za črko Š. reba se je zavedati, da so tudi ti napisi pisani v tedanjih narečjih in točnega glasu za posamezni črkovni znak ni možno ugotoviti, zato je razumevanje omejeno na glavni izbor glasov za posamezne črkovne znake, ki so določeni dovolj zanesljivo.
DELIEV ZVEZNEGA BESEDILA IN PREVODI Razumevanje jezikoslovcev jezikoslovcev Razumevanje jezikoslovcev je vezano na poljubna imena, saj praviloma ne podajajo smiselnih prevodov ampak le predvidevanja, saj naj bi napisi večinsko vsebovali rodbinska ter moška in ženska mesapska imena. a poljubna imena ne pišejo z veliko začetnico in je le iz spremnega besedila možno vsaj delno ugotavljati njihovo opredelitev za posamezna imena. Zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti njihove delitve delno zveznega besedila niti predvidenih imen. Razlog za imensko teorijo ima sicer podlago v kasnejših latinskih napisih, kjer so številna imena nedvomno razpoznavna. Enačiti rimske in predrimske napise, ki so jih pisala druga ljudstva v drugačnem jeziku in z drugačnimi pokopnimi željami pa ni strokovno in se lahko upošteva le kot delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo ovržena z razumevanji v slovenskem jeziku. Jezikoslovci sicer govore govore o staroitalskih st aroitalskih jezikih, vendar jih ne navedejo, niti ne navedejo svojega jezika razumevanja, zato celotna njihova obravnava ni dokazljiva. Navajajo sicer podobnosti lastnih in rodbinskih ter zemljepisnih imen z imeni na drugi strani jadrana, vendar so tudi tu praviloma le oblikoslovne primerjave in brez razumevanj navedenih imen. Značilna je popolna odsotnost o dsotnost analiz pogostosti, ki so s o bistveni temelj razbiranja razbiranja vseh
203 neznanih jezikov. Povedna je tudi predvidena delitev delno zveznih besedil, kjer bistveno odstopajo ravno štirje najdaljši napisi: 166 s 462 črkami, 191 s 165, 192 s 350 in 195 s 251 črkam, kjer ni moč ugotoviti njihove njihove predvidene delitve. Razlog je enak kot pri najdaljšem venetskem napisu, ki ga ni moč mo č pojasnjevati p ojasnjevati s poljubnimi imeni kot pri drugih venetskih napisih [16]. Pregled teh napisov je podan v tabeli 5 z oznakami: A avtor, D – dolžina, B – beseda, J – jezikoslovci. abela 5: Primerjava značilnosti in razumevanj najdaljših mesapskih napisov Napisi 166 191 192 195 VSI
Črke 462 165 350 251 1228
Besede A 140 52 114 87 393
DBA Delež Besede J 3,30 100 7 3,17 100 2 3,07 100 16 2,89 100 17 3,12 100 42
Črke J 69 13 117 131 330
DBJ 9,86 6,50 7,31 7,71 7,86
% čr črk % be besed 0,15 0,05 0,08 0,04 0,33 0,14 0,52 0,20 0,27 0,11
– Povpr Povprečna ečna dolžina dolžina besed besed jezikoslov jezikoslovcev cev v daljših daljših napisih napisih je je več kot kot dvojna dvojna in je daljša daljša od slovenskih leposlovnih besed s povprečno dolžino 4,55 črke [17], pa tudi od latinskih besed s povprečno dolžino 5,84 črk [18], zato predvsem bistveno odstopa število ugotovljenih besed, ki je bistveni pokazatelj razumevanja, saj je pri vseh napisih manjši od 20 %, pri prvih dveh pa celo pod 5 %. Od 346 napisov je 43 napisov s 347 črkami prekratkih ali močno poškodovanih in njihovo razumevanje ni smiselno; poleg štirih posebej obravnavanih napisov jezikoslovci podajajo osnove za delitev 162 napisov s 2885 črkami in 382 besedami. Ne podajajo pa osnov za 137 napisov s 2400 črkami, ki so dovolj dobro ohranjeni za ustrezno obdelavo in so prevedeni v slovenski jezik. Povprečna dolžine besed jezikoslovcev je (330 + 2885) / (42 + 382) = 7,85 črk. Končnice Končnice imen in drugih besed jezikoslovcev V katalogu so imena v posamezen napis vstavljena po posebej navedenih imenih in po uporabljenih končnicah predvidenih imen in drugih besed pri katerih dele zvezno pisano besedilo. Končnice moških in rodbinskih imen ter drugih besed: ahi, aos, bas, bos, das, des, ehe, ehi, eos, eti, has, hes, his, hos, ias, idi, ihe, ihi, ios, iti, nes, kas, kes, kos, les, mas, mes, mos, nas, nes, oas, oho, oni, oos, ori, oti, ras, res, ris, sat, ses, ssi, sso, tas, tes, tis, tos, tor, vas, ves, zet. Končnice ženskih imen ter drugih besed: ana, ara, ata, ati, aza, boa, dda, eta, ika, ina, ino, ita, iva, lia, lla, loa, nda, nia, nna, oao, ona, ora, ota, ova, rai, ria, rta, sia, sno, sti, šta, toa, vas, voa. Nekatere Nekatere končnice so povsem p ovsem razumljive v slovenskem jeziku, a jezikoslovci ne podajajo njihovega pomena niti jezikovnih analiz pogostosti, ampak le posamezne primerjave, ki pa ob podobnosti vsebine napisov, ki so večinsko pokopne narave in brez razumevanju napisov, ne dajejo ustreznih rezultatov.
204 Posebej izstopa najpogostejša končnica IHI, ki nima pomena v znanih jezikih in je ne pojasnjujejo. pojasnjujejo. a a končnica se pojavlja tudi v zelo kratkih besedah, ki so ugotovljene tako, da so preštete črke pred to končnico. ako bi predpostavljena imena bila bistveno krajša od ugotovljenega povprečja in sicer: 4 črkovno ime 1x, 5 črkovno 10x, 6 črkovno 4x in sedem črkovno ime kar 13x. Najpogostejše začetne tri črke v besedah jezikoslovcev so podane v tabeli 6. abela 6: Najpogostejše 6: Najpogostejše besede jezikoslovcev Začetek daz
Število 32
tab
17
tot bla pla teo
13 10 10 10
mor
9
bal
8
sta val apr daš bil daš dam gra lah alz
7 7 7 7 6 7 6 6 5 5
Naipogostejše besede Dazimaihi 8x , Dazimas 3x, Dazet 3x, Dazihi 2x, Daza 1x, DazeGiaihi 1x, Dazehiias 1x, Dazes 1x, Dazetid 1x, Dazetθihi 1x, Dazihonas 1x, Dazihonihi 1x, Dazihonnes 1x, Dazinnihi 1x, Dazinnota 1x, Dazohonnihi 1x, dazoihi 1x, Dazoimihi 1x, Dazomas 1x in Dazomoas 1x abara 12x , abarai 1x, abaraihe 1x, abarovas 1x in abarios 1x in abaroas 1x θotor 8x , θotoras 2x, totora 1x, θotoria 1x in θotorridas 1x Blatθihi 3x, Blaθihi 3x, Blates 1x, Blatana 1x, Blatθes 1x in i n Blatθeihas Platoras 5x, Plastas 2x, Plato 1x, Plasbtas 1x in Platorrihi 1x θaotoras 2x, θeotoras 2x, θeotoridda 2x, θeotor 1x, θaotorras 1x, θaotorres 1x in eotinihi Morkehiaiih 1x, Morkes 1x, Morkihi 1x, Morkohiaihi 1x, Morkohias 1x, Morkos 1x, Morqorihi 1x in Morθana 1x Balakrahiaihi 1x, Balasiirihi 1x, Baledonas 1x, BaleGias 1x, Balehi 1x, Baletθihi 1x, Balakrahiaihi in Balias 1x, Staboos 3x, Staboaos 2x, Stabaos 1x in Stabos 1x Vallaos 2x, Vallaidihi 2x, Valla 1x, Vallaso 1x in Valatis 1x Aprodita 4x, Aproditas 2x in Aproditiovas 1x Daštas 5x in Dašta 2x Bilia 3x, Bilihi 1x, Bilivia 1x in Biliovasno 1x Daštas 5x in Dašta 2x Damatria 2x, Damatras 2x, Damatrivas in Damatriovas 1x Graivaihi 3x, Grahis 2x in Graheos 1x Lahika 1x, Lahon1x, Lahona1x, Lahianes 1x in Lahiones 1x Alzenas 3x, Alzan 1x in Alzanaidihi 1x
Najpogostejše ime jezikoslovcev je abara, ki se pojavlja 12 krat in vedno na začetku besedila, petkrat pa tudi samostojno, skupno 17 krat. Drugo značilno ime jezikoslovcev je Dazimaihi, ki se pojavlja 8 krat pa tudi v različnih oblikah, skupno kar 32 krat. Pogosta beseda je θotor, ki se pojavlja 8 krat, pa tudi v drugih oblikah skupno 13 krat. Značilne so začetne črke navedenih imen, ki imajo praviloma v slovenščini določen pomen, ki pa ga zahodnoevropski jezikoslovci ne vidijo.
205 Navedena pogosta imena jezikoslovcev so prav dobro razumljiva v slovenščini. Imena večinoma podajajo tudi nek smisel, saj imajo praviloma svoj naravni izvor, izvor, ki ga jezikoslovci ne pojasnjujejo, zato ne podajajo njihovo razumevanje ampak imena le navajajo, navajajo, kar pa je daleč od jezikovne utemeljitve. Osnove razumevanja Obravnavanje predpostavljeno nerazumljivega besedila mora potekati postopno tako, da se po posameznih značilnostih določi prepoznane skupine črk: 1, 2, 3, 4, 5 in več črk, ki omogočajo določitev ustreznega pomena. Znane besede, ki predstavljajo samostalnike, glagole, pridevnike, imena, zaimke, vzklike in druge besedne oblike, omogočajo začetno delitev zveznega besedila, ki se z dopolnjevanjem znanja in izkušenj iz drugih napisov stalno dopolnjuje. ako ako postajajo zvezna besedila besedil a čedalje bolj smotrno razdeljena na posamezne besede, njihovi prevodi pa čedalje bolj razumljivi in zanesljivi. emeljna osnova za delitev zveznih besedil so pogoste besede, ki so zbrane iz vseh razumljenih mesapskih napisov in so prikazane v delu Zbir mesapskih napisov, delitev, prevodi in slovar [19]. Smiselna je tudi primerjava dobljenih besed s pogostimi besedami iz venetskih, retijskih in starorigijskih napisov [20-22]. abela 7: 7: Skupine večkrat ponavljajočih se črk, ki predstavljajo besede Besede daljše besede
krajše besede
Razumljivost razumljive razumljive razumljive razumljive slabše razumljive nerazumljive
Številčnost Številne manj številne Številne manj številne
Ocena odlično prav dobro prav dobro dobro zadostno nezadostno
Za razumevanje prebranega besedila so najpomembnejše daljše in razumljive besede, pomembne pa so tudi krajše številne besede, saj omogočajo ustrezno delitev zveznega besedila in razumevanje celotnega besedila. Za razumevanje prebranega besedila so pomembne vse prepoznane in razumljive besede, pa tudi mnoge okrajšave. Razumljivo je, da so bile okrajšave bistveno pogostejše kot pa so danes in to tako zaradi omejenega prostora, kot tudi zaradi bistveno težjega zapisovanja v kamen, keramiko ali al i kovino. Okrajšave so zelo pogoste in nam lahko kažejo tudi takratno govorjeno besedo, ki je tako kot tudi danes praviloma odstopala od pravopisne pravopisne besede. Večkrat so izpuščene manj pomembne črke, ki jih tudi danes v pogovornem jeziku ne izgovarjamo, čeprav bi jih morali po pravopisu pravopisu izgovarjati in tudi zapisati. Okrajšave so lahko delne ali pa skoraj popolne, saj največkrat opazimo le prvi del besede, včasih pa je okrajšava tako korenita, da zajema le prvo črko. Pri sodobnih okrajšavah so te zapisane z velikimi črkami, kar pri mesapcih ni mogoče, saj niso razlikovali velikih in malih črk.
206 Delitev praviloma zveznega besedila – deli delite tevv pri pri zna znani nihh bese beseda dah, h, – delite delitevv pri pri znan znanih ih in in pogos pogostih tih okraj okrajšav šavah. ah.
Delitev zvezno pisanega besedila je pri znanih daljših besedah ustrezna in zelo zanesljiva, medtem ko je delitev pri znanih krajših besedah praviloma le zanesljiva. Pri okrajšavah je možno upoštevati delitev kot pravilno, le z dobrim razumevanjem celotnega smiselno prebranega dela napisa ali celotnega besedila. Smer branja Smer branja je praviloma podana s smerjo črk in je praviloma od leve proti desni, pa tudi obratno, navzgor, navzdol ali v krogu. Pri težavnih zapisih v kamen so tudi takratni ljudje prej določili, kaj hočejo zapisati in pri tem vsaj včasih upoštevali tudi obratno smer branja, ki je tako prikazala njihovo duho vitost ali pa poseben pos eben namen. Včasih Včasih gre tudi za prikrit namen, saj so hoteli skriti določeno vsebino pred ljudmi ali še š e verjetneje pred duhovi ali pa so hoteli dobiti odgovor umrlih in obratna smer branja bi bila zato kar ustrezna. aki ugotovljeni ali možni zapisi so prevedeni tudi v obratni smeri. Število napisov razumljivih v obeh smereh je pri Mesapcih zanemarljivo, saj jih je le 23 ali le 23 / 303 = 7,59 %. Delno je to pogojeno z daljšimi napisi, delno pa z izrazitimi nagrobnimi vsebinami, kjer prevladujejo stvarni občutki ob pokopu. Različice Pri razumevanju vsakodnevnih besednih sporočil je za pravilno razumevanje posredovanega sporočila potrebno poznati: okolje dogodka, način podajanja, namen, v neposrednem govoru pa tudi govorico telesa. Pri starih napisih mnogo teh podatkov nimamo, zato je možnost različnega tolmačenja velika. Praviloma se različna razumevanja le delna, pri krajših napisih pa so lahko tudi povsem različna. Veliko število besednih različic lahko zmanjšuje verjetnost razumevanja, lahko pa jo tudi povečuje, če kaže na dobro isto-smiselno razumevanje besedila. Številne različice povečujejo število prepoznanih besed, vendar bi bilo oporečno opuščati take različice, saj so povsem umestne in skladne skl adne s celotnim besedilom. udi udi v slovarjih so praviloma podane take različice, ki k i so v vsakdanjem govoru tudi bolj ali manj uporabljene. Uporabne so tudi besede iz dosedaj razumljenih predantičnih slovanskih venetskih, retijskih in starorigijskih napisov, ki so zbrane v ustreznih besednjakih [23-25]. Besede mesapskega jezika so zbrane v Slovarju mesapskih besed [26].
DOSEDANJA RAZUMEVANJA RAZUMEVANJA Pet mesabskih napisov je obravnaval tudi M. Bor in njegova prečrkovanja prečrkovanja in razumevanja bodo, z oznako literature, primerjalno navedena in obravnavana [27].
207
KAALOG UREDIEV KA KA ALOGA Katalog je urejen po starosti napisov ali po drugih drugi h značilnostih kot so podane v tabeli t abeli 3. Pri vsakem napisu je: – Zaporedno Zaporedno število število napisa, napisa, vrsta napi napisa, sa, mesto mesto najdbe najdbe in hrambe hrambe,, smer bran branja ja in kje kje se nahaja slika. – Prečrko Prečrkovan vanje je jezikoslov jezikoslovcev cev s komenta komentarjem; rjem; delitev delitev besedila in razumevan razumevanje je s poljubpoljubnimi imeni, ki imajo krepko veliko začetnico, če razumevanja ni je tam vprašaj, število znakov H, ki so prečrkovani kot H. – Dosedanje Dosedanje prečrk prečrkovan ovanje je in razumevan razumevanje je na podlagi slova slovanske nskega ga izrazja izrazja z navedbo navedbo liteliterature in s komentarjem. Avtor: Avtor: – Prečrko Prečrkovan vanje je in verjetnos verjetnostt prečrko prečrkovan vanja, ja, število število besed in število število črk črk napisa napisa - število število vidnih črk, število dodanih črk jezikoslovcev in število dodatno prebranih in število dodanih črk. – Delitev Delitev zveznega zveznega ali delno delno zveznega zveznega napi napisa, sa, dobesedni dobesedni prevod prevod v slove slovenščin nščinoo z verjetnoverjetnostjo prevoda in s komentarjem razumevanja. Oznake v katalogu – S Slika. – R Različica. – N Nazaj označeno poševno. – [1:23 [1:233] 3] Lite Litera ratu tura ra 1, stran stran 233. 233. – Drugače ali novo novo preb prebrane rane črke so označen označenee krepko krepko in poševno poševno.. – Doda Dodane ne črke črke so v okl oklep epaj aju. u. – Velike krepke krepke začetni začetnice ce označuje označujejo jo imena imena jeziko jezikoslov slovcev cev.. Števila v Katalogu - primer Napis 1 – ,9 ,8 verjetn verjetnost ost prečr prečrko kovan vanja ja verjetn verjetnost ost prevod prevoda. a. 7 18 število besed število črk. – 18 0 0 0 18 črke strokovn strokovnjako jakovv, njihove njihove dodane črke, črke, novo prečrkovane, prečrkovane, dodane in vse črke. – Napi Napisi, si, ki niso niso prev prevede edeni ni imajo imajo ozna označen čenoo le število število črk. črk.
Pri napisih brez slik so zaradi primerljivosti na mestih neznanih črk upoštevane dodane črke kot novo prečrkovane, na mestih manjkajočih črk pa kot dodane črke!
208
NAPISI ARHAIČNI ČAS Zgodnje staro obdobje od konca 6. do začetka 5. stoletja pr. Kr. Napis 1. Napis iz najdišča Nardo na obdelani grobni kamniti plošči 28x9x6 cm je v dveh vrstah dolžine 15,2 in 13 cm, črke so visoke 2 do 4 cm, bere se levo serpentinasto. serpentinasto. S [1:233] baopihinolibataos
Baopihi Nolibataos
I
1
[1:48]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen prve črke, ki je R, črke H, ki je O in izpuščenega I. ,9 ,8 RAOPIOIINOLIBAAOS NOLIBAAOS 17 0 1 0 18 7 18 RAO PIO I INO LIB AA AA OS R RAO P IOI INO LIB AA AA OS Rad pil je in lep ata ostal. Rai pa joj in ljub ata ostal. Očitno gre za nagrobno vsebino, saj ljubi ata ostane tudi v raju.
Staro obdobje prva polovica 5. stoletja, 490/480 - 444/433 pr. Kr. Napis 2. Napis je na dvoročnem trebušastem glinenem vrču iz Rugge visokem 20 cm, ki je shranjen v Muzeju v Bostonu. Na eni strani sta dve človeški figuri z napisoma napisoma z rjavim r javim firnežem, na drugi dru gi strani pa sta petelina z napisom z rjavim firnežem. S [1:234-235] Prva stran a) avroĆias b ) lahika A vro Ćias Lahika iapi
Druga stran iapi I 1
[1:49]
Pri prečrkovanju je nekaj razlik, saj je 5. znak, ki je označen s puščico dvojen in predstavlja črki L, kakor zadnji znak, ki ga prečrkujejo kot PI, vendar predstavlja črki A. Zadnja črka bi bila lahko vprašljiva in bi bila lahko tudi zlogovni znak z neznanim pomenom, vendar je pomen prepričljiv, saj gre za jato ptic, ki so vedno imele magični pomen. Črka H praviloma praviloma pomeni E tako tako kot v grških in starotrak starotrakijskih ijskih napisih. napisih.
,9 6
AVROLI AS/LAEIKA/IA AS/LAEI KA/IA A 14 0 1 0 15 A V RO L IAS LAEIKA IAA IAA R LAEIKA lahko A v rotitev le jaz lahka, jata. R ROV grob Prevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana s slikama, saj prva predstavlja verjetno dve ženski od katerih je ena bojevnica, saj ima bič, druga pa je zakrita in bi lahko predstavljala predstavljala žrtev ali čarovnico. čarovnico. Druga slika pa predstavlja predstavlja dva petelina petelina in bi lahko pomenila petelinji petelinji boj, a sta ptiča povezana z značilnim značilnim znakom, ki lahko pomeni tudi skupnost skupnost ali jato. jato. Na eni eni strani sta dve dve ženski, na drugi strani pa petelina, petelina, torej torej ne gre za par, ampak ampak za skupino ali jato. R
,7 15
A V RO L IAS L AEI KA IA IAA R L AIE KA le ajam kot A v grob le jaz le ajam kot jata. Če vrč predstavlja žaro je to verjetnejša različica, saj tudi duše po smrti lahko predstavljajo jato; pa tudi dve ptici lahko neseta dve duši v raj [20].
209 Napis Napis 3. Napis z rjavim firnežem na zunanjem dnu dvoročnega trebušastega trebušastega vrča iz Valesio se bere b ere desno in je shranjen v Muzeju obrtne umetnosti v Hamburgu. Hamburgu. S [1:236-237] vaikanetaos
Vaikanetaos
I
0
[1:49]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo točno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim. obdržim. 1 1 VAIKANEAOS 11 0 0 0 11 4 11 VAI KA NEA OS Vej ko notri ostane. Prevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana z vrčkom, ki po smislu sodeč predstavlja žaro s pepelom umrlega.
Napi 4. Napis iz najdišča Ognissanti dolžine 87 cm in povprečne višine črk 3 do 4 cm je vklesan v obdelan peščenjak velikosti 1,46x0,16x0,36 cm S [1:233-239] a) θaidikihilasiniaorinasiannzatxx(x) Θaidikihi Lasinia Orinasia annzat
b) xaxrl I 11
? [1:49-50]
Obdržim prečrkovanje spodnjega dela, ki je na koncu nezanesljiv, dvojni nn pa je verjetneje NM, črka H pa je E; zgornji del pa se prične s črko R, tretja črka je O, četrta je verjetno N, zadnja pa je E. RAON RL RLE /AIDIKIEILASINIAORINASIANMZA /AIDIKIEILASINIAORINASIANMZAO 32 0 5 0 37 ,8 ,6 RA ON R LE AI DIK IEI LAS IN IA ORI NA SIA NM ZAO 15 37 Raj on res le taj lep jej sem in aja gori naj sije nam zato. zato. Prevod podaja smiselno vsebino, povezano z nagrobnikom, saj je pokojnik našel lep raj in tu počiva in nam sije. Napis 5. Napis je na zgornjem delu oboda vrča premera 19 cm iz najdišča Valesio, vrezan je pred žganjem in je shranjen v Museo Museo Castromediano v Lecce. Napis Napis dolžine 16 cm in višine črk 2 cm se bere z leve na desno. desno. S [1:240] HaivaGia Zaras I 2 [1:50] haivaG iaszaras Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki je E. 1 1 EAIVAGIASZARAS EAIVAGIASZARAS 14 0 0 0 14 4 14 EAI VAG IAS ZARAS Joj vagan jaz zares. Prevod podaja smiselno vsebino, povezao z vrčem, saj gre za žaro in napis govori o pokojniku, ki je zares zvagan.
Napis 6. Napis je vrezan na bronasti votivni okrogli plošči iz območja Valesio, teški 215 g s premerom 10,9 cm in debeline 2 mm, bere se desno. S [1:240-241] aviθasbale G iaszaras A viθas BaleGias Zaras I 0 [1:51] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dovolj zanesljivo zanesljivo prečrkovan prečrkovanje, je, saj so črke lepo vidne. 1 1 AVIASBALEGIASZARAS 18 0 0 0 18 6 19 AVIA VIA S BA LEGIA S ZARAS Ovita s bo legla si zares. R AVI A Javila Javil a tu Prevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana z nagrobno vsebino, morda gre za mumijo ali za žaro in napis govori o pokojni, ki ki je ovita ali skrita v žari in je zares legla.
210 Napis 7. Napis iz območja Vereto v okrožju Sv. Andreja je vgraviran na vrhnjem delu desetstranega nalomljenega kamnitega stebra višine 1,41 m in je shranjen v Narodnem muzeju v arantu. Napis dolžine 46 cm in višine črk 2,5 cm se bere levo. S [1:242] I 1 [1:51] ]rzaideĆ iashaiθraaθivareti iashaiθraaθivareti Rzaide Ćias Haiθraa θivareti Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki je E. RZAIDEIASEAIRAAIV RZAIDEIASEAIR AAIVAREI AREI 25 0 0 0 25 1 ,9 R ZAIDE IA S EAI RA AI VA REI 10 25 Res zajde tja saj aja tu raju ati v Reti. R REI Reti R RZ AI DE IA S EAI RA AI VA RE I Res aja da tja saj aja trajno ati v raju ti. Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na vidnem stebru, ki naj ga ljudje berejo in morda govori tudi o boginji Reti. Napis Napis 8. Napis Napis je na treh združenih delih oboda glinastega vrča.
S [1:243]
a ]rinzanixtis:daze ]rinzanixtis:dazeG iai[hi [1:51] b Rinzanixtis DazeGiaihi Irišaihi I 1 ni slike [1:52] ]irišaihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo smiselno prečrkova prečrkovanje, nje, saj je večina črk lepo vidna, vendar vendar so nekatere nekatere neobičajne. neobičajne. Črka x je najverjetneje A, dvopičja ni, na koncu pa dodajo I ki ga ni. Druge vrstice ni moč preveriti, saj ni slike, pojavlja pa se črka h, ki najverjetneje pomeni pomeni E. Pri delitvi pomagajo nezdužljive soglasniške skupine NZ in SD. Napis ni popoln, zato je na manjkajočih delih lahko tudi drugačna vsebina. RINZANI AISDAZEGIAIEI/IRIŠAIEI ISDAZEGIAIEI/IRIŠAIE I 26 2 1 0 29 ,9 ,7 R IN ZANIA IS DA ZEGIA IEI IRI ŠA IEI R IRI mlad 9 27 Res in zaspi tisti da sežge jej raj šel jej. R RI N Raju naj Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na vrču, ki najverjetneje predstavlja žaro, saj napis govori o pokojnem, ki ki zaspi in ko je sežgan s ežgan gre v raj. Napis Napis 9. Napis Napis na delu žare iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:243]
? 0 [1:52] ]ai.slax[ Napis je slabše berljiv, vendar sta zadnji črki: obrnjeni N in I, zato bi prečrkovanje najverjetneje bilo. ,8 ,8 AI:SL N I 5 0 1 0 6 2 6 AI SLNI Aja silni. Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na delu žare in govori o silnem pokojnem, ki sedaj mirno spi. Napis 10. Napis Napis iz Ceglie je vrezan na delu opeke 28x 20 cm. Bere se z leve na desno, črke pa so visoke 7 mm. S [1:244]
]raG e ? 0 [1:52] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo zanesl z anesljivo jivo prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, vendar prvega znaka ne prečrkujejo prečrkujejo je pa lahko ločilna črta, črka I, še verjetneje pa je črka S. ,9 ,8 SRAGE 4 0 1 0 5 1 5 SRAGE Srage. R S RA GE Saj raj gre. Prevod podaja smiselno vsebino, ki govori o potnih sragah, najverjetneje o smrtnih sragah.
211 Napis 11. Napis iz Vaste je izgubljen, izgublje n, bere pa se iz leve v desno.
S [1:244]
? 0 [1:53] ]dr[ Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje, prečrkovanje, saj saj sta črki lepo vidni, vendar vendar naj bi se napis spredaj spredaj in zadaj nadaljeval, iz slike pa je razvidno, da gre le za dve črki, ki najverjetnej predstavljata okrajšavi. 1 ,5 DR 2 0 0 0 2 2 2 DR Daj raj. Prevod podaja smiselno vsebino, zaradi kratkosti, pa so možne različice. Napis 12. Napis iz najdišča Rugge je na obdelani kamniti, verjetno nagrobni plošči napušča 50x10,5x7 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Napis dolžine 32,5 cm z višino črk od 2 do 3 cm se bere iz desne proti levi. S [1:244] I 2 [1:53] dazima[ih]ivastoaihi Dazima[ih]i Vastoaihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo smiselno prečrkovan prečrkovanje, je, saj so črke razen manjkajočega manjkajočega dela lepo vidne, črka H pa je E. ,9 1 DAZIMAIEIVASOAIEI DAZIMAIEIVASOAIEI 16 2 0 0 18 7 18 DA ZI MA IEI VAS OA IEI Da si moj jej vsa tvoja jej. Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na nagrobniku in govori o pokojniku in verjetno ženi, ki je vsa njegova. Napis 13. Napis iz Canosa na glinasti skodelici premera 10 cm in višine 4,5 cm je v Narodnem muzeju v arantu. Napis Napis dolžine 11cm in višine črk 1,9 cm je rahlo vrezan in se bere iz leve proti desni. S [1:245] ? 0 [1:53] dazims Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo smiselno prečrkovan prečrkovanje, je, saj so črke lepo vidne. 1 ,6 DAZIMS 6 0 0 0 6 4 6 DA ZI M S Da za mizo si. R DA ZI M S Da si moj si. S MIZA D N Z mize daš. Prevod je smiseln in možen tudi v obratni smeri. Kratek napis omogoča razumevanje v več različicah. Možna je tudi nagrobna vsebina. Napis 14. Napis iz najdišča Vaste na kamniti plošči 46x31x16 cm je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Napis dolžine 15 cm z višino črk 4 cm je površinsko vgraviran in se bere iz desne proti levi. S [1:245] ]G oq(x)no[? ? 5 [1:53] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo delno prečrkovanje, prečrkovanje, saj je napis na sliki slabo slabo viden. Pri tako slabem in nezanesljivem prečrkovanju je preveč možnih različic. Napis Napis 15. Napis dolžine 18 cm z višino črk 4 cm je vgraviran na obdelanem kamnu 30x20x17 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce, bere se desno. S [1:246] zairikihi Zairikihi I 1 [1:54] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo smiselno prečrkovan prečrkovanje, je, saj so črke lepo vidne, črka h pa je E. 1 ,7 ZAIRIKIEI 9 0 0 0 9 4 9 ZA I RIK IEI Zadnji je krik jej. R ZA IRI K IEI Za raj ko jej Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino in je zelo verjeten, zaradi kratkosti, pa so možne različice.
212 Napis 16. Napis iz Valesio je na stranski nagrobni plošči 41,5x23x9 cm in je v zbirki G. Marzana v S. Pietro Vernotico. ernotico. Napis Napis dolžine 19 cm z višino črk od 3 do 4 cm je vklesan in se bere iz leve proti desni. S [1:246] abara
tabara
I
0
[1:54]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo smiselno prečrkovan prečrkovanje, je, saj so črke lepo vidne.
1 2
1 ABARA 6 0 0 0 6 6 A BARA u grob. R A BAR A u bar aja. u vsaj aja. Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino, zaradi kratkosti pa so možne različice; možno ime abara pa ni smiselno, saj se pojavlja prevečkrat in v različnih povezavah, ki tako možnost zavračajo.
Napis Napis 17. Napis Napis iz Muro je na kamnitem stebru in je sedaj izgubljen. ?]xdxx(x)rasnx[ 2 ]ihil[? ]ihil[?
?
S [1:247]
1
[1:54]
Napis je slabše čitljiv, in ga jezikoslovci zelo pomanjkljivo prečrkujejo. Bere se desno, spodnja vrsta pa levo. črka h je E.
,7 ,4 OD NS(V)RASNO/LIEI 9 0 4 1 6 14 OD NS V RA SNOL IEI Od nas v raju snul jej. Podano razumevanje je smiselno in povezano s pokojnikom, ki je doma v raju kjer spi.
14
Napis 18. Napis iz najdišča Vaste je vgraviran na nagrobni plošči 51x21x13 cm in je shranjen v Narodnem muzeju v atantu. Bere se iz desne proti levi. S [1:247] ]oras
?
0
[1:54]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dobro prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.
1 ,8 ORAS 4 0 0 0 4 1 4 Okras. R O RAS Oj dol. ZASIO V obratni smeri se črka R spremeni v SI. N Zasijal. Razviden je smisel, zaradi kratkosti napisa pa je možno tudi delno različno razumevanje. Napis 19. Napis dolžine 27 cm z višino črk 1 cm iz najdišča Muro je vgraviran na okroglem delu kamnitega umivalnika velikosti 48x20x13 cm in je shranjen v Museo Castromediano Castromediano v Lecce. Bere se levo. S [1:247] hanqoriasananaproditanma
hanqorias anana proditanma proditanma
1
[1:54]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo točno prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, črka H je praviloma E.
1 9
,8 24
EANKORIASANANAPRODIANMA EANKORIASANANAPRODIANMA EAN KO RIA SA NANA P RODIA N MA En ko raj za počitek pa rodita naj me.
24
0
0
0
24
Podano razumevanje je smiselno in povezano s predmetom, ki naj bi bil umivalnik lahko pa ima tudi žrtveniški ali nagrobni namen.
213 Mlajše staro obdobje obdobje 444/433 – 400 pr. Kr. Kr. Napis Napis 20. Napis je vgraviran na bronastem žezlu, verjetno iz okraja Brindisi in je shranjen v zbirki O. Lebreton. Napis Napis je na obeh straneh žezla v grškem in mesabskem zapisu. Napis Napis se bere iz desne proti levi. S [1:247] ? 0 [1:55] Δαμοσιονβςενδεσινον (damosionbgendesinon) Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo le prečrkovanje prečrkovanje grškega grškega napisa, ki ni podan s sliko in ga ni mogoče preveriti; ne podajajo podajajo pa njegovega razumevanja. Po sliki je možno določiti prečrkovanje mesapskega napisa. ,9 ,7 NONINERNEVMOI NONID 0 0 18 0 18 6 18 NONI NER NEV MOI NONI D Noni grob nov moji noni dam. Razumevanje podaja posmrtne želje dragi noni, ki ima nov grob in je na predvidenem posmrtnem potovanju. Napis Napis 21. Napis Napis iz Mesagne na grobnem kamnu se bere desno in je izgubljen. Keilaias Dastas
keilaias dastas
I
S [1:248]
0
[1:55]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo točno prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke lepo vidne. 1 ,9 KEILAIAS DASAS DASAS 14 7 12 KEI L AIAS DA S A S Ko le ajaš da sam tu si. R DASA DASA dosti Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino.
0
0
0
14
Napis Napis 22. Napis Napis na kamnu iz Rugge se bere desno in je sedaj izgubljen. baaxx[i]hi
Baaxx[i]hi
I
1
[1:55]
Napis ima več izbrisanih črk, po primerjavi z drugimi napisi bi lahko bilo. ,8 ,8 BAA(I)IEI 5 1 3 8 BA AI IEI Bo ati jej. Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino.
Napis 23. Napis je na nagrobnem kamnu iz Vaste in je izgubljen. izgublje n. θabaramorqorihi--(-) s
S [1:248]
Θabara Morqorihi
I
0
2
8
S [1:248]
1
[1:55]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo točno prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki verjetneje predstavlja predstavlja E. Na koncu se nakazujeta črki AI. ,9 ,8 ABARAMORKORIEI AI AI S 16 0 2 0 18 7 18 A BARA MOR KOR IEI AI S u bar mrtev skoraj jej ajal si. R MORKO R mrtev res R BARA grob R KO RIE IAI ko raju ajal R AIS ajs Prevod podaja smiselno a večpomensko nagrobno vsebino.
Napis Napis 24. Napis Napis iz Ceglie se bere desno in je sedaj izgubljen. moldahias2ba[?
Moldahias ba
I
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo smiselno prečrkovan prečrkovanje, je, razen H, ki je E.
S [1:248] [1:55]
214 1 5
,9 MOLDAEIAS/BA 11 MOL DA EIA S BA Moli da ajal še bo. R MOLDA Mlada Razumevanje podaja smiselno vsebino povezano s prošnjo božanstvu.
11
0
0
0
11
Napis 25. Napis Napis iz Oria je na grobnem kamnu in je sedaj izgubljen. tabarios d(r)omatriaš
abarios D(r)omatriaš D(r)omatri aš
I
S [1:248]
0
[1:56]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, prečrkovanje, saj s aj so črke lepo vidne; zadnja črka je X, ki jo prečrkujejo prečrkujejo kot Š, kar je smiselno. smiselno. 1 ,9 ABARIOS DROMARIAŠ DROMARIAŠ 17 1 0 0 18 7 18 A BARI OS D ROMA RIA Š R BARI grobu
u bar ostani da romat raju šel. R IO SDRO MA joj zdrava mati Razumevanje podaja smiselno vsebino in željo pokojnemu, da tu ostane pokopan in bo lahko šel romat v raj. Napis Napis 26. Napisi iz najdišča Muro so vgravirani na petstranem nagrobnem nagrobnem kamnu višine 44 cm, ki se proti vrhu zoži, spodaj pa ima premer 27 cm. Kamen ima 7 napisov in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. a)
Napis Napis dolžine 24 cm z višino črk 2 cm se bere iz leve proti desni
klaias(-)θaqsdazima(-) ? 0 Prečrkovanje jezikoslovcev je še dokaj zanesljivo in ga obdržim. ,9 ,8 KLAIAS AKSDAZIMA 16 8 17 KL AIA S AK S DA ZI MA u ajal si tako si da si moj. Napis je razumljiv, vendar je zaradi neobičajnega prečrkovanja manj zanesljiv.
S [1:249] [1:56] 0
0
0
16
b) Napis Napis dolžine 21 cm z višino črk 1 cm se bere iz desne proti levi S [1:249] ? 0 [1:57] qollaisbalaidratis Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo prečrkovanje prečrkovanje kot da ni nobene črke vprašlj v prašljive, ive, sam pa zaradi slabe slike ne morem preveriti prečrkovanja, prečrkovanja, zato ga obdržim. obdržim. KOLLAISBALAIDRAIS KOLLAISBALAIDR AIS 18 0 0 0 18 ,9 ,8 KO L LAIS BAL AID RA IS 7 18 Ko le ležiš bolj ajd borec isti. Napis je sicer razumljiv, zaradi nepreverjenega prečrkovanja pa je manj zanesljiv. c) ψaa
Napis Napis dolžine 9 cm z višino črk 2 do 3 cm se bere iz leve proti desni ? 0 GAA ali GAS 3 0 0 0 ,7 ,5 2 3 GA A Ga aja. R G AS Glej ostaneš. Napis je kratek in različno prečrkovan, zato je možnih več različic.
S [1:249] [1:57] 3
215 d) Napis Napis dolžine 6 cm z višino črk 6 do 8 mm se bere iz desne proti levi S [1:250] ? 1 [1:57] hnthaša Črke so sicer slabše vidne, vendar je prečrkovanje jezikoslovcev razvidno napačno. ,7 ,6 SIEAAV ŠA ŠA 7 0 2 0 9 3 9 SIE AA AA VŠA Sije ata všel. R S IE AA AA V ŠA Sam je ata veš šel. Napis je dobro razumljiv, vendar je zaradi manj zanesljivejšega prečrkovanja in kratkosti lahko večpomenski. e) Napis Napis dolžine 2 cm z višino črk 1,2 cm se bere iz desne proti levi ? bo 1 1 1 1 BO Bo. 2 0 0 0 2 Obdržim prečkovanja jezikoslovcev, vsebina je jasna, čeprav zaradi kratkosti lahko večpomenska.
S [1:250] [1:57]
) Napis Napis dolžine 9 cm z višino črk 1 cm je poškodovan in se bere levo. ? broxox[? Prečrkovanje jezikoslovcev je slabo, črke so težje razločljive in nekoliko drugačne. ,6 ,5 BAI OS OS E 4 0 2 4 6 B AIO S E Bo ajal sam je. Prevod je razumljiv, zaradi težjega prečrkovanja pa je nekoliko manj zanesljiv.
S [1:250] [1:58]
g) pax ? 0 Prečrkovanje ni zanesljivo, in je popolnoma drugačno od jezikoslovcev. ,5 ,4 BI AIOS V 2 0 4 7 B IAI OS V Bo joj ostal v. Vsebina je razumljiva, zadadi težjega prečrkovanja pa je manj zanesljiva. Skupno razumevanje
,9
52
0
0
6
S [1:250] [1:58] 5
9
0
7
0
61
,8
KL AIA S AK S DA ZI MA KO L LAIS BAL AID RA IS G AS SIE AA VŠA BO B AIO S E B IAI OS V 29 61 u ajal si tako si da si moj ko le ležiš bolj ajd borec isti glej ostaneš sije ata všel bo bo ajal sam je bo joj ostal v. R AIAS ajaš R SE se ali še R RA rad Prav vsi napisi so smiselno povezani s pokojno osebo, vejetno z očetom, ki je v grobu sam. Napis Napis 27. Napis Napis na kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno. ?]alaskiritas[ 2?]slaono[ 3?]elib]?
S [1:250]
?
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim. Začetek verjetno ne manjka, konec pa zelo verjetno. ,9 ,8 ALASKIRIAS/SLAON ALASKIRIAS/SLAONO/ELIB(A) O/ELIB(A) 21 0 0 1 10 22 A LAS K IRI A S SLA ONO E LIBA R ONOE njej A sem ko raj tu si šla ona je ljuba. R LIBA lepa Napis je nagrobni in razumljiv, zaradi manjkajočih koncev pa tam manj zanesljiv.
[1:58]
22
216 Napis Napis 28. Napis Napis iz Oria je izgubljen, bere se desno. doimatagrahis
Doimata Grahis
S [1:250]
I
[1:58]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim razen črke H, ki je E. 1 ,9 DOIMAAGRAEIS DOIMAAGRAEIS 13 0 0 0 13 5 13 DO IMA A GRA EIS Da ima ta grob ajs. R DIOMA dojema R GRA greje Prevod je razumljiv in nagroben, ni pa podatka ali je napis iz groba in na kakšni podlagi je, zato ni možno dodatno sklepanje o ustreznosti razumevanja.
Napis 29. Napis dolžine 108 cm z višino črk 2,5 cm iz najdišča Rugge je vgraviran na kamnu 145x46x34 cm, bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:251] graivaihi graivaihimoadah-a moadah-ataos taos
Graivaihi Moadah-ataos
I
2
[1:58]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki verjetneje pomeni črko E, predzadnji a je verjetno I, naslednja črka I pa je lepo vidna, zadnji A pa ne. GRAIVAIEIMOAD GRAIVAIEIMOAD IEI A OS 20 0 1 0 21 ,9 ,9 G RAI VA IEI MOA DA IEI A OS R GRAIVA GRAIVA grejeva grejev a 9 21 Glej raj vei jej moj da jej tu ostane. Prevod je razumljiv in skladen s pokopnim namenom.
Napis 30. Napis iz Vaste dolžine 13,3 cm z višino črk 2,9 cm se bere levo in je na nagrobniku 195x32x88 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v arantu. S [1:252] arψam[ ? 0 [1:59] Napis je slabše čitljiv, vendar črka R ni razvidna in verjetneje pomeni črko I. ,8 ,6 AIGAM 5 0 0 0 5 3 5 AI GA M Ajaj ga mi. MAGIA N Magija. Napis je razumljiv v obeh smereh in se sklada s pokopnimi željami: beseda magija pa se sklada tudi s okrasom nagrobnega stebra.
Napis 31. Napis iz najdišča Valesio je vrezan na kamnu 69x64x14 cm. Dvovrstni napis dolžine 13,3 cm s črkami višine 2,9 cm se bere desno in je shranjen v Lokalnem muzeju v Brindisiju. S [1:253] damatras2 prespolis prespolis
Damatras Prespolis
I
0
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim. 1 ,8 DAMARAS/PR DAMARAS/PRESPOLIS ESPOLIS 17 0 0 6 17 DA MARAS P RES POL IS R MA RAS mati dol Da matraš pa res pol isti. R MARA SP mati spi Napis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami, saj kljub temu da se matra ostane isti.
[1:59] 0
17
217 Napis 32. Napis dolžine 85 cm z višino črk 2 do 4 cm iz groba iz Ceglie je vrezan na apnenčevem napušču 127x55x26 cm, bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:253] dazimaihikelonihixp
Dazimaihi Kelonihi xp
I
2
[1:59]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E , zadnji črki sta ločeni od napisa, sta pa skupni in lahko lahko predstavljata predstavljata PK in sta večpomenski. večpomenski. DAZIMAIEIKELONIEI/PK DAZIMAIEIKELONIEI/ PK 18 0 1 0 19 1 ,9 DA ZI MA IEI KE LON IEI P K R PK tako 9 19 Da si moj jej ko dar jej, pa kraj. Napis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki dobi dar.
Napis Napis 33. Napis dolžine 5,5 cm z višino črk 7 mm iz najdišča Ruvo se bere desno, je na polkrožni glinasti opeki in je shranjen v Muzeju Jatta v Ruvem. S [1:253] ? 0 epakas Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim. 1 ,9 EPAKAS EPAKAS 6 3 6 E PA KAS Je pa kasno. R KAS krasno. N Ljubil pa je. SAKA P E Napis je razumljiv v obeh smereh in se lahko sklada s stilizirano sliko obraza.
[1:59] 0
0
0
6
Napis 34. Napis Napis iz groba iz najdišča Alezio je izgubljen, bere pa se levo. laparedonas
S [1:254]
?
[1:60]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim. LAPAREDONAS 11 0 1 ,9 LA PAR E DO NAS R LA PARE DONA S 5 11 Le par je do nas. Le pare daroval si. Napis je razumljivo nagrobni, saj nam je pokojni blizu, je pa lahko večpomenski.
0
0
11
Napis 35. Napis iz Oria je s temnordečo barvo izpisan na polovični plošči iz tua velikosti 100x75 cm in naj bi bil shranjen v Komunalni Komunalni biblioteki v Oriu. Višina črk je 75 mm, bere pa se iz desne na levo. S [1:254] I 1 grahisdamat grahisdamatria ria Grahis Damatria Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki predstavlja E . GRAEISDAMARIA 14 0 0 1 ,9 GRA EIS DA MA RIA R GRA Grob 5 14 Greje ejs da mati (v) raj. Napis je razumljiv, saj boleče sežigajo mater, da pride v raj.
[1:60] 0
14
Napis Napis 36. Napis iz najdišča Alezio dolžine 1,35 m z višino črk 5 do 6 cm je vsekan in rdeče prebarvan na notranjem daljšem delu sarkoaga iz štirih kamnitih plošč 248x147x90 cm. Bere se desno in je shranjen v Ljudskem muzeju v Civico. S [1:254] daštasmirgetaos
Daštas Mirgetaos
I
0
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen presledka v napisu.
[1:60]
218 DAŠAS/MIRGEAOS DAŠAS/MIRGEAOS 1 ,9 DAŠ A S MIR GE A OS 7 15 Daš tam si mir gre ta ostane. Napis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami.
R
SMIR
15 0 zmeraj
0
0
15
Napis Napis 37. Napis Napis iz neznanega najdišča je v Muzeju v Berlinu in se bere desno. ?]oaxosebsdo[?
?
S [1:255]
0
[1:60]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, neznana črka pa se nakazuje kot . ,7 ,7 OAT OSEBSDO OSEBSDO 9 0 1 0 5 10 O AO SEB S DO O ata sebi si dal. Napis je razumljiv je pa lahko večpomenski, saj ni znan namen napisa.
Napis 38. Napis Napis iz groba iz Lecce je izgubljen, bere se desno. taotinahiai/ 2hidastas aotinahiaihi Dastas I 2 Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen H, ki predstavlja E. 1 ,9 AOINAEIAI/NIDASAS AOINAEIAI/NIDASAS 19 0 8 19 A OI NAE IAI EI DAS A S u ati nina joj je daš tam si. R DASA DASA dasta ali dosti Napis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami.
10
S [1:255] [1:61] 0
0
19
Napis 39. Napis iz Manduria je vsekan v kamen in je na odlomljenem stebru višine 1,27 m in premera 0,59 m. Shranjen je v Narodnem muzeju v arantu. S [1:255 a)
tizaopiaratamesdoaratox[
?
0
b)
?]xom-dx
?
0
glavni napis se bere desno in je dolžine 80 cm in višine črk 4 cm [1:61] gornji napis se bere levo in je dolžine 21 cm in višine črk 2 cm [1:61]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen zadnje črke ki je S, zgornji del pa ni čitljiv. IZAOPIARAAMESDOARAOS 22 0 1 0 23 1 ,8 I ZAO PIA RA AME S DAO RA OS 10 23 i žal pil rad zame si dal raju tu ostani. R RA boj, bojeval, bojevnik R ZAO zal Napis je razumljiv, saj gre za zalo osebo, ki je rada pila a naj raju tu ostane.
Napis Napis 40. Dvevrstični napis na kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno.
S [1:255]
?]asra[? 2?]exta[? ? 0 [1:61] Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim razen neznane črke, ki je S, črka R je lahko tudi P. ASRA/ESA 7 0 1 0 8 ,8 ,6 A S RAE S A R A SRA E SA SA R ASPA E S A 5 8 A si (v) raju si tam A sral je stalno. Zaspal je si tam. R ASPAE ASPAE zaspal Nagrobni napis je razumljiv, a je kratek in izražen z okrajšavami, zato je večpomenski. Pri različici gre morda za drisko, ki je vzrok smrti.
219 Napis 41. Napis iz nekropole iz Lecce dolžine 43 cm z višino črk 5 cm je vsekan v veliko obdelano kamnito grobno ploščo 74x23x12 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:256] ziletes
Ziletes
I
0
[1:62]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, saj so črke lepo vidne. 1 ,9 ZILEES 7 4 7 ZIL E E S Žal je tu sam. R ZIL Cilj Napis je razumljiv, saj gre za pokojno osebo, ki je žal v grobu sama.
0
0
0
7
Napis Napis 42. Napis Napis iz Ceglia je izgubljen, ohranjen je v prepisu in se bere desno. Morkes Artemes I 0 morkesartemes Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim. 1 ,7 MORKESAREMES 5 13 MOR KESA R EME S Mrtev kesa res teme se. R MORKE SA R E ME Mrtev z rajem tu meni Napis podaja smiselno vsebino, saj je mrtvi v temi in se kesa.
Napis 43. Napis iz Vaste je izgubljen, izgublje n, bere se desno. dasz[e?]sirx[
?
S [1:256] [1:62]
13
0
0
0
13
S [1:256]
0
[1:62]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobra osnova, vendar soglasniška skupina SZ ni verjetna in se znak za črko Z jezikoslovcev prečrkuje kot E. Prvi A je dokaj viden drugi A pa se nakazuje. ,8 ,6 DASEASIR A 7 1 1 0 9 3 9 DA SE ASIRA Da se ozira. Napis podaja smiselno vsebino, saj se mrtvi še ozira na živeče.
Napis 44. Napis iz Rugge se bere desno in je na majhnem črnolakiranem vrčku, shranjen je v Muzeju v Berlinu. S [1:256] ]vaihikavasbo ]vaihikavasbo
?
1
[1:62]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobra osnova, vendar H pomeni E; prva črka je delno vidna in je lahko V, lahko pa tudi G, kar je verjetneje. ,9 ,7 GAIEIKAVASBO GAIEIKAVASBO 12 0 0 0 12 5 12 GA IEI KA KAV VA S BO Ga jej kava še bo. R GA IEI K AVA S BO Ga jej ko tava sam bo. R KA VAS ko vas Napis podaja smiselno vsebino, saj naj se jé, kava pa pride potem. Kava se pojavi tudi v starorigijskih napisih. Možna je tudi pokopna pokopna različica. Napis 45. Napis iz najdišča Alezio dolžine 105 cm z višino črk 3 cm je vsekan v notranjosti daljše stranice monolitega kamnitega kamnitega sarkoaga 200x88x70 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Civico v Gallipoliju. S [1:256] šaillonna lomiaihino
Šaillonna Lomiaihi no
I
[1:62]
Napis je na sliki nekoliko slabše viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev razen že navedenega H, ki je E.
220 ,9 7
,7 ŠAILLONNA LOMIAIEINO 19 0 19 ŠAI L LON NA LOMIA IEI NO Šel le dar na lomljenje jej no. R ŠAIL Šel R NALOMIA nalomil Napis podaja smiselno vsebino, saj je dar za lomljenje ali pa je zlom vzrok smrti.
0
0
19
Napis 46. Napis Napis iz Muro je dvevrstičen, bere se desno in je vrezan na delu vaze. a)
?]sit[? 2?]na[?
b)
]iG iina[
?
S [1:257]
0
?
[1:63]
Jezikoslovi Jezikoslovi podajajo prepis prepis in sliko podobnega podobnega napisa zato zato upoštevam upoštevam kombinacijo kombinacijo obeh obeh napisov s prečrkovanjem prečrkovanjem.. ,7 ,4 SI/NA/IGIINA 11 0 0 0 11 5 11 SI N A I GIINA Si temi aja je umrl. R SI NA sit nina R SINA SINA I Sitna je R AI aja Napis podaja smiselno vsebino, saj je dragi umrl.
Napis Napis 47. Napis Napis na grobnem kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno. abara oaši
tabara oaši
I
S [1:257]
0
Napis je na prerisu dobro viden in lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev. 1 ,9 ABARA OAŠI 10 4 10 A BAR AOA ŠI u bar aja šel. R BAR Napis podaja smiselno nagrobno vsebino.
[1:63] 0 0 grob
0
10
Napis Napis 48. Napis Napis na tuu iz najdišča Oria je izgubljen, bere se desno. tabara
abara
I
S [1:257]
0
[1:63]
Napis je na sliki ja slabše viden prečrkovanje jezikoslovcev pa je zanesljivo in ga obdržim. 1 1 ABARA 6 0 0 2 6 A BARA a grob. Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
0
6
KLASIČNO OBDOBJE Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr. Napis 49. Napis na posodi iz Vaste je izgubljen, izgublje n, bere se desno. ?]hixrad[?
?
1
S [1:257] [1:63]
Napis je na sliki dobro viden, prva črka ni H in je lahko I, Š ali P in po razumevanju je P, neznana črka pa je L. ,9 ,7 PI LRAD 5 0 1 0 6 2 6 PIL RAD Pil rad. N Dar lep. DAR LIP Napis podaja smiselno vsebino, ki je povezana s kozarcem za pitje, ki je na sliki.
221 Napis Napis 50. Napis Napis vsekan na kamnu iz najdišča Valesio je sedaj izgubljen, bere se iz leve na desno. tabara damatria v
abara Damatria
I
S [1:258]
0
[1:63]
Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno. 1 1 ABARA DAMARIA DAMARIA 14 0 0 5 14 A BARA DA MA RIA u grob da mati (v) raj. Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, ko so mater pokopali, da gre v raj.
0
14
Napis Napis 51. Napis Napis na grobnem kamnu iz Gnathia je izgubljen, bere se desno.
S [1:258]
tabara damatras abara Damatras I 0 Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno. ABARA DAMARAS DAMARAS 14 0 0 1 1 A BARA DA MA RA S R RAS dol 6 14 a grob da mati(v) raju spi. Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za napis, ko so mater pokopali, da v raju lahko spi.
[1:64] 0
14
Napis 52. Napis iz najdišča Alezio dolžine 57 cm z višino črk 5 do 7 mm je vrezan na zlomljeni kamniti plošči 100x22x16 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:258] ? 0 [1:64] stabova[s/os Napis je na sliki dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno, dodane črke pa so smiselne. 1 ,9 SABOVASOS SABOVASOS 9 1 0 0 10 4 10 S ABO VAS OS S teboj ves ostanem. N So vsa oba tu sta. SO VAS OBA S Napis je razumljiv v obeh smereh in podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, ko žalujoči ostane ves povezan s pokojnikom. pokojnikom. Napis Napis 53. Napis Napis iz Manduria je izgubljen, bere se desno. θabara
Θabara
S [1:258]
I
Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno. 1 1 ABARA ABARA 6 2 6 A BARA a grob. Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
[1:64] 0
0
Napis 54. Napis je na obeh straneh srebrnika srebrnik a iz najdišča Valesio. alesi o. baleθas/vh a) ? 1 na relijeu je delfin, bere se desno Napis je na sliki slabše viden zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.
0
6
S [1:258] [1:64]
baleθas/he b) ? 1 na relijeu je delfin, bere se levo [1:64] Napis je na sliki je napačno prečrkovan, saj je enak kot na strani a. 1 ,8 BALEAS/VE/BALEAS/EE BALEAS/VE/BALEAS/EE 18 0 0 0 18 4 18 BALEAS BALEAS VE BALEAS EE Baletnik ve. Baletnik je. ali Veljak ve. Veljak je. Napisa podajata smiselno vsebino, saj delfini izvajajo pogosto prave plesne točke, lahko pa pomeni tudi vrednost oziroma veljavnost novca.
222 Napis 55. Napis Napis iz najdišča Carovigno v dveh vrstah dolžine 85 in 109 cm z višino črk 8 do 10 cm je vsekan na zlomljeni kamniti grobni plošči 127x45x17 cm. Bere se desno in je shranjen v gradu Dentice di Frasso v Caro vinju. S [1:258-259] abarovas Aproditiovas
tabarovas2aproditiovas
I
0
Napis je na sliki slabo viden, vendar se zdi prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno. ABAROVAS/ ABAROVAS/APROD APRODIIOVAS IIOVAS 21 0 1 ,9 A BARO VAS A PRODI PRODI IO VAS R VASA vaša vaš a 7 21 a grob vas a porodit jo vas. R BARO vprašal vpraša l Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
[1:65] 0
0
21
Napis Napis 56. Napis Napis iz Lecce dolžine 32 cm se bere desno in je izgubljen. nosetis
Nosetis
I
S [1:259]
0
[1:65]
Napis je na prerisu dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno. 1 1 NOSEIS 7 0 0 4 7 N OSE IS Naj ostane tu isti. R NO SE Not si N Sit ostane naj. SI OSE N Napis je razumljiv v obeh smereh in podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
0
Napis Napis 57. Napis Napis iz Lecce se bere desno in je izgubljen. ]sno-[]2r(-)o(-)xs
?
7
S [1:259]
0
[1:65]
Napis je v prerisu le delno ohranjen in je lahko večpomenski, neznana črka je U. Smiselna dopolnitev bi bila. ,4 ,4 SNO(I)/R(I)O(B)U S 6 0 1 3 10 5 10 SNO I RIO B US Spal je (v) raju bo ustal. R SNOI Spal Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis 58. Napis iz groba iz Ostuni dolžine 8 cm in višine črk 2 cm na apnenčasti plošči 103x65x17 cm se bere desno in je shranjen v Narodnem muzeju v arantu. S [1:259] morkiith
?
1
[1:65]
Napis je na sliki dovolj dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno razen zadnje črke ki je dvojni I. 1 ,8 MORKIIII 8 0 1 0 9 4 9 MOR KI II I Mrtev ki šel je. R MORKI Mrtev Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis Napis 59. Napis iz Valesio Valesio dolžine 36 cm in višine v išine črk 6 cm se s e bere desno in je j e na kamniti plošči 104x41x9 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v arantu. S [1:260] morkohiaihi
Morkohiaihi
I
Napis je dovolj dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno razen črke H, ki je E. 1 1 MORKOEIAIEI 11 0 0 4 11 MOR KO EIA IEI Mrtev ko aja jej. R MORKI Mrtev Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
[1:65] 0
11
223 Napis 60. Napis iz najdišča Valesio je na obeh straneh srebrne drahme in se na obeh straneh bere levo S [1:260] a) ? 0 na relijeu je jezdec na delfinu valeθas b) ? 1 na relijeu je delfin [1:66] valeθas/he Napis je na sliki dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno, razen črke h, ki je E. Primerjaj napis 54 na srebrniku, saj gre za betatizem, preglas V v B ali obratno. 1 ,9 VALEAS/V ALEAS/ VALEAS/EE ALEAS/E E 16 0 0 0 16 3 16 VALEAS VALEAS EE Baletnik, baletnik je ali Veljak, veljak je. ali Veljaven, veljaven je. Napis podaja smiselno vsebino, saj delfini izvajajo pogosto prave plesne točke, na sliki pa človek jezdi delfina in sta kot plesni par. Možno je tudi, da napis poudarja veljavnost novca. Napis 61. Napis iz Alezio dolžine 105 cm in višine črk 3 cm se bere desno in je vgraviran na zlomljeni kamniti plošči sarkoaga 233x087x021 cm. Shranjen je v Narodnem muzeju v Galipoliju. S [1:260-261] Blaθihi Konbazetaos I 1 [1:66] blaθihikonbazetaos Napis na sliki je slabše viden in obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E. 1 ,8 BLAIEIKONBAZEAOS BLAIEIKONBAZEAOS 18 0 0 0 18 8 18 BLA IEI KON BA ZE A OS Bila tu jej konec bo že tu ostala. R BLA Blato Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, glej napise 78, 86, 92, 123, 125, 175 in 216. Napis 62. Napis Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. lahianes vallasso Lahianes Vallasso I 1 Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E. 1 ,7 LAEIANES VALLASSO ALLASS O 16 0 6 16 L AEIA NES VAL LAS SO Le aja nesel val sem sem so. R NES naš R VALLAS veljak Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, morda za utopljenca. Napis Napis 63. Napis Napis iz Ceglie je na zlomljeni grobni plošči in je izgubljen. ? 0 spiloonno Napis na sliki je na začetku slabo viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev. 1 1 SPILOONNO 9 0 4 9 SPI LO ON NO Spi le on not. Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
S [1:261] [1:66] 0
0
16
S [1:261] [1:66] 0
0
9
Napis Napis 64. Napis iz Muro v dveh vrstah dolžine 34 cm in i n višine črk 3 cm se bere desno in je vrezan na majhnem obdelanem, na vrhu vrhu okrašenem stebru 75x25x45 75x25x45 cm, cm, shranjen shranjen je v Museo Museo Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:262] ψaotoras2-aozzeGihi aotoras AozzeG ihi I 1 [1:67] ψ aotoras Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E. 1 ,8 GAOORAS/()AOZZEGIEI GAOORAS/()AOZZEGI EI 17 0 0 1 18 7 18 GA OO RAS A OZZE G IEI Ga tam dol a ostal glej jej. Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
224 Napis 65. Napis iz Rugge dolžine 5 cm in višine črk 1 cm se bere desno in je vrezan na dvoročnem glinastem trebušastem vrču višine višine 24 cm in premera odprtine 10 cm, shranjen shranjen je v Museo Museo Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:263] ψaroasno
aroas no ψ aroas
I
0
[1:67]
Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev. 1 ,9 GAROASNO 8 0 0 0 8 2 8 GARO ASNO Gorel jasno. R GAR OA SNO Gor aja snuje. Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, očitno je pokojnikov pepel shranjen v lepi glineni žari.
Napis 66. Napis iz najdišča Grottaglie dolžine 70 cm in višine črk 5 cm se bere desno in je na kamniti plošči 121x37x24 121x37x 24 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v arantu. S [1:264] ?
š-(-)ntoraikixas
0
[1:67]
Napis je na sliki je delno viden, zato delno obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, črka K je E, neznana črka je O, manjkajoči črki pa sta vidni in sta OO. ,8 ,7 ŠOONORAIEIOAS 11 0 3 0 14 6 14 ŠO ON ORA IEI OA S Šel on potuje jej aja sam. Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis .
Napis 67. Dvevrstični napis iz najdišča Rugge dolžine 30 in 29 cm in višine črk 2 do 3 cm se bere desno in je vrezan na obdelani kamniti plošči 35x27x9 cm, shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:264] šaillonas 2 genollihi genollihi
Šaillonas Genollihi
I
1
Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E. 1 ,8 ŠAILLONAS/GENOLLIEI ŠAILLONAS/GENOLLIE I 18 0 0 6 18 ŠAIL LONA LONA S GEN OLL IEI Šel dar si geni ulje jej. Napis govori o daru za ženino zdravje, ki je neuspešno zaradi uljesa.
[1:68] 0
18
Napis Napis 68. Napis Napis iz Ostuni se bere desno in je izgubljen. nabxti(x)o
?
S [1:265]
0
[1:68]
Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, neznanih črk ni. 1 ,7 NABIO 6 0 0 0 2 6 NABI O Nabit joj. R AB I O Nabit ti joj. Črka o je posebej, zato gre verjetno za nagrobni napis pretepenemu do smrti.
6
Napis Napis 69. Napis Napis na dvoročnem vrču iz Rugge se bere desno in je izgubljen. arrinihi
Arrinihi
I
S [1:265]
1
Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E. 1 ,9 ARRINIEI 8 0 0 0 3 8 AR RIN IEI Mlad rinil jej. R ARRI N Mlad not Napis govori o mladem, ki je rinil v smrt; vrč je očitno žara.
[1:68] 8
225 Napis 70. Napis iz Vaste dolžine 21 cm in višine črk 3 cm se bere desno in je na zlomljenem marmornem kosu 27x18x12 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v arantu. S [1:266] ?]tinasa
?
0
[1:68]
Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev. 1 1 INASA 6 2 6 I NASA i naša. Napis je verjetno nagrobni in govori o naši pokojni osebi.
0
0
0
6
Napis Napis 71. Napis iz Ruvo se bere desno in je ilustriran s prizorom, prizorom, ki iz slike ni razviden, shranjen je v Metropolitanskem muzeju v New Yorku. S [1:266] noraretteblo
?
[1:69]
Napis je na sliki slabo viden in obdržim prečrkovanje jezikoslovcev; posebej so še črke EDA. NORAREEBLO/EDA NORAREEBLO/EDA 12 0 4 0 16 ,8 ,6 NORA RE E BLO EDA R N ORA REE 5 16 Nora reč (je) tu bila tedaj. Naj raj Rete Napis morda predstavlja slovo od nore žene, morda pa gre za noro zabavo, saj iz slabo vidnega napisa in nerazločne slike, ni mogoče bolje ugotoviti vsebine napisa. Možno je tudi ime boginje Rete.
Napis 72. Napis iz najdišča Ceglie je v 4. vidnih vrstah dolžine 13, 14, 15 in 15 cm in višine črk 2 cm, bere se desno in je vgraviran na zgoraj in desno odlomljenem obdelanem kamnu 27x21x26 cm, je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:267] Aθida Plator Lahon hadive
xx----[ / aθida--[ / plator--[ plator--[ / lahon--[ / hadive--[
I
1
[1:69]
[2:81] AHIDA AHIDA PLAOR LAHON HA DIVE Bor obdrži prečrkovanje jezikoslovcev, zato dobi nekoliko drugačno vsebino. Odide Plator Lahon k bogu. Bor uporabi dve imeni, ki nista nujni. Črke so lepo vidne, zato je prečrkovanje zanesljivo, žal pa manjkata zgornji in desni rob, kar zmanjšuje možnost razumevanja. Črka H je v resnici črka E. AIDA AIDA PLAOR LAEON EADIVE 22 0 0 0 22 1 ,8 AIDA AIDA PL AOR L AE ON EA DIVE 8 22 Odide pol ator le aja on aja bogu. R DIVE deve R AI AI DA PLAOR PLAOR oče da plačilo ali očetu daj plačilo Napis predstavlja nagrobnik očetu, ki je odšel in la aja bogu. Napis Napis 73. Napis Napis iz groba iz Ostuni se bere desno in je izgubljen. bizatassolahiaihi
Bizatas Solahiaihi
I
S [1:267]
2
Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E. 1 1 BIZAASSOLA BIZAASSOLAEIAIEI EIAIEI 17 0 0 7 17 BI Z AAS AAS SO L AEIA IEI Bi z atom so le ajali jej. Napis verjetno govori o pokojnem očetu, ki je zaspal.
[1:69] 0
17
226 Napis 74. Napis iz Oria je v pet vrsticah in je shranjen v dveh prerisih, bere se desno in je izgubljen. Podano je prečrkovanje prečrkovanje prerisa Casatija, čeprav je boljši preris iz muzeja Castromediano. Castromediano. S [1:267] divana--(-)tabes[? / litito[? / makosax arx[? / naitahiatitaian-(-)s[? / ? 1 [1:69] gata---(-)oxx---[? gata---(-)oxx---[? Napis je podan v dveh delno različnih prerisih, zato je dobro prečrkovanje težko, z dodatno prebranimi črkami je 46 0 4 0 50 verjetnejša različica taka. ,8 ,5 DIVANAABES/LIIO/MAKOSAT AR AR I I /NAIAEIAIAIAN /NAIAEIAIAIAN S/GAA AT AT O 17 50 DI VAN AA AA BES LII O MAKOS AA AA RINAI A A EIA I AIAN S G AA AA AO Da nebo ata bežijo leta tu manjkaš ata rinemo tu počivaš ti tajen si grob ata, ata. R DIVAN Lep R SG umrl Napis verjetno govori o pokojnem očetu, ki manjka družini, saj se težko prebija, on pa počiva tajno v grobu.
Napis 75. Napis iz Carovigno dolžine 40 cm in višine črk 8 do 9 cm se bere desno in je vgraviran na zlomljeni grobni kamniti plošči 65x45x14 cm, shranjen je v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:268] ? 0 ?]olθe[ Napis je dobro viden. ,9 ,9 (M)OLE 4 0 0 1 5 MOLE Molite. Ker gre za nagrobnik je kljub le štirim ohranjenim črkam verjetnost razumevanja precejšna.
[1:70] 1
5
Napis Napis 76. Napis iz najdišča Valesio dolžine 41 cm in višine črk 5 do 6 cm se bere desno in je vgraviran na grobni obdelani kamniti plošči 102x41x9 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v arantu. S [1:268] traohanθihi[ raohanθihi I 1 Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E . 1 1 RAOEANIEI 11 4 11 RAO EAN IEI rajno en tu jej. Nagrobni napis je dobro razumljiv.
[1:70] 0
0
0
11
Napis 77. Napis iz najdišča Lucera v dveh vrstah dolžine 11 in 7 cm in višine črk 2 do 3 cm se bere desno in je vklesan na plošči iz rdečega apnenca 21x7x2,5 cm, shranjen shranjen je v Narodnem muzeju v Luceri. S [1:269] ? 0 ]θimeireix[ ]θimeireix[ 2 ]xdeinami(x) ]xdeinami(x) (x) Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, naznanih črk ni. 1 ,9 IMEIREI/DEINAMI IMEIREI/DEI NAMI 15 6 15 I MEI REI DEI NAM I i imej raj daj nam je. R NAMI nam. Nagrobni napis ima smiselno vsebino. Napis Napis 78. Napis Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
[1:70] 0
0
0
15
S [1:269]
blaθihidirrihi Blaθihi Dirrihi I 2 [1:71] Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črki H, ki sta E . 1 ,8 BLAIEIDIRRIEI 14 0 0 0 14 5 14 BLA IEI DIR R IEI Blat jej dirjal res jej. R BLA Bila tu R DIRR dirja Verjetno je pokojnika pokopalo blato, morda poplava ali zemeljski plaz, glej napise 61, 86, 92, 123, 125, 175 in 216.
227 Napis Napis 79. Napis Napis iz Alezio se bere desno in je izgubljen. dazimaihialzanaidihi
Dazimaihi Alzanaidihi
I
S [1:269] 2
[1:71]
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črki H, ki sta E . 1 1 DAZIMAIEIALZANAIDIEI 20 0 9 29 DA ZI MA IEI AL ZA NAI D IEI Da si moj jej al za naj da jej. R DAZI Dasi R NAID najdi Napis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki ga pogrešata - dvojina.
0
0
Napis Napis 80. Napis Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. baoštas stinkaletosbiliovasno
Baoštas Stinkaletos Biliovas no
20
S [1:269] I
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev . BAOŠAS BAOŠAS SINKALEOSBILIOV SINKALEOSBIL IOVASNO ASNO 1 ,8 BAOŠ A S SIN KA LEOS BIL IO VASNO 9 28 Bojiš tu si umrl ko letos bil joj zasnul. 28 Napis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki je letos zasnul.
0
[1:71]
0
0
0
28
Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr. Napis Napis 81. Napis Napis iz Ceglie je v 6 vrstah naslikan na grobni steni in je izgubljen.
S [1:269]
hop---(-)noasmokata / noasmogamates / ----(-)iaiminkoskroseti / ----(-)motaimogamatis(-)ataine / ----(-)tanep(-) ? 1 [1:71] okananisdeinen okananisdeinen / ----(-)siddama----ri ----(-)siddama----ri
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki praviloma pomeni E . Napis je v ločenih skupinah, zato je težko predvideti skupno besedilo. EOP/NOASMOKAA/NOASMOGAMAES/IAIMINKOSKROSEI/MOAIMOGAMAIS/AAINE/ ANEP/OKANANISDEINEN ANEP/OKANANISDEINEN/SIDDAMA/RI /SIDDAMA/RI 90 0 0 0 90 EO P NOA SMO KAA NOA SMO GA MAE S IAI MIN KO SKRO SE I MOAI MOGA MAI S AAI NE ANEP OKA NANI S DEI NEN SID DAM A RI ,9 ,8 Jo pa novo smo grob nov smo ga mati si ajala meni ko skrila se ti mati mogla mati si ata ne tanek oka noni si dala njen sad dam a raj. 32 90 R SIAI sijaj R SIDDA MARI sada mari R ARI mlad Napis je razumljiv in govori o grobu pokojne matere, ki je sad – otroka dala noni, ki je morda poskrbela tudi za grob in tako izčrpen napis. Napis 82. Napis Napis iz najdišča Ruvo je na obeh straneh bronastega kovanca in je shranjen v Berlinskem muzeju. S [1:269]
a)
grove e
?
na relijeu je glava Zeusa
[1:72]
Črka V ni značilna in je lahko tudi C, S ali Š in daje z preglasi zadostno razumevanje – glej podoben napis 288. ,9 ,9 GROŠ E 6 0 0 0 6 2 5 GROŠ E Groš je. R GROV grob Morda napis napis pomemi vrednost vrednost kovanca, ki je en groš. Morda Morda pa gre za grobni kovanec, kovanec, ki je dan pokojnemu. b) na relijeu je ženska s polnilnim rogom [1:72] ςυ Grški napis je lahko večpomenski.
228 Napis Napis 83. Napis iz najdišča Valesio Valesio je dvovrstičen dolžine 49 in 47 cm in višine črk 3,5 do 3,7 cm, bere se desno in je vklesan na obdelanem kamnu 51x30x23 cm, shranjen shranjen je v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju muzeju v Brindisiju. S [1:270] ]θihideranθ[oa? 2 ]asdazze[s ? 1 [1:72] Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E. 1 ,8 IEIDERANOA/ASDAZZES 18 3 0 0 9 20 IEI DE RAN OA AS DAZ ZE S u jej da mlad tvoja ostanem daš se sam. R OOA S DA ZZES tvoja sem da zasnuješ Napis govori o mladem pokojnem, ki ga objokuje žena ali dekle.
21
Napis Napis 84. Napis iz najdišča Muro dolžine 25 cm in višine črk 1,5 cm se bere desno in i n je pod napuščem globoko vklesan na pilastru 33x26x20 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. S [1:270] oššovašnohazavaθi
?
1
[1:72]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E. 1 ,8 OŠŠOV OŠŠ OVAŠNOE AŠNOEAZAV AZAVAI AI 17 0 0 6 17 OŠŠO VAŠ N OEA ZAV ZAV AI Odšel vaš naj aja zal ati. Napis govori o zalem pokojnem očetu.
0
17
Napis 85. Napis iz najdišča Ceglie je štirivrstičen z višino črk 1 cm, se bere desno in je vrezan na obdelanem pilastru 26x19 cm, ki je poškodovan in je shranjen v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:271] [1:73]
plastas 2 moldatθehiai 3 biliaetθeta 4 hipadesaprod(i)ta
2 Plastas Moldatθehiai(hi) Bilia Etθeta hipades Aprod(i)ta I [2:80] PLAŠAS MOLDA MOLDA HE H JAJ JAJ BILIA E DEA DEA HIPADES HIPADES APROD(I)A Plačaš mlada ti tja ki greš bivanje od deteta Hipades Aprodita. Aprodita. Bor bere dvakrat S kot Š, črko θ bere enkrat kot H in enkrat kot D. Pri razumevanju upošteva dve imeni, podaja smiselno povezano vsebino, ki pa ne sledi dobljenim besedam. Zaradi upoštevanja črke H pa je tudi vsebina drugačna. Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E. PLASAS/MOLDAEEIAI/BILIAEEA/EIPADESAPRODIA 1 ,9 P LAS A S MOL DA DA EE IAI BIL IAE E A EI PADE SA PRODI A 17 45 Pa sem tu si moli dat tej aja bil ajan tu ta je padel se porodi tu. Pa tu si molil da tej aja bil je ajan a ko pade se porodi. R PLASAS MOLDA Plačaš mlada tu 43 1 0 0 44 R EA tota, ta R PADES A padeš a Napis predstavlja nagrobno vsebino.
Napis Napis 86. Nagrobni Nagrobni napis iz Alezio je naslikan, bere se desno in je izgubljen. blatθihianpiavidihi
Blatθihi Anpiavidihi
I
2
S [1:271] [1:73]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in črke θ, ki je O. BLAOIEI ANPIAVIDIEI ANPIAVIDIEI 20 0 0 0 20 1 ,7 BLAO IEI AN PIAVI PIAVI D IEI R BLA O IEI AN P IAVI IAVI D IEI 6 19 Blato jej in plavi da jej. Bila tu jej in pa javi da jej.
229 Verjetno je pokojnika pokopalo blato, morda poplava ali zemeljski plaz. Primerjaj vsebino z napisi 61, 78, 92, 123, 125, 175 in 216.
Napis Napis 87. Nagrobni Nagrobni napis iz Nardo je naslikan, se bere desno in je izgubljen. morkihiš-θollihi
Morkihi Š-θollihi
I
S [1:272]
2
[1:73]
Napis je slabše viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E. ,8 ,7 MORKIEIŠ OLLIEI 15 0 0 7 15 MOR K IEI Š OLL IEI Mrtev ko jej šel tu ulj jej. R MORK mrtev Napis je zelo dobro razumljiv, saj gre za pokojnika, ki ga je ugonobilo ulje.
0
15
Napis 88. Napis iz Francavilla je osemvrstičen in je vsekan na nagrobni plošči 49x62x6 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v arantu. S [1:272] [ ] / (-)-[θ]ivinaihidx(-) (-)-[θ]ivinaihidx(-) / (-)ntaninkohi-(-) (-)ntaninkohi-(-) / setasnaiaθixsetasnaiaθix- / tailexashiptailexaship- / valexabisxx / ikoterrasido ikoterrasido / kaheštanθa / θivinaihi ? 5 [1:74] Napis je slabše berljiv in je na le delno ohranjenem kamnu zato prevzemam prečrkovanje jezikoslovcev razen črke H, ki je E. Začetek je verjetno enak koncu, zato dodam črki A. Po možnem razumevanju so dodane še štiri črke. (A)IVINAIEID A/NANINKOEI(EI)/SEASNAIAI/AILE T ASEIP(A)/VALE ASEIP(A)/VALET ABIS ABISE /IKOERRASIDO/ /IKOERRASIDO/ KAEEŠANA/IVINAIEI KAEEŠANA/IVINAIEI 79 1 4 4 88 AI VI NA IEI DA N A NINKOE IEI SE A SNAI AI AI LEA SEI PAVA LEA BI SEI KOE R RASI DOK AEEŠ A N AI VI NA IEI ,8 ,7 31 88 Ati vi not jej dan not a ninkaš jej se ta znaj ati ta leta saj spava leta bi saj kot res dol dokler ajaš tu not ati vi not jej. R VINA IEI vina jej R VALE A veljak ta Napis je kljub temu, da ni moč kontrolirati prečrkovanje dovolj dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu, ki žal spi v grobu.
Napis Napis 89. Nagrobni napis iz najdišča Valesio dolžine 19 cm in višine črk 2,2 cm je vklesan na obdelani nagrobni plošči 24x9,8x11 cm, bere se desno in shranjen v zbirki G. Marzano v S. Pietro Vernotico. S [1:273] idedosn[?
?
0
[1:75]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga dopolnim z A. ,9 1 IDEDOSN(A) 7 0 3 8 IDE DO SNA Gre do sna. R I DEDO Je ded Napis je dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik.
0
1
8
Napis 90. Napis iz Valesio dolžine 36 cm z višino črk 4 cm je vrezan na kamniti plošči 125x56x12 cm, bere se desno in je v Narodnem muzeju v arantu. S [1:273] šigirreθos
Šigirreθos
I
0
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno. 1 ,9 ŠIGIRREOS ŠIGIRREOS 4 10 ŠI GIR RE OS Šel gor Reti ostani. Napis je dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik in za božanstvo Reti.
[1:75] 10
0
0
0
10
230 Napis 91. Napis iz najdišča Ceglie je dvevrstičen z dolžinami 36 in 34 cm z višino črk 2 cm in je vrezan na treh straneh obdelanem kamnitem pilastru 42x28x34 cm, bere se desno in je v Komunalni Komunalni knjižnici v Manduriji. Manduriji. S [1:274] daštamoroanaap/ 2roditahipades
Dašta Morθana aprodita hipades
I
1
[1:75]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, razen drugega O, ki je . Prva črka P je vejetneje V, manjka pa črka I. DAŠAMORANAAVI /RODIAEIPADES /RODIAEIPADES ,9 ,8 DAŠ A MORA NA AVI RODI AEI PADE S 10 28 Daš tu mrtev na javi rodi tu ajaš padel si. 27 0 1 0 28 R NAA VI RODI nina vi rodit R PADES padeš. Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in izmenjavo rojstva in smrti.
Napis Napis 92. Napis Napis iz Gnathia na glinastem kipcu se bere desno in je izgubljen. blaθes morkohias
Blaθes Morkohias
I
S [1:274]
1
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E. BLAES MORKOEIAZ 15 0 0 0 1 ,9 BLAE S MOR KO EIAZ R BLA E Bila tu 5 15 Blaten si mrtev ko ajaš. R MORKO MORKO mrtev Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in smrt v blatu, glej napise 61, 78, 86, 123, 125, 175 in 216.
[1:75] 15
Napis 93. Napis iz neznanega najdišča je vrezan na odlomljenem glinastem kosu, bere se desno krožno in je izgubljen. S [1:274] klohizisodatisozar
?
1
[1:75]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in drugega O, ki je značilen . 1 ,9 KLOEIZISDAISOZAR 18 0 0 0 18 7 18 KL OEI ZIS D AI SO ZA R Ko aja čist da ati so za raj. Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in čist ata bo za raj.
Napis 94. Napis iz najdišča Alezio je vklesan v dveh vrstah na kamnitem sarkoagu, bere se desno in je sedaj izgubljen. S [1:274] ψaotoras 2 polla[hia]ihi ψ aotoras aotoras Pollahiaihi I 2 [1:76] Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in prvega O, ki je značilen za črko . 1 1 GAORAS/POLLAEIAIEI GAORAS/POLLA EIAIEI 16 3 0 0 19 7 19 G AO RAS POL L AEIA IEI Glej ata dol potem le aja jej. Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu, ki v grobu aja.
Napis 95. Napis iz Rugge z višino črk 7 mm je vrezan na bronasti oljenki 18x8 cm, bere se krožno desno in je sedaj v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:275] I 1 leonaihivasteos Leonaihi Vasteos Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.
[1:76]
231 1 1 LEONAIEIVASEOS LEONAIEIVASEOS 15 0 7 15 LE ONA IEI VA S E OS Le ona jej v sama tu ostane. R Napis je razumljiv, saj gre za pokopni dodatek in ona naj v grobu ostane.
0 VAS
0
15 vsa
Napis 96. Napis iz nekropole v Lecce je na dveh obdelanih grobnih kamnitih ploščah, bere se desno in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. S [1:275] a) θeotor b) vistina
Θeotor Vistina
I I
0 0
plošča 59x23x10 cm, napis dolžine 40 cm z višino črk 7 cm plošča 25x20x10 cm, napis dolžine 25 cm z višino črk 3 cm
Napisa sta dobro vidna in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, zato ga obdržim. 1 ,9 EOOR/VISINA EOOR/VISI NA 13 0 5 13 EO OR V ISI NA u potuje, v isti počiva. počiva . Napisa sta razumljiva, saj gre za nagrobnik in stvarnost ter dobre želje.
0
0
13
Napis Napis 97. Napis Napis iz groba iz Rugge se bere desno in je sedaj izgubljen. etθetoassiillonas etθetoas Siillonas I 0 Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim. 1 ,7 EEOASIILLONAS 16 6 16 E E OA SIILLO NAS Je tebi tu tvoja silno naš. R SI ILLO si ilu Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik, in sporočilo, da je pokojni silno naš.
S [1:276] [1:76] 0 R
0 E
0
16 tu
Napis Napis 98. Napis Napis iz Alezio se bere desno in je sedaj izgubljen. atiθaosbaledonasψ
Atiθaos Baledonas
I
[1:76]
S [1:276]
0
[1:77]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim. 1 ,8 AIAOSBALEDONASG AIAOSBALEDONASG 16 0 8 17 AI A OS BA LE DO NAS G Ati tu ostal bo le do nas gleda. R AIA AIA atita R BALE veljak Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu.
0
0
16
Napis 99. Napis dolžine 3 cm z višino črk 1 cm iz najdišča Ruvo je vdolben v glinasto piramido 5,5x5,5 cm višine 8 cm, bere se desno in je v muzeju Jatta v Ruvu. S [1:276] eiol
?
0
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim. 1 ,9 EIOL 4 1 4 EIOL Ajal. R EIO L Ajaj le. Napis je kljub kratkosti razumljiv, saj gre za nagrobni predmet.
[1:77] 0
0
0
4
Napis 100. Napis iz groba iz Monopoli se bere desno in je ohranjen v dveh prerisih s 7. in z le 4. vrstami in je sedaj izgubljen. Podano je prečrkovanje prečrkovanje v 7 vrstah. S [1:276] klaohivenasdenθ / avanvaldestaimakos / invintavaldankosi / nininvitatilišidar gahešitato gahešitatooitina oitinaii / hiditaissinoma hiditaissinomaison ison / toltxsisinai toltxsisinai ? 3
[1:77]
232 Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, čeprav ne upoštevajo razmakov med črkami oziroma besedami in razen črke H, ki je E. Imamo prečrkovanji dveh prerisov in poskusimo najti najustreznejše prečrkovanje; upošteval sem drugi čistopis tako kot jezikoslovci, razen pri najdaljšem zapisu. 1 ,8 KLAO EIVE NAS DEN AVAN VALDES AIMAKOS / napis delim na dvoje 37 115 INVINA VALDANKOSI NIN INVIAI INVIAI / 20 61 DIŠIDAR GAEEŠIAO OIINAI EIDIA / ISSINO MAISON OLU Z IZINAI 17 54 KL AOE IVE NAS DE NAV AN VALDES AI MAK OS IN VI NA VALDAN K OSI NININ VI AI DIŠI DAR GAEEŠI AO OI I NAI EIDI A IS SINO MAI SON OL UZI ZI NAI Kle aja žive nas da not in veljak ta mag ostane in vi not veljak ko ostane nina vam tati diši dar gojiš tato oj ti naj jedi tu isti sin moje sonce tolko toži si spi. 114 0 1 0 115 R MAKOS manjkaš R VIN A vino tu R KOSI kosi Daljši nagrobni napis govori o pokojnem očetu, ki morda lahko jé tudi dišeči dar.
HELENISIČNO RIMSKO OBDOBJE Obdobje 3. stoletja pred Kr. Napis Napis 101. Napis iz najdišča Valesio je na votivnem kamnu, prva beseda je j e ločena z dolžino 21cm, ostali del pa je dolg 72 cm, višina črk je 3 cm, bere se desno in je shranjen pri V. V. Stamera v Aradeu. S [1:277] haloti taotoritaolneidibarislaoho
haloti aotori aolneidi dibarislaoho
I
1
[1:79]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dokaj zanesljivo zanesljivo prečrkovanje, prečrkovanje, ki ki ga je težko kontrolirat kontrolirati,i, saj slika ni dobra, črka H pa je E.
[2:77]
HALOI A OORIA OL NE IDI VA RIS LA OHO Golota tvoja naj bo skrita ali ne idi v ris tu okoli. Bor bere V namesto B, kar pa je glasovno blizu. Njegov prevod podaja smiselno vsebino, ki pa je lahko tudi nekoliko drugačna, zlasti zaradi črke H, ki je E. 1 ,9 EALOI AOORI AOORI AO AO L NEIDI BAR IS LA OEO 11 32 EAL OIA OO RI AO L NEIDI BAR IS LA OEO Ajal očita tu raj tu le najdi vsaj isti le aja. 32 0 0 0 32 R OI AO ORI A OL oče tu potuje tu al R OORIA odkrita odkri ta R BARI SLA grobu šla Podani smisel je očitno nagrobni, čeprav morda večpomenski.
Napis 102. Napis je vrezan na kamniti plošči z večjimi merami 46x45 cm v štirih vrstah 22, 35, 9 in 29 cm z višino črk 4 do 6 cm, bere b ere se desno in je vzidan v hiši Abatantuono Abatantuono v ulici Vieste Garnico. S [1:277] diva2damati/ 3ra4-opakalgo
?
0
[1:79]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim in dodam do dam vidno v idno črko I in verjetno v erjetno črko B. DIVA/DAMAI/RAI /(B)OPAKALGO /(B)OPAKALGO 20 0 1 1 22 1 ,9 DIVA DIVA DA MAI RAI BO PA KAL G O R G glej 9 22 Devo da mati raje bo pa kal gre ostane. R DIVA DIVA Dajva R RAI raj Podani napis je iz vsakdanjega življenja, saj mati da raje hčere, ki so kal in odidejo ter ohranjajo rod.
233 Napis Napis 103. Napis Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je sedaj izgubljen. (x)θotor(x)brigannas 2spogeras
Θotor Brigannas Spogeras
I
S [1:277]
0
[1:79]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dokaj zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko lahko obdržim. ,9 ,8 OOR(S)BRIGANNAS/ OOR(S)BRIGANNAS/SPOGERAS SPOGERAS 22 0 0 1 8 23 O OR S BRIGA NNAS SPO GE RAS u potuješ še briga nas spi gre dol. R OROS potuješ Napis je nagrobni, saj sorodnike briga za pokojnega in ker spi naj gre v grob.
23
Napis 104. Napis iz Ruvo je na bronastem kovancu in se bere desno. a
platur platur
?
S [1:277]
Palasina glava
[1:80]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo zaneslji zanesljivo vo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim. obdržim. 1 1 PLAUR 1 6 PLAUR Plačnik. Plačni k. R PL AU R Napis je razumljiv, saj gre za plačilni novčič. b χ--λαωχως/ςυ ? sova na oljki grški napis
6 0 Pol atu raj.
0
0
6
[1:80]
Napis Napis 105. Napis iz najdišča Francavilla je vklesan na obojestransko odbitem kamnu kamnu 45x30 cm, bere se desno v štirih vrsticah. S [1:278] ?
]aθa[ 2 ]xgraiva[ ]xgraiva[ 3dazi?maihiaviθiaix[ 4 ][?]
1
[1:80]
Jezikoslo Jezikoslovci vci podajajo podajajo le delno delno prečrkova prečrkovanje, nje, ki se ga zaradi zaradi slabe slabe slike težje težje preverja, preverja, zato ga obdržim, obdržim, razen razen H, ki je E. AA/GRAIVA/D AA/GRAIVA/DAZI/MAIEIAVIIAI AZI/MAIEIAVIIAI 25 0 0 0 25 ,8 ,8 AA AA GRAIVA GRAIVA DA ZI MAI EIA VI AIA 8 25 Ata grejeva da si tu moj aja vidi aja. Napis je nagrobni in praviloma pomeni, da je bil pokojni skurjen.
Napis 106. Napis Napis iz najdišča Arpi je na bronastem kovancu kovancu shranjenem v Berlinskem muzeju, muzeju, bere se desno. S [1:278]
a
poula
?
0
prva stran
bik
[1:80
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim. obdržim. 1 ,9 POULA 1 5 POULA Polovnjak. Napis je razumljiv, saj gre za plačilni novčič. b ? druga stran konj grški napis Aςπάνου
5
0
0
0
5
[1:80]
Napis Napis 107. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je sedaj izgubljen. vallamoldahias
Valla Moldahias
I
S [1:278]
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, obdržim, razen črke H, ki je E. 4 14 VALLAMOLDAEIAS 14 0 0 1 1 VALLA MOL DA EIAS Veljak moli da ajaš. Nagrobni napis je razumljiv.
[1:81] 0
14
234 Napis Napis 108. Napis iz Rutigliano je vrezan na odlomljenem zidnem kamnu 96x30 cm, bere se desno v treh vrstah in je izgubljen. S [1:278] ]xx.xedentas.so.u.voθo ]xx.xedentas.so.u.voθo.i.endedar .i.endedaren en ]-------xturartaneired ]-------xturartaneiredazemoi azemoi ]--------------xsaspraazeran ]--------------xsaspraazeran
?
0
[1:81]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dokaj zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko lahko obdržim. EDENAS SO U VOO I ENDEDAREN/URAR ENDEDAREN/URA RANEIREDAZEMOI/SA ANEIREDAZEMOI/SASPRAAZERA SPRAAZERAN N EDEN A SSO U VOO IEN DED AREN URAR A NEI REDA ZEMOI SA SPRA AZE RAN ,8 ,7 En ta sešel u vodo en dedec uren tekač ta ni reda zemlje si spral iz ran. 17 55 R SPRAA ZE RAN spravil že mlad. 55 0 0 0 55 Nagrobni napis je zanimiv, zaradi predvidenih manjkajočih delov pa je na teh mestih manj zanesljiv.
Napis Napis 109. Napis iz Ruvo dolžine 4,5 cm z višino črk 0,5 cm je na glinasti piramidi osnove 5x5 cm in višine 2,5 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Jatta v Ruvo. S [1:279] tiokuloi
?
0
[1:81]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje. prečrkovanje. 1 ,6 OIKULOI R ULOI ulov 8 0 0 0 8 2 7 OI KULO I voje voje kolo je. R OIK ULOI ak ulj. R OIK ULOI aka teža. R OI K U LOI u aja ko v loju. Napis je kratek in zato večpomenski, morda gre za sončno kolo, ulov ali za ulje ali za udobno bivališče kot v loju.
Napis 110. Napis iz groba iz nekropole v Lecce je vrezan na obdelanem kamnu 58x30x10 cm, bere se desno v dveh vrstah 25 in 50 cm z višino črk 4 cm in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:279] Mernihi Malaganegas
mernihi2malaganegas
I
1
[1:82]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 1 MERNIEI/MALAGANEGAS MERNIEI/MALAGANEGAS 18 0 0 6 18 MER N IEI MALAGA NEGA S Marnjaj ne jej malega negovala si. R MERNIEI Mernjaj Mernjaj R MER meri Nagrobni napis govori o neutolažljivi materi, ki naj se zave, da je malega dobro negovala.
0
18
Napis 111. Napis dolžine 74 cm z višino črk 10 cm iz groba iz nekropole v Lecce je vklesan na obdelanem kamnu 92x27x10cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:279] platlan platlan
?
0
[1:82]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dokaj zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. obdržim.
1 2
,8 PLALAN 7 PLA PLA LAN Plačal lani. R P LA LAN Počiva le tu lani. Napis je nagrobni, saj je bil umrli lani pokopan.
Napis Napis 112. Napis Napis iz groba iz Mesagne je izgubljen. ?]nsd--hidaoza[?
?
1
7
0
0
0
7
S [1:280] [1:82]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje, nje, prva vidna črka je U, dodane pa so črke po razumevanju. razumevanju.
235 ,7 ,8 U SD(EI)EIDAOZA(LON) SD(EI)EIDAOZA(LON ) 6 15 US DE IEI DA DAO O ZA LON Ustal Ustal da jej dal za lon. Nagrobni napis govori o vstalem saj je dal zanj dar.
10
0
1
4
15
Napis 113. Napis iz najdišča Vaste je v dveh vrstah z višino črk 5 cm, je na obeh straneh odbite pravokotne apnenčaste plošče 98x38x18 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v arantu. S [1:280] daninagiθaosgrosdihiinker[maθi? / daninšilpaihidazinnihinaix[
[1:82]
danin Agiθaos Grosdihi inkermati danin Šilpaihi Dazinnihi nai I 3 Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,9 DANINAGIAOSGROSDIEIINKERMAI/DANINŠILPAIEIDAZINNIEINAI 20 54 DA NI NAGI A OS GR OS D IEI IN KER MAI DA NINŠI LPA IEI DA ZIN NIEI NAI Da ni nag tu ostane grobu ostane da jej in ker mati da ninka lepo jej da sin njej aja. R NINA G IA nina grobu ta R DAZI NNIEI dasi njej 50 4 0 0 54 Napis govori o mladem sinu, ki ga mati še v grobu ninka. Napis 114. Napis sestavlja zapis: a) Momsena in b) napis dolžine in 51 cm z višino črk 3 cm na obdelanem kamnu 62x16x11 cm, ki se bere desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:281] a) b)
Platoras Paletaos Sisareti platoraspale platoraspaletaosisar taosisareti eti Platoras Paletaos I 0 platoraspale platoraspaletao[s tao[s
I
0 [1:83]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, drugi napis napis je enak prvemu. 1 ,9 PLAORASPALEAOSISAREI/PLAORASPALEAOS(ISAREI) 15 46 PL AO RAS PALE A OS ISA REI PL AO RAS PALE A OS ISA REI 38 1 0 7 46 Potem ata res pal tu ostal isti Reti, potem ata res pal tu ostal isti Reti. R PLAO Plačal R RE I raj tebi. R PAL E potem je Napis govori o umrlem očetu, ki ostane Reti.
Napis Napis 115. Napis Napis iz groba iz Ceglie je izgubljen. platorasvaššn platorasvaššnihi ihi
Platoras Vaššnihi
I
S [1:281] 1
[1:82]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 ,9 PLAORASVAŠŠNIEI PLAORASVAŠŠNIEI 16 0 7 16 PL AO RAS VAŠ Š N IEI Potem ata res vaš šel not jej. R PLAO Plačal Napis govori o umrlem očetu, ki je šel v grob.
0
0
16
Napis 116. Napis iz Ugento v treh vrstah dolžine 60, 76 in 21 cm z višino črk 4 cm je na delno odlomljenem pilastru 107x30x50 cm in je precej poškodovan, bere se desno in je shranjen v zbirki Colosso v Ugentu. Ugentu. S [1:281] (-)---xoxxbohxx(x (-)---x oxxbohxx(x)des--)des----(-) -(-) / ---ohebbomato(x)pred[ami? - --ohebbomato(x)pred[ami? /
-mitθo
?
29
[1:83]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo prečrkovan prečrkovanje, je, ki glede na le delno ohranjen ohranjen napis ni dovolj poveden za razumevanje, razumevanje, čeprav se pojavijo znane besede: bo, mator in pred.
236 Napis Napis 117. Napis Napis iz groba iz Gnathia je naslikan, bere se desno in je izgubljen. staboas porvaides
Staboas Porvaides
I
S [1:282]
0
[1:84]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,8 SABOAS SABOAS PORVAIDES PORVAIDES 16 6 16 S ABO A S PORVAI PORVAI DE S S tabo a se poruval poruva l da se. R A BOA SPOR VAI tu bova spor vej Napis je verjetno nagrobni in govori o umrlem borcu.
0
0
0
Napis 118. Napis Napis na grobni plošči iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. Daszes Zarisθes Spaθillai
daszeszarisθesspaθillai
I
S [1:282]
0
[1:84]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo zaneslji zanesljivo vo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,8 DASZESZARISESSPA DASZESZARIS ESSPAILLAI ILLAI 25 0 0 8 23 DA SZES ZARIS ES SPA SPA I L LAI Da sežeš zares tesno spiš ti le leži. R LL AI le ajaj R DAZ ZES Daš sežeš Napis je verjetno nagrobni in govori o grobu v katerem umrli tesno spi.
0
Napis Napis 119. Napis Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. staboaos 2 polonnihi
Staboaos Polonnihi
I
S [1:282] [1:85] 16
0
0
0
Vallaos Potorretavidihi otorretavidihi
I
S [1:282] 1
[1:85]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 VALLAOS POORRE/AVIDIEI POORRE/AVIDIEI 21 1 0 6 22 VALLA OS POORRE A VID IEI Veljak ostal potuje tu vidiš jej. R PO ORRE pa potuje R POO RRE potem raj Napis govori o veljaku, ki potuje, jej.
0
Napis Napis 121. Napis Napis iz Ceglie, bere se desno in je izgubljen. Platoras Mimeteos
I
16
on njej
Napis Napis 120. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
platoras platoras mimeteos mimeteos
25
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dobro prečrkovanje, prečrkovanje, razen črke H, ki je E. 1 1 SABO SABOOS/POLONNIEI OS/POLONNIEI 6 16 S ABO OS POL ONN IEI S tabo ostane potem on jej. R ON NIEI Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
vallaos potorre/tavidih[i?]
16
22
S [1:282]
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 1 PLAORAS MIMEEOS 16 6 16 PL AO RAS MIME E OS Pol ata dol mimo tu ostani. R PLAO PLAO Plačal R RASMI ME razumi me Vsebina podaja značilen nagrobni napis posvečen očetu.
[1:85] 0
0
0
16
237 Napis Napis 122. Napis Napis v dveh vrstah iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. kolahiaihipasetθih[i?] / doapalloa
Kolahiaihi Pasetθihi Doapalloa
I
S [1:282] 3
[1:85]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 ,8 KOLAEIAIEIPASEIEI KOLAEIAIEIPASEIEI/DOAPALLO /DOAPALLOA A 27 1 0 0 8 28 KOLA EIA IEI PASE IEI DO APALLOA APALLOA ako aja jej pase tu jej do Apola. R KO LA ko le R DOA PALL OA dol pol aja. R DOAPALLOA DOAPALLOA dopadljivo dopadljiv o Vsebina podaja značilen nagrobni napis, morda gre za božanstvo Apolona, izvirno Apula.
28
Napis 123. Napis iz najdišča Oria v sedmih vrstah z velikostjo črk 2 cm je na nagrobniku 100x29x22 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v arantu. S [1:283] hipakabla-(-) / θanablat-- / dazihonibil[ia] / anθetaθiap[r] / oditaapatex(-) / li [1:86] hipa Bla[t]θana Blat[θi(hi)] Dazihoni(hi?) Bilia Anθeta θiap[r]odita apatex I 4 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. ,9 ,8 EIPAKABLA/ANABLA/DAZIEONIBILIA(I)/ANEAIAV /ODIAAPAE/LI /ODIAAPAE/LI 17 54 EI PAKA BLAAN BLAAN A BLA ODA ZIE ONI BIL IAI AN EA EA IA VODIA VODIA A PAE LI Je pekel blaten a blatna voda zalije on bil ležal in ta tja vodita a pade le. R BLA ANA blato in R VODI AA vodi tu 51 2 0 1 54 Vsebina podaja značilen nagrobni napis, očitno gre za utopljenca v blatu, ki ga je zalila blatna voda in so ga neuspešno reševali, glej napise 61, 78, 86, 92, 125, 175 in 216.
Napis Napis 124. Napis Napis iz groba iz Oria bere se desno in je izgubljen tabara aprodi[tas? abara aprodi[tas I 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,9 ABARA APRODIAS 6 15 A BARA A PRODI A S u grob a porodi tu se. R PRODIA PRODIA porodita Vsebina podaja značilen nagrobni napis, ki opozarja na vstajenje.
Napis Napis 125. Napis Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen blaθihikordomaos
Blaθihi Kordomaos
I
1
S [1:283] [1:86] 12
3
0
0
15
S [1:283] [1:86]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 1 BLAIEIKORDOMAOS 16 0 0 0 16 5 16 BLA IEI KOR DOMA OS Blato jej kar doma ostani. Vsebina podaja značilen nagrobni napis, očitno gre za utopljenca v blatu, ki naj v novem domu ostane, glej napise 61, 78, 86, 92, 123, 175 in 216.
238 Napis Napis 126. Napis iz najdišča Valesio Valesio z višino črk 3,6 cm je na obdelanem kamnitem kvadru 82x22x11 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:283] ? 1 ?]šoleostannohandimeb-[? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje, prečrkovanje, razen črke H, ki je E in vidnega I. 1 1 ŠOLEOSANNOEANDIMEBI 20 0 1 8 20 ŠO LE OSAN NO E ANDI ME BI Šel le ostani not je tam meni bi. R ŠOL E OSA NN EAN DI Šel je ostal not en da Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:83] 0
20
Napis 127. Napis iz groba iz Ceglie dolžine 53 cm z višino črk 5 do 6 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 77x19x12 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:284] θeotorrasšernaihiθi Θeotorras Šernaihi θi I 1 [1:83] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje, prečrkovanje, razen črke H, ki je E in črk θ, ki so O. 1 ,9 OEOORRASŠERNAIEIOI OEOORRASŠER NAIEIOI 19 0 0 0 19 5 19 OEO OR RAS ŠERNAIE IOI Aja potuje dol žebraje joj. R ORRAS ŠE R NAIE potuje šel raju nina Vsebina podaja značilen nagrobni napis. Napis Napis 128. Napis Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in izgubljen.
S [1:284]
I 3 verrinihimahehos Verrinihi Mahehos Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,8 VERRINIEIMAEEEOS VERRINIEIMAEEEOS 16 0 6 16 VERRI N IEI MAE EE OS Veruj naj aja moj je ostal. R VERRIN Veren Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:87] 0
0
16
Napis Napis 129. Napis iz najdišča Rugge dolžine 77 cm z višino črk 10 do 20 cm je vklesan vk lesan na obdelanem kamnitem kvadru iz tua 119x70x28 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:284] Θobara I 0 θobar[a? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 1 OBARA 2 6 O BARA u grob. Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:87] 6
0
0
0
6
Napis 130. Napis iz Canosa z višino črk 5 cm je z rjavim firnežem napisan na zunanjem dnu glinastega trebušastega vrča premera 7 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v arantu. S [1:285] ? 1 [1:88] klareovttantohvre Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 ,8 KLAREOV KLAREOV ANOEVRE 17 0 0 0 17 6 17 KLA REOV A N OEV RE u rov tu not ajav raj. Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
239 Napis 131. Napis iz Mesagne dolžine 90 cm z višino črk 3 do 4 cm je rdeče naslikan na grobni steni, bere se desno in je izgubljen. S [1:285] tabaroasdamatrivas
abaroas Damatrivas
I
0
[1:88]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,9 ABAROASDAMARIV ABAROASDAMARIVAS AS 18 0 0 7 18 A BAROA S DA MAR IVA IVA S a grob si da mater živa si. R MARI VAS motri vas. R MARI VAS materi vse Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
0
18
Napis 132. Napis Napis iz groba iz Brindisija dolžine 95 cm z višino črk 4 cm je vsekan v trikrat tr ikrat prelomljeno prelomljeno poščo iz tua 123x67x12 cm, bere se desno in je shranjen v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:285] Vallaos Dazetθihi I 1 vallaosdazetθihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo zaneslji zanesljivo vo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,7 VALLAOSDAZEIEI ALLAOSDAZEI EI 16 0 6 16 VALLA OS DA ZE IEI Veljak ostal da zet tu jej. R ZE že tudi R OSDA ostal Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:88] 0
0
Napis Napis 133. Napis Napis iz Oria je vrezan na kamniti grobni steni in je izgubljen. abaraihe aotirrihe I 2 tabaraihetaotorrihe Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,8 ABARAIEEAOORRIEE ABARAIEEAOORRIEE 19 0 7 19 A BARA IEE A OOR RIE E a grob je ta otvor (v) raj je. R AO OR ta potuje Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
16
S [1:286] [1:88] 0
0
19
Napis 134. Napis iz groba iz Alezio je vklesan na treh kosih 51x30x8 z višino črk 6 cm, 29x2x8cm z višino črk 7 cm in neznanih dimenzij, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:286-287] ?][p]latoor[ r ]ih[i]x[-]g elihii i[-]h--ias r ]ih[i]x[-]gelih ? 3 [1:88] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki sliki primerno primerno prečrkovanje prečrkovanje in in ga obdržim, obdržim, razen črke črke H, ki je E in črke črke R, ki je ni; ni; dopolnitev dopolnitev bi verjetno bila. ,7 ,7 PLAOORIEIGELIEIIE(I)IAS PLAOORIEIGELIEIIE(I) IAS 19 2 0 1 22 7 22 PL AOOR AOOR IEI GEL IEI IEI IAS Potem Potem ati jej šel jej jej jaz. R AO OR ati raj Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 135. Napis iz groba iz najdišča Valesio dolžine 193 cm z višino črk 7 cm je vklesan na zlomljenem kamnitem kvadru 254x25x11 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:287] Staboaos Barzidihi I 1 staboaosbarzidihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 1 SABOAOSBARZIDIEI SABOAOSBARZIDIEI 17 0 6 17 S ABOA OS BAR ZID IEI S tabo ostane vsaj zid jej. R ABO AOS tabo ajaš Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:89] 0
0
17
240 Napis Napis 136. Napis Napis iz najdišča Valesio se bere desno in je izgubljen.
S [1:287]
dazimaihi malohiaihini Dazimaihi Malohiaihini I 3 [1:89] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E in črke Z, ki je črka . 1 ,8 DAIMAIEI DA IMAIEI MALOEIAIEINI 21 0 0 0 21 7 22 DAI DA I MA IEI MALO EIA IEI NI Dati moj jej malo ajaš jej ni. R D AI Da ati Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 137. Napis iz najdišča Ceglie dolžine 50 cm z višino črk 3 cm je vklesan v grobno ploščo napušča 126x45x24 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v arantu. S [1:287] Θotoras Kailomaidihi I 1 θotoraskailomaidihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,9 OORASKAILOMAIDIEI OORASKAILOMAIDIE I 19 0 7 19 O ORAS KA ILO MAI D IEI u potuješ k ilu moj da jej. R OO RAS u dol Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:89] 0
0
19
Napis Napis 138. Napis iz Oria v sedmih se dmih vrstah z višino črk 2 do 3 cm je vklesan v klesan v pilaster 44x17x7 cm, bere se s e desno in je shranjen v Mestni knjižnici v Oriju. S [1:288] ]zas / ]onas / ]batto / sdozas / a?]ndaθi / ]onn[i]hi ]onn[i]hi / ]ekori / ](x)n
?
36
[1:90]
Jezikos Jezikoslovci lovci podaj podajajo ajo prečrk prečrkova ovanje nje sklad skladno no z ohran ohranjenos jenostjo tjo stebr stebraa in ga obdržim, obdržim, razen razen črke črke H, ki je E. Posamezni deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavljajo znane besede: nas, atto, ati, on in iei.
Napis Napis 139. Napis Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
S [1:289]
laidehiabaslogetibas Laidehiabas Logetibas I 1 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 1 LAIDEEIABASLOGEIBAS 20 0 0 7 20 LAI DE EIA BA SLOGE I BAS Glej da ajal v slogi ti boš. Vsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na dobrem razumevanju v nebesih.
[1:87] 0
Napis Napis 140. Napis Napis iz najdišča Muro se bere desno in je izgubljen.
20
S [1:289]
? 13 [1:87] ?]x[---]xo[--]nato--(-)ni[ 2 ]irrino[? Jezikosl Jezikoslovci ovci podajajo podajajo prečr prečrkova kovanje nje skladn skladnoo z napisom, napisom, vendar vendar posame posamezni zni deli deli niso povezan povezanii in razume razumevan vanje je ni smiseln smiselno. o. Napis 141. Napis je na kamniti grobni plošči iz tua 45x29x10 cm vzidani v asadi levo, v hiši Abatantuono v Viesta Garganico; je v dveh vrstah 16 in 17 cm z višino črk 2 do 3 cm in se bere desno. S [1:289] ? 0 dama(tira?)2klatori Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. ,9 ,9 DAMAIRA/KL DAMAIRA/KLAORI AORI 11 5 15 DA MA IRA KLA ORI Da mati raj tu potuje. R MAIRA MAIRA matera Vsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na potovanju v nebesa.
[1:90] 4
0
0
15
241 Napis 142. Napis iz groba iz Oria je v štirih vrstah in je izgubljen, podan je v dveh prerisih in podano prečrkovanje je kombinacija obeh. S [1:289] tabarai2zavais3kritaboa4ax[? abarai Zavais Kritaboaa(s) I 0 [1:91] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo smiselno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim; zadnja črka je L. 1 ,9 ABARAI/ZAVAIS/KRIABOA/A L 22 0 1 0 23 7 23 A BARAI ZA VAI SKRIA BOA AL a grob je za vaju skrita bova ali. R BARA I grob je R SKRI A BOAAL skri to bol Vsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na dvojini.
Napis 143. Napis Napis iz najdišča Ruvo je vtisnjen na glinasti piramidi 8x8 cm, z višino 9 cm in je shranjen v muzeju Ruvo. dleukani ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo smiselno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim. 1 1 LEUKANI 7 0 0 2 7 LE UKANI Le ukani. R LE UKA NI Le uka ni. Vsebina je morda povezana z utežjo, verjetneja pa piramida pomeni amulet proti urokom.
S [1:290] [1:91] 0
7
Napis 144. Napis iz Viesta Garganico je v treh vrstah na dveh kamnitih ploščah 19x19 in 19x29 cm, bere se desno in je sedaj izgubljen. S [1:290-291] agol 2zonve3nana diva2dama3tira ? 0 [1:91] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,8 AGOL/ZONVE/NANA/DIVA/DAMA/IRA AGOL/ZONVE/NANA/DIV A/DAMA/IRA 25 0 0 0 25 8 25 A GOL ZONVE NANA DIVA DIVA DA MAI RA A gol zove nono lepa da mati raj. R DIVA DIVA boginja R MAIRA matera Vsebina podaja značilen nagrobni napis. Napis Napis 145. Napis iz Canosa je vrezan na krožnem delu dna glinastega vrča, bere se desno in je sedaj shranjen v Narodnem muzeju v Neaplju. Neaplju. avilgaudazoun ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,9 AVILGAUDAZOUN 13 0 5 13 AVIL GA UDA ZO UN Uvil ga uda se on. R AVI L Morda Morda gre za žaro in žarni napis, morda pa opisuje oblikovan oblikovanje je glinastega glinastega vrča.
S [1:291] [1:92] 0 0 javi le
13
Napis 146. Napis iz Ceglie dolžine 36 cm in višine črk 1,5 cm je vklesan na plošči iz apnenca 100x37x13 cm, črke so pobarvane rdeče, bere se desno in je sedaj shranjen v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:292] Platoras Droššihi I 1 [1:92] platorasdroš platorasdroššihi šihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,7 PLAORASDROŠŠIEI 16 0 0 0 16 6 16 PL AO RASD ROŠ Š IEI Potem ata dol rajši šel jej. R RAS D dol da Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
242 Napis 147. Napis dolžine 39 cm z višino črk 10 cm je na večkrat uporabljeni obdelani krovni kamniti grobni plošči 55x20x10 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:292] ? 0 ?]stas Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. ,9 ,7 SAS SAS 1 4 SAS SAS Stas. R S A S Sam tu si. Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:92] 4
0
0
0
4
Napis Napis 148. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:292]
saihikaskonkolastis Saihikas Konkolastis I 1 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,7 SAIEIKASKONKOLASIS 19 0 8 19 SA IEI KA S KON KO LASI S Saj jej ko si konj ko lastil si. R KOLAS I kočijaž ti R KAS kasno R Vsebina podaja značilen nagrobni napis, povezan s konjem.
[1:92] 0
0
LAS I
19 sem ti
Napis Napis 149. Napis Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:292]
daštas moldahiaihi Daštas Moldahiaihi I 2 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,9 DAŠAS DAŠAS MOLDAEIAIEI 17 0 6 17 DAŠ A SMOL DA EIA IEI Daš tu smola da ajaš jej. R S MOL si moli Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:93] 0
0
17
Napis Napis 150. Napis Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. valatis Valatis 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,9 VALAIS 2 7 VALA IS Veljak isti. R VALA IS Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
S [1:292] [1:93] 7 0 Veljak tu isti.
0
0
Napis Napis 151. Napis Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. abara Da[zim]aih[i?] I 1 tabarada[zim]aih[i?] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. ,7 ,9 ABARADA ZIMAIEI 11 4 6 15 A BARA DA ZI MA IEI a grob da si moj jej. Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
7
S [1:292] [1:93] 0
0
15
243 Napis Napis 152. Napis Napis iz Carovigna se bere desno in je izgubljen.
S [1:292]
otormahehe Otor Mahehe I 2 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 ,9 OORMAEEEE 10 0 4 10 O OR MAE EEE O potuje moj aja. R EEE joj Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:93] 0
0
Napis Napis 153. Napis iz najdišča Alezio je na grobni plošči, bere se desno in je sedaj izgubljen.
10
S [1:293]
I 1 [1:93] dazetdazihonne[s] Dazet Dazihonne[s] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo zaneslji zanesljivo vo prečrkovanje, prečrkovanje, razen črke H, ki je E in črke I, ki je G. ,9 ,6 DAZEDAZGEONNES 14 1 0 0 15 6 15 DA ZE DAZ GE ON NES Da zet daš gre on nese. Vsebina ni običajna, čeprav je verjetno nagrobna. V muzeju Castromediano ste dve plošči iz tua 46x23x0,9 in 74x22x0,9 cm z napisoma, napisoma, ki vsebujeta izgubljena napisa: a) zeta b) ihonne ? 1 S [1:293] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E; združitev napisov bi bila. ,9 ,6 ZEA /IEONNE 10 0 0 0 10 4 10 ZE A IEO NNE Že tu joj ne. Napisa sta razumljiva vsak zase in združena. Skupno razumevanje ,9 ,6 DAZEDAZGEONNES/ZEA/IEONNE 10 25 DA ZE DAZ GE ON NES ZE A IEO NNE Da zet daš gre on nese. Že tu joj ne. R ZE že tu R ZE AIE ONNE Že tu ajal one Očitno gre za nagrobno vsebino.
24
1
R
0
IEO
0
25
jedel
Napis 154. Napis iz Ceglie je vgraviran na zgoraj in levo odlomljeni bronasti ploščici 5,5x6,7 cm v sedmih vrstah z višino črk 6 mm, bere b ere se desno in je sedaj shranjen v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:294] ---baonnes[? / tidatinaima[? / sebinainink[? / bennanser[? / setibenna[? / apro?]ditanber(x)[? / ? 2 hhonom---(-)[?
[1:94]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, obdržim, razen črke H, ki je E. Napis Napis naj bi se spredaj spredaj in zadaj nadaljaval, vendar je tudi tako smiseln. ,9 ,8 BAONNES/IDAINAIMA/SEBINAININK/BENNANSER/SEIBENNA/ APRODIANBER/EEONOM 65 0 0 0 65 23 65 BA ON NES I DA DAI I NAI MA SEBI NAI NINK B EN NANSER SE IBE NNAA PRODI AN BER EE O NOM Bo on nese ti daš naj ima sebi naj ninka bo en up še tebe naj porodi in beri joj on nam. R ONNESI odnesti R BEREE bere R BEREE vere R SE se R ONOM njemu Očitno gre za nagrobno vsebino, ki zaradi manjkajočih črk ni najbolje razumljiva.
244 Napis 155. Napis iz Vieste Garganico v šestih vrstah z višino črk 2 do 3 cm je globoko vklesan na kamnitem bloku iz tua 33x20x16,2 cm, bere se desno in je sedaj last Komune Komune v Vieste Garganico. Garganico. S [1:294] ? 0 deiva2dama/ 3tirapre/ 4veziv/ 5ena Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,8 DEIVA/DAMA/IRA DEIVA/DAMA/IRAPRE/VEZIV/ PRE/VEZIV/ENA ENA 24 0 0 6 24 DEIVA DEIVA DA MAI RA PREVEZIV ENA Dajva da mati raj prevozi ena. R MAIRA matera R DEI VADA daj vodo Očitno gre za nagrobno vsebino, saj naj mati ob pomoči prevozi in doseže raj.
[1:94] 0
24
Napis 156. Napis iz Rugge dolžine 72,5 cm z višino črk 5 do 6 cm je vsekan na arhitravu grobnega prostora in je rdeče premazan, bere se desno in je sedaj v Narodnem muzeju v arantu. arantu. S [1:295] ladihibohonihi
Ladihi Bohonihi
I
3
[1:94]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 LADIEIBOHONIEI 14 0 0 0 5 14 LAD IEI BOH ON IEI Hladen jej bogu on jej. R BOE bo Očitno gre za nagrobno vsebino.
14
Napis Napis 157. Napis iz groba iz najdišča Alezio Ale zio se bere desno in je kot kopija shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:295] ? 1 ioeossallih[i? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 IOSESSALLIEI 11 1 4 12 IO SESSAL L IEI Jo sesal le jej. R I OSES S AL Je ostal sam al Očitno gre za nagrobno vsebino otroku, ki je umrl čeprav je šele začel sesati.
[1:94] 0
0
Napis Napis 158. Napis Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. I 1 vallaidihi Vallaidihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 ,8 VALLAIDIEI 10 0 3 10 VALLAI D IEI Veljak da jej. R VAL LAI val lej R VALLAID Veljak Očitno gre za nagrobno vsebino, morda gre za rušilni morski val.
S [1:295] [1:95] 0
0
Napis Napis 159. Napis Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. dazihilasoθihi
Dazihi Lasoθihi
I
12
10
S [1:295]
2
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 ,9 DAZIEILASOIEI DAZIEILASOIEI 14 0 5 14 DAZ IEI LAS O IEI Daš jej sem not jej. R LASO sem tu Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:95] 0
0
14
245 Napis Napis 160. Napis iz groba iz najdišča Lecce dolžine 16 cm z višino črk 7 cm je vklesan na grobni plošči iz obdelanega kamna 53x20x12 cm, bere se desno in shranjen v Muzeju Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:295] blai
?
0
[1:95]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 1 BLAI 4 0 2 4 BLA I Bila je. R BL AI Bolje ajaj. Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
0
4
Napis Napis 161. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. Kriθonas
kriθonas
I
S [1:296]
0
[1:95]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 KRIONAS 8 0 3 8 KRI O NAS Krit od nas. Očitno gre za nagrobno vsebino, saj je umrli skrit v grobu.
0
0
8
Napis Napis 162. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. Divanovas
divanovas
I
S [1:296]
0
[1:95]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 1 DIVANOVAS DIVANOVAS 9 0 0 0 9 3 9 DIVA DIVA NOVA NOVA S Deva nova si. N Vse ona vidi. SAV ONA VID Očitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh in za vero v posmrtno življenje.
Napis 163. Napis Napis iz najdišča Ceglie C eglie je vrezan na kosu nagrobnega stebra 20x18x10 cm, bere se desno in je izgubljen. vaske[
?
S [1:296]
0
[1:96]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo zaneslji zanesljivo vo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 1 VASKE 2 5 VAS KE Ves tja. Očitno gre za nagrobno vsebino in pokop.
5
0
0
0
5
Napis Napis 164. Napis Napis iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. sana--(-)h[?
?
S [1:296]
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje ki ga obdržim, razen razen črke H, ki je E in z dopolnitvijo. dopolnitvijo. ,6 ,6 SANA(I)E(I) 5 0 0 2 7 SANA IEI Sanja jej. R S ANA Sama ona Očitno gre za nagrobno vsebino in vero v posmrtno življenje.
[1:96] 2
7
246 Napis 165. Napis iz groba iz Canosa dolžine 7 cm z višino črk 5 do 6 mm se bere desno in je vgraviran na okovju lične bronaste bronaste škatlice s premerom 15,5 cm in je shranjen v Narodnem muzeju v arantu. S [1:296] opakassabaleidas
Opakas Sabaleidas
I
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 ,6 OPAKASSABALE OPAKASSABALEIDAS IDAS 16 5 16 OPAKA OPAKA S SA BALEI DAS Narobna si s plesom daš. R BALEI veljak Morda gre gre za nagrobno vsebino, vsebino, čeprav čeprav je razumljiva razumljiva tudi posvetno. posvetno.
[1:96] 0
0
0
16
Obdobje od 3. do 2. stoletja pred Kr. Napis Napis 166. Napis na kamnu iz Brindisi je vgraviran vgr aviran v dveh stolpcih v 16 vrstah, bere b ere se desno, prepis je ohranjen v knjižnici De Leo v Arcivescovile. S [1:297] 1 ]azena klaohizisdenθ[ava]nv[a]sti klaohizisden θ[ava]nv[a]sti 27 4 [1:97] 2 ]e-(-)aos andadera[n] andadera[n] θoaras--(-)o----(-)xa θoaras--(-)o----(-)xa 21 1 3 ]aθinai hiaihit--laihassida-sinn-r(-)dazi hiaihit--laihassida-sinn-r (-)dazi 32 0 4 ]olime maihiθibaliahiai[hi]andaθivas 32 2 5 ]etpal mannatidaštasv(-)osθellihiθao 31 0 6 ]xoristarassibalasiiri[hi]θaotorassi 32 2 7 ]-espavallaidihitaizihiatavetesmaber[an] 36 2 8 ](-)-torxx argorian(-)olanmazzesna argorian(-)olanmazz esna 23 0 9 ]all--(-) tanomanininvastiberadam[ 26 0 10 ]-asix-θendonomorohidehatantat[ 26 0 11 ]ran--s nintarihenerikidenargorianeš[ nintarihenerikidenargor ianeš[ 32 0 12 ]aš----(-)olasninθaolanmaberanai[min] -(-)olasninθ aolanmaberanai[min] 27 3 13 ]-olo--koskraapatiargorianpreišr[ 28 0 14 ]oaθeinesnabtaiθisandapelaθ[? 26 0 15 ]θenaid hiberainvastir—dia 23 0 16 ]axin-g 4 0 426 14 426 – 14 = 412 Dazimaihi-θi Baliahiaihi, Daštas V(-)osθellihi, Balasiiri[hi] Θaotoras-si, Vallaidihi I ? 15 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo dovolj zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. Razvidno je, da sta napisa levo in desno v istih vrstah, zato je smiselno smiselno združiti vse besedilo po vrstah. AZENA/KLAOEI AZENA/ KLAOEIZISDE ZISDENA NAV VANVASI/ 27 0 0 27 E(A)AOS/ANDADERANOARAS(N)OSA/ 21 1 4 26 AINAI/EIAIEI(N)L AINAI/EIAIEI(N)LAIEASSIDA(I)SI AIEASSIDA(I)SINN()R( NN()R(A)DAZI/ A)DAZI/ 32 0 4 36 (V)OLIME/MAIEIIBALIAEIAIEIANDA (V)OLIME/ MAIEIIBALIAEIAIEIANDAIV IVAS/ AS/ 32 0 1 33 EPAL/MANNAIDAŠ EPAL/MANNAIDAŠASV(E)O ASV(E)OSELLIEIAO/ SELLIEIAO/ 31 0 1 32 T ORIS/ARASSIBALASIIRIEIAOORASSI/ ORIS/ARASSIBALASII RIEIAOORASSI/ 32 1 0 33 (Z)ESPA/VALLAIDI (Z)ESPA/VALLAIDIEIAIZIEIA EIAIZIEIA AVEESMABERAN/ VEESMABERA N/ 36 0 1 37 (VI)OR NA/ARGORIAN(D)OLANMAZZESNA/ /ARGORIAN(D)OL ANMAZZESNA/ 23 2 3 28
247 ALL(A)/ANOMANININVASIBERADAM/ ALL(A)/ANOMANININVASIBERA DAM/ (N)ASIE (I)/ENDONOMOROEIDEEA (I)/END ONOMOROEIDEEAANA ANA(A)/ (A)/ RAN(NI)S/NINARIEENERIKIDENARGORIANEŠ/ RAN(NI) S/NINARIEENERIKIDENARGORIANEŠ/ AŠ(O)/(D)OLASNI AŠ(O)/ (D)OLASNINA NAOLANMABER OLANMABERANAIMIN/ ANAIMIN/ ()OLO(VI)/KOSKRAAPA ()OLO(V I)/KOSKRAAPAIARGORIANPREIŠR/ IARGORIANPREIŠR/ ()OAEI/NESNABAIISAN ()OAEI/NESNABAIISANDAPELA/ DAPELA/ ENAID/EIBERAINVASIR(OD)DIA/AE IN(O)/G IN(O)/G ,9
,9
A ZENA KLA OEIZ IS DEN A VAN VASI A žena tu ajaš isti dan tu nebo gosti E AA AA OS AN DADE RAN OA RAS N OSA je ata ostal in daje rana tvoje dol not ostane AI NAI EIA IEI N L AIEAS SI DAI SIN N RADA ZI ati počiva aja jej temi le ajaš si dal sin not rada si VOLI ME MA IEI IBAL IAEI AIEI AN DA IVAS IVAS voli me ma jej taval joj ajej in da tavaš EPAL EPAL MAN NAI NAI DAŠ A SVE OSELL IEI AO odpadel men notri daš tu vse pustil jej tu ORIS A RAS SIBALA SII RIEI AOO RAS SI potuješ tu dol zibala siješ raju tu dol si ZESPA ZESPA VALLAID IEI AI ZIEI AA AA VEE SMA BERAN zaspala veljak jej ta vzel ata veste smo verni VI ORNA AR GOR IAN DO LAN MAZ ZESNA vi potuješ raju gor en da lani mož zasnul ALL A ANO MANI NINVAS NINVAS I BERA DAM ali tu tajno meni ajaš ti berila dam NAS IEI EN DONOMO ROE IDEE AA AA N AA AA nas jej tu darujemo raj gre ata not ata RANNIS NIN A RIE ENE RIKI DENAR GORIA NEŠ raniš ajaš ta raj in rečeš denar gori neseš AŠO DOLAS NIN AO LAN MA BERA NAI MIN odšel doli ninaš tu lani ma beri počiva meni OLO VI KOS KRAA PA IAR GOR IAN PREIŠR telo vi kos krade trpi mlad gor en prešel O AEI NES NA B AI ISAN DA PELA to atu nesi naj bo ta tesen da peljat E NAIDEI BERA IN VAS I RODDIA AEI NO G tu najde vera in vas ti rodila aja not gre.
412
26 26 32 27 28 26 27 426 14
0 1 0 0 0 0 1 6 6
2 3 2 2 3 1 3 30 30
9
27
10
26
13
36
10
33
9
32
9
33
9
37
9
28
8
28
9
30
9
34
9
29
8
31
9
27
10 140
31 462
28 30 34 29 31 27 31 462 462 delitev
32
89
28
98
26
93
27
93
27
89
248 R R R R R R
OSEL L ostal le R GORIAN GORIAN gorjan R DOLAN dolan NAB nebi R A OORAS tu potuješ R NAI naj VAS I vsa ti R I VAS ti ves R NIN VAS ajaš ves E ND ONOMO te not njemu R DO LAS do sem OS ELL ostal telo R PREI Š prej še raj DONO MOROE darujem mrtvemu R BERA vera
Po vzpostavitvi zveznega napisa in dopolnitvi nekaterih manjkajočih črk je vsebina dokaj dobro razumljiva in podaja vsebino, vsebino, ki pozdravlja pozdravlja umrlo umrlo ženo in ata, ki se ji je pridružil.
Napis 167. Napis na kamnitem pokrovu groba iz najdišča Ugento je vgraviran v štirih vrstah, bere se desno in je izgubljen. S [1:296] [1:98] ]xamihilaθoha ]xamihilaθohandazespa/--esdazon ndazespa/--esdazonnesstar nesstares/--taden es/--tadentanθonzih tanθonzihar/----nink ar/----ninkermaθiapa ermaθiapa ? I ? 3 Dazes Pa[--]es Dazonnes Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, obdržim, razen črke H, ki je E; levi spodnji del napisa manjka. manjka. ,8 ,8 DAMIEILAOEANDAZESPA/(A)ESDAZONNESSARES/ ADENANONZIHAR/NINKERMAIAP ADENANONZIHAR/NINKERMAIAPA A 64 0 1 1 66 22 66 DAM IEI LA OE AN DA ZESPA ZESPA AES DA ZON NESA RES ADE NA AN ON ZIHAR NIN KER MAI APA Dam jej le tvoje in da zaspi aja da zona nestane res tedaj noter in tu on res nina kjer mati spi. R NAN notranji R MAIA MAIA PA mati spi R ZIE AR zija raj Očitno gre za nagrobno vsebino in vero v posmrtno življenje.
Napis 168. Napis je na sliki na steni grobnega prostora iz Gnathia, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Napoliju. a) ? ščit z meduzino glavo [1:99] S [1:298] dazihonasplatorrihibollihi b) ? mladec s konjem [1:99] S [1:299] bo?]llihi[](b)[](r)einie[](hii) I 5 Dazihonas Platorrihi Bollihi Bollihi b-reine-hii Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. ,4 ,4 DAZIEONASPLAORRIEIBOLLIEI/BOLLIEIB(A)REINIE(I)EII 14 45 DAZ IEO NAS PL AORR IEI BOLL IEI BOLL IEI BAR EI NIEI EII Daš jej naš pol ata jej boli jej, boli jej vsaj aja njej ajaj. 38 5 0 2 45 R PLAOR plačnik plačni k Očitno gre za nagrobno vsebino napisov in vero v posmrtno življenje. Napis Napis 169. Napis dolžine dolžine 17 cm z višino črk 3 do 4 cm iz Gnathia se bere desno in je vklesan na večkrat uporabljeni pravokotni pravokotni plošči iz apnenca 67x37 cm in je na prvotnem mestu pri ruševinah Gnathia. S [1:300] anah[ 2 ]hipades ? 1 ]hipades Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen črke h, ki je E. ,9 ,8 ANAE/(I)EIPADES 11 0 0 4 12 A NAE IEI PADES A ninaš jej padeš. R PADE S padel si. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:99] 1
12
249 Napis 170. Napis z višino črk 4 cm iz Vaste se bere desno in je vsekan na zlomljenih delih štirikotne plošče iz obdelanega kamna, ki ima v sredi okroglo odprtino saj je bila plošča kot zaključek na vrhu vodnjaka. rije deli 24x28x14, 14x8x7 in 28x26x10 so še v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:300-302] dazet dazet spa---(-)alainnes[-]obradiθo[? spa---(-)alainnes[-]obradiθo[?
Dazet Spa---(-)alainnes[ obradito
I
?
0
[1:100]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo slikam primerno primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, čeprav čeprav ni povsem zanesljivo zanesljivo in ni viden. ,8 ,5 DASESPA(P)AL DASESPA(P)ALAINNESOBRA AINNESOBRADIO DIO 23 0 0 1 24 7 25 DA ZESPA PALA IN NES OBRADI O Da zaspi pala in nesi obradi to. R NESO BRADI nesi bratu Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis Napis 171. Napis dolžine 84 cm z višino črk 7 do 8 cm iz Rugge se bere desno in je na arhitravu vklesan na dveh obdelanih ploščah 102x24x15 in 48x24x15 48x24x15 cm, ki sta sta shranjeni shranjeni v Muzeju Muzeju Castromediano v Lecce. Lecce. S [1:302] [1:302] labalzexp beileia
?
0
[1:100]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen neznane in naslednje naslednje črke, ki bi lahko bila dvojna pš ali šp ali le š ali p, najverjetneje pa je sp. ,9 ,9 LABALZESP BEILEIA 15 0 1 0 16 5 16 LA BAL ZESP BEIL EIA Le bolj zaspi bolj aja. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 172. Napis Napis dolžine 50 cm z višino črk 3 do 6 cm iz Mesagne se bere desno in je vrezan na kamniti obrobi grobnega prostora prostora in je sedaj izgubljen. S [1:303] paivaskebeirišoas paivaskebeirišoas
Paivas Kebeirišoas
I
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim. 1 1 PAIVASKEBEIRIŠOAS AIVASKEBEIRIŠOAS 17 6 17 PAIVA AIVA S KE BEIRI ŠOA S Pojdiva saj tu beri šel si. R PA IVA IVA Pa živa R BEIRI veruj Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:100] 0
0
0
Napis Napis 173. Napis Napis iz groba iz najdišča Ostuni se bere desno in izgubljen. θeotoras artahiaihi. bennarrihino Θeotoras Artahiaihi Bennarrihi no I 3 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,8 EOORAS ARAEIAIEI ARAEIAIEI BENNARRIEINO 10 30 EO ORAS AR A EIA IEI B ENNA R RIEINO u potuje raj tu aja jej bo ena res rajna. 30 0 0 R RRI EINO raj eno R AR mlad Očitno gre za nagrobno vsebino.
17
S [1:303] [1:100]
0
30
Napis 174. Napis Napis na napušču iz Rugge je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 47x27x33 cm v treh delih dolžine 10, 8 in 4,5 cm z višino črk 2 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:303]
? 0 ψotori ddi ψana Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen neznane črke, ki je G.
[1:101]
250 ,9 5
,6 GOORI DDI GANA 15 GO ORI D DI GANA R G O ORI DDI GANE Očitno gre za nagrobno vsebino.
13
0
0
0
13
Gre potuje da da gre ena. Glej on potuje da gane.
Napis 175. Napis na bronastem žezlu 10,7x7 cm iz aranta je v treh vrstah, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Napoliju. S [1:304] blatθihi2kalatoras3baletθihi Blatθihi Kalotoras Baletθihi I 2 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,7 BLAIEI/KALAORAS/BALEIEI BLAIEI/KALAORAS/BALE IEI 26 0 0 0 8 26 BLA IEI KALAO RAS BALE IEI R BLA Bila tu Blato tu jej zajemi dol valit tu jej. R KAL AO kal ata Očitno gre za nagrobno vsebino utopljencu, glej napise 61, 78, 86, 92, 123, 125, in 216.
[1:101] 26
Napis 176. Napis na desno odlomljenem obdelanem kamnitem kvadru 46x34x13 cm iz neznanega najdišča je v treh vrstah dolžine 25, nedoločeno in 17 cm, z višino črk 1 do 2 cm, bere se desno in je j e shranjeni v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:305] ? 1 [1:101] ]-t ]-t θašarslatarva-hami-ibis θašarslatarva-hami-ibis n / po lo an / viθe(i)otiaidšleti Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo slabo prečrkovanje prečrkovanje prvega dela in črke H, ki je E. Prve črke ni, ostale pa so vsaj delno vidne. ,7 ,6 AŠLIŠLAARVA AŠLIŠLAARVAAOV AOVAEAMIGI AEAMIGIEIIE EIIEIVNI IVNI/POL /POLOAN/V OAN/VIEIO IEIOIAIDŠ IAIDŠLEI LEI 19 56 A ŠLI ŠL AA AA RVA RVAA A OVA OVA EA MIGI IEI IEI VNI PO LOAN VI EI OI AI DŠLE I u šli šel ata Ruvol ta tu miga jej jej vn po dar vi tei ati aja došel ti. R ŠLIŠL slišal 43 1 12 0 56 Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 177. Napis Napis iz najdišča Ugento v 7 vrstah z višino črk 1,5 cm je vrezan na treh straneh odlomljeni pravokotni pravokotni kamniti plošči 16x13x0,4 cm, bere se desno in je shranjen v zbirki Colosso v Ugentu. S [1:306] [1:102] ]---ai----[/]-lihaidei--[/ ]---ai----[/]-lihaidei--[/]-tišeneθi--[/]-a ]-tišeneθi--[/]-arro-blan rro-blan [/]-kosmala [/]-kosmala -[/]olaosasta--[/]so -[/]olaosasta--[/]soššeslae--[ ššeslae--[ ? 51 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen črke H, ki je E. Deli napisa so zaradi manjkajočih delov nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavijo znane besede: ai, dei, tiše, ne, lan, kos mala, osasta, ošše itd.
Napis Napis 178. Napis iz Rugge je rdeče naslikan na steni grobnega prostora v dveh vrstah, bere se desno in je shranjeni v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:306-307] [g]rahe[osd]amatriovasmogelihe[o] / [s]keire[o]--(-)[i]s[ai]ivvas[i] ? 2 [1:102] [G]rahe[os D]amatriovas mogelihe [s]keire[o]--(-)[i ]s[ai]ivvas[i] I ? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen črke H, ki je E. ,8 ,7 GRAEEOSDAMARIOVASMOGELIEEO/ GRAEEOSDAMARIOVASMOGELIEEO/SKEIREO SKEIREO ISAIIVVASI 12 42 GRAEE DA MA RIO VAS MOGEL IEE OSKEI REOI SAI IVVA IVVA SI Greje da mat raj vas mogel joj oske raju saj živa si. R OSK EIR EOI ozko raju aja 31 11 Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
0
42
251 Napis Napis 179. Napis Napis iz Rugge Rugge je vrezan vrezan na obrobi groba, bere se desno in je verjetno še na licu mesta. Dazoimihi Balehi Daštas Bilihi
dazoimihibalehidaštasbilihi
I
S [1:307]
3
[1:103]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dobro prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen razen črke H, ki je E. 1 ,9 DAZOIMIEIBALEEIDAŠASBILIEI 27 0 0 9 27 DA ZO IMIEI BALEEI DA ŠA S BIL IEI Da to imej veljak da šta si bil jej. R ZOIM IEI zajemi jej R ZOI MIEI sij moj R BAL EEI bolje ajaj Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
27
Napis 180. Napis dolžine 50 cm z višino črk 5 cm iz najdišča Soleto je vrezan na plošči sarkoaga iz prodnega konglomerata konglomerata 126x109x20 cm, bere se desno in je shranjeni v Mestnem muzeju v Gallipoliju. S [1:307] kraotedonas
Kraotedonas
I
0
[1:103]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,9 KRAOEDONAS 11 0 3 11 KRAO EDO NAS Kradel tedaj nas. R K RAO E DO NAS Ko raj tu do nas. Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
0
11
Napis 181. Napis v dveh vrstah dolžine 12 in 13 cm z višino črk 3,8 cm iz najdišča Ugento je vrezan na odlomljenem kosu apnenca 29x24 cm, bere se desno in je shranjeni v zbirki Colosso v Ugentu. Ugentu. S [1:308] ]saho2[
]nspri
?
1
[1:103]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dobro prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, obdržim, razen črke H, ki je E in R, R , ki je B. ,8 ,7 SAEO/NSPBI 9 0 0 4 9 SAEO NS P BI Sanjal nas pa bi. R S AEO Saj ajal Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
9
Napis 182. Napis iz najdišča Vaste dolžine 51 cm z višino črk 5 cm je vrezan na obdelanem desno odlomljenem kamnitem stebru 74x40 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:308] θeotorasge[
Θeotoras ge
I
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim. 1 ,9 EOORASGE 4 10 E OO RAS GE u to dol gre. R Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:103] 10 0 0 0 EO ORAS u potuje
10
Napis 183. Napis iz najdišča Ugento je vrezan na apnenčasti nagrobni plošči 60x46x18 cm v 14 vrstah z višino črk 3 do 4 cm, bere se desno in je shranjeni v zbirki Colosso v Ugentu, slike predstavljajo dele popisane strani. S [1:309-310] tisin/etei/tanin/dedi/ranθa/θonkra/kohen/pritai/maθia/lam/liatin/krina/nax/in ? 1 [1:104] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen črke H, ki je E. ,8 ,6 ISIN/EEI/ANIN/DEDI/RANA/ONKRA/KOEEN/PRIAI/MAIA/ LAM/LIAIN/KRINA/NAS/IN 61 0 1 0 62
252 21
62
ISIN E EI A NIN DEDI RANA ON KRA KOE EN PRI AI MAIA MAIA LAM LIA IN KRI NAS IN esen je tej ta spanec dedi ranta tu on kraj koj en pri tej materi lom let in kri nas on. R RAN A ran r an ta R RANA RANA robantit R I SIN ti sin R MAI A mati aja Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 184. Napis v petih vrstah z višino črk 2 cm iz najdišča Brindisi je vklesan na odlomljenem kamnitem trapezoidu 40x27x4 cm, bere se desno in je shranjeni v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:310] ]berx-[/]abil-[/]ant ]berx-[/]abil-[/]anta[/]tarid a[/]taride[s/n/]xxnnx e[s/n/]xxnnx [
?
21
[1:104]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim. Deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavijo znane besede BER, BIL, AN, A in ARI.
Napis 185. Napis dolžine 60 cm z višino črk 5 cm iz najdišča Manduria je vrezan na odlomljenem kamnitem trapezoidu 82x33x66 cm, bere se desno in je shranjeni v Narodnem muzeju v arantu. S [1:311] ?]arθasvaretis Arθas Varetis I 0 [1:105] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim. 1 ,9 (I)ARASVAREIS (I)ARASVAREIS 12 0 0 1 13 5 13 IAR A SVA SVA REI S Mlada tu sva Reti sva. Očitno gre za nagrobno vsebino mladcema, ki potujeta k Reti. Napis 186. Napis v treh vrstah dolžine 23 cm z višino črk 5 cm iz Vaste je vklesan na odlomljenem kamnitem bloku 44x42x21 cm, bere se desno in je shranjeni v Narodnem muzeju v arantu. S [1:311] va--d[e/ara?]2nθoaa[---]rasli[---]
?
17
[1:105]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim. Deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno.
Napis 187. Napis v dveh vrstah iz groba iz najdišča Ruge je vrezan na plošči iz obdelanega kamna 122x50x10 cm, bere se desno in je verjetno kot kopija shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:312] I 1 [1:105] plas(b)tasbar/ plas(b)tasbar/ 2reinihi Plas(b)tas Barreinihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,7 PLASBASBAR/REINIEI 17 1 0 0 18 7 18 P LAS B AS BAR REI NIEI R PLAS plaz Pa sem bo ta vsaj raj njej. R BAR grob Očitno gre za nagrobni napis. Napis 188. Napis dolžine 70 cm iz Ruge je naslikan na ometu grobnega prostora, bere se levo in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:312] ψabarovas
abarovas ψ abarovas
I
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim. 1 ,7 GABAROVAS GABAROVAS 3 9 GA BARO VAS Ga grob vas.
[1:106] 9
0
0
0
9
253 R GA BA RO VAS N SAV ORA BAG Očitno gre za nagrobno vsebino.
Ga bo raj vas. Ves raju bog.
Napis 189. Napis v dveh vrstah dolžine 38 cm z višino črk 4 cm iz Ruge je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 43x24x10 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:312-313] aprodita ψ aoto[ra aoto[ra Aorinnihi Bilia I 1 [1:106] aproditaψaoto[-]ao/ 2rinnihibilia Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen H, ki je E. ,9 ,7 APRODIAGAOO(E)AO/RINNIEIBILIA 8 28 A PRODIA GA OO EAO RINN IEI BILIA A porodita ga tod aja rine jej bila. 27 0 0 1 28 R PRODI AGA AGA porodi tega Očitno gre za nagrobno vsebino.
REPUBLIKANSKO OBDOBJE Republikansko obdobje od 2. do 1. stoletja pred Kr. Napis 190. Napis dolžine 56 cm z višino črk 3,5 cm iz najdišča Soleto je vklesan na obdelani grobni kamniti plošči 74x24x8 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:313] Polaidehias I 1 [1:106] polaidehias polaidehias Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen H, ki je E. 1 1 POLAIDEEIAS 11 0 0 0 11 3 11 POLAI DE EIAS Potem da ajaš. R POL AIDE Potem gre Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 191. Napis v 12 vrstah z višino črk 2 do 3 cm iz Brindisi je vrezan na trapezoidnem kamnitem kosu 40x27x14 cm, je precej poškodovan in se bere le del napisa, bere se desno in je shranjeni v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:314] 1 ]---------bbix---(-)niništ--[ ]---------bbix---(-)niništ--[ 2 ]---------hibrinnaštesza ]---------hibrinnašteszarr[es? rr[es? 27 3 ]-----ibisinhamipallenkaθ----[ ]-----ibi sinhamipallenkaθ----[ 4 ]----lanbrinnašteszikelk---]----lanbr innašteszikelk------[ --[ 38 5 ]----tarpalianino ]----tarpalianinotθesk-------[ tθesk-------[ 6 ]---aax(-)ašallasteorr-------[ ]---aax(-)ašallasteorr-------[ 31 7 ]---tore[he]sdenθeh ]---tore[he]sdenθehesgor[r esgor[r----[ ----[ 8 ]-rresettisestohhes------------[ ]-rresettisestohhes------------[ 36 9 h]amahiašte h]amahiaštes-zxx-----------[ s-zxx-----------[ 10 ]--asoaθena----------------[ 20 11 ]----------------------------[ 12 ]-------naz----------------[ 3 ? Ettis Estohhes I ? 8 [1:107] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen H, ki je E.
(LI)BBI(SIN)NINIŠ/(I)EIBRINNAŠEZARRES/(L)IBISINEAMIPALLENKA (LI)BBI(SIN)NINIŠ/(I)EIBRINNAŠEZARRES/(L)IBISINEAMIP ALLENKA/LANBRINNAŠE /LANBRINNAŠESZIKELK/ SZIKELK/ (NA)ARPALIANINOESK/()AA(E)AŠALLASEORR/OREK ESDENEEESGOR/(O)RRESEISEESDENEEESGOR/(O)RRESEISESOEES/DAMAEIAŠES/ASOAENA(Z)/NAZ LIBBI SIN NINIŠ IEI BRIN NAŠ E ZARRES LIBI SIN EA MI PALLENKA LAN BRIN NAŠ ES ZI KELK NAAR PALIA NINO ES K A - AEA ŠAL LAS E ORR ORE KES DEN EEE SGOR ORRE SE I SESO EES DA MA EIAŠ ES A SOA E NAZ NAZ Delitev 28 92 in 24 73
254 Ljubi sin ninaš tu jej skrbni naš tu zares ljubi sin aja mi kurili tu lani skrbni naš tesen si kolk noter sežgan ninaš tu tesno ko tu ajaš šel sem tu gor potuješ kesaš da tu zgoraj potuješ še ti zvesto ajaš da moj aiaš tesno a siješ tu naš naš. ,6 ,5 R SE se 144 5 2 14 165 52 165 R BRINNAŠ brineš R EEE tu aja R EEŠ GOR ajaš gor Deli napisa so nepovezani, se pa nekoliko ponavljajo, zato je dopolnjevanje zaneslivejše. Ob prekinitvah je verjetnost razumevanja manjša, vendar je zapisana vsebina dovolj dobro razumljiva. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 192. Napis iz najdišča Carovigno je izgubljen, ohranjena sta prepisa napisov, ki so vklesani na dveh straneh pokončnega pokončnega kamnitega stebra. S [315-317] Leva stran ? [1:108] xx / xx / inx / ni / (x) / iep / xx / vx / o Deli napisa so nepovezani in razumevanje ni možno, verjetno pa predstavljajo vzklike žalosti. Zgornja stran ssiao xxx / iod iod xx / l li ? 6 0 5 0 11 a xx / ssiao Prečrkovanje napisa ni zanesljivo in je razumevanje vprašljivo. 1 [k]laohizisven Prednja stran je zapisana v 19 vrstah [1:109] d enθa / ginsvan ginsvan zat at x / utθe 2 as0 as0 / d 3 ennantotorad 4 azinnot azinnot / z tas reoll(--)esda ai/n 5 b / t tissiš i ssiš x / iaal(---)na xx / tas 6 azenma0 azenma0 / r e oll(--)esda / n 7 zenθtiborrahetist zenθtibor rahetist ai/n 8 makoste0/(i?) makoste0/(i?)nnatatane nnatatane 9 espa/l espa/l lana x lana x / sndaiand 10 adaranθoa/l adaranθoa/l dazetθ dazetθ / poe poe r / iiihianda iiihianda 0/gov [ihi? 11 shaštor r 12 dazihizatetθ 0/gov [ihi? 13 maddessietti(s?)da maddessietti(s? )da š t t0 0 / i[o] peor 14 zetisdazethas zetisdazethas / š 15 rreshamahiašte0/a rreshamahiašte 0/a[s]-[s]-16 ehestor/b ehestor/bihhesš ihhesš x / peor 17 eisdei/š eisdei/š rretisblatθe[s] rretisblatθe[s] 18 zarressha/0 zarressh a/0 ivahias ivahias 19 aiddetisorranas ?, otora Dazinnota, Haštor, Dazihi Zatetθihi, Etis Dazetid Dazet Hašt[o]res Hamahiaštes, Hamahiaštes, Deirretis Blatθe[s], Zarres, Haivahias Aiddetis Orranas I ? 14 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo prvi in čistejši sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga pretežno obdržim, razen črk h, ki so E in razvidnih napak, ki so označene krepko in z ulomkom so podana ustreznejša prečrkovanja. Ustreznih črk jezikoslovcev je 252, dodanih črk pa je 8. Ustrezneje prečrkovanih je 34 črk, novo dodanih pa ni. 266 9 8 0 283 Zanimiv je začetek, ki je podoben kot v prav tako obsežnem napisu 166, nadaljevanje pa daje drugo nagrobno vsebino: ASSIAO IAOIOD LI/KLAOEIZISVEN/ASDEGINSVAN/ENNANOORAD/ AZINNOZ AU E/ E/T ISSIŠ ISSIŠI AALNA AALNATAS/AZENMAREOLLESN/ ZENIBORRAEIISN/MAKOSEI NNAAANE/ESP NNAAANE/ESP LLANASNDAIAND/ ADARANO LDAZEPOE/SEAŠOR II II EIANDA/DAZIEIZAE EIANDA/DAZIEIZAEGOV / MADDESSIEIDA/ZEISDAZEEA ŠI /RRESEAMAEIAŠ /RRESEAMAEIAŠ AS/EIESOBIEESŠP EOR/EISDEI EOR/EISDEIŠRREISBLAES/ZARRESSEIVAEIAS/AIDDEISORRANAS Druga stran zapisana v 9 vrstah 1 ]taspla[ 2 ]dibnas[ 3 ]azinne[ 4 ]aštisvi[ 5 ]aheθes[ 6 ]aslopin[ ? 1 [1:111] 7 ]masbarr[ 8 ]nasga[ 9 ]erriniš[ Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je j e E in drugega P, P, ki je G, saj je pokončna črtica, ki je značilna za črko P prečrtana. ASPLA/DIBNAS/AZINNE/AŠISVI/AEES/ASLO GIN/MASBARR/NASGA/ERRINIŠ Ustreznih črk jezikoslovcev je 56, ustrezneje prečrkovana črka je 1, novo dodanih pa ni. 56 0 0 0 56
255 Skupno razumevanje Po oblikovni podobnosti z napisom 166 tudi tu uvrstim vsako vrsto napisa na drugi strani v vsako drugo vrsto napisa prednje strani začenši s prvo vrsto. delitev AE ES MAKOS EI NN AA AAA A NE ESPLLA NA SN DAIA ND A SPLA A SSIA OI ODLI KLA OEIZ IS VEN u spala a sije oj odlična tu ajaš ista nebu DIBNA S A SDE GIN SVAN SVAN ENNA N OO RAD divna si a tu gineš vstani ena not tu rad A ZINNE A ZIN NOZ AUE I SSI ŠIAAL NA NAA S Aja sine aja sin naš atitu tu si šel not si AŠ I SVI A ZEN MARE OLLESN ZEN I BOR RAEI ISN naš ti ves a ženi mar olesenel zelen ti bor raje tistim AE ES MAKOS EI NN AA AAA A NE ESPLLA NA SN DAIA ND aja tesno makni tej naj atatu ni zaspala na sen dala not A SLO GIN A DA RAN OL DA ZEPOE SEA ŠORI IEI AN DA a šla gineš a da mlada tolko da zapoje sije stori jej in da MA S BARR DAZ IEI ZAE GOV MAD DES SIE IDA meni si vsaj daš jej zate tugoval mlad da sije toda NAS GA ZE ISDA ZE EAŠ I RRESEAMA EIAŠ A S Nas ga že tista že tu ajaš ti presojana ajaš tu s ER RINIŠ EIE S OBI EES Š PEOR EIS DEI Š RREI S BLA ES Raju rineš joj s tabo ajaš še poješ joj daj še Reti si bila tesna ZARRES SEIVA SEIVA EIAS AIDDE I SORRA NAS zares seva ajaš pojdi ti zora naša. ,8 ,6 Skupaj
12 10
38 29
10
29
11
34
12
39
12
38
14
38
11
35
12
35
15
43
7
30
114
20
58
23
73
26
76
23
70
12
73
350
Delitev: 20 in 58 23 in 73 26 in 76 23 in 70 12 in 73 R AU E atu tu R OLLE SN ulj spi R EIES ajaš R R RES EAMA raju res jama R R REI raju Reti R VEN ven R BLA ES blatu tesno R SEAŠ ORI siješ potuješ 328 9 13 0 350 Prevod podaja zanimivo nagrobno vsebino, zaradi slabega prečrkovanja in združevanja prednje in zadnje strani pa je manj zanesljiv zanesljiv.. Napis Napis 193. Napis iz najdišča Ceglie v treh vrstah z višino črk 3 cm je vsekan na podnožju kapitlja iz obdelanega kamna 42x33x11cm, bere se desno in je shranjen v Pokrajinskem Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:317] ana ana / g aproditalahonaθeoto/riddahipakaθ aproditalahonaθeoto/riddahipaka θ / oiθ / oeotoriddaθ eotoridda θ / o /aotoraskeošorrih /aotoraskeošorrihibili ibiliva va Ana Aprodita Lahona Θeotoridda Hipakaθi Θeotoridda Θaotoras Keošorrihi Bilivia I 3 [1:111] Jezikos Jezikoslovci lovci podaj podajajo ajo sliki sliki primerno primerno prečr prečrkov kovanj anjee in ga obdržim, obdržim, razen razen H, ki ki je E, drugega drugega A, ki je G in troje troje θ, ki so O. O. 1 ,9 ANGAPRODIALAEONAEOO/RIDDAEIPAKAOIOEOORI DDAO/AOORASKEOŠORRIEIBILIV DDAO/AOORASKEOŠORRIEIBI LIVA A 69 0 0 0 69 23 69 AN GA PRODI ALAE ONA E OO RIDDA EI PAK AOI OEO ORI DDAO A OO RAS KE OŠO R RIEI BIL IVA IVA R OŠOR odšel
256 In ga porodi tale ona tu to rada je če aja joj potuje dal a tu dol ko šel res raju bila živa. R PRODIA LAE porodi le R ALA E ta je Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 194. Napis iz najdišča Galatina v treh vrstah z višino črk 3 cm je vklesan na vrhu obdelanega kamnitega kvadra 56x36x8cm, bere se desno in je shranjen v muzeju v Galatini. S [1:318] [1:111] klohizisaviθosθo 2torridasanaaprodi 3taapaogrebis klohizis A viθos Θotorridas anaaprodi taapaogrebis I ? 1 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga obdržim, razen H, ki je E. 1 ,9 KLOEIZISAVIOSO/ORRIDASANAAPRODI/AAPAOGREBIS 13 45 KL OEI ZI SAVI SAVI OSO ORRI DA SANAA PRODI AA PAO GREB IS u joj že zavit ostal potujoč da sanja porodi tu padel (v) grob si. 45 0 0 0 45 Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 195. Napis iz Vaste v osmih vrstah je vrezan na obdelanem kamnu, bere se desno in je sedaj izgubljen, ohranjen je le preris. S [1:318-319] 1 klohizisθotoriamartapidovasteibasta2 klohizisθotoriamartapidovasteibasta2 veinana veinana / iuaranindaranθoavastistaboos iuaranindaranθoavastistaboos g / ionošo4 3 šonedonasdaštassivaanetosinθitri g onošo4 astaboosšonetθihidazimaihibeil e / iihi θ / oeihiθi6 5 intireššorišoakazareihišonetθihiot θ eihiθi6 d o / azohonnihiinθivastima 7 daštaskraθ e / v h eihiinθiardannoapoššonnihia 8 imarnaihi vheihiinθiardannoapoššonnihia [1:112] ?, Θotoria Marta, ? Staboos Šonedonas, Daštas si Vaanetos, ? Staboos Šonetθihi Dazimaihi, Beileihi, ? Kazareihi Šonetθihi Otθeihi Dazohonnihi, ? Daštas Krateheihi, ? I ? 13 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dobro prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E in nekaterih nekaterih očitnih očitnih napak, napak, ki ki so označene označene krepko, saj je napis dobro viden. Napis je podoben napisoma 166 in 192. KLOEZISOORIAMARAPIDOVASEIBASA 34 VEINAIUARANINDARANOAVASISABOOS 33 ŠONEDONASDAŠASSIVAANEOSINIRIIONOŠO 38 ASABOOSŠONEIEIDAZIMAIEIBEILIIEI 34 INIREŠŠORIŠOAKAZAREIEIŠONEIEIOOEIEII 42 DAZOEONNIEIINIVASIMA 22 DAŠASKRAVEEIEIINIARDANNOAPOŠŠONNIEIA 39 IMARNAIEI 9 1 ,9 251 0 0 0 251 K LOEZIS O ORIA MARA MARA P IDOVA IDOVA SEI BAS A 10 34 delitev Ko ležiš tu potuješ mrtev pa vdova stoji prav tu VEI NAIU A RANIN DAR AN OA VAS ISA BO OS 11 33 21 67 vej počiva a rani dar in tvoja vsa tista bo ostala ŠO NE DO NAS DAŠ A SSIVAA SSIVAA NE OSI NI RII ON OŠO 14 38 šel ni do nas daš ta siva not ostani not t raju on odšel A S ABO OS ŠO NE IEI DAZI MA IEI BEILE IEI 12 34 26 72 A s tabo ostal šel not jej dasi moj jej beli jej IN I REŠŠO RI ŠOA KA ZARE IEI ŠO NE I EIO OO EIE II 15 42
257 in ti rešil rraj šel ko zori jej šel not ti ajaš tu joj šel DOZOE ONN IEI IN IVAS IVAS IMA dozorel on jej in tavaš temi DAŠ A S KRAEE EIE IIN IAR DA NNOA P OŠŠO NN IEI A daš tu si kratko ajaš in tu mlad da nova p odšel ni jej a I MAR NA IEI Je mar nam jej. R R
SS IVAA IVAA IDOV ID OVA A
si s i živa R SKRAEE SKR AEE skrajšanje ideva R ARA AR A NIN raju počitek Delitev: 21 67 in 26 72 in 21 64 in 19 Vsebina podaja značilen in obilen nagrobni napis.
6
22
15
39
4 87
9 251
R R 48
21
64
19
48
BAS boš POŠŠO POŠ ŠO pošel p ošel
Napis 196. Napis iz najdišča Ruvo v štirih vrstah je vtisnjen v pikčasti tehniki v bronasto ploščo 12,5x8,8 cm, bere se desno in je sedaj izgubljen. S [320] [113] artosatotio2[s]taiθoitaigunak 3eaipensklen 4xupave Artos Atotios tai Θoitai Gunakhai Pensklen ]Upave I 0 [2:76] AROS AOIOS AOIOS AJ AJ DO IAJ IAJ GUNAK HA I PEN SKLEN DUGA VE Artos Atoitosta Atoitosta da ta je junak ki tudi ko glava je sekana dolg (svoj) ve. Bor bere θ kot D, dva I kot J, črko H obdrži čeprav je E in drugi P bere kot G, kar daje nekoliko drugačno vsebino. Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, črko H pa že prečrkujejo prečrkujejo kot E. 1 ,9 AROSAOIO/SAIOIAIGUNAK/EAIPENSKLEN/(D)UPAVE 15 43 AR OS AO I OSAI OI AI GUNAK EAI P EN SKLEN D UPA UPAVE Mlad tu ostani ata ti ostani tvoj ta junak aja pa en skleni da upamo. upamo. R AR raju R OS AI ostane tu R S KLEN R UPA VE upa ve 43 0 0 Očitno gre za nagrobno vsebino.
si klen 0 43
Napis 197. Napis iz najdišča Vereto z višino črk 3 do 3,5 cm je vklesan na dveh odlomljenih delih zidnega napušča 19x14x16 in 28x20x17 cm, bere se desno in je shranjen v Mestnem muzeju v Gallipoliju. S [1:320-321] [1:320-32 1]
a) ]essil[ ]eneoh[ ? b) ]anmitθoa[ ]anmitθoa[ ]epitar[ ]epitar[
1 ?
1 0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim, razen H, ki je E. ,8 ,7 ()ESSIL(E)/ENEOE/AN ()ESSIL( E)/ENEOE/ANMIOA/E MIOA/E PIA R(AI) 11 28 ES SI LE EN EOE AN MI OAE PIA RAI R ESSI esno si le en aja in mati tu aja vpraša raj. 24 0 Po dopolnitvi štirih črk bi bila vsebina napisa očitno nagrobna.
[1:113]
teši 0 4
28
Napis 198. Napis iz najdišča Manduria v dveh vrstah z višino črk 1 do 2 cm je naslikan z rjavim firnežem na glinastem vrčku premera 5 cm in višine 5 cm, bere se desno in je shranjen v Občinski knjižnici v Manduriji. S [1:321-323] asstaizalles 2ilirailaziova
?
0
[1:113]
258 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim.
[2:75] AS S A ZALLES ILIRAI LA ZIOVAJ ZIOVAJ Ko s to zaliješ, Iliru tu vzklikni. Bor izpusti črko I in jo na koncu doda kot J. 1 7
1 ASSAIZALLES/ILIRAILAZIOV ASSAIZALLES/ILI RAILAZIOVA A 25 AS S AI ZALLES ILIRAI LA ZIOVA ZIOVA R ILI RAI LAZI OVA OVA ali raje lezi tu. Napis se sklada z dobro vsebino vrčka.
25 0 0 Če s tem zaliješ zalije š Ilira le zovi.
0
25
Napis 199. Napis dolžine 50 cm z višino črk 16 cm iz nekropole iz Lecce je vklesan v obdelan kamnit kvader, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:324] ?]vaso[?
?
4
0
[1:114]
Napis je le delno ohranjen, kratek in večpomenski.
Napis Napis 200. Napis dolžine dolžine 70 cm z višino črk 12 cm iz nekropole iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 53x20x12 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:324] Kornas I 0 kornas Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim. obdržim. 1 1 KORNAS 6 3 6 KOR NAS Kori nas. R KO R NAS Ko raj naš. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:114] 0
0
0
6
Napis 201. Napis iz nekropole iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 150x33x10 cm v dveh vrstah dolžine 137 in 106 cm z višino črk 7 cm in na plošči in 60x20x10 cm dolžine 42 cm z višino črk 10 do 12 cm, napisa se bereta desno in sta shranjena v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:324] a) dazomoasvel 2θotorbalias b) lto ?
Dazomoas vel Θotor Balias lto
I
0 [1:114]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,7 DAZOMOASVEL/OORBALIAS/LO 25 10 25 DA ZO MOAS VEL O OR BAL IAS L O Da so moj velja tu potujem bolj jaz le tu. R MOA S Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
0
0
25
moja si
Napis 202. Napis iz nekropole iz Lecce dolžine 40 cm z višino črk 8 cm je vklesan na nagrobni kamniti plošči 60x22x10, napis v dveh vrstah dolžine 58 in 41 cm z višino črk 6 do 8 cm pa je na plošči 68x50x10 cm, napisa se bereta desno in sta shranjena v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:325] a) θotorΘ I 0 θotor Θotor b) soollesstabos I 0 [1:115] Soolles Stabos Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 1 OOR/SOOLLE/SABOS OOR/SOOL LE/SABOS 7 17 O OR SO OLLE S AB OS u potuješ so uljesa s tabo ostala. Očitno gre za nagrobno vsebino.
17
0
0
0
17
259 Napis 203. Napis iz Rugge v dveh vrstah dolžine 32 in 39 cm z višino črk 2 do 4 cm je zelo površinsko vrezan na obdelani nagrobni kamniti plošči 50x21x6 cm, napis se bere desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:325] θotoras2kxxxhioihi
Θotoras Kxxxhioihi
I
?
2
[1:115]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko lahko obdržim, razen črke H, ki ki je E in dodam delno delno vidne črke. ,9 ,9 OORAS/KTII EIOIEI EIOIEI 14 0 3 0 17 8 17 O O RAS K I IEI O IEI R OO o i tu dol k tej jej o jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis Napis 204. Napis groba iz najdišča Lecce dolžine 63 cm z višino črk 3 do 6,5 cm je vklesan v klesan na grobnem kamnu, bere se desno in je še na mestu. S [1:325] torehesθotor
orehes Θotor
I
1
[1:115]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,9 OREEESOOR 12 0 0 5 12 OR EEE S O OR Potuješ joj si tu potuješ. ROO S EEE RO N Rotil tu si ajal rotil. Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.
0
12
Napis 205. Napis Napis iz nekroplole iz groba iz Lecce Le cce je vklesan vk lesan na štirih ploščah skupne velikosti 192x20x10 cm s skupno dolžino 170 cm in z višino črk 7 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:326] θotorsohinnes
Θotor Sohinnes
I
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,9 OORSOEINNES OORSOEINNES 12 0 0 4 12 O OR SOEI NES R SOE I sij in u potuješ svoje nesi. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:115] 0
12
Napis Napis 206. Napis iz nekroplole iz groba iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 132x20x10 cm z dolžino 115 cm in z višino črk 8 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:326] θotorkabahas
Θotor Kabahas
I
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,8 OORKABAEAS 12 0 0 5 12 O OR KA B AEAS R BAEAS bajaš. u potuješ ko bolje ajaš. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:116] 0
12
260 Napis Napis 207. Napis Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. Ettis Arnisses Θeotorres
ettis arnisses θeotorres
I
S [1:326]
0
[1:116]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 1 EIS E IS ARNISSES EOORRES 22 8 22 E IS AR NISSE S EO ORRES R OR RES Je tu isti mlad nisi sam tu potuješ. Očitno gre za nagrobno vsebino.
0 0 0 potuješ res
22
Napis Napis 208. Napis iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:326]
Dazomas Lahionas Hopakoas sθi
dazomaslahionashopakoassθi
I
2
[1:116]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,8 DAZOMASLAEIONASEOPAKOASSI DAZOMASLAEIONASEOP AKOASSI 26 0 0 0 8 26 DA ZOMA SLA EIO NASE OPAK OPAK OASS I R ZO MA so moji Da zdoma šla aja naša narobe ajaš ti. R OAS S ajaš še Očitno gre za nagrobno vsebino.
26
Napis Napis 209. Napis iz Carovigno se bere desno in je izgubljen. θotorargorapandes
?
Θotor Argorapandes
I
S [1:327] 0
[1:116]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 1 OORARGORAPANDES 5 17 O ORAR GOR A PANDES R OR AR u potnik gor a padeš. Očitno gre za nagrobno vsebino.
17 0 potuješ raj
0
0
17
Napis 210. Napis Napis v dveh vrstah iz groba iz Salapio se bere desno in je izgubljen. Deivas Pankeos eotinihi
deivaspenkeos 2teotin[i]h[i?]
S [1:327]
I
[1:116]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. ,9 ,8 DEIVASPENKEOS/ DEIVASPENKEOS/EOINIEI EOINIEI 20 2 0 0 22 8 22 DEIVA DEIVA SPE N KE OS EO IN IEI Deva spi naj ko ostane tu temi jej. R OSE O ostane oj Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 211. Napis dolžine 49 cm z višino črk 6 cm je vklesan v čelno ploščo groba is Ceglie, bere se desno in je v Narodnem muzeju muzeju v arantu. arantu. S [1:327] trohanθes
rohanθes
I
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 ROEANES 9 0 0 0 5 9 ROE AN E S ebi raj in tu si. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:117] 9
261 Napis Napis 212. Napis v 5 vrstah z višino črk 3 cm iz najdišča Diso je vklesan vk lesan v kamnit kvader 38x21x39 cm, bere se desno in je v Narodnem muzeju v arantu. S [1:327] [s?]ekonda / kezareihei / eipeigrave / stanapged / -pa ? [S?]ekonda Kezareihei I ? 1
[1:117]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. ,9 1 SEKONDA/KEZAREIEEI/EIPEIGRAVE/SANAPGED/(S)PA 13 39 SE KON DA KE ZA REI EEI EI PEI GRAVE GRAVE SANA SANA PGED SPA SPA Se konča da tja za raj joj je poj grob stoj poglej spi. R SE KON Še konj 37 1 0 R GRA VESA NA grob vesta na R EEIEI ajaj Očitno gre za nagrobno vsebino.
1
39
Napis 213. Napis v dveh vrstah iz nekroplole iz groba iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 74x48x12 cm z dolžino 53 in 58 cm in z višino črk 10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:328] dezes2bolosas
Dezes Bolosas
I
0
[1:117]
Jezikoslov Jezikoslovci ci podajajo sliki sliki primerno primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, obdržim, razen črke Z, ki je verjetneje verjetneje H oziroma oziroma E. 1 ,9 DEEES/BOLOSAS 12 0 0 0 12 6 12 D EEE S BOL OSA S Da joj si bol ostala si. R DE EES Da ajaš Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 214. Napis je vrezan na notranji steni vhoda v grobni prostor v najdišču Gnathia, bere se desno in je izgubljen. S [1:328] bosatpenkaheh[e?]
?
Bosat Penkaheh[e?]
I
2
[1:117]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno primerno prečrkovanje prečrkovanje in in ga lahko obdržim, obdržim, razen črke črke H, ki je E in zadnjih zadnjih črk E, ki so drugačne in predstavljajo črko I. 1 ,7 BASAPENKAIEI 12 1 0 0 13 5 13 BA SA PEN KA IEI Bo še tepen ko jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis Napis 215. Napis v štirih vrstah iz groba nekroplole nekroplole iz Lecce je j e vklesan na obdelani kamniti plošči 46x41x10 cm z višino črk 10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:328] [?]m-2dazx 3kole/ 4tos ? Daza Koletos I 0 [1:118] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim ter z dodano in prebrano prebrano črko napis dobi smiselno vsebino. ,7 ,7 M(I)/DAZI /KOLE/OS /KOLE/OS 11 0 1 1 13 6 13 MI DAZ I KOLE OS Mi daš in tako tu ostani. R MI DA ZI KO LEOS Moj da si ko letos. Očitno gre za nagrobno vsebino.
262 Napis Napis 216. Napis Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. I 1 dazesblatθeihas 2 plastasotoran plastasotoranaa Dazes Blatθeihas Plastas Otorana Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je P. P. 1 ,9 DAZESBLAEIPAS/PLASASOORANA 10 29 DA ZES BLA EI PAS PLAS A SO OR ANA Da zasuje blato te pazi plaz ta se potuje en. 29 0 0 R PA SPLAS pa splazi R SOOR sopotnik Očitno gre za nagrobno vsebino, glej napise 61, 78, 86, 92, 123, 125 in 175.
S [1:329] [1:117]
0
29
Napis 217. Napis Napis dolžine 187 cm z višino črk 9 cm iz i z groba nekroplole iz Lecce je vklesan na napušču iz obdelanega kamna 230x54x35 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:330] andamaaeideseistennes Andamaeides Eistennes I 0 [1:118] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo dobro dobro prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, obdržim, razen zadnjega A, ki je L. 1 ,8 ANDAMALEIDESEISENNES ANDAMALEIDESEISE NNES 21 0 0 0 21 7 21 AN DAM AL EIDE SE ISE NNES R N NES not nes In dam ali gre še iste nesi. R SE se se Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 218. Napis je na bronastem kovancu iz Ugento po katalogu Hunterian.
S [1:330]
kaisies eoumentei ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dobro prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko lahko obdržim, saj H že prečrkujejo kot E. 1 ,9 KAISIES EOUMENEI 16 0 0 0 6 16 KAI SIE SEO UMEN EI R SIES OU MEN EI siješ oj men tej Kaj sije šel umen tu aja. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:118] 16
Napis 219. Napis je vrezan na bronastem votivnem astragalu 17x9 cm teže 5,49 kg iz Canosa, bere se desno v treh vrstah 2,7, 14,5 in 16,0 cm z višino črk 1 do 1,2 cm in je shranjen shranjen v zbirki P. P. Petroni Petroni v Canosi. S [1:330] vθ 2dmzetourar 3dzkumpurar ? 0 [1:119] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo dobro prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko lahko obdržim, saj H že prečrkujejo kot E. 1 ,6 V/DMZEOURAR/DZKUMPURAR V/DMZEOURAR/DZKUMPURAR 22 0 0 0 22 10 22 V DM ZE OURAR D Z KUM PU RAR R DM doma V tej temi že potuje da s kom pusti raj. Očitno gre za nagrobno vsebino in obliko verza. Napis 220. Napis dolžine 41 cm z višino črk 3 do 4 cm je vrezan na večkrat uporabljenem kamnitem bloku vzidanem v obok hiše Abatantuono Abatantuono v Vieste Garganico. Garganico. S [1:331] blasitagolzei ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,8 BLASIAGOLEI BLASIAGOLEI 13 0 6 13 BLA SI A GOL EI Bila si tu gola tu ajaj. R SIA Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:119] 0 0 sita
13
263 Napis 221. Napis v 4 vrstah dolžine 44, 40, 39 in 19 cm z višino črk 1,5 do 2 cm iz Ruvo je vklesan na kamniti plošči 45x13x6,2 cm in je shranjen v muzeju Jatta Jatta v Ruvo. Ruvo. S [1:331] 1 sonrukadamaturatou 2 eibugeimakeikonalon ? 0 ? 0 [1:119] 3 toundetuaasute 4 aturena [2:72] SON RUKA RUKA DAMAURA DAMAURA OU E BUGEI BUGEI MAKEI KONA KONA LON OUNDE A VA SUE AURENA Sin narical, Damatura, je tvoj in z božjo močjo končal je truplo. Potem je bilo tja v grob odpeljano. Bor izpusti I, doda A in U zamenja z V. Pri razumevanju upošteva ime in ne sledi dobljenim besedam. Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen dvojnega dvojnega A, ki ga ni. 1 ,9 SONRUKADAMAURAOU/EIBUGEIMAKEIKONALON/ OUNDEUASUE/AURENA 18 56 SON RUKA DAM AU RAOU E BUGE IMA KEI KONA KONA LON O UN DEU ASUE A UR ENA 56 0 0 0 56 Sin roko dam atu bojevniku je bog ima ko konja dar ta in dedu zasute a potuje ena. R SON sonce R DA MAURA ORE da mati potuje R DEU detetu R RAOU bojeval bojev al Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je dovolj razumljiva. Napis Napis 222. Napis v 4 vrstah dolžine 29, 32, 33 in 19 cm z višino črk 2 do 4 cm iz podzemnega arhitrava iz Lecce je plitvo vrezan in je na mestu najdbe. S [1:332] 1 alzenas 2 alzenasgor ? 0 ? 0 [1:120] 3 alzenasgo 4 valzangor I Alzenas Alzenas gor Alzenas go Alzan gor Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim. obdržim. 1 1 ALZENAS/ALZENASGOR/ALZENASGO(R)/ALZANGOR 15 35 AL ZE NAS AL ZE NAS GOR AL ZE NAS GOR AL ZA N GOR Al za nas, al za nas gor, al za nas gor al za nas gor. 34 0 0 1 35 Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je povsem razvidna, saj se vsebina ponovi kar štirikrat. Napis 223. Napis dolžine 98 cm z višino črk 10 cm je vklesan na grobni plošči 130x37x8 cm iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:333] I 1 [1:118] θotorbostahi Θotor Bostahi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim, obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 OORBOAEI 11 0 0 0 5 11 O OR BO AEI u potuješ boš tu ajal. R BO bodi Očitno gre za nagrobno vsebino.
11
Napis 224. Napis v dveh vrstah je vrezan na zlatem prstanu iz groba iz nekropole v Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:333] lido/ 2kos ? 0 [1:118] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim.
264 1 3
,7 LIDO/KOS 7 LI DO KOS Le daj kos. R L IDE le gre Očitno gre za nagrobno vsebino.
R
LI DOK OS
7 0 0 0 Le doklej ostaneš.
7
Napis 225. Napis Napis v dveh vrstah dolžine 49 in 29 cm z višino črk 12 do 14 cm je vrezan na grobni plošči iz obdelanega kamna 58x40x11 58x40x11 cm iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju muzeju Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:333] Zenaides
zenai/ 2des
I
0
[1:118]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,6 ZENAI/DES 8 0 0 0 3 8 ZE NAIDE S Že najde se. R ZENA IDE S Žena gre sama. Očitno gre za nagrobno vsebino.
8
DODAEK � NEZAJEI NAPISI Mlajše staro obdobje obdobje 444/433-400 pred Kr. Kr. Napis Napis 226. Napis dolžine 39 in 29 cm z višino črk 2 do 3 cm je j e vklesan na prelomljeni nagrobni plošči iz obdelanega kamna 56x21x5,5 cm iz najdišča Valesio, bere se desno in je shranjen v zbirki G. Marzano v S. Pietro Vernotico. S [1:334] Klaidihi
klaidihi
I
1
[1:121]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 KLAIDIEI R KL AI tu aja 8 0 0 0 4 8 K LAI D IEI Ko glej da jej. N Jej djal ko. IEI DIAL K Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.
8
Napis 227. Napis dolžine 3,4 cm z višino črk 9 mm je vrezan na glineni piramidi 5x5 z višino 7,5 cm iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:334] ska
?
0
[1:121]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,4 SKA 3 AK S 3 3 SKA Sam ko aja. N Ak si. Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je zaradi kratkosti možna v različicah.
0
0
0
3
Napis Napis 228. Napis iz najdišča Ruge v dveh vrstah dolžine 4,4 in 4,5 cm z višino črk 2 do 3 cm je vrezan na glineni piramidi 6,6x6,6 6,6x6,6 cm z višino 10 cm, bere se desno desno in je shranjen v muzeju muzeju Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:335] a) nab
?
b) ink
?
0
[1:121]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim, obdržim, razen manjkajoče manjkajoče črke I in črke K, ki je L.
265 1 ,4 NAI B/INL B/INL R BI N bi naj 6 0 1 4 7 NAI B IN L Naj bi in leži. N Le nebu en. L NIB IAN Verjetno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.
0
7
Napis 229. Napis iz Vaste je izgubljen. izgublje n.
S [1:335]
? 1 [1:121] ?]hiax[? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen razen črke H, ki je E, in zadnje črke, ki je L. ,9 1 EIAL 3 0 1 0 4 1 4 EIAL Ajal. N Le aja. L AIE Očitno gre za nagrobno vsebino.
Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr. Napis Napis 230. Napis na majhnem pilastru v treh vrstah z višino viši no črk 2 do 3 cm se bere desno, je precej poškodovan in je vzidan na asadi hiše Abatanuono Abatanuono v Vieste Garganico. Garganico. S [1:335] ? 9 [1:122] [de/i]va(-)2(-)all(-)2(-)z Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, je pa tako pomanjkljivo, pomanjkljivo, da ne omogoča razumevanja. Začetek je podoben napisu 155 in 210, nadaljevanje pa ne kaže podobne vsebine. Napis Napis 231. Napis dolžine 4 cm z višino črk 5 mm iz najdišča Ruvo je vtisnjen z žigom pred žganjem na glineni piramidi 3,7x3,7 cm z višino 7 cm, bere se levo in je shranjen v muzeju Jatta Jatta v Ruvo. Ruvo. S [1:336] ? 0 [1:122] θeniana Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, obdržim, razen drugega N, ki je I. 1 1 ENIAIA 7 0 0 0 7 3 7 E NI AIA e ni aja. R ENI AIA emi aja. AIAI NE N Ajaj not. Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri. Napis Napis 232. Napis dolžine 2,5 cm z višino črk 8 do 9 mm je vrezan na glineni piramidi 4x6,4 cm iz Ruvo, bere se desno in je shranjen v muzeju Jatta Jatta v Ruvo. Ruvo. S [1:336] ? 0 [1:122] bla Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim. 1 1 BLA 1 3 BLA Bila. 3 0 0 0 3 Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 233. Napis je vrezan na Apolovem lekitosu višine 13,5 cm iz Gnathia, bere se desno in je shranjen v Mestnem muzeju v Genovi. S [1:336] ? 0 graias Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,7 GRAIAS 6 0 0 0 3 6 G RA IAS Glej raj jaz. R GRAIAS Grajaš. ali Greješ. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:122] 6
266 Napis 234. Napis z višino črk 7,5 cm je vklesan na odbitem kosu apnenca 55x45 cm iz Gnathia, bere se desno in je izgubljen. S [1:337] ? 1 [1:123] [tr(a)oh]anθes Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. ,8 ,6 RAOEANES RAOEANES 5 5 0 0 10 5 10 RAO EAN E S u raj en tu si. R RA OE AN raju aja in Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 235. Napis v dveh vrstah iz groba iz Oria je izgubljen. ? 0 ašena/ 2obilias Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,7 AŠENA/OBILIAS 5 12 A ŠENA O BIL IAS A žena oj bol jaz. R Očitno gre za nagrobno vsebino.
S [1:338] [1:123] 12 0 0 0 AŠENA Oženjen
Napis Napis 236. Napis iz groba iz Oria je izgubljen. diθehaihi Diθehaihi I 2 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 DIEEAIEI 9 0 0 0 3 9 DIE EA IEI Dete aja jej. Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 237. Napis iz groba iz Oria je izgubljen. I 1 grosdihe Grosdihe Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke h, ki je E. 1 ,9 GROSDIEE 8 0 0 4 8 G ROS D IEE Glej res da aja. Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 238. Napis iz Oria je izgubljen. ?]pala[?
?
12
S [1:338] [1:123] 9
S [1:338] [1:123] 0
8
S [1:338]
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,9 ,9 PALA 1 4 PALA Padla. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:123] 4
0
0
0
4
Napis 239. Napis v dveh vrstah dolžine 35 in 37 cm z višino črk 14 cm je vklesan na levo odlomljeni obdelani kamniti pošči 43x35x10 cm iz nekropole iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:338] ]aza2[-]θa
?
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,7 ,6 T AZA/(A)A AZA/(A )A 3 7 A ZA AA AA a za ata. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:121] 5
0
1
1
7
267 Napis 240. Napis je naslikan na ometu 70x26 cm iz groba iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:338] Korahiaihi
korahiaihi
I
2
[1:121]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 KORAEIAIEI 10 0 0 4 10 KO RA EIA IEI Ko raju aja jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
10
Napis 241. Napis je na sliki na ometu 55x20x12 cm iz groba iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:338] ?]skroxkxxihi
?
1
[1:121]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črk I, E in S, ki so lepo vidne. 1 ,9 SKROI KESIEI 8 0 3 0 11 5 11 SKRO I KE S IEI Skril je ke se jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 242. Napis dolžine 28 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelani kamniti plošči 115x47x42 cm iz najdišča Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:338] gaorio
?
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,9 GAORIO 6 0 3 6 G AO RIO Glej aja raju. R GA ORIO Ga oral. Verjetno gre za nagrobno vsebino, možno pa je tudi posvetno razumevanje.
[1:121] 0
0
6
Napis Napis 243. Napis dolžine 78 cm z višino črk 2 cm je rahlo vgraviran na obdelanem kamnitem kvadru 93x41x30 cm pod napuščem iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:339] Morkehiaiih Morkehiaiih I 2 [1:121] xxxxxxmorkehiaiih Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim, obdržim, razen črke H, ki je E. ,8 ,7 MORKEEIAIIE 11 0 0 0 11 4 11 MOR KE EIAI IE Mrtev tu ajal je. R MORKE Mrtev Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 244. Napis Napis je iz groba iz Rugge, bere se desno in je izgubljen. dalmaθoa2dalmaihi I 1 Dalmaθoa Dalmaihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je U. U. 1 ,9 DALMAOA/DALMEIUI DALMAOA/DALMEIUI 16 0 0 6 16 DAL MA OA DAL ME IUI Dal mat aja dal me joj. Očitno gre za nagrobno vsebino.
S [1:340] [1:125] 0
16
268 Napis 245. Napis Napis iz Rugge je naslikan na spodnji ploskvi majhnega majhnega vrčka, vrčka, bere se desno in je izgubljen.
? 1 koileih[i?] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. ,9 ,9 KOILEIEI 8 1 0 0 3 9 KOI LEI IEI akoj glej jej. N Jej je le jok. IEI IE L IOK Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 246. Napis Napis iz groba iz najdišča Rugge je na plošči iz tua, bere se desno in je izgubljen. ? 0 bale[? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,9 ,5 BALE 4 0 0 0 2 4 BA LE Bo le. R BALE Veljak. Očitno gre za nagrobno vsebino, a je napis kratek in večpomenski.
S [1:340]
[1:125] 9
S [1:340] [1:125] 4
Napis 247. Napis je vklesan na kamnitem bloku 29x29x7 cm iz najdišča Vaste, Vaste, bere se desno in je izgubljen. izgubljen . S [1:340] oššo[vas?]nohazav[aθi?] ? 1 [1:125] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. ,8 ,7 OŠŠOV OŠŠ OVASNOE ASNOEAZAV AZAVAI AI 11 6 0 0 17 5 17 OŠŠO VASNO EA ZAV ZAV AI Odšel zasnul aja ves ati. R ZAV ZAV zal R ZAV ZAV žal Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis Napis 248. Napis je vklesan na kamnu iz Vaste, bere se desno in je izgubljen. S [1:340] ]zpxslx[ ? 0 [1:126] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim razen dodanih dodanih črk, ki so delno vidne. ,7 ,4 ZP M SL SLI 4 0 2 0 6 2 6 ZPM SLI Zapomni šli. R Z P M SLI Zaspali pa meni šli. Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 249. Napis Napis je vklesan v kamnu iz Vaste, bere se desno in je izgubljen. ]vilaihi ]vilaihi
Vilaihi
I
S [1:340]
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen razen H, ki je E. ,9 ,9 VILAIEI 7 0 0 3 7 V ILA IEI V ilo jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis Napis 250. Napis iz Alezio se bere desno in je j e izgubljen.S izgubljen.S [1:340] Gorrih[i?] I 1 gorrih[i?]
[1:126] 0
7
[1:126]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim, obdržim, razen črke H, ki je E in črke I, ki je ni. ,9 ,8 GORRIE 6 0 0 0 6 2 6 GOR RIE Gor raj. R GORRIE Gorje. Očitno gre za nagrobno vsebino.
269 Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr. Napis 251. Napis v dveh vrstah dolžine 52 in 6 cm z višino črk 9 cm je vgraviran na dveh obdelanih kamnitih krovnih ploščah groba iz nekropole v Lecce 58x23x10 cm in 50x25x10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:341] a) kerpani
?
b) hb
?
1
[1:126]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. ,9 ,5 KERPANI/EB 9 0 0 0 3 9 KERPANI E B Umrl je bil. R KER PANI Ker gospod R KER PANI Kot kruh Očitno gre za nagrobno vsebino.
9
Helenistčno-Rimsko obdobje 3. stoletja pred Kr. Napis Napis 252. Napis v treh vrstah z višino črk 3 do 4 cm je j e vgraviran na kosu stele 40x20 cm vzidani na asadi hiše Abatantuono v Vieste Garganico. S [1:341] (x)dga[? 2?]rxd[? 3?]d--ix
?
7
[1:127]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, a je napis tako pomankljiv pomankljiv da ni možno razumevanje.
Napis Napis 253. Napisi na treh glinastih piramidah so vtisnjeni z žigom pred žganjem z višino črk 7 do 9 mm, berejo se levo in so shranjeni v muzeju Jatta Jatta v Ruvo. Ruvo. S [1:342-343] a) vinnadeus2 pla[tur] dolžini napisa 7 in 4 cm ? 0 b) vinnad[eus]2 platu[r] dolžini napisa 5 in 3 cm ? 0 platu[r] c) vinnade[us]2 platur dolžini napisa 8 in 4 cm ? 0 [1:127] platur Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim. ,9 ,7 VINNADEUS/PLAUR//VINNADEUS/PLAUR//VINNADEUS/PLAUR 21 45 VINNA DE US PLAUR VINNA DE US PLAUR VINNA DE US PLAUR Vina da ustane plačnik, vina da ustane plačnik, vina da ustane plačnik. 36 9 0 0 45 R VI N NADE US PL A UR VI N NADE US PL A UR VI N NADE US PL A UR Vi naj nada ostane pol na pot, vi naj nada ostane pol na pot, vi naj nada ostane pol na pot. Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 254. Napis dolžine 2,5 cm z višino v išino črk 1 cm iz Ruvo je vrezan na glinasti piramidi 5x5 cm z višino 9 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo. S [1:343] pl(atur) pl(atur) ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,6 ,6 PLAUR 3 6 P LA UR Pa le potuje. R PL AU R R PLAUR PLAUR Plačnik. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:127] 2 4 0 Plačilo Plačil o atu raj.
0
6
270 Napis 255. Napis iz groba iz Gnathia je vklesan na kamniti blok, črke so premazane rdeče, bere se desno in je izgubljen. S [1:344] Morkos Dazehiias
morkosdazeh[i]/ 2ias
I
1
[1:127]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 MORKOSDAZEEI/IAS 14 1 0 6 15 MORK OS DA ZE EI IAS Mrtev ostanem da že ajam jaz. R EIIAS ajaš R MOR KOS mrtev kos Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
15
Napis Napis 256. Napis na steni groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. a) graivaihi ? graivaihi Graivaihi Graivaihi
b) g(raivaihi? g(raivaihi?))
?
S [1:344]
2
[1:128]
I
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. ,8 ,8 GRAIVAIEI/GRA GRAIVAIEI/GRAIV IVAIEI AIEI 10 8 0 8 18 G RA IVA IVA IEI G RA IVA IVA IEI Glej raj gre jej, glej raj gre jej. R GRAIVA GRAIVA Grejeva ali Grajava Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
18
Napis Napis 257. Napis Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:344]
? 1 [1:128] henn/ 2a Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in prvega N ki je II. 1 ,6 EEIINAI 6 0 0 0 6 3 7 E EII NAI Je aja spi. Očitno gre za nagrobno vsebino, a je napis kratek in večpomenski. Napis Napis 258. Napis iz groba iz Carovigno se bere desno in je izgubljen. ?
ašša-(-)eal/ 2x(x)
S [1:344]
0
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim; dodani dodani sta vidni črki. ,9 ,8 AŠŠAEAL/ON 7 0 2 0 3 9 AŠŠA EAL ON Odšel ajal on. N Not le ajaš šel. NO L AEAŠ ŠA Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva v obeh smereh.
[1:128] 9
Napis Napis 259. Napis Napis verjetno iz groba iz Oria je na apnencu in je izgubljen. ?](x)haiθihi[?
?
S [1:344]
2
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. ,9 ,8 EAIIEI 7 0 1 0 T EAIIEI IEI IAE 4 8 EAI IEI u ajaj tu jej N Jej tu aja tu. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:128] 8
271 Napis Napis 260. Napis Napis iz Oria se bere desno in je izgubljen.
S [1:344]
θabara Θabara I 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 1 ABARA 2 6 A BARA u grob. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:128] 6
0
0
0
6
Napis 261. Napis dolžine 25 cm z višino črk 5 cm iz Vaste je vklesan na obdelanem kamnitem desno odbitem kvadru 33x19x14 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:345] anda[ ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga obdržim. ,8 ,7 ANDA 4 0 ADNA 2 4 AN DA In da. N Ena. ali Jadna. Verjetno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.
[1:129] 0
0
4
Napis 262. Napis dolžine 91 cm z višino črk 6,5 cm je vklesan na zlomljeni kamniti grobni plošči iz tua 98x13x13 cm iz Alezio, bere se desno in je verjetno kot kopija shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:345] bridihiba[r]zidihi
Bridihi Ba[r]zidihi
I
2
[1:129]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črke Z, ki je ni. ,9 ,8 BRIDIEIBARIDIEI BRIDIEIBARIDIEI 14 1 0 0 15 5 15 BRID IEI BAR ID IEI Bridko jej saj gre jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Helenistčno-Rimsko obdobje 3. do 2. stoletje pred Kr. Napis Napis 263. Napis Napis na kamnu iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:345]
? 0 [ ](-)nanoras2[d]amatra Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,8 ,7 NANORAS/DAMARA 13 6 14 N ANO RAS DA MA RA Naj eno dol da mati (v) raj. R NANO nono Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:129] 1
0
0
14
Napis 264. Napis vklesan na delu napuščnega kamna iz Ceglija 23x21x13 cm, bere se desno in je izgubljen. S [1:345]
]spredami ]spredami ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,9 ,7 SPREDAMI 2 8 S PREDAMI PREDAMI S predniki. R S PRED AMI Si pred nami. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:129] 8
0
0
0
8
272 Napis 265. Napis dolžine 78 cm z višino črk 3 cm je vrezan na napušč grobnega prostora v najdišču Rugge, bere se desno in je še na mestu najdbe, kopija 90x25x13 cm pa je shranjena v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:346] dazimaihibalakrahiaihi Dazimaihi Balakrahiaihi I 3 [1:129] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,9 DAZIMAIEIDALAKRAEIAIEI DAZIMAIEIDALAKRA EIAIEI 22 0 0 0 22 9 22 DA ZI MA IEI DAL AK RAE IA IEI Da si moj jej dal ak raj aja jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Republikansko obdobje 2. do 1. stoletje pred Kr. Napis Napis 266. Napis Napis na grobni plošči iz najdišča Ruvo se bere desno. eireai2aθena ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,7 EIREAI/AENA 11 4 11 EI REAI AE NA Ajaj raj ate not. R EIR EAI Očitno gre za nagrobno vsebino.
S [1:346] [1:130] 0 0 Raju aja
0
11
Napis 267. Napis dolžine 34 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 45x24x9 cm iz groba iz Ceglie, bere se desno, kopija pa je shranjen v muzeju Castromediano Castromediano v Lecce. S [1:346] Nekassihi I 1 [1:130] nekassihi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,6 NEKASSIEI 9 0 0 0 9 3 9 NE KAS SIEI Ne kasni sije. R NEKA S S IEI Čeprav sam si jej. Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 268. Napis je naslikan na vrču v obliki delfina 9,5x17 cm iz Rutigliano, bere se desno in je shranjen v muzeju v Dresdenu. S [1:347] Dastas emi I ? 0 [1:130] dastasemi Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,7 DASASEMI DASASEMI 9 0 0 0 9 3 9 DASA DASA SEM I Dasta sem jo. R DA S A SE MI Da si tu še mi. R SE se Očitno gre za nagrobno vsebino.
NAPISI NEGOOVE KRONOLOGIJE Napis 269. Napis iz Gnathia je izgubljen, izgublje n, verjetno verje tno 1. polovica 4. stol. pr. Kr. abar[a] ap[rodit]as I ? 0 tabar[a]2ap[rodit]as[? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,8 ,7 ABARA/APRODI ABARA/APR ODIAS AS 6 15 A BARA A PRODI A S u grob a porodi tu se. Očitno gre za nagrobno vsebino.
9
S [1:347] [1:130] 6
0
0
15
273 Napis Napis 270. Napis iz najdišča Ostuni je vrezan na kosu grobnega napušča, napušča, bere se s e desno in je izgubljen, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:347] etostrohanθes2[st]aboasgronahias Etos rohanθes [St]aboos Gronahia I 2 [1:131] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 ,7 EOSROEANES/SABOASGRONAEIAS 12 29 EO S ROE AN ES S ABOA S GRON AEIA S u s tabo raj in tesen s tabo z grob ajal si. 27 2 0 0 29 R E OS Je trošt R OS tu ostal R ROE troje Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 271. Napis iz groba iz Ostuni se bere se desno in je podan v dveh prerisih, a je sedaj izgubljen, verjetno okoli 3. stol. pr. Kr. S [1:348] ? 1 [1:131] setimrhiar Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E. 1 1 SEIMREIAR 10 0 0 0 10 4 10 SE I MRE IAR Še ti umrl mlad. R SE se Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 272. Napis v treh vrstah na grobni plošči iz Ceglie se bere se desno in je ohranjen v prerisu, verjetno 2. stol. pr. Kr. S [1:348] a) dazimasver(x)tahetis DAZIMAS Ver(x)tahetis er(x)t ahetis I 1 b) dazimasvernetis DAZIMAS Vernetis I 0 c) dazimasverinetis DAZIMAS Verinetis I 0 [1:132] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim, obdržim, razen črke H, ki je E; neznane črke ni. 1 ,7 DAZIMASVERAEEIS/DAZIMASVERNEIS/DAZIMASVERINEIS DA ZI MA S VER AEE IS DA ZI MA S VERNE IS DA ZI MA S VERINE IS 23 48 Da si moj z vero tu aja tu isti, da si moj z vero tu isti, da si moj z vero tu isti. R I S ti si. R IS tisti 48 0 0 0 48 Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 273. Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in je izgubljen, i zgubljen, verjetno 3. stol. pr. Kr. Kr. Datteos I 0 datteos Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkova prečrkovanje nje in ga lahko obdržim. 1 ,9 DAEOS DA EOS 7 0 0 0 4 7 DA E OS Da ti tu ostaneš. Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 274. Napis Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in je izgubljen, verjetno 4. stol. pr. pr. Kr. Kr. θeotoriaspollihi Θeotorias Pollihi I 1 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo napačno prečrkovanje, prečrkovanje, saj so črke iz slike dobro razvidne. razvidne. 1 ,7 OCOOKIMS POLLIEI 16 0 0 6 16 OCOO KI M S POLL IEI Očetu ki meni si potem jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
S [1:349] [1:132] 7
S [1:349] [1:132] 0
16
274 Napis 275. Napis na kamnu iz Oria se bere se desno in je izgubljen, izgublje n, verjetno verje tno 4. stol. pr. Kr. S [1:349] I 1 [1:133] tabarahaixavoadivana abara Haixavoa Divana Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E, in neznane črke, ki je U. 1 ,9 ABARAEAIUA ABARAEA IUAVOADIV VOADIVANA ANA 20 0 0 0 20 6 20 A BAR AEA IUA VOADI VANA u vsaj aja živa vodi nebo. R BARA EA grobu aja R VOADI vodi Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis Napis 276. Napis z višino črk 7 do 10 mm je j e vrezan na dnu vrčka premera 8,5 in višine 6,7 cm iz Mesagne, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce, verjetno 3. stol. pr. pr. Kr. Kr. S [1:349] aviθaax(x)nos A viθa Ax(x)nos I 0 [1:133] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,9 ,5 AVIAAIT NOS NOS 9 0 2 0 11 5 11 A VI AAI N OS A vitek ajaj temi ostani. R AVI Javi tu N So not javi tu. SO N IAAVI A Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 277. Napis v treh vrstah iz Lecce je izgubljen, izgublje n, verjetno verje tno 4. stol. pr. Kr. S [1:350] dokikohiagaratitaxxata / krxxxaihiθikorθihi[ri]gias / moroas ? 3 [1:134] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črk R, N, in Š, ki so dobro vidne. 1 ,7 DOKIKOEIAGARAIARN AA/KR AA/KR TTŠ TTŠAIEIOIKERIEIGIAS/MOROAS 18 50 D OKI KO EIA GAR AI ARNAA ARNAA KR ŠA IEI OI KER IEI G IAS MOROA S Da oči ko aja gor ati tarnata ker tu šel jej oj ker tebi glej jaz mrtev sem. R IEI tu jej 45 0 5 0 50 R AR NA NAA ter noter R DOK IKO dokler kdo Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 278. Napis dolžine 58 cm z višino črk 12 do 14 mm je vklesan na obdelani kamniti plošči 100x33x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:350] ? 5 [1:134] xooxas v Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo slabo ohranjenem ohranjenemuu napisu sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, je pa preveč možnih različic za smiselno razumevanje. Napis Napis 279. Napis Napis v dveh vrstah iz groba iz Rugge se bere desno in je izgubljen, verjetno 3. stol. pr. pr. Kr. Kr. S [1:350] agraθosivasboas 2(x)xsralias ? 0 [1:135] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen drugega O, ki je L in dobro vidnih dodatno prečrkovanih črk E. 1 ,6 AGRAOSIVASBOAS/TE SRALIAS SRALIAS 22 0 2 0 24 10 24 A GRA O SIVA SIVA S BOAS ES RA L IAS A grob tu živa se bojiš tesno raju le jaz. R SIVA SIVA siva Očitno gre za nagrobno vsebino.
275 Napis 280. Napis v dveh vrstah dolžine 32 in 39 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 50x21x6 cm iz Rugge, bere se desno desno in je shranjen v muzeju muzeju Castromediano v Lecce, verjetno 3. stol. pr. pr. Kr. Kr. S [1:351] ? 0 [1:135] oššon metass/xxtoon Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, zaradi zaradi slabše slike slike se črke ROI nakazujejo. ,7 ,5 OŠŠON/MEASS/ROI OON OON 15 0 3 0 18 8 18 OŠŠ ON ME A SS ROI O ON Odšel on meni tu si raj tu on. Očitno gre za nagrobno vsebino.
NAPISI NAPISI NEDOLOČLJIVE NED OLOČLJIVE KRONOLOGIJE Napis 281. Napis na zlati ploščici iz grobne urne iz najdišča Ugento se bere levo in naj bi bil pri g. Bacile di Castiglione ni slike dazos : selte : kelte 2agapaste : salualpe ? 0 [1:135] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo zanesljivo zanesljivo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, obdržim, čeprav ga ni možno preveriti. preveriti. ,9 ,5 DAZOS/SELE/KELE/AGAPASE/SALUALPE 13 31 DA Z OS SEL E KE LE A GA PASE SALU A LPE Da si ostal sel te tja lejte a ga pazite zalo in lepo. R EKEL E tekel tja 31 0 0 0 31 R PA SE pa ste R SEL šel Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 282. Napisa s firnežem na vrčku premera 7 cm in višine 6,1 cm iz Canosa sta na trebušnem delu vrčka, ločena z dvema vodoravnima črtama, bereta se desno in sta v zbirki P. Petroni Petroni v Canosi. S [1:352] a) θollim ? b) iaurom ? 0 [1:136] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, obdržim, razen drugega M, ki je N. ,9 ,7 OLLIM/IAURO N 12 0 0 0 12 4 12 OLLIM IA U RON ulim aja u grobu R OLL IM u ulje imel Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 283. Napis na več delih se bere desno in je bil vrezan na steni grobnega prostora v najdišču Canosa; v Mestnem muzeju v Canosi so ohranjeni deli: 44x17x10 cm, 48x22x10 cm, 58x23x10cm in 90x20x10 cm. S [1:353] a) dallir ? b) keliarsaba-ziaro / ? 0 [1:136] z\anmat-onk / a\atliaspirorarou Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. ,7 ,4 DALLIR/KELIARSABAIARO/Z/ANMAONK/A/ALIASPIRORAROU 14, 45 DALL IR KEL IAR SABA IARO Z AN MAONK AA LI ASPI RO RAROU Dal raj ko mlad seboj mlad z eno materjo aja tle zaspi raju grobu. R IAROZ mlad R ZAN nanj 45 0 0 0 45 R MAONKA matka R L IA S PIRO RA ROU tu aja s piro raj grob Očitno gre za nagrobno vsebino, čeprav je napis manj razumljiv. Posebej je v Mestnem muzeju v Canosi kamnita plošča iz tua 41x50x10 cm s plitvo vklesanim in težko berljivim napisom. napisom. S [1:353-354] 3 [1:137] Grxx 2a (neznani znak podoben znaku Ć ) Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, a je napis skromen skromen in ni možno razumevanje. razumevanje.
276 Napis 284. Napis je na dveh stenah grobnega prostora blizu Massara. Massara . S [1:355] Napis na levi steni se bere levo in je v dveh delih dolžine 30 in 60 cm: ?]nko----(-)xanxh h ? 7 Napis na srednji steni ima najmanj štiri vrstice, ki se berejo levo in desno, zadnja vrstica se verjetno nadaljuje na desni steni. ?]tutepokaaua ?]tutepokaauatsxxx tsxxx / ?]ohx--pax[? / ?]xe[? / klevdmepa/ri klevdmepa/ri ? 29 Napis na desni ima 4 vrstice z negotovim branjem. ? 19 Skupaj 55 [1:138] (xx)melisdx / evhe / tutepok / axu Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, vendar so slike slabe, prečrkovanje pa je tako pomanjkljivo, da smiselno razumevanje ni možno.
NAPISI Z NEZNAČILNIMI ČRKAMI Napis 285. Napis iz najdišča Sepino je vrezan na bronasti zaponki premera 3 cm, bere se desno, tolmačenje in jezik sta sporna. S [1:356] ? 0 [1:139] taoderadabilia Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, čeprav čeprav ga ni možno preveriti. preveriti. ,9 ,6 AODERADABILIA 14 0 0 0 14 4 14 A ODE RADA BILIA u odšla rada bila. R RA DA BIL IA raju da bil ajan Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 286. Napisi na različnih bronastih kovancih iz 3. stoletja pr. Kr. iz najdišča Arpi so hranjeni v muzeju v Berlinu. S [1:357-358] a) poulai; Aςπάνου Aςπάνου b) poula; Aςπάνου c) eieman; Aςπάνωυ
? ? ?
0 0 0
bik; konj bik; konj Apolo; lev
[1:139]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo slikam primerno prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim čeprav ga ni možno preveritim preveritim saj napisi niso dovolj vidni, slike pa niso smiselno povezane z napisom.
1 ,8 POULAI/POULAI/EIEMAN 18 0 0 0 18 4 18 POULAI POULAI EIE MAN Polovnjak, Polovnjak, polovnjak, aja meni. Prva napisa sta enaka napisu na novčiču 106 POULA s pomemo polovnjak, kot vrednost novčiča; zadnji napis ni povezan s prvima in ima nagrobno nagrobno vsebino. vsebino. Napis 287. Napis na bronastih kovancih iz 3. stoletja pr. Kr. iz Salapia so shranjeni v Britanskem muzeju. ni slike
a) daze--edamaire b) ?]damaire--dazeni c) dazuxdam d) domular e) zente ?
? ? ? ?
0 0 0 0 0
delfin delfin konj delfin
Σαλπίνων Σαλαπίνων Σαλαπίνων o xn n Σαλαπίνων
konj konj delfin konj
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, obdržim, saj ni slike in ga smiselno smiselno dopolnim. dopolnim.
[1:139]
277 DAZE(NI)EDAMAIRE/(E)DAMAIREDAZENI/DAZUZ DAM/DOMULAR/ZENE DAM/DOMULAR/ZENE DA ZENI E DAM AIRE E DAM AIRE DA ZENI DA ZUZDAM DOMU L AR ZEN E Da ženi je dam mladi je dam mladi da ženi da zauzdam domu le raj ženi tej. R ZENIE ženi R DAMA damo 44 0 1 3 48 Očitno gre za nagrobno vsebino; pri tretjem pa morda tudi za posvetno.
,8 17
,8 48
Napis 288. Napis na bronastem kovancu iz 3. stoletja pr. Kr. iz najdišča Ruvo je shranjen v Britanskem muzeju. ni slike a) gr.ve.e gr.ve.e b) grove.e
? ?
0 0
zeusova glava zeusova glava
ςυ ςυ
ženski lik ženski lik
[1:139]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim, saj ni slike, možno je tudi da je črka V v resnici Š kot pri napisu 82. ,9 ,6 GR(O)VE E/GROVE E 11 0 0 1 12 4 12 GROVE E GROVE E Grob je, grob je. R GROŠE groš Verjetno gre za nagrobno vsebino, morda so novci za plačilo tudi onkraj groba.
Napis Napis 289. Napis vklesan na kamnitem bloku bloku 6x3x2,5 cm iz akropole iz najdišča Gnathia je izgubljen. ni slike. tm ? 0 [1:140] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga lahko obdržim, obdržim, saj ni slike. 1 ,3 M M am 1 2 2 0 0 0 2 Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je lahko večpomenska. Napis 290. Napis iz Oria je na bronastem kovancu, starost 217 do 89 pr. Kr. a) orra, or ? b) gor, ? 0 gor, al, em Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. ,7 ,6 (G)ORRA (G)OR/GOR AL EM 13 6 15 GOR RA GOR GOR ALE M Gor raj gor gor ali meni. Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike [1:140] 0
0
2
15
Napis Napis 291. Napis na ploskem relieu 35x47x4 cm, ki je j e glava z lorberjevim vencem, ob vratu pa je vrezan napis, je shranjen v Mestni knjižnici v Manduriji. ni slike. tliš
?
0
[1:140]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. 1 1 LIŠ LIŠ liš. 1 4 Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis Napis 292. Napis Napis na kamnu 13x10 cm je izgubljen. ?]xka[? 2?]ko[?
?
4
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je tako pomanjkljiv, da smiselno razumevanje ni možno.
4
0
0
0
4
ni slike [1:140]
278 Napis 293. Napis na srebrnem kovancu iz najdišča Valesio se bere desno in je v katalogu McLean, starost 350 pr. Kr.
ni slike
a) baleθashe ? 1 delfin b) [baleθas]/he ? 1 kreša [1:140] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka Črka H je E. 1 ,8 BALEASEE/BALEAS/EE BALEASEE/BALEAS/EE 11 7 0 0 18 4 18 BALEAS EE BALEAS BALEAS EE Baletnik Balet nik je, baletnik balet nik je. R BALEAS EE BALEAS BALEAS EE Veljak je, veljak je. Napis na kovancu je podoben kot pri napisu na srebrnem kovancu napisa 54 in srebrni drahmi napisa 60. Če gre za veljaka ima napis posmrtni smisel. Napis 294. Napis Napis je na dveh obdelanih kamnitih ploščah iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike a) lvr v ? b) lvr ? 7 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. slike. Napisa sta kratka in večpomenska.
[1:141]
Napis Napis 295. Napis je vrezan na obdelani kamniti plošči 52x20x12 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano Castromediano v Lecce. ni slike ? 3 [1:141] pla Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike; slike; jezikoslovci v takih takih primerih dopolnjujejo dopolnjujejo v platur platur. Napis je kratek in večpomenski. Napis 296. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 84x25x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike ? 4 šmko Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. slike. Napis je kratek in večpomenski.
[1:141]
Napis 297. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 60x32x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike ψ(o)t(o)r ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. slike. ,6 ,6 GOOR 2 5 G OOR Glej potuje. R OO R ROO G N Rotim glej Očitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.
[1:141] 3 tu raju
2
0
0
5
Napis 298. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 40x30x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike bm ? 2 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski.
[1:141]
279 Napis 299. Napis je na obdelani kamniti plošči iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike ? 2 [1:141] ko Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski. Napis 300. Napis je na obdelani kamniti plošči 28x32x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike ? 2 [1:141] dk Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski. Napis Napis 301. Napis Napis je rdeče narisan na kamniti plošči iz Lecce in je izgubljen. ? 1 m Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski.
ni slike [1:141]
Napis 302. Napis je s pikami vklesan na kamnitem kosu iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike h
?
1
[1:141]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski.
Napis 303. Napis je vrezan na krožniku iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike ž
?
neznani znak
1
[1:141]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski.
Napis 304. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 20x20x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike de
?
2
[1:141]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski.
Napis 305. Napis je vklesan na obdelanem kamnitem stebru iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike dv
?
2
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in obdržim, saj ni slike. slike. Napis je kratek in večpomenski.
[1:141]
280 Napis 306. Napis je vklesan na obdelanem kamnitem kosu iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike s
?
1
[1:141]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski.
Napis Napis 307. Napis je vklesan v klesan na obdelanem kamnitem kosu iz groba g roba iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike db ? neznani znak 2 [1:141] Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski. Napis 308. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 55x25x10 cm iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike plax[?
?
3
[1:143]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike; jezikoslovci jezikoslovci običajno običajno dopolnjujejo dopolnjujejo napis v platur. platur. Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.
Napis Napis 309. Napis dolžine 24 cm z višino črk 10 cm je vklesan vk lesan na obdelanem kosu kamnite plošče 45x23x11 cm iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike ? 3 [1:143] riθ Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski. Napis Napis 310. Napis je vklesan vk lesan na obdelanem kosu kamnite plošče 31x19x0,9 cm iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike ? 4 θkgb Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek in večpomenski.
[1:143]
Napis Napis 311. Napis Napis na kamniti plošči iz nekropole iz Lecce je izgubljen. ? 3 aka ba Napis Napis 312. primerjaj 311. ? ni slike 2 Napis Napis 313. primerjaj 311. ? ni slike 2 pk em Napis Napis 314. primerjaj 311. ? ni slike 2 Napis Napis 315. primerjaj 311. ? ni slike 1 k dm Napis Napis 316. primerjaj 311. ? ni slike 2 Napis Napis 317. primerjaj 311. ? ni slike 2 d Napisi so kratki in večpomenski.
ni slike [1:143] [1:144] [1:144] [1:144] [1:144] [1:144] [1:144]
281 Napis Napis 318. Napis Napis na nagrobni plošči iz Rugge je izgubljen. ? 0 ψ(ot?)o(r?) Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike – glej napis 297. ,6 ,6 GOOR 2 3 0 0 2 5 G OOR Glej potuje. N Rotim glej. ROO G R OO R tu raju Očitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.
ni slike [1:144] 5
Napis Napis 319. Napis dolžine 18 cm z višino črk 8 cm iz najdišča Roca se bere b ere desno, je vklesan na obdelani kamniti grobni plošči in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike taio[ ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. ,9 ,9 AIO 1 4 AIO ajno. R A IO(I) u joj. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:144]
4
0
0
0
4
Napis 320. Napis je kamnitem kosu iz Vaste in naj bi bil shranjen v Narodnem muzeju v arantu. ? 5 ]dko[ 2 ]xl axx(x) Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je nedokončan in zato večpomenski.
ni slike [1:145]
Napis Napis 321. Napis Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. bo ? 2 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.
ni slike [1:145]
Napis 322. Napis na bronastih kovancih iz Ugento na zadnjih straneh. a) aozen b) aoze c) ozan d) ao e) kaisies ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. 1 ,7 AOZEN/AOZE/OZAN/AO/KAISIES AOZEN/AOZE/OZAN /AO/KAISIES 9 22 AO ZEN AO ZE O ZAN AO KAI SIES Aja ženi, aja že, oj zanj, aja kaj siješ. Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike [1:145] 22
0
0
0
22
NAPISI S PREVEČ OKRNJENIM POROČILOM Napis Napis 323. Napis Napis na arhitravu iz groba iz Gnathia je izgubljen. maesxa dazimida di ? 0 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. ,9 ,6 MAESA DAZIMIDA DI 6 15 MAE SA DA ZI MI DADI Moj si da si moj dedi. Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike [1:143] 15 R
0 0 SADA
0 15 sedaj
282 Napis Napis 324. Napis Napis iz najdišča Ostuni se bere desno in je izgubljen. ? 0 θolnoas mato (θianoas?) Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. ,8 ,7 OLNAS MAO IANOAS 10 7 17 O L NAS MAO IA NOA S u le naša mati tja nova si. Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike [1:145] 7
Napis Napis 325. Napis v štirih vrstah iz Manduria se bere desno in je izgubljen. imvsglarro dleiinvaho (..)iamaro lamihonv? ? 2 Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka Črka h je E. ,9 ,7 IMVSGLARRO DLEIINVAEO DLEIINVAEO IAMARO LAMIEONV 13 34 IM VS GLARRO DLE II NVA NVA EO IA MARO LA MIE ON V Jim vse gladko tle je nova aja jaz maram le moja ona ve. R GLA RRO Glej raj R MARO mrtev 34 Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
0
17
ni slike [1:146]
0
0
0
34
Napis Napis 326. Napis Napis iz groba iz Mesagne je izgubljen. ? 0 θroxgenxs Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. ,8 ,9 RO AGEN AS 4 9 ROA GENA S Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike [1:146] 7
0
2
0
9
u raju žena si.
Napis 327. Abeceda na kamnu iz Vaste je izgubljena. izgublje na. ? 1 a.b.g.d.e a.b.g.d.e v z.h.[θ]i.k l.m / n o[p]š.q.rxs.txxx
ni slike [1:146]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in in ga obdržim, saj saj ni slike, žal ravno ravno abeceda abeceda ni podana s sliko sliko,, saj je zaporedje zaporedje črk pomembno pri prečrkovanju. Črka h je verjetno E. A B G D E V Z E I K L M N O P Š Q R S 20 Napis podaja abecedo.
Napis 328. Napisi na svincu iz najdišča najdišč a Muro. a)xx b) q c) k d) x e) l ) n ? Napisi so krateki, nedokončani in zato večpomenski.
ni slike [1:146]
4
Napis Napis 329. Napis Napis iz groba iz Alezio se bere desno. ? 1 dxxhmxbo Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka Črka h je e. ,6 ,7 DEI EM EMI BO BO 5 4 8 D EIE MI BO Da ajal mi bo. Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike [1:146] 0
3
0
8
283 Napis Napis 330. Napis Napis iz groba iz Alezio se bere levo in je izgubljen. ? 1 ?]sbihixamaxx[ Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka Črka h je e. ,8 ,7 SBIEISAMA 8 4 9 S B IEI SAMA Sama boš jej sama. Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike [1:146] 0
1
0
9
Napis Napis 331. Napis Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
ni slike
? 0 ?]rexmox(x)tas Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. ,8 ,7 RESMORAS 4 9 RES MOR A S Res mrtev tu si. R Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:146] 7 MORA MORA
Napis Napis 332. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. 1 mxdzahiasx ? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka Črka h je e. ,8 ,6 MI D ZAEIAS 8 3 9 MI D ZAEIAS Meni da zaajaš. R ZAE IAS Očitno gre za nagrobno vsebino.
0 2 mrtev
0
9
ni slike [1:146] 0 1 vzel jaz
0
9
Napis 333. Napis Napis iz groba iz Ugento Ugento se bere desno in je izgubljen. ?
?]asethidexxx(x)
ni slike
1
[1:146]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo prečrkova prečrkovanje nje in ga obdržim, saj ni slike. Črka Črka h je e. ,8 ,5 (N)ASEEIDE 8 0 3 9 NASE E IDE Naša tu gre. R NAS E naš je Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
1
9
Napis Napis 334. Napis Napis iz groba iz Ugento Ugento se bere desno in je izgubljen. ?
xehix xxvxxx
ŠEEI
ni slike
3
[1:146]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. slike. Črka h je e. Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.
Napis Napis 335. Napis Napis iz groba iz Ugento Ugento se bere desno in je izgubljen. xomesralhx
?
ni slike
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. slike. Črka h je e. ,8 ,5 DOMESRALE 8 4 9 DOME S RA LE Doma si raju le. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:146] 0
1
0
9
284 Napis Napis 336. Napis Napis iz groba iz Ugento Ugento se bere desno in je izgubljen. ? 0 baxoxxxisθe[? Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. ,6 ,6 BAROTAISE 7 3 10 BARO A ISE Grobu tu iste. R AI SE Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike [1:146] 0 3 tu ste
0
10
Napis Napis 337. Napis dolžine 42 cm z višino črk 4 do 7 cm je vgraviran na obdelanem kamnitem kvadru 60x26x10 cm iz zbirke De Simone, muzej Castromediano v Lecce. S [1:359] avesθes ?V0 [1:148] avesθes Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo sliki primerno prečrkovan prečrkovanje je in ga lahko obdržim. 1 ,9 AVESES R SE se 7 0 0 0 7 4 7 A VES E S A ves tu sam. N Še tu seva. SE SEVA Očitno gre za nagrobno vsebino. Napis 338. Napis na kamnu, neznano najdišče. najdišče . ? ? 2 Jezikoslovci Jezikoslovci ne podajajo prečrkovan prečrkovanja. ja. 1 1 ŠILE IEI EIA IEI 5 13 ŠIL E IEI EIA IEI Šel je jej aja jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
S [1:359] 0
0
13
0
Napis 339. Napis na kamnu, neznano najdišče. najdišč e. Jezikoslovci Jezikoslovci ne podajajo prečrkova prečrkovanja. nja. da ? 2 Napis je kratek in večpomenski.
13
S [1:359]
NEOBDELANI NAPISI Napis Napis 340. Napis Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. gobeihi azeirihi
gobeihiazeirihi gobeihiazeirihi
?
ni slike
2
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje, prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolira kontrolirati ti in ga obdržim, razen H, ki je E. 1 ,8 GOBEIEIAZERIEI 14 0 0 6 14 G OBE IEI A ZE R IEI Glej obe jej a za raj jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:148] 0
14
Napis Napis 341. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. pollos; ]aihi ]aihi
?
ni slike
1
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje, prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolira kontrolirati ti in ga obdržim, razen H, ki je E. ,9 ,9 POLLOS AIEI 10 0 0 4 10 P OLL OS A IEI Poglej, ulje ostal aja jej. R POL L OSA IEI Pol lej ostal jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:148] 0
10
285 Napis Napis 342. Napis Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. ?
meli
ni slike
0
[1:148]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje, prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolira kontrolirati ti in ga obdržim. 1 ,7 MELI R LI le 4 3 4 ME L I Meni le je. R MEL I Imel je. Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
0
0
4
Napis Napis 343. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. šilehieihi
šilehieihi
?
ni slike
2
[1:148]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje, prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolira kontrolirati ti in ga obdržim. Črka H je E. 1 1 ŠILEEIEIEI 10 0 0 4 10 ŠIL E EIE IEI Šel je aja, jej. Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
10
Napis Napis 344. Napis Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce.
ni slike
?
da
[1:148]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje, prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolir kontrolirati ati in ga obdržim. Napis je kratek in večpomenski. Napis 345. Napis neznanega najdišča. najdišč a. vaθais
?
ni slike
0
[1:148]
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje, prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolir kontrolirati ati in ga obdržim. 1 ,7 VAAIS AAIS 6 3 6 V AA AA IS Vej ata isti. N Si atov. SI AAV Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
0
0
6
Napis Napis 346. Napis Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce.
ni slike
dazoihi dertinnihi
[1:149]
dazoihidertinnihi
?
2
Jezikoslovci Jezikoslovci podajajo podajajo prečrkovanje, prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolir kontrolirati ati in ga obdržim, razen razen H, ki je E. 1 ,7 DAZOIEIDERINNIEI 17 0 0 7 17 DA ZO IEI DE R INN IEI Da so jej da res temi jej. R DAZ OIEI D ER I NN Dao ojej da raj ti not Očitno gre za nagrobno vsebino.
0
17
LIERAURA 1. 2.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Erster eil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955. Možni predantični narodi okoli Jadranskega morja, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Ancient_ Tribes.png.
3.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Zweiter eil, C. de Simone, Die messaischen Inschifen und ihre Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen Abbildungen zu den Messapischen Messapischen Inschrifen und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964,
286 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27.
ttp://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language. nguage. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_la V. Vodopivec, odopi vec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270. V. Vodopivec odopi vec,, Katalog starorigijskih napisov, besed in prevodov , Jezikovni temelji starejše slovenske slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280. Manuel de la langue langue Vénète Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag, HeiM. Lejeune, Manuel delberg 1974, 316-341. S. Schumacher, Die Rätischen Inschrifen, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete Auflage, Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaf, Sonderhef 121, Innsbruch 2004. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations , Paris 1984, 283-289. U. Di Martino, Gli Etruschi, Mursia, Milano 1982, 96-100. G. M. Facchetti, L’enigma enigma svelato sv elato della lingua Etrusca , Newton, Roma 2001, 240-244. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konerence konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188. V. Vodopivec, odopi vec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 97-118. P. Jakopin, Jakopi n, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku , ttp://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html rtacija/statopis.html Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/dise G. omezzoli, omezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek / rom data base: Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage V. Vodopivec odopi vec,, Zbir Mesapskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik devete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011. V. Vodopivec odopi vec,, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik četrte mednarodne konerence Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118 – 144. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik šeste mednarodne konerence, konerence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136. V. Vodopivec, odopi vec, Zbir starorigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312. V. Vodopivec, odopi vec, Slovar venetskega jezika , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204. V. Vodopivec odopi vec,, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 271-287. V. Vodopivec odopi vec,, Besednjak starorigijskega jezika , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402. V. Vodopivec, odopi vec, Slovar Mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011. M. Bor, Mesapski Mesapski ali japodski napisi, Etruščani in Veneti, Drugi venetski zbornik, Ivan omažič, Wien 1995, 71-81.
287
SLOVAR MESAPSKEGA JEZIKA VOCABULARY OF MESSAPIC LANGUAGE
Slovar mesapskega jezika zajema besede iz vseh znanih mesapskih napisov in obsega: zapis v latinici, prevod v narečno ali knjižno slovenščino ali drug slovanski jezik, njihovo obrazložitev glede na sedanjo rabo in jezikovno preoblikovanje, prevod v angleščino, oznako napisa in po potrebi še dodatno pojasnilo. Podane so vse razumljene besede v različicah iz vseh znanih mesapskih napisov [1]. Besede so zbrane v različicah razumevanja iz vseh znanih mesapskih napisov, ki so obdelani v Katalogu mesapskih napisov, besed in prevodov [2]. Po ustrezni metodologiji so črke in besede iz mesapskih napisov primerjane, obrazložene in utemeljene v delu Zbir mesapskih napisov, napisov, delitev, prevod in slovar [3]. Ob upoštevanji venetskih, retijskih, starorigijskih, galskih, etruščanskih, trakijskih [4-10] in drugih napisov razumljivih na slovanskih osnovah, bi besednjak dobil popolnejšo vsebino. Vocabulary o Messapic language include words rom all known Messapic inscriptions with record in Latin letters, translation in Dialectical or Literary Slovene or other Slavic language, their explanation in view o present use and linguistically transormation, translation into English, mark o inscription and added commentary i necessary. Quoted are all understandable words rom known Messapic inscriptions [1]. Te words rom all Messapic inscriptions are collected in variants o reading und understanding in Catalogue o Messapic inscriptions, words and translations [2]. Upon suitable methodology letters and words are compared, explained and ounded in paper Collection o Messapic Messapic texts, punctuation, punctuation, translation translation and vocabulary [3]. Considering Venetic, Venetic, Rhaetic, Old Phrygian, Gaulic, Etruscans, Tracian [4-10] and other inscriptions understanding on Slavic bases, the vocabulary would get complement contents.
Skupaj / Altog / Altogether ether 1209 1209 besed / words
Poševno označeni so napisi za besede iz obratne smeri branja. Inscriptions in italics are or words rom the inverse direction o reading. Za razumevanje besed so podana le osnovna izhodišča, ki zadostujejo le za bistveno obrazložitev posameznih besed. Podani pa so tudi ustrezni slovarji za nadaljnje podrobnejše iskanje. For understanding o words are presented only basic origins, enough just or basic explanations o single words. Presented are also suitable dictionaries or urther and detail searching.
288 KRAICE / ABBREVIAIONS ABBREVIAIONS SK SN HK PL SLV SLV MK
Slovensko Slovensko knjižno Slovensko narečno Hrvaško knjižno Pleteršnikov slovar Slovaško Makedonsko Makedonsko knjiž.
[11] Literary Slovenian Dialectal Slovenian [12] Literary Croatian [13] Pleteršnik's dictionary [14] Literary Slovakian [15] Literary Macedonian
okr preg prem sin prpr VEN
okrajšava preglas premet sopomenka preglas in premet Venetsko [4]
abbreviation mutation toss synonym mutation and toss Venetic
Mesapsko Messapic
Slovensko Slovene
Angleško English
Mesapski napisi Messapic Messapic inscriptions
Pojasnilo Comment
A
a, toda – SN, SK
but
A A AA AAI ADNA ADNA AE AEA AEAS AEAŠ AEE AEEŠ AEI AEIA AEIAS AEO AES AI AIA AIAI AIAS AIDE AIDDE AIE AIEI AIO AIRE AIS AK AL
aa, aja – okr, okr, SN, SK aa, na – okr, okr, SN aa, aja – okr, SN, SK aji – preg, SK adna, ena – SN, SK jadna, uboga – SN, SK aje, aja – okr, SN, SK aje, aja – okr, SN ajaš – preg, SN, SK ajaš – preg, SN, SK aje, aja – okr, SN, SK ajaš – preg, SK aej, ajaj – okr, okr, SN, SK aja – SK aja – SK ajo, ajal – preg, SN, SK ajaš – SK ai, aja – okr, okr, SN, SK aja – SK ajaj – SK ajaš – preg, SK ajde, gremo – SN, SK ajde, gremo – SN, SK aje, aja – preg, SN, SK ajej – preg, SK ajo, aja – preg, SN, SK jari, mladi – preg, SN, SK ajs, bol – SN, SK ak, ako – SN, SK al, ali – okr, okr, SN, SK
lie on lie lie one poor lie lie lie lie lie lie lie lie lie lie lie lie lie lie lie go go lie lie lie young pain i or
2, 27, 40, 55, 81, 85, 88, 117, 123, 123, 124, 144, 166, 169, 189, 192, 192, 92, 192, 192, 192, 192, 193, 195, 195, 195, 191, 209, 221, 235, 269, 276, 279, 281, 281, 337, 340 16, 46, 183, 227, 341 253, 253, 253 283 276 261 261 72, 192 191, 275 206 258 272 88 2, 91, 166, 223 62, 73, 94, 270 166 181 167 7, 9. 23, 30, 46, 118, 160, 176, 226 26, 105, 231 231 21, 26 190 192 2, 153, 229 166 193 287, 287 23 227 , 265 79, 142, 157, 217, 222, 222, 222, 222
289 ALE ALL AME AMI AN
ale, ali – preg, SN, SK al, ali – preg, SN, SK ame, zame – okr, SN, SK ami, nam – okr, okr, SN, SK an, in – preg, SN, SK
or or or me to us and
ANA ANDI ANO AO AOA AOE AOS APA APA APALLOA APALLOA AR AR ARA AREN ARI ARRI AS AS ASIRA ASNO ASPA ASPA ASPAE ASPAE ASPI ASUE AŠ AŠENA AŠO AŠŠA AA AAI AAI AAS AAS AA AAA A AA AAV AE AEI AI AIDA AIA AIA AO AOOR AOR AORR
ana, ena, ona – preg, SN, SK one, she andi, ondi – SN, SK there ano, eno – preg, SN, SK one ajo, aja – okr, preg, SN, SK lie aja – preg, SK lie aja – preg, SK lie ajaš – okr, SK lie panča, spi – okr, SN, SK lie Apolo – SK Apollo jar, jar, mlad – okr, okr, SN, SK young raj – okr, okr, preg, SK heaven raj – okr, preg, SK heaven aren, uren – preg, SN, SK quick jar, mlad – okr, SN, SK young jar, mlad – okr, SN, SK young ostaneš – okr, SK remain če – preg, SK i azira, ozira – preg, SN, SK look around asno, jasno – okr, SN, SK clearly zaspal – prem, preg, SK ell asleep zaspal – prem, preg, SK ell asleep aspi, zaspi, – okr, SN, SK ell asleep asute, zasute – okr, SN, SK covered, buried aš, naš – okr, SN, SK our ašena, oženjen – okr, preg, SN, SK married ašo, odšel, SN, SK went ašša odšel - SN, SK went ata – SK ather atai, ata – NS, SK ather atom – preg, SK with ather atata, ata – SN, SK ather atav, atov – preg, SN, SK o ather ath er ate, ata – SN, SK ather atej, ata – SN, SK ather ati – SK ather odide – preg, SK go atita – SK ather ato, ato, ati – preg, SN, SK ather ato, ati – preg, SN, SK ather ata – SK ather ata – SK ather
290 166 39 264 86, 100, 123, 154, 166, 166, 167, 167, 192, 193, 195, 197, 211, 217, 234, 261, 270, 283 123, 164, 216 126 263 242, 322, 322, 322 47 100 135 167 122 izvirno Apulu/original Apulu 69, 166, 173, 196, 207 167, 173, 196, 209, 287 195 108 81 69 26, 83 198 43 65 40 40 283 221 192 235 166 258 1, 74, 74, 74, 105, 166, 166, 166, 166, 176, 239, 345 81 73 192 345 266 166 7, 22, 72, 84, 88, 88, 88, 93, 98, 136, 166, 247, 277 72 98 37, 74, 114, 114, 115, 121, 134, 136, 175, 196 134 72 168
290 AO AU AU AUE AVA AVI AVIL AVIA AZE
ato, ati – preg, SN, SK atu – SK atu – SK tava – okr, SK avi, javi – okr, SN, SK avil, uvil – preg, SN, SK avita, zavita – okr, SN, SK iz – SK
ather to ather to ather rove report bended bende d envelopped rom
94 104, 192, 221, 254 192 44 6, 91, 145, 276 145 6 108
B B B BA BA BAEAS BAG BAL BALE BALEEI BALEI BALEI BALE BALEAS BALEAS BALEAS BALEAS BAOŠ BAR BAR BARA
b, bo – okr, okr, SN, SK bolje – okr, SK bil – okr, SK ba, bo – preg, SN, SK va, v – SN, SK bajaš – preg, SN, SK bog – preg, SK bl, bal, bolj – okr, SN, SK veljak – preg, SK veljak – preg, SK veljak – preg, SK bal, ples – SN, SK valit – preg, SK baletnik – sin, SK veljak – preg, SK bojiš – okr, SK bar, bar, vsaj – SN, SK barje, grob – SK bara, grob – sin, SK, PL
will be better was will be in divine God more worthy worthy worthy dance roll ballet dancer worthy ear leastwise grave marsh, grave
BARA BARAI BARI BARI BARO BARO BAROA BARR BAS BAS BEIL BEILE BEIRI BEIRI BER BERA BERA BERAN
bar, bar, vsaj – SN, SK bari, grobu – PL, SK bari, grobu – PL, SK bar, bar, vsaj – SN, SK baro, grob – SK baro, vprašal – SN, SK bara, grob – SK bar, bar, vsaj – SN, SK baš, ravno – preg, SN, SK boš – preg, SK bl, bolj – okr, SN, SK bejle, bele – SN, SK bejri, beri – preg, SN, SK vejri, veruj – preg, SN, SK ber, beri – okr, SN, SK bera, berila – okr, okr, SN, SK bera, vera– preg, SN, SK beran, veren – preg, SN, SK
leastwise to marsh, to grave to marsh, to grave leastwise grave asked grave leastwise just you will more white read believe read reading belie believing
26, 26, 57, 154, 166, 173, 187, 228, 330 206 251 6, 22, 24, 61, 98, 154, 188, 214, 246 139 206 188 26, 171, 179, 201 98, 246 179 165 165 175 54, 54, 54, 54, 293, 293 54, 54, 54, 54, 293, 293 80 16, 47, 101, 135, 168, 187, 262, 275 47, 187 16, 23, 48, 50, 51, 53, 124, 129, 133, 142, 151, 260, 269, 275 23 142 25, 101 25 55, 188, 336 55 131 192 195 139, 195 171 195 172 172 154 166, 166 166, 166 166
291 BEREE BEREE BES BI BIL BILIA BL BLA BLA BLA BLAAN BLAAN BLAE BLAO BLO BO BOA BOAAL BOAS BOE BOE BOH BOL BOLL BOR BO BRADI BRID BRIGA BRIN BRINNAŠ BUGE
bere, beri – okr, SN, SK vere – preg SK bež, beži – okr, okr, preg, SN, SK bi – SK bil – SK bila – SK bl, bolje – okr, SN, SK bla, bila – okr, okr, SN, SK blat, blato – okr, okr, SN, SK blatan, blaten – preg, SN, SK blate, blato – preg, SN, SK blato – SK blo, bilo – okr, SN, SK bo – SK bova – okr, okr, SK bol – SK bojaš, bojiš – preg, SN, SK boje, boji – okr, SN, SK bo – SK boh, bog – preg, SN, SK bol, bolečina – SN, SK bol, bolj – preg, SN, SK bor – SK bot, bodi – SN, SK brati, bratu – SN, SK bridk, bridko – okr, okr, SN, SK briga – SK brine, skrbi – okr, SN, SK brineš, skrbiš – okr, SN, SK buge, bog – preg, SN, SK
read believe flee would was was better was mud o mud mud mud was will we will do pain araid araid will God pain more pine you will to brather pain concern care care God
154 154 74 73, 88, 126, 181, 228 80, 85, 123, 179, 193, 235, 285 189, 285 160 61, 78, 86, 92, 160, 175, 192, 220, 232 61, 78, 123, 123, 125, 175, 192, 216 123 92 86 71 26, 44, 102, 195, 223, 329 117, 142 142 279 156 156 156 213 168, 168 192 223 170 262 103 191, 191 191, 191 221
D
d, da, daj – okr, SN, SK
that, give
DA
da – SK
that
DADE DADI DAI DAIA DAL DALL DAM DAMA
dade, da de, da – SN, SK dadi, dedi – SN, SK daj – SK daja, dala – preg, SN, SK dal – SK dal – SK dam – SK dama, damo – SN, SK
give grandather give give gave gave I give we give
11, 13, 20, 25, 79, 86, 93, 113, 136, 137, 146, 158, 196, 213, 219, 226, 237, 277, 329, 332, 346 8, 12, 13, 21, 24, 26, 29, 31, 32, 35, 43, 50, 51, 72, 79, 83, 88, 102, 105, 107, 113, 113, 113, 118, 131, 132, 141, 144, 149, 151, 153, 155, 166, 166, 167, 167, 170, 178, 179, 179, 192, 192, 192, 194, 195, 191, 208, 212, 215, 216, 221, 255, 261, 263, 265, 268, 272, 272, 272, 273, 281, 285, 287, 287, 287, 323, 346 166 323 166 192 244, 244, 265 283 81, 166, 167, 217, 221, 287, 287 287
292 DAO DAR DAS DASA DASA DASA DASA DAŠ DA DA DAI DA I DAZ DAZI DDAO DDE DE DED DEDI DEDO DEI DEIVA DEIVA DEIVA DEIVA DEN DENAR DES DEU DEU DI DIAL DIBNA DIK DIR DIRR DIŠI DIE DIVA DIVA DIVA DIVA DIVA DIVA DIVAN DIVAN DIVE DLE DM DM DO DO DO DOA DOAPALLOA
DOIMA DOK
dao, dak – preg, SN, SK give dar – SK gif daš – preg, SK you give dast, dosti – preg, SN, SK enough dasta – SK give daš – SK you give dat, dati – okr, SN, SK give dati – SK give daš – preg, SK you give dasi – preg, SK although dao, dal – SN, SK gave de, da – preg, SN, SK that de, da – preg, SN, SK that ded –SK grandather dedi –SK grandather dedo, ded – preg, SN, SK grandather dej, daj – preg, SN, SK give dejva, dajva – preg, SN, SK we will do deva – preg, SN, SK girl den, dan – preg, SN, SK day denar – SK money de, da – SN, SK that detu, dedu – preg, SN, SK to grandather detu, detetu – okr, SN, SK to baby d, da – okr, SN, SN, SK that djal, dejal – preg, SN, SK said divna – preg, SN, SK nice dik, lep – SN, SK nice dir, dirja – okr, SK run dir, dirja – okr, SK run diši – SK smell dite, dete – preg, SN, SK baby divna, lepa –okr, SN, SK nice diva, deva, boginja – preg, SN, SK girl, goddess dajva – okr – SK give, make diven, čudovit – SN, SK marvellous marvel lous dive, deve, boginje – sin, SN, SK girl, goddess tle, tu – preg, SN, SK here tm, temi – okr, okr, SK dark doma, domu – okr, SK home da – preg, SK that do – SK until do, daj – okr, SN, SK give doa, dol – preg, SN, SK down dopadljivo – SK suited doima, dojema – SN, SK comprehend comprehend dok, dokler – okr, okr, SN, SK as long as
39, 112 49, 100, 195 165 21, 38 38, 268 36, 91, 149, 166, 195, 195 85 136, 154 83, 118, 159, 168, 192, 215, 346 79, 113, 195 193 174 7, 83, 100, 112, 117, 139, 190, 213, 253, 253, 253, 346 108 183 89 77, 81, 155, 192 155 210 166, 191 166 192 221 221 74, 126 226 192 4 78 78 100 236 144 102, 144, 162 102 74 72 325 219 219 28, 34, 89, 98, 122 166, 166, 180, 195, 224 37 122 122 28 88, 224, 277
293 DOLAS DOLAN DOMA DOME DOMU DONA DONO DONOMO DOZOE DŠLE
dola, dol – SN, SK dolinec – SK doma – SK dome, doma – preg, SN, SK domu, domov – SN, SK donira, daruje – VEN damo, darujemo – SK, VEN damo, darujemo – SK, VEN dozorel – okr, SK dšle, došle – okr, SN, SK
down dalesman at home at home to home give give give ripe arrived
166 166 125 335 287 34 166 166 195 176
E
je – okr, SK
is
EA EAI EAL EAMA EAN EAO EAŠ EDEN EE EEE EEE EEI EEIEI EES EEŠ EI EI EIA
ea, aja – okr, okr, preg, SN, SK eai, aja – preg, SN, SK eal, ajal – okr, SN, SK jama – preg, SK en – SK ajal – okr, SK eaš, ajaš – okr, SN, SK eden, en – SK je – preg, SK aja – preg, SK joj – preg, SK ajaj – preg, SK ajaj – preg, SK ajaš – preg, SK eješ, ajaš – preg, SN, SK je – prem, SK aja – preg, SK eja, aja – preg, SN, SK
lie lie lie pit one lie lie one is lie oh lie lie lie lie is lie lie
EIAI EIAS EIAŠ EIAZ EIDE EIE EIE EIES EII EIIAS EINO EIO EIOL EIR
eiaj, ajal – preg, SN, SK ejaš, ajaš – preg, SN, SK ejaš, ajaš – preg, SN, SK ejaš, ajaš – preg, SN, SK eide, ajde, gremo – SN, SK joj – preg, SK eje, aja – preg, SN, SK eješ, ajaš – preg, SN, SK eji, aja – preg, SN, SK ajaš – preg, SK ejno, ono – SN, SK ejo, aja – preg, SN, SK eiou, ajal – preg, SN, SK raj – preg, SK
lay you lie you lie you lie go oh lie you lie lie you lie one lie lie heaven
26, 27, 33, 33, 34, 40, 41, 82, 97, 114, 126, 126, 133, 166, 183, 193, 207, 221, 251, 257, 270, 287, 287, 288, 288, 333, 338, 343 72, 191, 236, 247, 275 5, 7, 196, 259, 266 101, 258 192 19, 76, 126, 234 189 192 108 54, 54, 60, 60, 128, 154, 293, 293 152, 191 152, 204, 204, 213 179, 212 212 192, 191, 213 191 38, 85, 123, 193, 212 168, 218, 220, 255, 266 24, 59, 74, 105, 122, 136, 139, 149, 166, 171, 173, 240, 277, 338 229, 243 107, 190, 192 192, 191 92 217 192 195, 195, 286, 329, 343 192 168,257 255 173 99, 195, 208 99 178, 266
294 EIS EN ENA ENE ENNA EO EO EOE ER ESPLLA EO EPAL EPAL
eis, ajs, bol – preg, SN, SK en – SK ena – SK ene – SK ena – SK jo – preg, SL ejo, aja – preg, SN, SK aja – preg, SK raj – okr, preg, SK zaspala – preg, SK eto, to, tu – SN, SK odpal, odpadel – SN, SK
pain one one ones one her lie lie heaven all asleep here secede
28, 35, 192 154, 183, 196, 197 155, 221 166 173, 192 81 325 197 192, 346 192 270 166
G
glej – okr, okr, SK
see
G G GA GAEEŠI GANE GAR GARO GE GEL GEN GENA GIINA GIN GIR GLA GLARRO GOL GOR GORIA GORIAN GORRIE GR GRA GRA GRAEE GRAIAS GRAIAS GRAIVA GRAIVA GRAIVA GRAIVA GRAVE GREB GRON
gra – okr, SK grob – okr, SK ga – SK gojiš – preg, SK gane – SK gar, gor – preg, SN, SK garo, gorel – okr, SN, SK gre – okr, okr, SK šel – preg, SK žen, ženi – okr, SN, SK žena – preg, SK gine, umre – SN, SK gine, umre – SN, SK gir, gor – preg, SN, SK glej – okr, okr, preg, SK gladko – preg, SK gol – SK gor – SK goria, gor – SN, SK gorjan – SK gorje – SK grob – okr, SK grob – okr, SK greje – okr, okr, SK graje, greje – okr, okr, SN, SK greje, grajaš – preg, SN, SK grajaš, greješ – preg, SN, SK grajva, grejeva – preg, SN, SK grajva, grajava – preg, SN, SK grobe – preg, SK greb, grob – preg, SN, SK grob – preg, SK
go grave him grove move, touch up burn go went to wie wie die die up see smoothly naked up up highlander woe grave grave worm worm blame worm worm blame grave grave grave
26, 29, 64, 94, 98, 102, 174, 233, 237, 242, 256, 256, 277, 297, 297 , 318, 318, 340 102 74, 113 30, 44, 64, 81, 145, 188, 189, 192, 193, 242, 281 100 174 65, 277 65 10, 36, 103, 153, 182 134 67 326 46 192, 192 90 325 325 144, 220 166, 166, 191, 209, 222, 222, 222, 250, 290, 290, 290 166 166 250 113 28, 35, 212, 279 28, 35 178 233 233 29, 105, 256, 256 29, 105, 256, 256 212 194 270
295 GROŠ GROŠE GROV GROVE GUNAK
groš – SK groš – preg, SK grob – preg, SK grob – preg, SK junak – preg, SK
penny groš grave grave hero
82 288, 288 82 288, 288 196
I
i, je – okr, okr, SN, SK
is
I IA IAAVI IAAVI IAE IAEI IAE IAI IAI IAN IAR IARO IAROZ IAS IAA IAA ID IDE IDEE IDOVA IDOVA IDOVA IDOVA IE IEE IEI
i, in – okr, SN, SK aja – okr, okr, SK javi – preg, SK aja – preg, SK ajaj – preg, SK ajan – preg, SK aja – preg, SK joj – preg, SK jan, en – SN, SK jar, jar, mlad – SN, SK jar, mlad – SN, SK jar, mlad – SN, SK jas, jaz – preg, SN, SK jata – SK ide, gre – SN, SK ide, gre – SN, SK ide, gre – SN, SK vdova – preg, SK idevam greva – preg, SN, SK je – SK je – SK jej, joj – preg, SK
and lie report lie lie lie lie oh one young young young I flock go go go widow we go is is oh
IEI IEN IEO IEO II IIN IKO
jej – SK jen, en – SN, SK joj – preg, SK jeo, jedel – SN, SK je – preg, SK in – SK iko, kdor – SN, SK
eat one oh ate is and who
1, 15, 46, 57, 58, 77, 89, 109, 142, 157, 160, 195, 241, 268, 342 205, 215 4, 265, 282, 283, 285, 325 276 259 166 85 23, 26, 81, 85, 123 38 166, 166, 228, 166, 185, 195, 271, 283 283 283 2, 5, 134, 201, 233, 235, 255, 277, 279, 332 2 262 89, 166, 224, 225, 333 166 195 195 243, 245, 133, 178, 237 4, 8, 8, 12, 12, 15, 17, 22, 23, 29, 29, 32, 32, 44, 45, 59, 61, 64, 66, 67, 69, 73, 76, 78, 78, 79, 79, 83. 86, 86, 87, 87, 88, 88, 88, 94, 95, 110, 112, 113, 113, 115, 119, 120, 122, 122, 125, 128, 132, 134, 134, 134, 135, 136, 136, 137, 146, 148, 149, 151 156, 156, 157, 158, 159, 159, 164, 166, 166, 166, 166, 166, 167, 168, 168, 168, 169, 173, 175, 175, 176, 176, 179, 179, 189, 192, 192, 195, 195, 195, 195, 195, 195, 195, 191, 203, 203, 210, 214, 226, 226 , 236, 240, 241, 245, 245, 249, 256, 256, 259, 259, 262, 262, 265, 265, 267, 274, 277, 277, 330, 338, 338, 341, 343, 346, 346, 340, 340 44, 88, 88 108 153 153, 168 325 195 277
296 ILA ILI ILIRAI ILLO ILO IM IM IMA IMIEI IN IN INO IO IO IOI IOK IR IRA IRI IRI IS
ila – SK ili, ali – SN, SK Ilira – SK ilo – SK ilo – SK imel – okr, SK im, jim – okr, okr, SN, SK ima – SK imej – SK in – SK on – preg, SK ino, in – SN, SK joj – okr, SK jo – SK joj – SK jok jok – SK raj – okr, prem, SK raj – prem, SK raj – prem, preg, SK jar, mlad – prem, SN, SK ist, isti – okr, okr, SN, SK
clay or Illyrian clay clay had to them have have and he and oh her oh cry heaven heaven heaven young the same
ISA ISE ISI IA II IUA IVA IVA IVAA IVAA IVE IVVA IVVA
isa, ista – okr, okr, SN, SK iste – SK isti – SK ita, ta – SN, SK iti, šel – SK iva, živa – okr, SN, SK iva, živa – okr, SN, SK iva, živa – okr, SN, SK ive, žive – okr, SN, SK iva, živa – preg, SN, SK
the same the same the same this went alive alive alive alive alive
K
k, ko – okr, okr, SN, SK
when
K KA KA KA KAI KAI KAL KAL KALAO KAA KAA KAVA KAVA KAS
kraj – okr, SK k – SK ka, kot – okr, preg, SN SK ka, ko – preg, SN, SK kaj kaj – SK kaj, kako – SN, SK kal – SK kal, mlaka, bajer – SN, SK kalati, zajeti – PL, SK kot, grob – sin, SK kava – SK kasno – okr, SK
end to as when what how bud pool laddle corner, grave coffee late
249 198 198 ime ljudstva/name ljudstva/name o nation 97 137 282 325 28, 221 179 4, 8, 100, 113, 166, 170, 183, 195, 195, 228 183 1 25, 80 55, 157 1, 127, 319 245 283 141 8, 27 8 26, 31, 56, 100, 101, 150, 166, 192, 194, 207, 272, 272, 272, 345 114 217, 336 96 113 58, 195 275 131, 172, 193, 256, 256 195 100 178 15, 27, 44, 87, 100, 109, 180, 195, 191, 203, 226, 226 , 227 32 137 2 3, 44, 80, 148, 195, 206, 214 218, 322 218, 322 102 175 175 81 44 33, 148, 267
297 KAS KE KE KE KEI KEL KELK KER KER KERPANI KERPANI KES KESA KI KL KLA KLEN KO KOE KOI KOLA KOLAS KOLE KON KON KONA KOR KOR KOR KOS KOSI KOE KR KRA KRAA KRAO KRAEE KRI KRI KU KULO KUM
krasno – okr, SK ke, ko – SN, SK ke, tja – SN, SK ke, tu – SN, SK ke, ko – preg, SN, SK ko – preg, SK kolk, koliko – SN, SK ker – SK kot – preg, SK krepani, umrli – SN, SK kes – SK kesa – SK ki – SK kle, tu – okr, okr, SN, SK kla, tu – SN, SK klen – SK ko – SK koj – preg, SK koj – preg, SK kola, tako – preg, SN, SK kolnik, kočijaž – okr, okr, sin, SK kole takole – okr, SN, SK kon, konj – okr, SN, SK konča – okr, SK kona, konja – okr, SN, SK kor, skor, skoraj, okr, SN, SK kor, kar – preg, SN, SK kori, pokori – SN, SK kos – VEN, SK kosi – SK kot, grob – sin, SN, SK kr, ker, kar – okr, SN, SK kraj – okr, SK krade – preg, SK krao, kradel – preg, SN, SK kratko – preg, SK kri – SK krit – SK ku, ko – preg, SN, SK kulo, kolo – preg, SN, SK kum, s kom – preg, SN, SK
nice when there here when when how much while as dead regret regret who here here vigorous vigorous when immediately immediately such coachman such horse finish horse nearly that submit, atone blackbird lunch, mow corner, grave while end steal steal short blood concealed when cycle with whom
33 32, 193, 210 163, 212, 241, 281 172, 243 21, 221 283 191 113, 167, 251, 277 251 251 191 42 58, 274 26, 93, 100, 194, 226 130, 141, 166, 192 196 19, 23, 26, 59, 81, 92, 122, 148, 200, 215, 240, 277 183 245 122 148 215 61, 148, 212 212 221 23 125 200 166, 224, 255 čarovnik/magus 100 88 277 183 166 180 195 183 161 109 109 219
L
l, le – okr, okr, SN, SK
just
L L
leži – okr, SK l, lej, glej – okr, SN, SK
lie see
2, 2, 21, 26, 45, 62, 72, 73, 94, 99, 101, 118, 145, 157, 166, 166, 201, 224, 228, 229, 245, 258, 279, 287, 324, 342 228 341
298 LA LAD LAE LAEIKA LAI LAIS LAM LAN LAS LASO LASI LAZI LE LEGIA LEI LEA LEOS LI LIA LIB LIBA LIBBI LIP LII LL LO LOAN LOEZIS LOI LOI LOMIA LON LONA LPA LPE LE
le – preg, SK lad, hlad, hladen – okr, okr, SN, SK le – SK lahka, lahko – preg, SK lej, glej – okr, okr, SN, SK ležiš – okr, okr, SK lam, lomi – okr, preg, SN, SK lan, lani – okr, okr, SN, SK les, sem – preg, SN, SK les, sem – preg, SN, SK lasti – SK lazi, lezi – preg, SN, SK le – SK legia, legla – preg, SN, SK lej, glej, okr, SN, SK leta – SK letos – SK li, le – preg, SN, SK ljet, let – SN, SK lib, lep, ljub – preg, SN, SK lib, lep, ljub – preg, SN, SK libi, ljubi – okr, SN, SK lip, lep – preg, SN, SK liti, leta – preg, SN, SK l, le – preg, SN, SK le – preg, SK lon, dar – SN, SK ležiš – preg, SK loj – SK loj, lej, glej – SN, SK lomil – preg, SK lon, dar – SN, SK lona, daru – SN, SK lpa, lepa – okr, SN, SK lpe, lepo – okr, SN, SK lejte, glejte – okr, SN, SK
just cold just light, could see lie break last year here here property, claim lie down just lay down see years this year just years nice, dear nice, dear dear nice years just just gif you lie suet see break gif gif nice nice see
34, 101, 111, 122, 167, 171, 198, 254, 325 156 193 2 118, 139, 158, 226 26 183 111, 166, 166, 191 4, 27, 62, 85, 148, 159, 166, 187, 191 159 148 198 4, 95, 98, 126, 143, 197, 246, 335 6 245 88, 88 80, 215 123, 224, 342 183 1 1, 27 191 49 74 118 63 176 195 109 109 45 32, 45, 112, 221 67 113 281 281
M M M MA MA MA MAD MAE MAGIA MAI
m, moj – okr, SN, SK mi – okr, okr, SK miza – okr, okr, SK ma, moj – okr, okr, preg, SN, SK me, meni – preg, SK ma, ima – okr, okr, SN, SK mad, mlad – okr, SN, SK maj, moj – preg, SN, SK magija – SK maj, moj – preg, SN, SK
my to me table my me, to me have young my magic my
13 30, 248, 274, 290 13 12, 26, 32, 151, 166, 195, 191, 208 265, 272, 272, 272 19, 166, 192 154 192 128, 152, 323 30 100, 105, 137
299 MALAGA malega – preg, SK MALO malo – SK MAK mag – preg, SN, SK MAKOS manjkaš – okr, okr, SK MAN men, meni – preg, SN, SK MANI mani, meni – SN, SK MAR mar, maraj – okr, SN, SK MARE mari, maraj – okr, SN, SK MARI mari, maraj – okr, SN, SK MARO maro, mrtev – SN, SK MARO maro, maram – SN, SK MARA MARA mrtva – prem, preg, SK MARAS MARAS matraš, trudiš – prem, SN, SK MA MA mat, mati – okr, okr, SN, SK MAE mate, mati – preg, SN, SK MAI MAI mati – SK MAIA matja, mati – SN, SK MAIRA matr, mati – okr, SN, SK MAO mati – SK MAONK materi – SK MAONKA matka, mati – SN, SK MAR matr, mati – okr, SN, SK MARA MARA matra, trudi – SK MARI matri, materi – okr, SN, SK MARI matri, motri – SK MAURA matera, mati – SN, SK MAZ mož – preg, SK ME me, meni – okr, okr, SN, SK MEI mej, imej – okr, SN, SK MEL mel, imel – okr, okr, SN, SK MEN men, meni – okr, SN, SK MER meri – okr, okr, SK MER marnja – okr, okr, SN MERNIEI marnjaj – okr, okr, SN MI mi – SK MI moj – okr, SK MIGI migi, migaj – SN, SK MIE moj, moja – SK MIEI moj – SK MIME mimo – preg, SK MIN men, meni – preg, SN, SK MIR mir – SK MI mat, mati – preg, SN, SK MIZA miza – SK MOA moja – okr, SK MOAS moja – okr, SK MOGA mogla – okr, okr, SK
little little magus lack to me to me care care care dead wont dead take pain mother mother mother mother mother mother to mother mother mother take pain to mother look mother husband to me have had to me measure bunkum make bunkum to me mine move my my by, past to me peace mother table my my could
110 136 100 74, 100, 192 166, 286 166 195 192 81 325 325 195 31 25, 31, 35, 50, 51, 141, 178, 244, 263 81 81, 102, 113, 144, 155, 157, 183 157, 183 141, 144, 155 324 283 283 131 31 131 131 221 166 42, 121, 126, 166, 244, 280, 342 77 342 218 110 110 110 191, 215, 268, 323, 329, 332 215 176 325 179 121 81, 166 36 197 13 29, 201 201 81
300 MOI MOL MOLDA MOLE MOR MORK MORKE MORKI MORKO MOROA MOROE MORA MORA MOAI MRE
moj, moji – SK mol, moli – okr, SN, SK mlada – prem, SK molte, molite – SN, SK mrtev – okr, okr, SK mrtev – prem, preg, SK mrtev – prem, preg, SK mrtev – prem, preg, SK mrtev – prem, preg, SK mrtev – okr, SK mrtev – okr, SK mrtva – preg, SK mati – SK mre, umre – okr, SN, SK
my, to my pray young pray dead dead dead dead dead dead dead dead mother die
20 24, 85, 107, 149 24, 85 75 23, 42, 58, 59, 87, 92, 243, 255, 331 87, 255 42, 243 58, 59 23, 92 277 166 91 81 271
N N N N NA NA NA NAA NAB NAB NABI NADE NAE NAGI NAI NAI NAID NAIDE NAIDEI NAIE NAIU NALOMIA NAM NAMI NANA NANI NANO NANSER NAS
n, naj – okr, okr, SN, SK n, ne – okr, SN, SK not – okr, okr, SK nas – okr, SK na – SK not, noter – okr, okr, preg, SN, SK nina – SN, SK nina – SN, SK neb, nebi – preg, SN, SK nabit – okr, SK nabit – prem, SK nade – SK nina, počiva – okr, okr, SK nagi, nag – SN, SK nina, spi – preg, SK naj, naju – okr, SN, SK najd, najdi – okr, SN, SK najde – SK najdi – SK nina, počiva – preg, SK naju – SK nalomil – okr, SK nam – SN, SK nami, nam – SK nana, spi – SN, SK nani, spi – SN, SK nono – preg, SN nanček, spi – preg, SN, SK nas – SK
let not inside us on inside lie lie not beat beat hopes lie naked lie, sleep to us find find find lie us break to us to us sleep sleep nana sleep us
NAS NASA
naš – preg, SK naša – preg, SK
our our
8, 19, 56, 56 , 71, 84, 128, 210, 228, 253, 253, 253, 263 110 69, 115, 217 222 4, 45, 91, 192, 212 88, 88, 166, 195, 266 46, 96 91 166 68 68 253, 253, 253 38, 169 113 100, 100, 113, 166, 166, 228, 257 79, 166, 154, 154 79 225 166 127 195 45 77 77 19, 144 81 263 154 34, 97, 98, 100, 161, 166, 168, 180, 183, 192, 192, 195, 200, 222, 222, 222, 324 333 70
301 NASE NAŠ NAA NAA NAAR NAAR NAI NAI NAZ ND NE NEGA NEIDI NEKA NEN NER NES NES NESO NESA NE NEA NE NEV NI NIB NIEI NIN NINA NININ NINIŠ NINK NINKOE NINO NINŠI NINVAS NINVAS NISSE NM NNAS NNE NNIEI NO NO NOA NOM NOZ NN NN NNAA NNES
naša – preg, SK naš – SK notri n otri – okr, SK natar, noter – preg, SN, SK notri – okr, SK naš – preg, SK notri – okr, okr, SK ne – SK nega, negovati – okr, SK nejdi, najdi – preg, SN, SK neka, naj – HK, SN, SK nen, njen – okr, SN, SK grob – sin, SK nes, nesi – okr, okr, SN, SK naš – preg, SK neso, nesel – SN, SK nestane – okr, SK not, noter – SN, SK neta, not, noter – SN, SK not, noter – SN, SK nev, nov – preg, SN, SK ni – SK nebo – okr, SK njej – SK nin, spanec – SN, SK nina – SK ninkal, ležal – SN, SK niniš, ninaš – SN, SK ninkal, ležal – SN, SK ninkal, ležal – SN, SK ninš – okr, okr, SN, SK ninkaš – okr, okr, SK ninkaš – okr, SK nisi – preg, SK nm, nam – okr, SN, SK nas – SK ne, ni – SK njej – SK no – SK not, noter – okr, SN, SK noa, nova – okr, SN, SK nam – preg, SK naš – preg, SK not – preg, SK naj – okr, preg, SK naj – preg, SK nes, nesi – SN, SK
our our inside inside inside our inside not care find let her’s grave carry our carry lack inside inside inside new not sky, heaven to her lie lie lay lay lay lay lie lie lie you are not to us us not to her well inside new us our inside let let carry
208, 333 191, 191 192, 277 191 166 191, 191 166, 192 81, 192, 195, 267 110 101 267 81 20 62, 153, 154, 166, 170, 205, 217 62, 166 170 167 195, 195, 231 3 195 20 113, 136, 143, 231 228 113, 119, 168, 187 166, 166, 166, 167, 183, 195 113 100 191 154 88 191 113 166 207 4 103 153 113 45 56, 63, 126, 258 81, 81, 324 154 192 126, 195 192, 346 154 217
302 NNOA NONI NORA NOVA NOVA NS N NA NAN NAV NAV NI NVA NVA
nove – preg, SK noni – SN, SK nora – SK nova –SK ns, nas – okr, okr, SN, SK nt, not, noter – okr, okr, SN, SK nta, not, noter – okr, SN, SK notranji – okr, SK notranji – okr, SK notri – okr, okr, SK nva, nova – SN, SK
new to nana mad new us inside inside inner inside inside new
195 20, 20 71 162 17, 181 88, 88, 130, 166, 166, 166, 192, 276 100, 167 167 100 195 325
O O O O OA OAE OAS OASS OBA OBE OBRADI OCOO OD ODA ODE ODLI OEA OEI OEIZ OEO OEV OI OI OIEI OKA OKI OL OLL OLLE OLLESN ON
o, oj – okr, SN, SK o, od - okr, SN, SK ostane – okr, okr, SK on – okr, SK aja – okr, preg, SK aja – okr, preg, SK ajaš – okr, preg, SK ajaš – okr, preg, SK oba – SK obe – SK obradi, obdelaj – HK, SN, SK očetu – preg, SK od – SK oda, voda – okr, SN, SK ode, gre – SN, HK, SK odličen – okr, SK aja – preg, SK ajaj – okr, preg, SK ajaš – okr, preg, SK ajaj – preg, SK ajal – preg, SK oj – SK aja – okr, SK ojej – SK oka, očesi – SN, SK oki, očesi – SN, SK al, ali – okr, preg, SN, SK ulje – okr, okr, SK ulje – okr, okr, SK oleseni – okr, okr, SK on – SK
oh rom remain he lie lie lie lie both both work to ather rom water go prime lie lie lie lie lie oh lie oh eyes eyes or ulcer ulcer ligniy he
ONA ONI ONN
ona – SK oni – SK on – SK
she that he
18, 37, 68, 152, 154, 203, 210, 235, 322 161 102 174 65, 66, 122, 244 197 208 208 52 340 170 274 17, 192 123 285 192 84 93, 194 166, 192 101, 127, 193 130 100, 277 109 346 81 277 101 67, 87, 282, 341 192, 202 192 4, 63, 66, 72, 119, 153, 156, 167 183, 258, 280, 280, 325 95, 162, 193 123 119, 195
303 ONNE ONNESI ONO ONOE ONOM ONOMO OPAK OPAK OPAKA OPAKA OR ORA ORAS ORI ORIO ORR OS
one – SK odnesti – preg, SK ono, ona – SN, SK onoj, njej – preg, SN, SK onom, njemu – SN, SK onemu, njemu – SN, SK opak, narobe – HK, SK opaka, narobna – HK, SK raj – okr, preg, prem, SK raj – preg, prem, SK oras, okras – okr, SN, SK gori – okr, SK orio, oral – preg, SN, SK gor – okr, SK ostal – okr, okr, SK
that take away she to her to that to that wrongly wrongly heaven heaven adornment up ploughed up remain
OSA OSDA OSE OSES OSI OSK OSKEI OS OSA OSAI OSAN OSE OSEL OSELL OSO OŠO OŠOR OŠŠ OŠŠO O OI OIA OO OOR OOR OORAS OORIA OU OVA OVA
osa, ostane – okr, SN, SK osta, ostal – okr, preg, SN, SK ose, ostane – okr, SN, SK ostane – okr, SK osi, ostane – okr, SN, SK osk, ozek – okr, SN, SK oskei, ozki – okr, SN, SK ost, ostane – okr, SN, SK osta, ostane – okr, SN, SK ostai, ostane – okr, SN, SK ostan, ostane – okr, SN, SK oste, ostane – okr, SN, SK ostal – preg, SK ostal – preg, SK osto, ostal – preg, SN, SK ošo, odšel – okr, okr, SN, SK ošo, odšel – okr, SN, SK ošo, odšel – okr, SN, SK ošo, odšel – okr, okr, SN, SK not, noter – okr, SN,SK oči, ati – preg, SK očita – preg, SK oto, oto, tu, tam – preg, SN, SK otvor, odprtina – okr, SN, SK popotuje – sin, SK popotuješ – sin, SK odkrita – preg, SK ou, oj – preg. SN, SK ova, ta – SN, SK
remain remain remain remain remain narrow narrow remain remain remain remain remain remain remain remain went went went went inside ather ather here, there opening travel travel uncovered oh this
153 154 27 27 154 166 208 165 134 71, 188 18 4 242 191 1, 3, 25, 26, 29, 36, 39, 52, 61, 90, 95, 98, 100, 113, 113, 114, 114, 119, 120, 121, 125, 128, 132, 135, 166, 166, 195, 195, 196, 196, 202, 210, 215, 224, 255, 273, 276, 281, 341 166, 213, 341 132 56 157 100, 195 178 178 270 126 196 126 210 166 166 194 193, 195 193 280 84, 195, 247 159 38, 101, 176 101 64, 100, 182, 189, 192, 193, 193, 195, 297, 318 133 297, 318 166 101 218 176
304 OVA OVA OZZE
ova, tu – SN, SK ostane ostane – okr, okr, SK
here remain
198 64
P
pa – okr, okr, SK
and, but
P P PA PA PADE PADES PAIVA AIVA PAK PAKA PAL PALA PALE PALIA PALL PALLENKA PANDES PANI PANI PAO PAR PARE PAS PASE PASE PA PAE PAVA PEI PELA PEOR PIA PIAVI PIAVI PIL PIO PIRO PIA PK PL
počiva – okr, SK poglej – okr, okr, SK počiva – okr, SK pa – SK pade – SK padeš – preg, SK pejva, pojdiva – preg, SN, SK pak, če – SN, SK paka, pekel – okr, preg, SN, SK pal, pol, potem – okr, SN, SK pala, padla – okr, SN, SK pale, padle – okr, SN, SK paljenje, kurjenje kurjenj e – SN, SK pol, potem – preg, okr, SN, SK paljenje, kurjenje kurjenj e – SN, SK padneš, padeš – prem, HK, SK pani, gospod – SLV SLV pane, kruh – VEN, LA, LA, SK pao, padel – SN, SK par – SK pare – SN, SK pas, pazi – okr, SN, SK pasti – prem, SK paste, pazite – SN, SK pati, trpi – HK, SN, SK pate, pade – preg, SN, SK pava, spava – okr, SN, SK pej, poj – preg, SN, SK pelat, peljat – SN, SK poje – prem, preg – SK pia, pila – okr, SN, SK piavi, plavi – preg, SN, SK pio, pil – preg, SN, SK pio, pil – preg, SN, SK piro – SK pita, vpraša – SN, SK pak, tako – okr, SN, SK pol potem – okr, okr, SN, SK
rest see rest but, however all you all go i hell h ell afer all all burn afer burn all mister bread all pair deathbed watch pasture watch suffer all sleep sing cart sing drink float drink drink spelt ask so afer
PLAS PLASAS PLA
plas, plaz – preg, SN, SK plačaš – preg, SK plačal – HK, SN, SK
avalanche pay payed
19, 31, 32, 33, 81, 85, 86, 181, 187, 195, 195, 196, 248, 254 111 341 167 33, 102, 172, 216, 281 85, 91, 169 85, 91, 169 172 193 123 114 170, 238 114, 114 191 122 191 209 251 251 194 34 34 tudi denar/also money 216 122 281 166 123 88 212 166 192 39 86 49 1 283 vrsta žita/kind o corn 197 32 72, 104, 114, 114, 115, 121, 134, 146, 168, 253, 253, 253, 254 187, 216 85 111
305 PLAO PLAOR PLAUR PLAUR PO POL POLAI POLL PORVAI PORVAI POŠŠO POO POORRE POULA POULAI PRED PREDAMI PREI PREIŠR PREVEZIV PRI PRODI PRODI PRODIA PU
plačal – HK, SN, SK plata, plačnik – HK, SN, SK plata, plačnik – HK, SN, SK po, pa – SK pol, potem – okr, okr, SN, SK polej, potem – SN, SK pol, potem – SN, SK poruvaj – okr, SK pošo, odšel – SN, SK potom potem – okr, SN, SK poturi, popotuje – SK pol, p ol, polovnjak – okr, SK pol, polovnjak – okr, SK pred – SK predniki – SK prej – SK prešel – preg, SK prevozil – preg, SK pri – SK porodi – okr, okr, SK porodit – okr, SK porodita – okr, SK pusti – okr, SK
payed payer payer afer, and afer afer afer fight went afer travel penny penny beore ancestors beore pass over passed at bear bear bear let, allow
114, 115, 121 72, 168 104, 253, 253, 253, 254 120, 176 31, 94, 119, 190, 341 190 274 117 195 120 120 106 286, 286 264 264 166 166 155 183 85, 124, 189, 193, 194, 269 55, 154 124, 189, 193 219
R R
res – okr, okr, SK raj – okr, okr, SK
really heaven
RA
raj – okr, okr, SK
heaven
RAD RADA RAE RAEI RAI RAI RAN RAN RANIN RANNIŠ RANA RANA RANA RAO RAO RAR RAROU RAS
rad – SK rada – SK raj – preg, SK raj – preg, SK raj – SK raje – okr, SK ran, mlad – sin, SN, SK ran – SK ranin, zgodnji – SN, SK raniš – SK ranta, rentači – preg, SN, SK rentačit – preg, SK rao, rad – preg, SN, SK raj – preg, SK raj – preg, SK rov, rov, grob, sin, SK ras, raz, dol – SN, SK
gladly gladly heaven heaven heaven rather young wounds early wound snarl snarl gladly heaven heaven grave rom, by, by, down
4, 7, 8, 23, 42, 78, 88, 173, 193, 346 11, 42, 93, 104, 127, 166, 192, 192, 200, 254, 297, 318, 340 4, 7, 10, 17, 39, 51, 155, 233, 234, 240, 256, 256, 263, 279, 283, 285, 290, 335 49, 192 166, 285 40, 265 192 29, 102, 197 102, 198 83, 108, 183, 192 108, 166 195 108, 166 183 183 1 180, 234 219 283 18, 31, 51, 64, 94, 103, 114, 114, 115, 121, 127, 137, 146, 166, 166, 166, 175, 182, 193, 203, 263
306 RASD RASI RASMI RA RA RAOU RAOU RE REAI REI REIO REOV RES REŠŠO RE RE REI REE RI RIA RIDDA RIE RIEI RIEINO RII RIK RIKI RIN RINAI RINIŠ RINN RIO RO ROA RODI RODI RODIA ROE ROI ROMA RON ROS ROŠ RO RO ROO ROU
ras, raz, dol – SN, SK ras, raz, dol – SN, SK razmi, razumi – SN, SK rat, rad – preg, SN, SK ratnik, borec – okr, okr, HK, SK ratou, nastal – SN, SK ratou, bojeval bojeva l – SN, SK rej, raj – okr, SN, SK rej, raj – okr, SN, SK rej, raj – preg, SN, SK raju – preg, SN, SK rov, rov, grob – SK res – SK rešo, rešil – okr, SN, SK reč – preg, SK Reti – okr, okr, VEN, SK Reti – VEN, SK Reti – VEN, SK raj – okr, okr, SK raj – prem, SK rada – preg, SK raj – preg, SK raj – preg, SK rajno – preg, SK raj – preg, SK rik, krik – okr, SN, SK riki, rečeš – SLV, SLV, SK rin, rini – okr, okr, SN, SK rinai, rini – SN, SK rineš – preg, SK rin, rini – okr, okr, SN, SK raj – prem, preg, SK raj – okr, SK raj – preg, SK rodi – SK rodit – SK rodita – SK raj – preg, SK roj, raj – preg, SN, SK romat – SK grob – sin, SK ros, res – preg, SN, SK roš, rajš, rajši – okr, SN, SK rot, rotitev – okr, SN, SK rut, grob – preg, SN, SK roto, rotim – okr, SN, SK rov, rov, grob – sin, SK
rom, by, down rom, by, down understand gladly fighter originate fight heaven heaven heaven heaven level, grave really save thing Reti Reti Reti heaven heaven willingly heaven heaven dead heaven shriek say push push push push heaven heaven heaven bear bear bear heaven heaven pilgrimage pilgrim age grave really rather spell grave spell grave
146 88 121 26, 39 26, 39 221 221 114, 130 266 77, 187 178 130 31, 167, 192, 207, 331 195 71 90 venetska boginja/Venetic boginja/Venetic goddess 7, 114, 114, 185, 192 glej / see RE 71 venetska boginja/Venetic boginja/Venetic goddess 8, 81, 101, 195 19, 25, 35, 50 193 23, 133, 166, 250 166, 193 173 195 15 166 69 74 192 189 57, 178, 242 188 326 91 91 19 166, 211, 270 280 25 282 237 146 2, 204 2 204, 297, 318 283
307 RRE raj – preg, SK RRESEAMA presojana – preg, SK RRI raj – preg, SK RRO raj – preg, SK RUKA ruka, roka – SN, SK RVA RVAA A ruvata – okr, preg, SK RZ rs, res – okr, SN, SK
heaven estimated heaven heaven hand fight really
120 192 173 325 221 176 7
S
s, si, sta – okr, okr, SN, SK
you are
S
s, z – SN, SK
rom
S S
s, saj – okr, SN, SK sam – okr, SK
but alone
S S S S SA SA SA SA SA SABA SADA SAEO SAI SAKA SALU SAMA SANA SANAA SAV SAV SAVI SAVI SDE SDRO SE SE SE SE SEA SEAŠ
sem – okr, okr, SK še – okr, okr, preg, SK s, se – okr, okr, SN, SK spi – okr, SK sa, za – preg, SN, SK se, si – preg, SN, SK s, z – SN, SK sa, saj – okr, SN, SK sa, še – SN, SK saba, seboj – SN, SK sada, sedaj – SN, SK sanjal sanja l – okr, SK saj –SK ljubi – MK zalu, zalo – preg, SN, SK sama – SK sanja – okr, SK sanja – okr, SK sav, ves, vse – preg, prem, SK savit, zavit – SN, SK zdaj – okr, preg, SK zdro, zdrav – okr, SN, SK se – SK si – preg, SK se – SK še – preg, SK sije – okr, preg, SK siješ – okr, preg, SK
I am still onesel sleep or onesel with but still with onesel now dreamed but love pretty alone dream dream all wrap up now healthy onesel you are onesel still shine shine
6, 6, 13, 21, 23, 26, 26, 27, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 40, 52, 67, 74, 80, 81, 81, 81, 85, 91, 92, 110, 131, 131, 147, 148, 148, 162, 165, 169, 172, 179, 185, 192. 192, 192, 192, 192, 195, 196, 201, 204, 204, 211, 213, 213, 227 , 234, 264, 267, 268, 270, 272, 274, 324, 326, 331, 335 13, 52, 117, 119, 135, 192, 195, 198, 202, 270, 270, 270, 272, 272, 272, 283 7, 10, 172, 181 21, 26, 41, 66, 83, 95, 147, 164, 207, 225, 227, 267, 330, 337 83, 277 24, 44, 103, 208 42, 117, 117, 124, 225, 241, 269, 279 51 19 85, 108, 323 42, 165 148 214 283 323 181 178 33 281 330 164 194 162, 188 194 192 25 43, 81, 88, 212 56 26, 154, 191, 212, 217, 268, 271, 337 26, 154, 191, 212, 217, 268, 271, 337 192 192
308 SEB seb, sebi – okr, SN, SK SEBI sebi –SK SEI sej, saj – preg, SN, SK SEIVA SEIVA sejva, seva – preg, SN, SK SEL sel – SK SEL šel – preg, SK SEM sem – SK SEO šel – preg, SK SESSAL sesal – SK SESO zesto, zvesto – okr, SN, SK SEVA SEVA seva – SK SG umrl – SK SGOR zgor, zgoraj – SN, SK SI si – SK SIA sija, sije – SK SIBALA zibala – preg, SK SID sad – preg, SK SIDDA sada, sadaj – HK, SN, SK SIE sija, sije – SK SIEI sija, sije – SK SIES siješ – preg, SK SIE svet, sijati – okr, okr, SK SII sij – SK SIILLO silno – preg, SK SIN sin – SK SINO sinko – okr, SK SI sit – SK SIA sita – SK SINA sitna – SK SIVA SIVA siva – SK SIVA SIVA živa – preg, SK SKLEN sklen, skleni – SN, SK SKRAEE skrajšanje skrajšanj e – okr, preg, SK SKRI skri – SK SKRIA SKRIA skrita – SK SKRO skro, skril – SN, SK SLA šla – preg, SL SLI šli – preg, SL SLNI slni silni – okr, SN, SK SLO šla – preg, SK SLOGE sloga – SK SMA sma, smo – preg, SN, SK SMIR zmer, zmiraj – okr, SN, SK SMO smo – SK SMOL smol, smola – okr, SN, SK SN sn, sna – SK SNA sna – SK
to onesel to onesel but shine courrir went here went suckled aithully aithu lly shine died up you are shine dandle riut now shine shine shine shine shine mightily son son sated sated annoying gray alive decide shortening shorteni ng hide hide hide went went mightily mighti ly went concord we are always we were mishap dream dream
37 154 88, 88 192 281 281 268 218 157 191 337 74 segi = venetsko umrl/Venetic umrl/Venetic died 191 46, 97, 166, 166, 178, 197, 220, 345 4 166 81 81 26, 218 267 218, 322 192 166 97 166, 183, 191, 191 100 46, 56 220 46 279 279 196 195 142 142 81, 241 27, 101, 208 248 9 192 139 166 36 81, 81 149 192, 192 89
309 SNAI SNO SNOI SO SOA SOE SOEI SON SON SORRA SOOR SP SPA SPA SPE SPI SPLA SPLAZ SPO SPOR SPRA SPRAA SRA SRAGE SS SSI SSIA SSIVAA SSIVAA SSO SA SANA SANA SAS SE SEI SIN SVA SVA SVAN SVAN SVE SVI SZES
znaj, vedi – preg, SN SK snul, spal – preg, SN, SK snul, spal – preg, SN, SK so – SK sije – okr, preg, SK soj, sij – preg, SN, SK svoje – okr, preg. SK sonce – okr, okr, SK sin – preg, SK zora – preg, SK sotur, sopotnik – SN, SK sp, spi – okr, SN, SK spi – preg, SK spi – preg, SK spi – SK spala – okr, okr, SK splaz, splazi – SN, SK spi – SK spor – SK spral – okr, SK spravil – okr, SK sra, sral – okr, SN, SK srage – SK si – SK si – SK sja, sije – preg, SN, SK seva – preg, SK sešel – okr, okr, preg, SK stalno – okr, SK stani, stoj – preg, SN, SK stas – SK ste – SK stoji – preg, SK stinjal, umrl – SK sva – SK svane, zori – okr, SN, SK sve, vse – prem, SN, SK svi, vsi – prem, SN, SK sežeš s ežeš – okr, okr, SK
you know slept slept they are shine shine own sun son dawn ellow traveller sleep sleep sleep sleep sleep avalanche sleep quarrel wash off store shit sweat you are you are shine shine descend permanently permane ntly stand, remain figure you are stand, remain die we are dawning all all reach
88 57, 65 17, 57 52, 62, 73, 93, 202, 216, 276 191 205 205 100, 221 221 192 216 31 118, 212 210 63 103 216 103 117 108 108 40 10 smrtne srage/dead sweat 195, 280 192 192 195 108 40 212 147 281, 336 195 80 185 192 166 192 118
Š Š ŠA ŠAI ŠAIL ŠAL
š, šel – okr, okr, SN, SK še – okr, okr, SK ša, šel – okr, SN, SK šai, šel – okr, SN, SK šail, šel – okr, SN, SK šal, šel – SN, SK
went still went went went went
25, 87, 115, 146 166, 192 8, 258, 277 45 45, 67 191
310 ŠE ŠENA ŠERNAIE ŠI ŠIAAL ŠIL ŠL ŠLI ŠLISL ŠO ŠOA ŠOL ŠA ŠA ŠORI
še – SK žena – preg, SK žebraje – SK šel – okr, SK šel – okr, SK šil, šel – preg, SN, SK šl, šel – okr, SN, SK šel – okr, SK slišal – okr, preg, SK šo, šel – okr, okr, SN, SK šoa, šel – preg, SN, SK šol, šel – preg, SN, SK šta, kaj – HK, SK stori – preg, SK
still wie praying went went went went went heard went went went what make
127 235 127 47, 90 192 176, 343 176 338 178 66, 126, 195, 195, 195 172, 195 126 179 192
t, ta, tu – okr, SN, SK
here
A
t, teb, tebi – okr, SN, SK tej, tem – okr, SK t, ti – okr, SN, SK ta, tu – preg, SN, SK
to you this you here
A A AA AA AB ABO ABOA ADE AGA AI AIAN AIAN AIO AK ALA ALAE ANEP
ta, tam – okr, SN, SK ta, to – preg, SN, SK ta, to – preg, SN, SK taa, tu – preg, SN, SK tab, tabo – okr, SN, SK tabo – SK teboj – SK tade, tedaj – okr, SN, SK təga, tega – preg, SN, SK taj, ta – SN, SK tajan, tajen – preg, SN, SK tajno – okr, SK tak, tako – okr, SN, SK tale, ta – SN, SK tale, ta – SN, SK tanek – preg, SK
there this this here with you you, with you with you then this this secret secret such this this thin
7, 39, 52, 56, 61, 76, 78, 83, 85, 87, 91, 109, 111, 122, 132, 133, 133, 150, 153, 159, 167, 175, 175, 183, 192, 195, 195, 197, 191, 191, 191, 191 , 204, 211, 215, 218, 220, 223, 234, 259, 259, 259, 259, 270, 272, 272, 272, 272, 276, 277, 282, 326, 337 97, 270 219 273 6, 16, 21, 23, 25, 27, 28, 29, 36, 38, 47, 48, 50, 51, 53, 55, 61, 74, 80, 85, 85, 85, 88, 88, 88, 91, 98, 100, 100, 101, 108, 108, 113, 114, 114, 117, 120, 124, 124, 131, 142, 147, 149, 151, 153, 166, 166, 166, 166, 166, 173, 176, 183, 183, 185, 192, 192, 195, 195, 196, 191, 216, 220, 239, 260, 268, 269, 269, 275, 276 , 280, 285, 319, 331, 336 36, 38, 40, 64, 166, 195 142 142, 194 123 202 52, 117, 119, 135, 195 135, 270 167 189 4, 88, 100, 166, 166, 183, 196, 196, 198, 336 74 319 26 193 193 81
311 ANO AO AOA AOA ARNA ARNAA A AS AR AI AI AO AO E
tano, tajno – okr, SN, SK ta, tu – preg, SK ta, tu – preg, SK tarnata – SK ta – SK ter – preg, SK tati – SK tatu – preg, SK te, tu – preg, SN, SK
secret this, here this, here lament this and to ather to ather here
E EA EDA EDO EE EEE EI EKEL ELL EME EN ENI EO ES ESSI EA GOV I
te, tja – okr, SN, SK te, tu – preg, SN, SK teda, tedaj – okr, SN, SK tedo, tedaj – okr, SN, SK tej – preg, SK tu – SK tej – SK tekel – SK tel, telo – okr, SN, SK teme – SK da – preg, SK temi – preg, SK tu – preg, SK tesno – okr, okr, SK teši – SK tota, ta – preg, SN, SK tugoval – okr, SK ti, tej – SK
there here then then to her here to this, to her run body dark that dark here tightly console this grieve you, to you
IA IBAL IBE IEI IMA IN INN IS ISAN ISDA ISIN ISA ISN IVAS IVAS L LI LIŠ
tja – SK taval – preg, SK tebi – prem, SK tebi – preg, SK tima, tema – preg, SN, SK temi – okr, okr, SK temi – okr, SK tist, tisti – okr, SN, SK tesan, tesen – preg, SK tista – preg, SK tesan, tesen – preg, SK tista – SK tistm, tistim – okr, okr, SN, SK tavaš – preg, SK tle, tu – preg, SN, SK tle, tu – preg, SN, SK tliš – SK
there rove to you to you dark to dark to dark that hewing, tight that hewing, tight that to their rove here here you glow
166 101, 101, 133, 166, 166 166 277 187 277 100 100 41, 42, 71, 85, 92, 95, 97, 121, 166, 166, 180, 182, 193, 191, 191, 191, 211, 231, 234, 273, 333, 337 281 176 71 180 85 191 176, 183, 192, 216, 218 281 166 42 166 231 96, 173, 182, 207, 210 118, 192, 192, 197, 191, 191, 191, 270, 279 197 85, 123 192 39, 68, 70, 74, 77, 81, 100, 114, 139, 148, 154, 166, 166, 176, 183, 192, 192, 192, 192, 195, 195, 196, 203, 208, 271, 272, 346 7, 123, 324 166 154 277 195 210 346 8, 272 166 192 183 195 192 166, 195 283 283 291
312 M N O
tm, tam – okr, SN, SK temi – okr, okr, SK tu – preg, SK
there dark here
O O OA OBI OE OI OIK OL OLLIM OLO OOA OR
to, ta – SN, SK ti – SK toa, tvoja – okr, SN, SK tobi, tabo – preg, SN, SK toje, tvoje – okr, SN, SK toj, tvoj – okr, SN, SK tak, tolik – okr, okr, SN, SK tolk, toliko – okr, SN, SK tulim – preg, SK telo – preg, SK toa, tvoja – preg, SN, SK tura, potuje – okr, okr, sin, SK
this you your with you your your such so much roar body your travel
ORA ORAR ORAS ORE ORI ORIA ORIS ORNA ORRE ORRES ORRI OS OO OURAR PEN RA RAO ROE A E ES I UR URAR UZI
tura, potuje – okr, sin, SK turar, potnik – okr, sin, SK turaš, potuješ –sin, SK tura, potuje – okr, sin, SK tura, potuj – okr, sin, SK tura, potuj – okr, sin, SK turaš, potuješ –sin, SK tura, potuje –sin, SK tura, potuje –sin, SK turaš, potuješ –sin, SK tura, potuje –sin, SK trošt, up – okr, SN, SK toto, to – SN, SK turar, potnik – SN, SK tpen, tepen – SN, SK trajno – okr, SK trajno – okr, SK troje – okr, SK tudi – okr, okr, SK tu – preg, SK tu – SK tu – SK tu – SK ti – SK tura, potuje – okr, okr, SK turar, turar, popotnik – sin, SK toži – preg, SK
travel traveller travel travel travel travel travel travel travel travel travel hope this traveller beaten lastingly lasting ly lastingly lasting ly triply also here here here here you travel traveler lament
289 46, 166, 276 74, 86, 103, 129, 137, 195, 201, 201, 202, 203, 204, 205, 206, 209, 223, 279, 324 166, 170, 221 203 12, 83, 166, 195 192 167 109, 196 109 100, 192 282 166 83 96, 103, 127, 152, 201, 202, 204, 204, 205, 206, 207, 209, 223 66 209 127, 137, 173, 182 191, 221 101, 141, 174, 192, 193 195 166 166 120, 191 207 194 270 137, 203 219 214 7 76 270 132 175, 207, 277 130 97, 192 192 192, 191 221, 253, 253, 253, 254 108 100
U UDA
u, v – SK uda – SK
in give up
109, 282 145
313 UKA UKANI ULOI ULOI ULOI UMEN UN UN UPA UPA UPA UPAVE US
uka, uči – SN, SK ukani – SK ulj – SK ulov – preg, SK teža – sin, SK umen – SK un, on, tisti – SN, SK un, in – preg, SN, SK upa – SK upava – preg, SK ustane, ostane – okr, okr, SK
teach trick beehive catch weight vise that and hope we hope rise, remain
143 143 109 109 109 218 145 221 196 196 57, 112, 253, 253, 253
V V VA VA VADA VAG VAI VAI VAL VALA VALA VALDAN VALDES VALE VALEAS VALLA VALLAI VALLAID VALLAS VAN VANA VAS VAS VASA VASNO VASI VAŠ VE VEI VEL VEN VEN VER VERINE VERNE
v – SK ve – okr, SK va, v – SN, SK vej, vedi – oke, SN, SK uada, voda – preg, SN, SK vagan – okr, SK vaj, vej – preg, SN, SK vaj, vaju – SN, SK val – SK veljak – okr, preg, SK veljak – okr, preg, SK veljak – okr, preg, SK veljak – okr, preg, SK veljak – okr, preg, SK baletnik baletn ik veljak – sin, SK veljak – preg, SK veljak – preg, SK veljak – preg, SK veljak – preg, SK van, nebo – PL, SN, SK van, nebo – PL, SN, SK ves, vsa, vse – prem, SK vas – SK vaša – SK vsnul, zasnul – SN, SK gasti, gosti – preg, SN, SK vaš – SK ve, zna – SK vej – SK velja – okr, SK van, nebo – PL, SK ven – SK veri, veruj – SN, SK verne – SK verne – SK
into know in, at you know water balanced balance d know you wave worthy worthy worthy worthy worthy dancer, worthy worthy worthy worthy worthy heaven heaven all you your all asleep entertain your know know valid heaven out believe believe believing
2, 17, 26, 96, 219, 249 325, 345 7 29 155 5 3, 117 142 62, 158 150 150 100 100 88 60, 60, 60, 60 tudi veljaven / also valid 107, 120, 132 158 158, 166 62 74, 166 275 12, 52, 52, 95, 131, 163, 195 44, 55, 55, 131, 166, 166, 166, 166, 178, 188 55 80, 247 166 84, 115 54 195 201 192 192 272 272 272
314 VERRI VERRIN VES VESA VI VID VIN VINA VINNA VI VI VNI VOADI VOADI VODI VODIA VODIA VOLI VOO VS VŠA Z Z ZA ZA ZAE ZAEIAS ZAIDE ZALLES ZAN ZANIA ZAO ZAO ZARAS ZARE ZARIS ZARRES ZASIO ZAE ZAO ZAV ZAV ZE ZE ZE ZEGIA ZEMOI ZEN
veri, veruj – SN, SK veren – SK ves – SK vesta – SK vi – SK vid, vidi – okr, okr, SN, SK vin, vino – okr, SN, SK vina – SK vina – SK vit, vid, vidi – okr, okr, SN, SK vit, vitek – okr, SN, SK vn – SK uadi, vodi, – preg, SN, SK uadi, vodi, – preg, SN, SK vodi – SK vodita – SK voli, ljubi – HK, SN, SK uoto, vodo – preg, SN, SK vs, vsa, vse – okr, SN, SK vša, všel – okr, SN, SK s, z – SK zaspali – okr, SK za – SK zadnji – okr, okr, SK zel, vzel – okr, preg, SN, SK zaajaš – preg, SK zajde, zaide – prem, SN, SK zaliješ – okr, okr, SK zan, zanj – okr, SN, SK zanina, zaspi – okr, SN, SK žao, žal – preg, SN, SK zao, zal – preg, SN, SK zares – preg, SN, SK zare, zore – preg, SN, SK zaris, zares – preg, SN, SK zares – preg, SK zasio, zasijal – okr, okr, SN, SK zate – SK zato – SK zal, lep – preg, SN, SK žal – preg, SK že – preg, SK se – preg, SK ze, za – preg, SN, SK sežgan – preg, SK zemlje – preg, SK žen, ženi – okr, preg, SK
believe believing whole you know you see vine vine vine see slim out guide to water to water guide love water all enter with rlt asleeo or the last took all asleep go astray wet, drink or him all asleep alas nice really dawn really really beggin to shine or you thereore nice alas already onesel or burned o earth to wie
128 128 337 212 88, 88, 91, 100, 100, 166, 166, 176, 253, 253, 253 120, 162 100 88, 88 253, 253, 253 105, 276 105, 276 176 275 275 123 123 166 108 325 26 73, 283 248 15, 79, 93, 112, 142, 212, 222, 239 15 332 332 7 198 283, 322 8 39 39 5, 6 195 118 192, 191 18 192 4 84, 247 247 61, 108, 132. 153, 153, 192, 192, 219, 225, 255, 322 83 222, 222, 222, 340 8 108 192, 287, 322
315 ZEN ZENA ZENI ZENIE ZEPOE ZES ZES ZESNA ZESP ZESPA ZE ZI
zelen – okr, okr, SK žena – preg, SK ženi – preg, SK ženi – preg, SK zepoje, zapoje – preg, SN, SK sez, sežeš – okr, preg, SN, SK zesuje zasuje – okr, SN, SK zaspal – SK zaspal – okr, okr, SK zaspal – SK zet – SK si – preg, SK
green wie to wie to wie sing size cover, bury elt asleep elt asleep elt asleep son-in-law you are
ZI ZID ZIE ZIE ZIEI ZIHAR ZIL ZIL ZIN ZINNE ZIOVA ZIOVA ZIS ZONVE ZO ZO ZO ZOI ZOIM ZOMA ZON ZUZDAM ZZES
za – preg, SK zid – SK zalije – okr, okr, SK zija, vidi – okr, SN, SK zel, vzel – okr, SN, SK ziher, sigurno sigurn o – SN, SK žal – preg, SK cil, cilj – okr, SN, SK sin – preg, SK sine – preg, SK zovi, kliči – preg, SN, SK čist – preg, SK zove – SK se – preg, SK so – preg, SK to – preg, SK soj – preg, SK zojm, zajm, zajemi – SN, SK zdoma – okr, SK zon, zona – okr, SN, SK zauzdam – okr, SK zasnuješ, zaspiš – SK
behind wall flood see took sure alas aim son son call unstained call onesel they are this shine laddle off home shudder check, curb all asleep
192 166, 225 287, 287 287 192 118 216 166 166, 167, 170 166, 167, 170 132, 153 12, 13, 26, 32, 79, 100, 105, 151, 166, 194, 191, 215, 265, 272, 272, 272, 323 13 135 123 167 166 167 41 41 113, 192 192 198 93 144 145 201, 208, 346 179 179 179 208 167 287 83
Število besed po črkah / Number o words by letters A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š U V Z Ž 85 67 0 0 67 45 0 38 0 61 0 54 39 71 89 80 65 74 118 20 107 13 55 61 0
Skupno 1209 besed / Altogether Altogether 1209 words
316 LIERAURA / LIERAURE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier , Zweiter eil, C. de Simone, Die messaischen Inschifen und ihre Chronologie , 1-151, J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen Abbildungen zu den Messapischen Messapischen Inschrifen Inschrifen und ihrer Chronologie Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964. V. Vodopivec, odopi vec, Katalog Mesapskih napisov, besed in prevodov , Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011. V. Vodopivec, odopi vec, Zbir Mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar , Zbornik devete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011. V. Vodopivec odopi vec,, Slovar venetskega jezika , Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204. V. Vodopivec, odopi vec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 271-287. V. Vodopivec, odopi vec, Besednjak starorigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402. V. Vodopivec odopi vec,, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme s edme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160. V. Vodopivec odopi vec,, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188. V. Vodopivec, odopi vec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64. V. Vodopivec, odopi vec, Nekaj galskih napisov, Zbornik pete mednarodne konerence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 155-175. Slovar slovenskega knjižnega jezika , Državna založba Slovenije, Ljubljana Ljubljana 2002. J. Jurančič, Slovensko – srbohrvaški slovar , Državna založba Slovenije, Ljubljana Ljubljana 1989. M. Pleteršnik, Slovensko – nemški slovar , ponatis, Cankarjeva založba, Ljubljana Ljubljana 1974. V. Smolej, Slovaško - slovenski slovar , Državna založba Slovenije, Ljubljana, Ljubljana, 1976. Srbskohrvatsko - Makedonski rečnik, Makedonska knjiga, Prosvetno delo, Skopje 1989 .
317
ZAKLJUČEK Upam, da ste obogatili svoje zavedanje o davnih in staroselskih koreninah Slovencev v Sredozemlju in v Srednji Evropi, Evropi, ki so bivali pod različnimi imeni in imeli tudi svoje različne državne skupnosti. Prav naši genetski, kulturni in jezikovni predniki so, kot miroljubni poljedelci, poselili Srednjo Evropo in s svojim delovanjem na področju kulture, kmetijstva, obrti in kovinarstva postavili temelje evropskega gospodarstva in evropske kulture. Umni razvoj poljedelstva je našim prednikom omogočil velike družine in hitro rast prebivalstva, saj smo osrednje in najmočnejše deblo indoevropskega drevesa, prav slovanski narodi. Ženska enakopravnost in demokratično odločanje na večah in vaških skupnostih, kjer se je urejalo medsebojne odnose, predstavljata začetek in temelj demokracije, ki je priznano jedro sodobne družbe. Kot poljedelci in živinorejci so vse potrebno pridelali sami, orodje pa so izdelovali sami ali pa so ga menjavali za svoje pridelke. Kot miroljubna ljudstva so bili na udaru bojevitih Latinov, ki so jih premagali in izkoriščali ter Germanov, ki so jih plenili in pokorili ter zahtevali, da jim dajejo desetino, še večkrat pa kar dajatve po njihovih potrebah. Upam, da ste izostrili občutek za resnico in boste lahko dosledno ločevali mnenja in razlage od analiz in dokazov. Resnica je čudovita in si moramo zanjo stalno prizadevati s kritičnim preverjanjem vsakodnevnega družbenega, gospodarskega, finančnega, kulturnega, političnega, javnomnenjskega, moralnega in znanstvenega okolja. Prav v imenu znanosti je bilo izrečenih mnogo laži v preteklem imperialističnem in komunističem obdobju in še danes se v njenem imenu izrekajo mnoge neresnice. e e neresnice se izrekajo vedno na škodo zapostavljenih družbenih družb enih skupin, pogosto pa tudi na škodo narodov. narodov. Laži in neresnice so vedno družbeno škodljive, zato si moramo vsi prizadevati za njihovo razkrinkavanje in se s tem osvobajati. Ves stari in srednji vek ni bila vprašljiva prvobitna poselitev Slovanov – Slovencev v srednji in jugovzhodni Evropi. Evropi. Šele libertinski – lažni imperializem je od znanosti zahteval zanikanje slovenske slovenske prvobitnosti in pojavile so s o se teorije, ki jih je znanost zavrnila, sprejela pa je njihove laži o pozni naselitvi Slovanov – Slovencev v 6. stoletju. Ker za te trditve ni nobenega dokaza, za prvobitnost Slovencev pa pričajo tlopisna imena po vsej srednji Evropi, čaka znanost očiščenje lastnih vrst in izločitev splošno sprejetih a lažnih teorij ter postavitev zgodovine na dokazljive temelje. Prav lažni zgodovinarji so idejni predhodniki nacizma in so s o sokrivi za množičen genocid Judov in Slovanov. Slovanov. Slovensko zgodovino je treba postaviti na dokazljive temelje.
318 V katalogu mesapskih napisov so obravnavani vsi znani napisi in bolje ohranjeni in daljši so tudi ustrezno prevedeni. Podana so prečrkovanja 303 napisov, delitev delno zveznih besedil in prevodi, ki vsebujejo 2340 besed in 6507 črk. Podana so tudi predvide vanja jezikoslovcev s komentarjem prečrkovanja prečrkovanja in razumevanja. Le 23 napisov je razumljivih tudi v obratni smeri. V slovarju mesapskega jezika so zbrane vse besede razumljenih napisov iz kataloga in so posredovane v prečrkovanju v slovenski abecedi; dodani so narečni in knjižni izrazi, besedno preoblikovanje, pomen v angleščini in oznake napisov ter pojasnila. Mesapski napisi so izrazito pokopne narave, saj je le 25 napisov, ki se lahko razumejo tudi posvetno. Besed božanstev, urokov in podobnih značilnosti je zelo malo, kar priča o tem, da so smrt obravnavali zelo stvarno, ob nedvoumnem verovanju verovanju v posmrtno življenje. udi mesapski napisi so pisani v tedanjem praslovenskem narečju, saj je slovenskih knjižnih besed le 21,15 %, slovenskih narečnih besed pa kar 71,00 %. Skupno je slovenskih besed že 92,15 %, kar je bistveno več od postavljene mejne zahteve razumevanja 30 %. Iz sorodstvenih izrazov, izrazov, ki so s o v mesapskih napisih številnejši in zato tudi zanesljivejši, je razvidna ženska enakopravnost, enakopravnost, saj oče obsega 47 4 7 %, in se pri moškemu spolu dvigne delež na 60 %, kar je za tiste čase še vedno značilno za žensko enakopravnost. Razbiranje ilirskih jezikov je izjemno uspešno, uspeš no, saj so verjetnosti prečrkovanj prečrkovanj mesapskih napisov v razredu odlično in so od vseh obravnavanih predantičnih napisov razumljivih v slovenskem jeziku najvišja. Verjetnosti razumevanja mesapskih napisov so tudi zelo visoke, saj so v razredu odlično le malo nižje od razumevanja venetskih napisov. napisov. Pričujoči dokumenti in dokazi ne oznanjajo enoveljavne resnice, ampak kažejo na različne in nedogmatizirane možnosti obravnave predantičnih predantičnih jezikov in preverjanja preverjanja dosedanjega dela jezikoslovcev. jezikoslovcev. Raznovrstne analize in primerjave prikazujejo razlikovanja možnih razumevanj predantičnih napisov, napisov, ki so za ustrezno presojo verjetnosti najpomembnejša. najpomembnejša. emelj emelj strokovnosti razumevanja je pravilna izbira jezika, ki temelji na postopnem oženju širše izbire z analizami črkovnih znakov in se zaključi z ustreznim razumevanjem v končno izbranem jeziku. Podane primerjave dokazujejo bistveno prednost razumevanja zajetih predantičnih napisov na slovenskih knjižnih in narečnih jezikovnih osnovah in potrjujejo mnenja zahodnoevropskih jezikoslovcev, ki večinsko upoštevajo latinščino kot jezik razumevanja, da teh napisov ne razumejo.
Resnica o naši slavni, miroljubni in kulturni zgodovini, je najboljše zagotovilo zagotovilo za bodočnost Slovencev in samostojne države Slovenije.
Vinko Vodopivec
RAZBIRANJE RA ZBIRANJE ILIRSKIH JEZIKOV JEZIKOV Stavek in prelom ONZ Jutro Izdalo Založništvo Jutro, Jutro d.o.o., Črnuška c. 3, Ljubljana © Vinko Vin ko Vodopivec, Vodopivec, Pot na Drenikov vrh 12, 1000 Ljubljana
[email protected] Natisnjeno v Sloveniji
NAROČILA JURO d.o.o., Črnuška c. 3, p. p. 4986, 4986 , SI-1001 Ljubljana Tel. (01) 561-72-30, 031 521-195, 041 698-788 • faks (01) 561-72-35 E-pošta:
[email protected] • www.jutro.si
ali
Vinko Vodopivec, Pot na Drenikov vrh 12, SI-1000 Ljubljana Tel. (01) 422-45-60 •
[email protected]
