1
Dimitrij Rupel
Vojne, spori, sprave, red in mir (Kultura, politika in diplomacija) diplomacija)
V ospredju so povsod boji, vmes pa vesti o ujmah in kobilicah, potresih, lakoti, V. Valvasor, Valvasor, Slava S lava Vojvodine Vojvodine Kranjske) povodnjih, znamenjih znamenjih na nebu itd. (J. V.
Ljubljana, januar 2015 2015
2
V!"#$%&
'vod& od kulture do drave # lovenska kultura kultura 1 *d %dalvinov %dalvinovee preobrn preobrnitve itve do do +ankarje +ankarjevi vi -lapcev -lapcev 7 2 Vest.alski est.alski siste sistem m (1/) (1/) in njeo njeovi vi nasprot nasprotniki niki 14 3 *d #lirski #lirski provinc provinc (104) (104) in dunajs dunajske kea a konres konresaa (11 (1111 115) 5) do mar6ne mar6ne revolucije (1)7 iliri8em in 9rance :re;eren 21 ## (
) (141>) do Dolom Dolomitske itske i8jav i8javee (143) (143) 24 5 *d povojni povojni pob poboje ojevv (145) (145) do ?itove ?itove smrti, smrti, $ove revije revije (140) (140) in =ajni; =ajni;ke ke deklaracije ## (144) 32 ### :olitika in diplomacija diplomacija lovenije / "erlinski "erlinski 8id, 8id, ljubljan ljubljanski ski 8id, 8id, vojna vojna in mir ("rion ("rioni,i, -aa) -aa) 37 > @lanst @lanstvo vo v !' in in $%?* $%?* (200) (200) 57 =ajna =ajna drav drava, a, naro narodni dni 8na6a 8na6ajj 67 4 redo8 redo8eml emlje, je, rednj rednjaa !vro !vropa pa 72 10 lovenskorva;ki lovenskorva;ki odnosi 74 11 Lo6evanje naroda od drave drave 78 12 Rusija Rusija in 'krajina 'krajina 84 13 Aunanja politika in diplomacija 93 110 1 $ormalna, drua6na lovenija 110
>
'vod& od kulture do drave Vzemimo, da so časi težki in zapleteni, in recimo, da nas preganja vpraanje! kaj naj bi bila težnja ali cilj družbenega razvoja; razvoja; kam smo namenjeni, kam vse to pelje in kaj bo z nami nami?? "ekateri zgodovinarji, sociologi, diplomati ali npr. npr. strokovnjaki s področja mednarodni# odnosov na to vpraanje odgovarjajo, da $na konc%& vedno pridejo ravnotežje, sta'ilnost in soglasje. 'do'j% nesta'ilnosti slej ko prej sledi čas sta'ilnosti Vojnam, ki so tako ali tako glavni pro'lem mednarodni# odnosov, sledijo mirovne kon*erence, sprava in mir "avsezadnje je 'ilo tako t%di v Sloveniji, t%di leta 1++1 n če sežemo e glo'lje! po tre# vojna# (prva svetovna, dr%ga svetovna in #ladna vojna) se je zgodovinski veletok veletok %miril, stvari se %rejajo, %rejajo, življenje se normalizira. normalizira. Se resa to 'i 'il skrajni čas. /e %potevamo 0o''ittovo analizo v Ahilovem ščitu (22), se je prva svetovna vojna končala ele leta 1++, torej smo živeli v vojni# razmera# estinsedemdeset let, kar je celo več od tridesetletne vojne (1134153), in 'i si potemtakem zasl%žili zasl%žili mir. mir. 6eorije eorije in dok doktri trine ne so različne različne.. 7edtem 7edtem ko naj 'i vestalski sistem (153) (153),, dunajski kongres (1318), navsezadnje pa t%di %reditev sveta po dr%gi svetovni vojni %veljavili vzajemno zajamčene zajamčenega ga uničenja uničenja1, sta'il sta'ilnos nostt in ravnot ravnotež ežje, je, celo celo ravnot ravnotež ežje je v o'liki o'liki vzajemno niko nikoli li ni zman zmanjk jkal aloo odre odrei iln lni# i# in revo revol% l%ci cion onar arni ni## idej idej,, ki ne dop% dop%č čaj ajoo $gni $gnili li## kompromisov&. 9den takni# kompromisov je značilen za dananje evropsko življenje. !vropsko unijo pravimo, da je %temeljena na razlikah. Včasi# celo mislimo, da so a !vropsko ravno razlike tisto zveličavno vezivo:lepilo, ki nas drži sk%paj. Seveda veliko tevilo poznavalcev vidi gi'alo napredka v dr%ž'eni# sporih, nekateri se celo imen%jejo $teoretiki kon*likta&. ;ose'no zaostritev na tej strani pomeni 7ar krog dr%ž'eni# sporov in soglasij je nastala spotovanja vredna literat%ra, ki jo na eni strani strani predstavlj predstavljajo ajo t.i. idealisti (npr. ?. ?ilson), na dr%gi pa realisti (@. 7orgent#a%, @. Kissinger). V mednarodni# odnosi# oz. v mednarodnem prav% se je %veljavila teorija mirnega reševanja reševanja sporov sporov , na njeni podlagi so nastala in del%jejo različna redna in ad 1
Are za koncept "utuall# Assured Assured $estruction, kar 'i la#ko pomenilo zajamčeno vzajemno uničenje. Skrajani naslov doktrine 4 "A$ 4 meri na njeno norost. 2 Sc#mitt v knjigi %ojem političnega ( $er $er &egri des %olitischen, %olitischen, 1+>2) postavlja trditev, da li'eralne države ne znajo do'ro razlikovati med prijatelji in sovražniki, torej dajejo državljanske pravice tistim, ki niso resni pripadniki politične nacije. Sc#mitt se 'oji, da 'o politična nacija v li'eralni li'eralni državi počasi odmrla, podlegla notranjim sporom ali jo 'odo premagali z%nanji sovražniki, ki so politično 'olj enotni. Sc#mitt meni, da morajo 4 v izogi' tem nevarnostim 4 meje politične nacije sovpadati z mejami državljanstva. > Alej BeCis D. =oser, "asters o 'ociological (hought ) *deas in +istorical +istorical and 'ocial onte-t, "eC Eork, =#icago, San Francisco, Dtlanta 1+GG, str. str. 824831.
5
#oc ar'itražna sodiča, različna sodiča ali podjetja za mediacijo, recimo sodiče za spravo in ar'itražo ( ourt o onciliation and Arbitration) pri VS9. ;rvo vpraanje t%kajnje ra8prave je, kako se je 4 v kontekst% omenjeni# konceptov in teorij 4 razvijal slovenski narod, in iz kateri# izk%enj la#ko črpamo danes, ko so 4 kot smo rekli 4 časi težki in zapleteni! t% mislim na dananje vse sla'otneje slovensko gospodarstvo, na negativno selekcijo pri zaposlovanj% in napredovanj% mladi# strokovnjakov, na peanje mednarodnega %gleda države, predvsem pa na zaostrovanje mednarodni# verski# in politični# sporov, ki so v sorod% z nekdanjiimi srednjeevropskimi kulturnimi boji (K%lt%rkamp*) in ki ji# je Sam%el @%ntington napovedoval v svoji knjigi (rk civilizacij in preoblikovanje svetovnega reda (1++). "a prvi pogled 'i la#ko rekli, da je slovenska zgodovina posejana z vojnami in sovražnostmi, spori in o'rač%ni, kot je jasno poletno ne'o posejano z zvezdami. ačela se je v znamenj% verskega spreo'račanja, ki je 'ilo, že če %potevamo ;reernov rst pri 'avici, očitno precej gro'o in krvavo, pri čemer so 'ili nagrajeni tisti, ki so se predali in prilagodili. nano je, da je vladajoča katolika cerkev preganjala ;rimoža 6r%'arja. ;ozneje so se Slovenci pre'%jali in vzpenjali predvsem po zasl%gi revol%cij, npr. *rancoske revol%cije ( *lirske province, 13+) in pomladi narodov (1353). Slovensko 'ojevanje za svo'odo se je dogajalo v znamenj% znanega J%rčičevega izreka! er ne moremo delati v politiki, delajmo tam, kjer moremo, na področju leposlovja/ Slovenski k%lt%rni sindrom je deloval t%di med o'ema vojnama (Josip Vidmar, ulturni problem slovenstva, 1+>2) in po dr%gi svetovni vojni, ko se je slovenska politika dogajala v literarni# revija# ( 0evija 12, %erspektive, 3ova revija ) in v $ruštvu slovenskih pisateljev. 6akna politika je 'ila značilna vse do osamosvojitve leta 1++1. 5 Hemos je npr. prvo demokratično vlado leta 1++ sestavljal v prostori# "ove revije in Hr%tva slovenski# pisateljev. ;ravo razdejanje sta povzročili prva svetovna vojna in versajska kon*erenca, ki sta Slovencem odvzeli tretjino ozemlja in dostop do morja, nakar sta ji# kot svetovne poražence pa#nili v prvo J%goslavijo. 7ed letoma 1+51 in 1+58 so se Slovenci zapletli v državljansko vojno, pri čemer so oma#ovali med 0erlinom, 7oskvo in Bondonom, po njej pa so doživeli z%najsodne po'oje in kom%nistično diktat%ro, ki ni preganjala le =erkve in d%#ovnikov, ampak vse količkaj samostojne ali neposl%ne državljane. ;olitična policija je zaposlovala na tisoče analitikov, prisl%kovalcev in spremljevalcev t.i. mečanske desnice. Slovensko vodstvo je režiralo politične procese zoper podjetnike, intelekt%alce, 'ive ta'oričnike (dac#a%ski procesi 1+5G41+5+), anglo*ile, navsezadnje pa t%di r%so*ile (Aoli otok 1+5+). Sledilo je življenje v revčini, vsak posk%s spremem' pa je 'il strogo kaznovan, o čemer pričajo %sode 9dvarda Koc'eka, Jožeta ;%čnika in Staneta Kavčiča... Vojna s SFIJ in JBD leta 1++1 je 'ila kot pika na i. ;o'%dniki samostojne države so se iz različni# razlogov, predvsem zato, ker niso želeli %stvarjati novi# sporov, odrekli čiščenju4lustraciji sodelavcev in omrežij nekdanje politične policije. ;otem je 'ilo nekaj časa videti, kot da je priel konec m%čne zgodovine, vendar so se nekdanji lastniki in %pravljalci Slovenije pre'%dili k novem% življenj%. Ha nji#ovo $posestvo& ne 'i prilo v neprave roke, so nadaljevali, kjer so 'ili končali pred osamosvojitvijo. "amesto da 'i se opravičili za sporna dejanja po let% 1+51 in po vojni, so %stvarili vtis, da so imeli vselej 5
slovenskem k%lt%rnem sindrom% je avtor te# vrstic pisal v knjigi 'vobodne besede (1+G).
8
prav. z $posestva& so enega za dr%gim preganjali po'%dnike osamosvojitve, dokler ji# niso $po %pora'i& odrinili iz političnega prizoriča. Vse to se je dogajalo na ozadj% gospodarske in *inančne krize, ki je zajela ves svet in ki je Slovenijo nala povsem nepripravljeno na nove čase in na novo k%lt%rno oz. te#noloko paradigmo. Slovenija t%di politično ni 'ila pripravljena na nove razmere, ampak je 4 vsaj po let% 23 4 doživela serijo 'olj ali manj nesposo'ni# vlad, pri čemer se ni#če ni spomnil, da 'i k reevanj% pova'il vse državljane in vse stranke, ampak se je nadaljeval proces obratne lustracije:čičenja. načilen primer taknega ravnanja o'lasti je o'rač%navanje z opozicijo s pomočjo pravosodja in sorodni# %stanov (primer %atria). Ha 'i 'il položaj e #%ji, so v istem čas% 4 nedaleč od Slovenije 4 iz'r%#nili novi k%lt%rni 'oji in *izični o'rač%ni, ki ji# z eno 'esedo 4 v pomanjkanj% 'oljega izraza 4 imen%jemo terorizem. ;odo'no kot za izzive na področj% gospodarstva in *inanc je Slovenija sla'o pripravljena t%di na izziv priseljencev in beguncev, predvsem pa na pojave terorizma, saj je dolga leta dop%čala in podpirala *ascinacijo z vsemi mogočimi, t%di islamskimi revol%cionarnimi in osvo'odilnimi gi'anji. čaranost pogosto pomeni pomanjkanje racionalnega premisleka, kar ne velja le za politična gi'anja in sk%pine, ampak t%di za ideoloko spremljavo. 6ako t%patam spet (po izk%nji s t.i. socializmom) doživljamo trditve o iz%miranj% države, o koncu vestalskega sistema, o vzpon% nevladnih in nedržavnih organizacij, ki naj 'i 'ile naj'olje %sposo'ljene za reevanje (gospodarski#, okoljski#, socialni#...) kriz. Hejansko imamo opraviti z vse več asimetričnimi pojavi. Ha je tako, pričajo t%di zapleti z različnimi rač%nalnikimi podjetji in omrežji, z vdori v zase'ne in državne z'irke podatkov (5ikileaks) itn. ;olitični položaj na Slovenskem je tako zapleten, da mnogi razsodni lj%dje vidijo reitev ele čez deset ali nemara dvajset let, poleg tega pa je primernih kandidatov za reševalna podjetja, npr. za unkcije in naloge, pri katerih so dosežki pregledni in merljivi, vse manj. ;rič%joča ra8prava iz#aja iz dve# predpostavk! da ne drži domneva o gospodarskem izvor% politični# pro'lemov. Iesnica je o'ratna! gospodarstvo 'o la#ko delovalo samo, če 'o prilo do poprejnjega razčičenja političnega položaja. n dr%go! da 'i se primerno organizirala, potre'%je politika nepristranski pregled nad preteklim dogajanjem in nad vzorci, ki so %smerjali slovensko življenje v zgodovini. V tem pogled% je 'ilo doslej nekaj težav v del% zgodovinopisja, kjer je 'ila navzoča težnja, da 'i slovensko osamosvojitev namesto kot prelomno dogajanje razlagali kot 'olj ali manj 'rezivno nadaljevanje dogajanja pred letom 1++1. V zadnjem čas% je 'ilo vendar o'javljeni# več del, ki popravljajo pristransko podo'o slovenske preteklosti. ;oleg prispevkov pisca te# vrstic ( 'krivnost države, 1++2 'lovensko predsedovanje v ognju lastnih sil, 2+ 'lovenija na svetovnem prizorišču, 211 3egotovo življenje 627. članice 893, 21>) imam v misli# t%di knjige avtorjev, kot so Aorazd 0ajc, ;eter Jam'rek ( $emokracija in država, 215), Janez Jana ( %remiki, 21>), Stane Aranda, 6amara Ariesser4;ečar gor merza ( !dvard ocbek, osebni dosje 1:, 21), Iosvita ;esek, Dndrej Ia#ten, 7atej 6onin, Dndreja Valič4ver, ;eter Vodopivec... povojnem totalitarizm% v Sloveniji o'irno in podro'no pripoved%je z'ornik (emna stran meseca ) kratka zgodovina totalitarizma v 'loveniji 6<1)6<<= 1 , ki ga je %redil Hrago Jančar. 8
(emna stran meseca ) kratka zgodovina totalitarizma v 'loveniji 6<1)6<<=, zbornik člankov in dokumentov (%r. Hrago Jančar), Bj%'ljana 1++3.
;etindvajset let 4 ali kakno leto več 4 nazaj sem pisec te# vrstic na neki predvolilni prireditvi povedal, nato pa t%di večkrat ponovil 9zopovo basen o človeku in levu , ki se prepirata, kdo je močneji. /lovek trdi, da so lj%dje močneji od levov, ker imajo raz%m. Ha 'i dokazal svoj prav, pova'i leva na kiparsko razstavo. 9den od tamkajnji# kipov prikaz%je @erk%la, kako je premagal leva. $e prav,& je rekel lev, $vendar to ne dokaz%je ničesar, saj je kip naredil človek. o bi levi imeli kiparje, bi bilo ravno obratno.& 6ežava, ki jo je pred 2 leti v svojem značilnem slog% opisoval 9zop, je e vedno akt%alna. Iesnica je odvisna od medijev. Iesnica o Sloveniji in njenem mednarodnem položaju 4 kar je predmet te ra8prave 4 je odvisna od prepričljivosti razlagalcev in nemara od tevila ponovitev nji#ovi# razlag. "amen te# vrstic je %ravnoveen in kolikor je mogoče nepristranski premislek (raji domneva kot končna sod'a) o mednarodnem položaj% Slovenije. V tem okvir% 4 pa e marsikje 4 se pojavlja domneva o slovenskem zunanjepolitičnem nazadovanju. 6a domneva iz#aja iz dejstva, da je Slovenija konec leta 1++1 doživela priznanje mednarodne sk%pnosti kot samostojna država da je leta 25 postala članica 9vropske %nije in zaveznitva "D6 da je leta 28 njen z%nanji minister (ki je po naklj%čj% t%di pisec te# vrstic) postal predsed%joči VS9 da je leta 2G prevzela evro in se vklj%čila v sc#engenski sistem, naslednje leto vodila 9vropski svet... nato pa se je začelo njeno drsenje v nepomem'nost. Slovenijo so nekoč, pravzaprav od začetka j%goslovanske krize, dajali za zgled kot naj'oljo %čenko v razred%, v čas% tega pisanja pa je 4 kot 'i rekel lev 4 ravno o'ratno.
# Kultura 1 *d %dalvinove preobrnitve do +ankarjevi -lapcev
G
Slovenci smo si samostojno državo 4 z vsemi potre'nimi spričevali mednarodne sk%pnosti 4 %stanovili leta 1++1. ;red tem, predvsem po let% 1353, so slovenski (večinoma literarni) izo'raženci %stvarjali različne narodnoobrambne , veliko redkeje pa državotvorne koncepte oz. načrte. Slovenci spadajo med narode, ki so (namenoma ali zaradi o'jektivni# okoličin) državo in politiko nadomečali s k%lt%ro. "ekateri avtorji so 'ili s taknim položajem sprijaznjeni, dr%gi so se zavedali njegovi# pomanjkljivosti. Kar zadeva preo'likovanje naroda v nacionalno državo, so 'ili Slovenci v primerjavi z dr%gimi, t%di slovanskimi narodi, v precejnjem zaostank%. načilno staliče je Josip J%rčič o'javil . *e'r%arja 13G8 v 'lovenskem narodu ! ...%olitično ne moremo zadostno delati za narod in srečo njegovo, kakor bi rodoljubi vseh slovanskih plemen radi delali, ali delajmo tam, kjer moremo, na polji literarnem.
;ri'ližno tako je e leta 1+>2 (v knjižici ulturni problem slovenstva) napovedoval Josip Vidmar, njegov tedanji nasprotnik 9dvard Kardelj pa je leta 1+>+ (v 0azvoju slovenskega narodnega vprašanja ) celo trdil, da imajo Slovenci tako ali tako samo literarno zgodovino, in da se 'odo v pri#odnosti stapljali z dr%gimi narodi. Ieitev je 'ila paradoksalna. Slovenija se je osvo'odila in osamosvojila leta 1++1 oz. 1++2 na podlagi programa, ki je leta 1+3G izel v literarni reviji (8G. tevilka 3ove revije oz. %rispevki za slovenski nacionalni program ). 6o, kar je na ;oljskem predstavljal sindikat 'olidarnost , so na Slovenskem predstavljali t.i. kulturniki, ki so 'ili od začetka trn v peti kom%nističnega sistema z literarnimi deli in revijami, kot so 'ile 0evija 12, %erspektive, 3ova revija in tržaki 9aliv. V čas% t.i. socializma so največje politične a*ere 4 poleg omenjeni# %rispevkov za slovenski nacionalni program 4 povzročali pisatelji. Beta 1+82 so kom%nisti kazensko %pokojili 9dvarda Koc'eka zaradi knjige 'trah in pogum, leta 1+83 in leta 1+5 so zaradi člankov v revija# poslali v zapor Jožeta ;%čnika, največji politični potres pa je leta 1+G8 povzročil Koc'ekov intervj% o povojni# z%najsodni# po'oji#, ki je na po'%do tržakega pisatelja 0orisa ;a#orja izel v reviji 9aliv. porečnikim pojavom sta oporo in zavetje n%dili (deloma) slovenski mesti z%naj j%goslovanski# meja, 6rst in =elovec. Slovensko lj%dstvo je od 3. stoletja n. t. vklj%čeno v srednjeevropski del za#odne civilizacije oz. 4 kot o'ičajno govorimo 4 sodi na 9ahod . Hoživelo in preživelo je vse mogoče %reditve in pre%reditve, t%di %ničevalne posk%se, vendar se je v 2. stoletj% preo'likovalo v moderno evropsko nacijo . "a začetk% tega stoletja je 'ilo e kolikor toliko varno spravljeno v Avstro)8grski, o' njegovem konc% pa si je %stvarilo samostojno državo.
nadomečanj% politike z literat%ro, ki ga je imenoval slovenski kulturni sindrom , je pisec te# vrstic poročal v svoji knjigi iz leta 1+G. Alej Himitrij I%pel, 'vobodne besede od %rešerna do ankarja, sociološka študija o slovenskem leposlovju kot glasniku in pobudniku nacionalne osvoboditve v drugi polovici devetnajstega stoletja, Koper 1+G predvsem strani >G4>3, 282428>, >134>1+.
3
e 'ežen pogled na srednjeveki evropski zemljevid pokaže, da Slovenci spadajo v zahodnoevropsko civilizacijo . tem navsezadnje govori t%di znamenito 'preobrnjenje &avarcev in arantancev (onversio &agoariorum et arantanorum ) iz leta 3G1 , ki opis%je pokristjanjevanje Slovencev o' konc% 3. stoletja! $V časi# slavnega *rankovskega kralja Hago'erta je živel neki Slovan po imen% Samo, ki je ostal med Karantanci in je 'il vojvoda tega lj%dstva. 6ja so pri#ajali trgovci kralja Hago'erta, ki ji# je Samo %kazal po'iti in jim zapleniti kraljev denar. Ko je kralj Hago'ert to zvedel, je poslal svojo vojsko in ji %kazal, naj se mač%je za kodo, ki m% jo je 'il storil Samo. 6i, ki ji# je kralj poslal, so res tako storili in ji# podvrgli, tako da so postali kraljevi podložniki...G G
;oročilo se nadalj%je z o'irnim opisom različni# nemirov in sovražnosti med krčanskimi o'lastmi in neverniki! $ "e dolgo zatem so začeli @%ni ravno te Karantance nevarno ogrožati s sovražnimi napadi. 6edaj je 'il karantanski knez 0or%t. 6a je 0avarcem sporočil, da pri#aja nadenj #%nska vojska, in ji# prosil, naj m% priskočijo na pomoč. 0avarci so zares takoj pri#iteli, pregnali @%ne in reili Karantance ter ji# podvrgli kraljevi podložnosti, prav tako pa t%di nji#ove sosede. S sa'o so od nji# odpeljali talce na 0avarsko. 7ed njimi je 'il t%di 0or%tov sin, po imen% Aorazd, za katerega je njegov oče prosil, naj ga vzgojijo v krčanski# ega# in naredijo kristjana. n tako se je t%di zgodilo. sto je prosil t%di za @otimira, sina svojega 'rata. ;o 0or%tovi smrti so 0avarci na *rankovski %kaz in na pronjo isti# Slovanov poslali Aorazda, ki je že postal kristjan, nazaj in Slovani so si ga postavili za kneza. 6oda ta je v tretjem let% po tem %mrl. "ato se je 4 spet z dovoljenjem gospoda in kralja ;ipina 4 k tem lj%dstvom na nji#ovo pronjo vrnil @otimir , ki je t%di že postal kristjan. "jem% je neki B%po, ki ga je salz'%rki sedež posvetil v d%#ovnika na otok% D%%a na =#iemskem jezer%, dal (kot spremljevalca) svojega nečaka, po imen% 7ajorana, ki je t%di že 'il posvečen v d%#ovnika. n ker je 'il d%#ovnik B%po #krati t%di njegov 'oter, ga je %čil, naj se v salz'%rkem samostan% s po'ožnim srcem posveča krčanskim dolžnostim. @otimirja je lj%dstvo sprejelo in m% izročilo knežjo o'last. S sa'o je vzel d%#ovnika 7ajorana, ki je 'il v salz'%rkem samostan% posvečen v d%#ovnika. Be4ta je @otimira opomnil, naj v istem samostan% svojo glavo prikloni v znak 'ožje sl%žnosti. n res je tako storil in o'lj%'il, da 'o sl%žil tem% sedež%. 6ako je delal in leto za letom tam
+
...ngo je 'il zelo prilj%'ljen med lj%dstvom, lj%dje so ga imeli radi zaradi njegove pre%darnosti. Vse lj%dstvo m% je 'ilo tako pokorno, da si ni#če ni %pal zavreči njegovega naročila, pa čet%di je kom% poslal samo pismo 'rez pisave. /%dovito je naredil tole. @lapce, ki so 'ili pravoverni, je pova'il k mizi, nji#ove gospodarje, ki so 'ili e neverniki, pa je p%stil sedeti z%naj pred vrati kot pse ter prednje postavil kr%# in meso in %mazane posode z vinom, da 'i tako %živali #rano. @lapcem pa je dal natočiti v pozlačene čae. 6edaj so ga prvi z%naj vpraali in m% rekli! LLakaj tako ravna z nami-LL n pa je odvrnil! LL"iste vredni, da 'i s svojimi neopranimi telesi sedeli sk%paj s tistimi, ki so prerojeni v svetem st%denc%. %naj, pred #io, za%živajte #rano kot psiLL ;o tem dogodk% so se dali po%čiti v sveti veri in kot za tekmo po#iteli # krst%. n tako je nato zrasla krčanska vera.& 6o zgod'o, ki jo je v rstu pri 'avici (13>8) para*raziral France ;reeren, po njem pa e Hominik Smole (1++), so večinoma razlagali kot %pogljivost in prerač%nljivost slovenskega narodnega značaja. 6%di na takni podlagi je van =ankar v drami +lapci (1+1) slovensko lj%dstvo označil kot #lapčevsko, 9dvard Koc'ek pa je v znani četrti temeljni točki 8svobodilne ronte za#teval nič manj kot preo'raz'o narodnega značaja! $ osvo'odilno akcijo in aktivizacijo slovenski# množic preoblikuje F slovenski narodni značaj. Slovenske lj%dske množice, ki se 'orijo za svoje narodne in človeke pravice, %stvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.> V 'istv% pa 'preobrnjenje govori o nečem, kar je 4 pose'ej v kontekst% te ra8prave 4 dosti 'olj pomem'no, namreč o vklj%čitvi Slovencev v za#odnoevropsko civilizacijo. V njej so se na svoj način %veljavili s *rancoskimi *lirskimi provincami (13+) in z lj%'ljanskim nadaljevanjem H%najskega kongresa (1321), iz nje pa ji# je 4 z zgodovinskega vidika nemara %pravičeno 4 iztrgala izk%nja s prvo, predvsem pa z dr%go J%goslavijo, ki nas je prestavila v sovjetski sistem, nato pa e v ne%vrčeno gi'anje, v katerem so prevladovali komaj osvo'ojeni kolonialni azijski, a*riki in j%žnoameriki narodi. opravljal MplačevalN svojo sl%žnost in od tam je vedno sprejemal na%k in krčanske dolžnosti, dokler je živel. Ko je preteklo nekaj časa, je omenjeni karantanski knez prosil ko*a Virgila, naj o'iče njegove rojake, da 'i ji# čvrsto potrdil v veri. Virgil tedaj tega ni mogel storiti, zato je namesto se'e poslal svojega ko*a, po imen% 7odesta, da 'i %čil to lj%dstvo, z njim pa d%#ovnike ?attona, Iegin'erta, Aoz#arija in Batina ter diakona 9ki#arda z dr%gimi kleriki. Hal m% je dovoljenje, da 'lagoslavlja cerkve in posveč%je d%#ovnike po kanonski# določili#, vendar naj si ne prilača ničesar, kar 'i 'ilo v nasprotj% z določili očetov. Be4ti so prili med Karantance in tam posvetili cerkev svete 7arije in e eno cerkev v mest% Bi'%rniji in e eno Lad OndrimasL in e v več dr%gi# kraji#. n tam je 7odest ostal do konca svojega življenja. Ko je ta ko* %mrl, je isti knez @otimir spet prosil ko*a Virgila, naj pride k njem%, če more. 6oda Virgil je to odklonil, ker je ravno tedaj iz'r%#nil %por , ki se imen%je Lkarm%laL. ;ač pa je sklenil tja poslati d%#ovnika Batina. 6oda kmal% za tem je iz'r%#nil dr%g %por in d%#ovnik Batin je odel od tam. Ko je 'ila Lkarm%laL zatrta, je ko* Virgil spet poslal tja d%#ovnika 7adal#o#a, za njim pa d%#ovnika ?armanna. ;o @otimirovi smrti je spet iz'r%#nil %por in več let ni 'ilo tam no'enega d%#ovnika, dokler ni nji#ov knez Valt%nk spet poslal (poslance) k ko*% Virgil% in prosil, naj m% polje d%#ovnikov. n ta jim je tedaj poslal d%#ovnika @eimona in d%#ovnika Iegin'alda in diakona 7ajorana z dr%gimi kleriki. n ne dolgo za tem je tja poslal d%#ovnike 4 spet istega @eimona in H%pliterja in 7ajorana in z njimi e nekaj dr%gi# klerikov. n spet jim je poslal d%#ovnike Aoz#arija, 7ajorana in 9rc#en'erta, za njimi pa d%#ovnika Iegin'alda in Iegin#arja, nato pa d%#ovnika 7ajorana in Dvg%tina in spet Iegin'alda in A%nda#arija. n to se je zgodilo pod ko*om Virgilom...& Alej #ttp!::CCC.zlate4ostroge.org:clankiP2ar#iv:=onversio:=onversioP2glavna.#tm
1
;o zasl%gi Dvstro4grske so se Slovenci znali v ta'or% poražencev prve svetovne vojne, kar je leta 1+13 oz. 1+2 pripeljalo do katastro*alne izg%'e ;rimorske s 6rstom in Koroke s =elovcem. Sledila je sprva vesela, nato pa vse 'olj trpka izk%nja s '+' in z ugoslavijo, ki se je končala med mlinskimi kamni druge svetovne vojne . "a njenem začetk% je Slovenija 4 'istveno dr%gače kot 'ratska vz#odna soseda, ki je vojno izkoristila za postavitev 3eodvisne države +rvaške 4 do'esedno izginila z evropskega zemljevida. ;o dr%gi svetovni vojni so Slovenci napredovali v ta'or zmagovalcev, ta pa se je kmal% razdelil na prijazneji za#odni in manj prijazni vz#odni del. 6ako smo sk%paj z dr%gimi $%jetimi narodi& o'tičali za mejo, ki jo je ?inston =#%rc#ill 8. marca 1+5 v F%lton% označil kot železno zaveso @ki se je spustila čez celino od 'zczecina na &altiku do (rsta na adranu>. 6a stavek med dr%gim pove t%di to, da J%goslavija, ki se je zanaala na velikod%nost Sovjetske zveze, ni mogla o'držati 6rsta, ki ga je sicer zasedla 1. maja 1+58. Kot pripoved%je 9dvard Kardelj, m% je Vjačeslav 7olotov na pariki kon*erenci sporočil, da $ne more vsak okraj imeti svojega morja&. 6%di tokrat Slovenci niso imeli veliko razlogov za praznovanje. Klj%' tem%, da je nji#ova država J%goslavija izkoristila konec kolonializma in prevzela krmilo t.i. neuvrščenega gibanja, so ostali %jetniki policijski# omejitev in zaostalosti, značilni# za vse kom%nistične diktat%re. Vz#odni 'lok se je začel podirati po j%naki#, vendar ne%speni# posk%si# oporečnikov in t.i. li'eralni# kom%nistov na 7adžarskem (1+8) in v /SSI (1+3), predvsem pa po nastop% poljskega papeža (1+G3) in sindikalnega voditelja ?aQRse (1+3), po izvolitvi Ionalda Ieagana (1+3) in 7i#aila Aor'ačova (1+38). V J%goslaviji je prilo do prve resne politične krize konec estdeseti# (oz. v začetk% sedemdeseti#) let s t.i. li'eralci (6ripalo4Hapčevi, "ikezi4;erovi, Kavčič) protislovni in nesmiselni prispevki k teoriji socializma ($pl%ralizem samo%pravni# interesov&, $delegatski sistem&...), predvsem pa $'ratstvo in enotnost& so začeli ne%smiljeno propadati po 6itovi smrti (1+3). 6akrat se je v 0eograd% pojavila (Tosieva in Uilasova) po'%da za %stanovitev revije avnost , v Bj%'ljani pa se je pojavil predlog za začetek 3ove revije. Iazlični %sodi 'eograjske in lj%'ljanske revije ponazarjata razlike med rep%'likama. avnost so prepovedali, 3ova revija pa je začela iz#ajati leta 1+32 in je leta 1+3G o'javila %rispevke za slovenski nacionalni program. ;redpostavljam, da imamo Slovenci različna mnenja o političnem dogajanj% pred petindvajsetimi leti. "aa mnenja so danes 'olj različna kot takrat, vendar o prelomnem pomenu let, kot so 'ila 1+3+, 1++ in 1++1, menda ne dvomi ni#če. ;relomnost tistega časa vidim t%di v tem, da smo pred njim 4 vsaj javno 4 praviloma in raji govorili v !zopovem jeziku , pozneje pa je javno govorjenje postalo 'olj neposredno. Homnevam, da je s to spremem'o povezana t%di vloga pisateljev in leposlovja. ;isatelji, literarne revije (na primer 3ova revija) in pisateljsko dr%tvo so pred četrt stoletja pripravili podlage za dr%ž'ene spremem'e, pri čemer nji#ova dejanja niso bila povsem različna od pol stoletja stareji# dejanj pisateljev, kot sta 'ila npr. 9dvard Koc'ek in Josip Vidmar, ki sta se (ne glede na to, da sta pozneje pristala na različni# 'regovi#) leta 1+51 angažirala v svo'odilni *ronti. 6a (pisateljska, $k%lt%rnika&) tradicija vse'%je zaplet. Koc'ekova in Vidmarjeva generacija je spadala med zmagovalce dr%ge svetovne vojne, ki so naredili e en posk%s z J%goslavijo, predvsem pa so nas za petintirideset let o'remenili s t. i. socializmom in s hladno vojno. aplet je v tem, da je slovenska država nastala in zmagala o' njenem
11
konc%, v spor% s socializmom, ki je 'il 4 vsaj v Srednji 9vropi 4 povezan z zmago v dr%gi svetovni vojni. /eprav je %stanovitev samostojne države nesporno pomenila prelom in osvoboditev iz neznosnega položaja, se o osvo'oditvi govori t%di v zvezi z zmago v prejnji (dr%gi) svetovni vojni. ;ojem osvo'oditve je tako rekoč zaseden s to prejnjo zmago, pri čemer ta zasedenost ni povsem ne%pravičena, saj je lo za osvo'oditev spod ok%patorjev, ki Slovencem niso želeli nič do'rega in so si med vojno nji#ovo deželo razdelili tako, da je izginila z zemljevida. Vendar vsakdo ve, da 'i 'ilo osvo'ajanje svo'odne dežele in svo'odni# lj%di nesmiselno in nemogoče. svo'oditev je potre'na v primer% nesvo'ode. /e ne gre dr%gače, je tre'a reči, da je 'ila osvo'oditev leta 1+58 delna in začetna osvo'oditev, ki je vse'ovala veliko sporni# in nesvo'odni# sestavin, npr. j%goslovanski centralizem, policijsko, vojako in partijsko diktat%ro. Hr%gi osvo'odilni korak je 'ila osvo'oditev od J%goslavije in diktat%re, predvsem pa %stanovitev samostojne države, ki je tem% korak% dala ime osamosvojitev. Hejansko se pogosto govori o konk%renci med osamosvojitvijo pred petindvajsetimi leti in osvo'oditvijo pred sedemdesetimi leti, t%patam pa se celo pojavlja trditev, da se Slovenija leta 1+58 ni le osvo'odila, ampak t%di osamosvojila. 6a konk%renca je kodljiva, predvsem pa zakriva temeljno dejstvo, da je osvo'oditev leta 1+58 povzročila za slovenske razmere nenavadno veliko žrtev med lj%dmi, ki naj 'i 'ili osvo'ojeni, medtem ko je osvo'oditev pred petindvajsetimi leti povzročila razmeroma malo žrtev. 7nogi t%ji opazovalci so te žrtve celo ne%pravičeno ironizirali, če da so 'ile premaj#ne. "iti evropska niti j%goslovanska 4 kaj ele slovenska 4 zgodovina ni 'ila niti prijazna niti preprosta. d prekrčevanja do vest*alskega mir%, ki je %veljavil s%verenost držav (kraljestev in cesarstev), je minilo več kot osemsto let (34153). V 13. stoletj% se je na mednarodnem prizorič% (med HD in Dnglijo) pojavila pravica do samoodločbe, ki je konec leta 1+ doživela vsestransko priznanje z deklaracijo " o priznavanj% neodvisnosti kolonialni# dežel. Oveljavljanje samoodloč'e in priznavanje neodvisnosti poteka od prve svetovne vojne do padca 0erlinskega zid% oz. parike listine KVS9 (1+1541++), o'enem pa se spoprijemata dve načeli! načelo nacionalnega interesa in načelo zaščite človekovih pravic . 6o dr%go načelo, ki je povezano z demokracijo, vse 'olj premag%je prvo in 'otr%je načel%, ki ga v žargon% imen%jejo I2;, responsibilit# to protect oz. odgovornost za zaščito 4 ogroženi# narodov, manjin, pose'ni# sk%pnosti in sk%pin. "apeto razmerje med nacionalnim interesom in človekovimi pravicami omenja t%di Kissinger! esla vestalskega modela mednarodne ureditve, vključno z doktrinami, o katerih mnogi na 9ahodu menijo, da se pretirano osredotočajo na nacionalni interes in premalo ščitijo človekove pravice, se danes še mnogo močneje kot v !vropi izražajo v Aziji, da ne govorimo o &ližnjem vzhodu. : B
6eoloka in jezikovna prizadevanja ;rimoža 6r%'arja so Slovence na pose'en način pri'ližala 9vropi. /e je po eni strani težko oceniti, koliko se je ta $premik& poznal 9vropi, je seveda nesporno, da so ga izdatno o'č%tile generacije Slovencev. ;rimož 6r%'ar je $%vozil& protestantizem iz "emčije na Slovensko. 3
@enr Kissinger, 5orld 8rder, "eC Eork 215, str. 1G3.
12
tem, da v Sloveniji visoko spot%jemo re*ormacijo, protestantizem in 7artina B%t#ra, priča dejstvo, da je pri nas in le e redkokje (v /il%-) >1. okto'er državni praznik in celo dela prost dan. 6o spotovanje, ki se je začelo leta 1++2 (ko je 'il praznik prvič %veden), 'i 'ilo mogoče razložiti:%temeljiti na različne načine, npr. 1. Slovenci nasplo# o'č%d%jemo %pornitvo in #eretike, 2. po sla'i# izk%nja# z J%goslavijo in socializmom smo se odločili za spotovanje narodne in človekove ose'nosti, za moderno kapitalistično ekonomijo, ki je %temeljena na protestantovski etiki >. B%t#er je preganjal prodajanje odp%stkov, tj. podk%povanje in kor%pcijo 5. potre'na je konk%renca Iimsko4katoliki cerkvi (IK=)... "emara je zagovornike slovenskega praznovanja dneva re*ormacije e naj'olj prepričala zadnja točka. Beta 1++2 je 'ilo videti, kot da je s padcem 0erlinskega zid% padel t%di politični monopol, s katerim so 'ile zavarovane $prido'itve socializma&. S tem 'i na pomen% 4 poleg novi# mečanski# strank 4 prido'ila t%di IK=. Kom%nisti, nji#ovi nasledniki ali privrženci so se z'ali, da ji# 'o preplavila miselnost, ki so jo izganjali pol stoletja. ;rotestantom, čeprav so 'ili v Sloveniji (časti4 in #valevredna) verska manjina, so %speli zagotoviti enakopravnost z IK=. Vendar pa ne glede na vse kritične pripom'e na rova opisanega prerač%nljivega navd%enja in izkoričanja za ideoloke namene predstavljajo protestantizem, re*ormacija in 7artin B%t#er koristen izziv in do'ro iztočnico za n%jno in važno politično razpravo. B%t#er nas spod'%ja k spotovanj% narodni# in človekovi# pravic, k moderni gospodarski miselnosti, individ%alni podjetnosti in ose'ni odgovornosti, varčevanj% in zadržanem% troenj% po dr%gi strani 'i la#ko z B%t#rovo pomočjo in v njegovem imen% preganjali praznoglave, po#lepne, 'a#ave in golj%*ive podjetnike, ki ji# danes imen%jemo tajk%ne ali oligar#e. Slovenija je konservativna dežela, njeni lj%dje so večinoma konservativni in se ne navd%ijo zla#ka za nove ideje. Slovenska cerkev in slovenska k%lt%ra sta v glavnem povezani s katolištvom. ;ostavlja se vpraanje, kakno veljavo je imel v slovenski cerkvi in k%lt%ri protestantizem in koliko let je v slovenski cerkvi prevladoval:vplival ;rimož 6r%'arHelovanje so m% cerkveni in posvetni gospodarji dop%stili najprej leta 18>. Ker se je skliceval na vicarske in nemke re*ormatorje, predvsem na 7artina B%t#ra, je moral leta 1853 zaradi pritiskov ko*a 6e) v sklad% s cerkveno politiko v Dvstriji po let% 1 preganjal in %ničeval protestantsko dedičino, ki se je tako polagoma izg%'ila iz glavnega toka slovenskega krčanstva. Slovenski protestantizem je pojav sredine oz. dr%ge polovice 1. stoletja. ;ripravljalno o'do'je je trajalo nekako dvanajst let + zvezdno obdobje je trajalo štiri leta , nasilno +
Strogo vzeto je prvo 6r%'arjevo o'do'je trajalo od leta 18> do leta 1853. /e pritejemo knjižno proizvodnjo v "emčiji (188418), la#ko govorimo o dve# desetletji#.
1>
zatiranje pa pri'ližno tretjino stoletja. Klj%' tem%, da sta imela protestantizem in predvsem 6r%'arjeva književnost veliko naslednikov, Slovenija nj%nim začetnikom in zagovornikom, predvsem ;rimož% 6r%'arj%, ni 'ila preveč naklonjena. "avsezadnje so tedanje o'lasti 6r%'arja pregnale v "emčijo. Slovenske okoličine 6r%'arj% niso 'ile naklonjene iz več razlogov! 1. 6r%'ar je 'il protestant in tako do dr%ge svetovne vojne neskladen z dominantno katoliko nomenklat%ro 2. 6r%'ar je 'il kristjan, d%#ovnik in avtor na'ožni# knjig, torej po dr%gi svetovni vojni ni mogel 'iti vzor niti za režimsko propagando niti za literarno zgodovino >. 6r%'ar je 'il goreč zagovornik slovenčine, torej ni mogel 'iti prilj%'ljen pri goreči# internacionalisti# oz. tisti#, ki so reitev narodnega vpraanja videli v stapljanj% jezikov. 6r%'ar je 'il na neki način začetnik slovenske kulture ! svoje rojake je nagovarjal s Slovenci, slovenčina je postala knjižni jezik. 0il je po'%dnik spremem' in nove miselnosti, ki je na Slovenskem v tistem čas% niso do'ro prenaali. /as njegovega neposrednega delovanja v Sloveniji je 'il kratek! v prvem del% (18>41853) dvanajst, v dr%gem del% (1814185) tiri leta, sk%paj estnajst let. Slovenska tradicija zavračanja in preganjanja re*ormatorjev, ki se je začela v estnajstem stoletj% 4 kar je v +lapcih komentiral t%di van =ankar 1 4 je potemtakem stara skoraj pol tisočletja. 7ed 6r%'arjevim primerom in akt%alno 'rez'rižnostjo glede slovenske samostojnosti je 'ilo e več podo'ni# kandalov. "ji#ove žrtve so 'ili Crance %rešeren, *van ankar, !dvard ocbek, Vitomil 9upan, Dojze ovačič, $rago ančar, 'tane avčič, obsojenci povojnih političnih procesov, perspektivaši, novorevijaši, &(9...
2 Vest.alski sistem (1/) in njeovi nasprotniki 1
=ankarjev j%nak Jerman pravi! 9daj pregledujem zgodovino protireormacije. (akrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. ar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. *n mi smo vnuki svojih dedov.
15
V čas% tridesetletne verske vojne med katoliki in protestanti (1134153), ki se je začela s posk%som čekega protestantovskega plemstva, da 'i namesto katolikega #a's'%rkega kandidata Ferdinanda %stoličili protestantovskega nemkega princa 4 s čimer 'i 'veto rimsko cesarstvo prene#alo 'iti katoliko 4 so 'ili na Slovenskem e živi spomini na $t%rke vpade&, od akt%alni# dogodkov pa je tre'a omeniti protire*ormacijo in kmečke %pore. (;o let% 153 se je nekaj let (do 18+) nadaljevala *rancosko4panska vojna.) Iez%ltat te# vojn sta 'ila vestalski mir in vest*alska pogod'a, ki je dosegla , razdelitev državni# in cerkveni# pristojnosti, predvsem pa zmanjanje vpliva katolike =erkve. V tridesetletni vojni, v kateri je 'ilo t%di nekaj prestopanja in spreminjanja zaveznitev, in ki je potegnila v svoj vrtinec večino evropski# držav (na eni strani #a's'%rke države in nji#ove zaveznike, na dr%gi strani pa več nemki# držav, Dngleže, /e#e, Hance, Francoze, "orvežane, Wkote in Wvede, ki sta ji# podpirala osmansko in r%sko cesarstvo), je izg%'ila življenje pri'ližno tretjina nemkega in čekega pre'ivalstva. X "a dr%gačen način kot 6r%'arjeva ($%voz& nemki# sporočil v Slovenijo) je 'ila za Slovence prelomna poli#istorska, etnogra*ska, pisateljska in kajpada založnika dejavnost Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je leta 13+ v nemčini v "Yrn'erg% o'javil petnajst knjig o'segajočo 'lavo Vojvodine ranjske ( $ie !hre dess +ertzogthums rain). Valvasor ni predstavljal 9vrope Slovencem, ampak je Kranjce:Slovence predstavljal 9vropi. tem pričajo vse'ine petnajsti# knjig! razprava o imeni# narodov, ki so nekoč pre'ivali na Kranjskem topogra*ija Kranjske, opis njene narave (gora, rek, podne'ja...) naravne redkosti in č%deži na Kranjskem vladajoči narodi jezik, verstva, s Kranjsko povezani svetniki %pravna %reditev, sodstvo, plemstvo zgodovina voditeljev na Kranjskem mesta, gradovi in samostani @rvaka in ;rimorje ($7orska krajina&) zgodovina Kranjske od najstareji# časov ($V ospredj% so povsod 'oji, vmes pa vesti o %jma# in ko'ilica#, potresi#, lakoti, povodnji#, znamenji# na ne'% itd...&), zemljevidi...11 a dananjega 'ralca sta zanimivi predvsem dve sporočili Slave Vojvodine Kranjske! da v esti knjigi razpravlja o kranjsko)slovanskem jeziku oz. o slovanščini, ki da sega od 0enekega do Severnega in /rnega morja in da je dvanajsta knjiga o @rvaki in @rvati# pomem'en in nekaken samo%meven sestavni del Valvasorjevega podjetja. "atančno sto let pozneje, v čas% *rancoske revol%cije, je Slovence 9vropi (spet v nemčini) v knjigi %oskus zgodovine ranjske in ostalih dežel južnih 'lovanov Avstrije 6 in E (Versuch einer eschichte von rain und den Fbrigen DGndern der sFdlichen 'laven 8esterreichs, Bai'ac#, 1G33, 1G+1) predstavljal Dnton 6omaž Bin#art. 12 Bin#art je 4 po mnenj% 0oga Ara*ena%erja 4 napisal prvo moderno slovensko zgodovino (od naselitve do okrog leta 3) v sklad% s $ slovensko zgodovinsko koncepcijo &.1> animivo je, da tako Valvasor kot Bin#art o'ravnavata Slovence:Kranjce sk%paj s @rvati oz. dr%gimi $j%žnimi Slovani&. Včasi# je videti, kot da gre za en sam narod, ki je naseljen v dve# dežela#.
11
Alej 7irko I%pel, Valvasorjevo berilo, Bj%'ljana 1+81, str. ZV4ZV. =*. Dnton Bin#art, %oskus zgodovine ranjske in ostalih dežel južnih 'lovanov Avstrije 6 in E, prevedli 7arjeta Wael4Kos, , Dl*onz Aspan, "ada Aspan4;raelj, %r. 0ogo Ara*ena%er, Bj%'ljana 1+31. 1> 'id., str. 2++. 12
18
6emeljno vpraanje mednarodni# procesov:odnosov je seveda vpraanje vojne in miru. Vojna je stvar vojske, mir je stvar diplomacije. Hananja diplomacija se seveda precej razlik%je od diplomacije, ki je 'ila značilna za vest*alski ali d%najski kongres. 6oda ne glede na modno razmnoževanje diplomatski# naslovov (kot so npr. razni ambasadorji znanosti, kulture, športa itn.) in ne glede na dananji razvoj in*ormacij in kom%nikacij diplomacija e vedno spada med glavne pristojnosti države. Ba#ko 'i rekli, da ni države 'rez diplomacije in da ni diplomacije 'rez države. a %stanovitev slovenske države leta 1++1 je 'ilo tre'a poleg o'ram'nega vzpostaviti t%di z%nanjepolitični oz. diplomatski aparat. "ekoč so Slovenci la#ko 'ili avstrijski ali j%goslovanski diplomati, slovenski diplomati pa so la#ko postali ele po let% 1++1. Vojne se o'ičajno končajo z mirovnimi kon*erencami, kjer imajo glavno 'esedo diplomati. 7ed naj'olj znamenitimi vojnami so 'ile! križarske vojne (1+8412G2) , tridesetletna vojna (1134153) , napoleonske vojne (13>4 1318) , prva svetovna vojna (1+1541+13), druga svetovna vojna (1+>+41+58), hladna vojna (1+5841+3+), @dolga vojna> (1+1541++)15 in jugoslovanska kriza (1++1421). V čas% tega pisanja sta se razvneli rusko)ukrajinska vojna in vojna proti *slamski državi 'irije in Devanta (SB).
6ridesetletna vojna se je končala z vest*alskim kongresom (153), napoleonske vojne so se končale na d%najskem kongres% (1318), prva svetovna vojna se je sklenila v Versailles% (1+1+), dr%ga pa na pariki kon*erenci (1+5). J%goslovanska kriza je 'olj zapleten primer, saj so jo reevali v o'roki#! na 'rionski in #aaki kon*erenci (1++1), v Haton% (1++8), v Iam'o%illet% (1+++), v #rid% (21) in na sodič% =J (21). X Slovenci imamo nekaj težav z razlago istovetnosti naroda in države oz. pri razlikovanj% med njima. Slovenske državne prestolnice se vse do leta 1++1 niso na#ajale na slovenskem etničnem ozemlj%, ampak na ozemlji# dr%gi# narodov, ki so %rejali meddržavne:mednarodne odnose v slovenskem imen%. (V SFIJ smo poznali $medrep%'like& odnose.) V mednarodni# odnosi# poleg držav nastopajo med narodne in nad narodne organizacije oz. povezave. 7edtem ko la#ko za " ali VS9 rečemo, da sta 'olj ali manj klasični mednarodni organizaciji, v kateri# s%vereno odločajo države, vse'%jejo povezave, kot sta 9O in "D6, t%di nadnarodne (s%pranacionalne- transnacionalne-) sestavine. V soočanj% 4 na eni strani 4 z glo'alizacijo in 4 na dr%gi strani 4 s samoodloč'o se mednarodna sk%pnost sreč%je z različnimi %govori in predsodki, večinoma povezani s t.i. nacionalnim interesom in ksenoobijo. "ovi koncepti, kot je npr. odgovornost za zaščito (responsibilit# to protect ), danes prodirajo t%di v organizacije, ki so sicer %temeljene na vest*alskem sistem%, tj. na državni s%verenosti in nedotakljivosti meja. 6o omogoča pravične reitve, povzroča pa t%di nove težave. 6o se je pokazalo v t.i. j%goslovanski krizi, danes pa se dokaz%je npr. v spori# I%sije z Ar%zijo in Okrajino, na 0ližnjem vz#od% itn.
15
Dmeriki zgodovinar ;#ilip 0o''itt v Ahilovem ščitu ((he 'hield o Achilles; 5ar, %eace and the ourse o +istor# , "eC Eork, 22) %gotavlja, da se je prva svetovna vojna končala ele leta 1++.
1
aj vse spada k razumevanju mednarodnih, pravilneje, meddržavnih odnosov? V zgodovini so se meje med državami pogosto spreminjale, izginjale so stare in nastajale so nove države. V dvajsetem stoletj% je največ novi# držav nastalo po konc% kolonializma v petdeseti# in estdeseti# leti#, nato pa po razpad% Sovjetske zveze in J%goslavije. V 9vropi je 'ilo leta 1318 devetintirideset držav, leta 1+ dvajset držav, leta 1++> pa spet osemintirideset držav. Beta 1+1+ je 'ilo dvaintirideset članic $ruštva narodov leta 1+58 enainpetdeset, leta 211 pa stotriindevetdeset članic 8rganizacije združenih narodov (Hnited 3ations).
Iazpadanje oz. %stanavljanje držav je povezano z vojnami in diplomacijo, v nji#ovem ozadj% pa del%jejo različna načela, npr. realizem in idealizem. Kot %temeljitelja realistične ole mednarodni# odnosov veljata npr. @ans 7orgent#a% ( %olitika med narodi, 1+G, 1++8) in @enr Kissinger ( A 5orld 0estored, 1+8518), med idealisti pa je 'il zaradi svoje vloge v Versailles% naj'olj znan ameriki predsednik ?oodroC ?ilson. "a mednarodne odnose vplivajo državljanske vojne in revolucije , npr. *rancoska revol%cija, okto'rska revol%cija (1+1G), j%goslovanska revol%cija ( $olomitska izjava 1+5>), kitajska k%lt%rna revol%cija (1+), k%'anska revol%cija (1+8>41+8+)... vojnami in revol%cijami so povezana zaveznitva! 'veta aliansa, Antanta, pakt "olotov)0ibbentrop, sile 8si, zavezniki **. svetovne vojne, 3A(8, Varšavski pakt... V pri#odnosti naj 'i (po Sam%el% @%ntington%) ideoloka nasprotja zamenjal trk civilizacij (lash o ivilizations, 1++>). ;ri islamistični# gi'anji# (Dl Kaida, SS) se sicer postavlja vpraanje, ali gre res samo za trk civilizacij, ali gre t%di za ozemeljske pretenzije.
a mednarodne razmere v 1+., predvsem pa v 2. stoletj% je 'il značilen iz'r%# totalitarizmov (kom%nizem, *aizem, nacizem). Slovenci so 4 pred %stanovitvijo svoje države 4 doživeli vse vrste totalitarizmov. "ajprej je neprijazno izk%njo s *aizmom doživel za#odni del Slovenije, ki so ga po po prvi svetovni vojni 4 po zasl%gi tajnega
18
Cf. Andrej Rahten, »Metternichov varnostni svet, 200 let po dunajskem kongresu«, Delo, !.0".20#.
1G
Dondonskega sporazuma (1+18) 4 z 0apallsko pogodbo (1+2) priklj%čili taliji. V dr%gi svetovni vojni so se *aistom pridr%žili nacisti. "ajdalji čas (58 let) so Slovenci preživeli pod kom%nizmom.
Ker so 'ili dejavni na večjem del% j%goslovanskega ozemlja kot četniki, so (6itovi) kom%nisti med dr%go svetovno vojno (poleg slovenski# domo'rancev) spodrinili 7i#ailovievo četniko gi'anje, ki je 'ilo sicer sprva povezano z zakonito londonsko vlado, Alavno grožnjo prevladovanj% kom%nističnega partizanskega gi'anja v J%goslaviji je predstavljal (ne%resničeni) angleki načrt odpiranja dodatne *ronte v Halmaciji ali stri. V začetk% se je j%goslovanska z%nanja politika %smerila k Sovjetski zvezi, po resol%ciji n*orm'iroja (1+53) se je za kratek čas povezala z 'alkanskima državama 6%rčijo in Arčijo, nato pa z ne%vrčenim gi'anjem, za katero sta značilni revol%cionarnost in gospodarska nerazvitost. ;omem'en vidik #ladne vojne je 'il spor med demokracijo in totalitarizmom! Sovjetska zveza je s pomočjo lokalni# K; zad%ila demokratična gi'anja na 7adžarskem (1+8), v /SSI (1+3), na ;oljskem (1+31) in v Vz#odni "emčiji ('lokada 0erlina 1+53, 1+1). V dr%gi polovici leta 1++1 in v prvi polovici leta 1++2 so Slovenci z %stanovitvijo samostojne države doživeli to, kar so Kitajci doživeli že leta 221 pred Krist%som, Dngleži leta +2G po Krist%s%, Dmeričani leta 1GG, talijani leta 131, "emci leta 13G1, Sr'i pa leta 13G3. začetkom državnosti je 4 kot se la#ko prepričamo pri omenjeni# narodi# 4 povezana državljanska zavest, ki vse'%je ponos, skr'nost in spotovanje. X Sto let po sarajevskem atentat%, ki je sprožil prvo svetovno vojno, je prilo do atentata islamski# skrajnežev na %rednitvo parikega satiričnega časopisa harlie +ebdo. Sr'ija, ki je spod'%dila spopad z evropsko %reditvijo, kot jo je 'il postavil $unajski kongres (1318), pred njim pa Vestalski sporazum (153), je takrat, leta 1+15, zanikala svojo odgovornost za atentat. Vendar se za#odne države in evropska civilizacija od trka s teroristi, revol%cionarji in diktatorji niso opomogle skoraj celo stoletje, vse do padca 0erlinskega zid%. 6rki z m%slimanskimi svetinjami imajo dolgo in zanimivo tradicijo. Beta 1+33 oz. 1+3+ 4 takrat, ko se je začela slovenska pomlad 4 je m%slimanske voditelje, predvsem iranskega ajatolo @omeinija, s knjigo 'atanski verzi raz'%ril indijsko4'ritanski pisatelj Salman I%s#die. Beta 28 4 ko je Slovenija predsedovala VS9 4 je islamsko sk%pnost vznemirilo 12 karikat%r preroka 7o#ameda, ki ji# je o'javil pomem'ni danski časopis #llands %osten . 'java je sprožila velikansko kampanjo islamski# držav proti Hanski in dansko kampanjo proti nasprotnikom svo'ode izražanja. "a tem k%lt%rnem 'ojič% je menda %mrlo okrog 2 lj%di. Hanske karikat%re je leta 2 ponatisnil t%di *rancoski satirični časopis =#arlie @e'do, ki je pozneje e večkrat (211, 212, 21>) o'javljal satirične prispevke na rač%n islamski# svetinj oz. voditeljev in se zapletal v spopade z njimi. "ekaj dni nazaj so m%slimanski skrajneži v ;ariz% %'ijali novinarje in %rednike tega časopisa.
13
Are za terorizem, ki v no'enem primer% ni sprejemljiv, kakor t%di niso sprejemljive nestrpne, kseno*o'ične reakcije nanj. Vendar se v zvezi s temi dogodki v začetk% postavljajo vsaj tiri vpraanja! 1. S čim napadalci Dl Kaide, slamske države raka in Bevanta oz. dr%žine Ko%ac#i opravič%jejo svoja dejanja2. Dli so 'ili ti dogodki nemara izzvani s strani predstavnikov $za#odne civilizacije& in 'i 'ilo tedaj mogoče razlagati, %temeljevati ali celo opravičevati navedene napade>. Dli gre za dogodke, ki 'i ji# la#ko %vrstili med pojave trka civilizacij, torej vse'%jejo značilnosti sporov, kot ji# je v prosl%li knjigi 6rk civilizacij in preo'likovanje svetovnega reda ( (he lash o ivilizations and the 0emaking o 5orld 8rder , 1++) napovedal Sam%el @%ntington5. Dli 'oj zoper terorizem in pričakovani varnostni %krepi ogrožajo doseženo raven svo'ode, varovanja človekovi# pravic in demokracijedgovorov je skoraj več kot vpraanj. ;redvsem kaže po%dariti naslednje pose'nosti! 1. pariki napadalci niso 'ili niti predstavniki držav niti predstavniki redni# vojska 2. nji#ove tarče niso 'ili predstavniki države ali vojske, ampak novinarji in %metniki najnoveji islamistični atentati se osredotočajo na verske oz. k%lt%rne sim'ole in vse'%jejo značilnosti k%lt%rnega 'oja >. pomem'na značilnost za#odne li'eralnodemokratične k%lt%re je visoka meja strpnosti v zvezi z intelekt%alno kritiko in %metniko polemiko, medtem ko 'ližnjevz#odni ali npr. severnokorejski revol%cionarji (glej reakcije Kima Jonga Ona na ameriki satirični *ilm *ntervju) pri tem ne poznajo ale 5. islamistični revol%cionarji v evropski# država# t%patam, v nekateri# krogi# pa celo pogosto, %živajo sloves 'ojevnikov zoper krivice in za svo'odo, torej so med nji#ovimi žrtvami celo nji#ovi simpatizerji 8. ne glede na to, da so koncepti in pojmovanja evropski# k%lt%rni# elit 4 glede svo'ode izražanja 4 v smrtonosnem spor% z islamističnimi koncepti in pojmovanji, se te elite svojim konceptom oz. pojmovanjem ne želijo odpovedati . za varovanje te# konceptov in pojmovanj je 4 klj%' protislovjem, ki ji# prinaa demokracija 4 poklicana država, ki je potemtakem pravi nasprotnik islamistični# 'ojevnikov... Spori, ki smo jim priča, po eni strani spominjajo na politične oz. novinarske napade na papeža in rimskokatoliko =erkev, tj. na epizode li'eralnokatolikega k%lt%rnega 'oja ( ulturkamp ), kot se je dogajal v nemki# dežela# v zadnji tretjini 1+. stoletja in ga povez%jejo z 0ismarckom. "a Slovenskem so se na nekoliko podo'en, vendar 'olj nedolžen način spoprijemali naprednjaki in ko* Dnton 7a#nič, ki je v podlistk% $vanajst večerov (1335) zavračal Bevstika, J%rčiča in 6avčarja. 6avčar je 7a#nič% vrnil s satiričnim romanom ===. 9no od privlačni# sredstev k%lt%rnega 'oja so 'ile karikat%re. Ko govorimo o slovenski# $prispevki#& # k%lt%rnem% 'oj%, moramo omeniti t%di roman Vladimira 0artola Alamut (1+>3).
1+
Smrtonosni k%lt%rni in verski 'oji so se razvnemali v čas% dr%ge svetovne vojne, glavne nji#ove žrtve so 'ili J%di. ;ozneje so 'ili nji#ovo preganjalci kaznovani, spori pa se 4 kot kaže dogajanje na 0ližnjem vz#od% 4 niso končali. "a neki način so 'ili akt%alnim parikim teroristom podo'ni nemki teroristi (sk%pina 0aader47ein#o*) ali italijanske Ideče 'rigade, ki se ji# spominjamo iz sedemdseti# let prejnjega stoletja. Klj%' tem% da so 'ili državljani "emčije oziroma talije, so %pora'ljali kom%nistično govorico in kom%nistične sim'ole, značilne za t%je (kom%nistične) države. Dli so 'ili nji#ovi načrti 'olj ali manj daljnosežni od načrtov 'ratov Ko%ac#i, je težko reči. V vsakem primer% se je pariko po'ijanje zgodilo po 11. septem'r% 21 in ima nekaj sk%pnega z njim. ;o dr%gi strani gre za vnetljiva %metnika, ideoloka, verska, moralna in politična vpraanja. V preteklosti so 'ile evropske cerkvene (in posvetne) o'lasti skrajno o'č%tljive in nepop%stljive do #eretikov, tj. do neposl%ni# %metnikov, predvsem pisateljev. S tem je povezan znani Koc'ekov esej %remišljevanje o Ipaniji leta 1+>G. S cenz%ro se je spoprijemal že France ;reeren, iz takni# sporov izvira t%di iznajd'a psevdonima, s katerim so se #eretiki izogi'ali preganjanj%. Svojevrstna cenz%ra je s strani =erkve oz. ko*a Jegliča zaradi pesnike z'irke !rotika (13++) doletela celo vana =ankarja. V kom%nistični# država#, t%di v J%goslaviji, so strogo kaznovali, v nekateri# primeri# t%di poiljali v zapor neposl%ne pesnike in pisatelje (Uilas, Aotovac, ;%čnik, %pan...). Skrajne islamske organizacije, kot sta Dl Kaida ali *slamska država *raka in Devanta (SB, SS ali S), napoved%jejo vojno o'stoječi svetovni %reditvi. ;repričane so, da je vestalski sistem, ki ločuje državne zadeve od cerkvenih in verskih zadev, izgubil moč in upravičenost , kar predstavlja priložnost za nov svetovni red, ki 'o %temeljen na islam%. "astajali naj 'i pogoji za nov kali*at, po vsej priliki mogočneji od tistega, ki si ga je nekoč pripisovala osmanska dinastija. slamisti zavračajo pl%ralizem in posvetno mednarodno %reditev, kot velja za vest*alski sistem. V $čisti& o'liki je islamizem popolno nasprotje vest*alskega sistema! $čisti& islamisti so prepričani, da iz#odiče mednarodnega sistema ne morejo 'iti države, ker so po naravi posvetne in ne%pravičene. V naj'oljem primer% 'i la#ko pomenile pre#od k viji verski enoti. Kot pie Kissinger! $Vladajoče načelo (Lčistega islamizmaL) ne more 'iti nevmeavanje v notranje zadeve dr%gi# držav, kajti nacionalna lojalnost pomeni izogi'anje pravi veri in imajo dži#adisti dolžnost preo'likovati dar al)harb, svet nevernikov.& 1/ 0istvena značilnost te# organizacij je 4 ne glede na te#nično državljanstvo nji#ovi# posamezni# privržencev 4 da gre za 'olj ali manj prikrite, nedržavne, z%najdržavne, nevladne, vendar množične, premožne in vplivne organizacije, ki niso vklj%čene v mednarodne povezave in %stanove, kot je npr. ". "ji#ovi# akcij ni mogoče 'rez težav pripisati no'eni državi in no'ena država zanje ni neposredno odgovorna. ;oložaj je manj oprijemljiv od nekdanji# revol%cionarni# gi'anj, ki so ji# *inancirale politične centrale in internacionale te so svojo vlogo sicer zanikale, vendar se je več ali manj vedelo, za kaj gre. 1
@enr Kissinger, 5orld 8rder, "eC Eork 215, str. 122.
2
ivimo v čas%, ko 4 predvsem levo %smerjene 4 kritične intelekt%alce 'olj kot nji#ova država, vojska ali policija zanimajo različna alternativna, protestna, nevladna in #%manitarna gi'anja, ki se %kvarjajo s svetovnimi pro'lemi, s pomanjkanjem in krivicami, s ponižanimi in razžaljenimi, kjerkoli že so. a#odni in t%di nai kritični intelekt%alci, predvsem %metniki in novinarji se praviloma istovetijo ali vsaj simpatizirajo s ponižanimi in razžaljenimi manjinami, sk%pinami in posamezniki, med katere spadajo različni 'ojevniki za svo'odo, %porniki in revol%cionarji. ato nas ne smejo presenetiti razlage, da naj 'i 'ila za teroristične pojave nekoliko kriva t%di sama za#odna (kapitalistična) %reditev, če da gre za lj%di, ki so %pravičeno revoltirani zaradi neznosni# politični# razmer, poleg vsega so t%jci ali potomci t%jcev. "amesto zaničevanja 'i morali 'iti deležni pozitivne diskriminacije. Hogodki, kot je 'il pariki, so poleg tega, da so tragični, t%di paradoksalni! revol%cionarji so tako rekoč napadli svoje zagovornike. Hanes je evropsko k%lt%rno in politično življenje odvisno od senzacij. Ha 'i dosegli namen, morate 'ralca ali posl%alca $s kolom po glavi&, govorica mora 'iti gro'a in neposredna. /e ne gre dr%gače, se norč%jete iz prerokov in svetinj Včasi# je 'ila dovolj ena sama 'eseda v pesmi ali v gledalič%, in že je 'ilo o'činstvo na noga#. Hanes imajo avtorji sporočil vedno več težav z z'%janjem pozornosti. adevo =#arlie @e'do je tre'a poteno premisliti. ;remisliti je tre'a, ali gre resnično za ponižane in razžaljene posameznike, za *anatična gi'anja in 'lazne posameznike, ali pa gre za novo o'liko vojskovanja, katerega namen je %ničiti vest*alski sistem, ki nas je na%čil živeti s satiričnimi, kritičnimi in t%patam resda nespodo'nimi sporočili množični# medijev. "a neki način smo pripravljeni ta nespodo'na sporočila t%di 'raniti. "ekateri kritiki državni# in nacionalni# vrednot pa 'odo morali premisliti, ali so nemara sami podžigali 'rezo'zirne reakcije na 'rezo'zirne k%lt%rne (ideoloke, politične...) mani*estacije.
21
>.
*d #lirski provinc (104) in dunajskea konresa (11 115) do mar6ne revolucije (1)7 iliri8em in 9rance :re;eren
;ri nekateri# ameriki# avtorji# in na primer pri slovenskem avtorj% Janez% D. Drnež%, čigar knjiga je leta 1+83 izla v HD, naletimo na trditev, da Slovenci neizogi'no vstopajo v zgodovino in v mednarodno politiko, kadar se postavlja vpraanje nemke ekspanzije. V glavnem naj 'i veljalo, da je $slovenska zgodovina zgod'a o slovensko4 nemki# odnosi#&. 1G Francoska zased'a in %stanovitev *lirskih provinc, čeprav gre za protinemko politiko, v 'istv% ne zanikata te# trditev. Francoska revol%cija (1G3+), *rancosko4avstrijski 'oji in pogod'e so prizadeli t%di politiko in življenje na Slovenskem. "apoleon je 'il prvič v Bj%'ljani 23. aprila 1G+G, dr%gič so Francozi zasedli slovenske dežele konec leta 138, leta 13+ pa je Dvstrija odstopila "apoleon% vse svoje dežele med Dlpami, Savo in Jadranskim morjem. zg%'ila je Aoriko, 6rst, Kranjsko z delom stre, 0eljak, Bienz, Sillian in @rvako na desnem 'reg% Save do 'osanske meje. 6e prido'itve so Francozi sk%paj z 'eneko stro in Halmacijo zdr%žili v *lirske province, ki so do'ile enako ime, kot so ga imele te pokrajine že v starorimski državi. 13 $ novo državno tvor'o je "apoleon zavaroval kakor z zapa#om talijo in Francijo pred vsakim iznenadenjem po Dvstriji, ki jo je s tem odrezal od morja...& lirske province so 'ile $močno samostojna celota s pose'no %stavo in %pravo pod vojakim poveljstvom.& 1+ Francozi so za prestolnico tega ozemlja, kjer je živel milijon in pol lj%di, določili Bj%'ljano, 7ed Slovenci je *rancoska %prava, ki je delovala med letoma 13+ in 131>, slovela zaradi visoki# davkov in zaradi politične modernizacije ( ode civile), vendar predvsem zaradi strpne k%lt%rne politike, ki je za%stavila ponemčevanje, %veljavila slovenčino, prinesla napredek v ola#, %radi#, v tisk% itn. ;o od#od% Francozov so Dvstrijci (s cesarskim patentom z dne >. avg%sta 131) o#ranili ime *lirija za naslednje kraje! ranjska, beljaško okrožje, oriška, %rimorska, nekdanje ogrsko %rimorje in deli, ki pripadajo provincialni JcivilniK +rvatski. liriji so priklj%čili e Ledad, radiško in elovec, ta nova tvor'a 4 ki ni zares zaživela in jo zgodovinarji imen%jejo $mrtvorojeno dete& 4 pa se je imenovala *lirsko kraljestvo.E= S temi imenovanji je povezana ideja $vseslovanske k%lt%rne sk%pnosti&, ki sta jo razvijala Wa*a[ik in Kollar. Slednji je predlagal razdelitev Slovanov v tiri jezikovne sk%pine! r%sko, poljsko, čeko in ilirsko. lirsko ime za vse j%žne Slovane je naj'olj %strezalo @rvatom, ki so imeli težave z madžarskimi pritiski. Beta 13>2 so @rvati nastopili z idejo zedinitve @rvatske z Halmacijo, 0osno in slovenskimi kraji, ki so spadali v lirijo. 6akna Velika *lirija 'i vse'ovala tri milijone in pol pre'ivalcev, med katerimi 'i 'ilo okrog +. Slovencev. 21 Beta 135> je cesar prepovedal %pora'o imena lirija, lirec in ilirizem na @rvakem, medtem ko to za slovenske kraje ni veljalo 1G
Alej Jo#n D. Drnez, 'lovenia in !uropean Aairs, "eC Eork, ?as#ington 1+83, str. 15. Alej Josip 7al, 9godovina slovenskega naroda ) najnovejša doba, =elje 1+23, reprint 1++>, str. 2>4. 1+ 'id., str. G. 2 'id., str. 223. 21 'id., str. >2. 13
22
in so t%patam Slovence enačili z lirci. skanje ilirske istovetnosti v prvi polovici 1+. stoletja je povzročilo zmenjave in težave, ki so se pozneje nadaljevale v J%goslaviji. "e glede na živa#no, včasi# neprijetno k%lt%rno dogajanj% je postala Dvstrija glavni ste'er sta'ilnosti v 9vropi. Beta 1315 se je na H%naj% začel $unajski kongres, ki se je nadaljeval v Bj%'ljani leta 1321. 6akrat sta v slovensko prestolnico 4 poleg okrog 8 diplomatov 4 pripotovala avstrijski cesar Franc . in r%ski car Dleksander ., vodilno vlogo pa je imel seveda knez 7etternic#. lirizem je 'il 4 v čas% narodnostne oma#ljivosti in politične neodločnosti 4 prva o'lika j%goslovanstva, ki se je v polemiki z nemtvom razvijalo predvsem po d%alistični spremem'i leta 13G. X France ;reeren je 'il prvorazreden %metnik in najpomem'neji slovenski pesnik. /eprav je napisal več pesmi t%di v nemčini, je predvsem zasl%žen za %trditev slovenčine oz. za njen vzpon med razvite in kompletne evropske jezike. V prvi polovici 1+. stoletja je 'il %temeljitelj literarne, s tem pa t%di politične tradicije, ki je navsezadnje pripeljala do samostojne države. /e ga primerjamo z nasledniki 4 npr. z Bevstikom, J%rčičem, Stritarjem in Kersnikom 4 je v njegovi# del manj akt%alni# (politični#) vse'in, kar je glede na predmarčni čas t%di raz%mljivo. ;ri ;reern% pa 'omo vseeno nali dro'ec imenitne sociologije. 1. maja 13>5 je v *lirskem listu (llrisc#es 0latt) o'javil naslednje nemke verze! $eutsch sprechen in der 0egel hier zu Dande $ie +errinnen und +erren, die beehlen, 'loMenisch die, so von dem $ienerstande...
Osodnega pomena je 'ilo ;reernovo zavračanje ilirizma oz. spajanja narodov, kar je razvidno iz njegovi# pisem Vraz% in Smolet% pa t%di verzov na rač%n oma#ljivcev in izdajalcev. nana je ;reernova primerjava razlik med slovenčino in sr'čino, med čekim in poljskim jezikom, med pančino in italijančino... 6e razlike so velike in ;reeren ne verjame, da se 'odo različni jeziki zlili v eno narečje. Slovenci 'odo op%stili svoj jezik, pravi ;reeren, ko 'odo enako storili dr%gi narodi. Konec okto'ra 135 pie Smolet%! Sicer pa želim ne samo panslavizm%, temveč t%di panilirizmu naj'olje %spevanje vendar mislim, da je tre'a vse, kar je vzklilo, p%stiti, da mirno raste do dneva žetve, zato da 'o Aospod na sodni dan mogel ločiti do'ro od sla'ega. 22 0olj kot akt%alna (socialna, politična...) vse'ina je 'ila za ;reernovo poezijo značilna %metnika iz'r%enost. Ha 'i 'ilo mogoče pozneje $pre'%diti narod&, je 'il najprej potre'en dokaz o razvitosti in %pora'nosti slovenčine. ziroma! ... pesnikov sklep, da se je tre'a prevlad%joči k%lt%ri na Slovenskem v >. leti# prejnjega stoletja zoperstaviti s $čisto poezijo&, ki 'o osnova konstit%iranja slovenskega jezika, %metnosti, k%lt%re... 2> 22
France ;reeren, %oezije in pisma ) ur. A. 'lodnjak, Bj%'ljana 1+5, str. >5+. Himitrij I%pel, 'vobodne besede, Koper 1+G, str. 1+>.
2>
2>
V tem pogled% se je slovenski kulturni sindrom, tj. nadomečanje politike s k%lt%ro, začel ele po ;reern%, dokler ni začel 4 že spet na rač%n %metnike kvalitete 4 %gaati pri =ankarj%. 9vropa je leta 1353 doživela (in preživela) posk%s prevrata. Ievol%cija, ki je ni mogoče primerjati s *rancosko, je vendar prinesla nekatere iz'oljave! svo'odo tiska, večjo veljavo izo'raz'e, odstop 7etternic#a in o'lj%'o %stavne o'lasti... V Bj%'ljani so 'ile 1. marca demonstracije, v kateri# so raz'ili nekaj ip in državni# sim'olov, odstavili pa so t%di lj%'ljanskega ž%pana. Hogajanje po Sloveniji je 'ilo t%patam videti kot vrnitev kmečki# %porov. 7orda je 'il e najpomem'neji dogodek %stanovitev d%najske narodne garde oz. o'oroženi# oddelkov narodne straže. 6akne enote so navsezadnje %stanovili t%di v Bj%'ljani, nji#ova naloga pa je 'ila @skrb za red in mir v domači hiši>E 7arčna revol%cija je 'ila važna predvsem zaradi narodnega pre'%janja. 0olj in 'olj se je začelo pre'ivalstvo ločiti po narodnosti in ne več toliko po pripadnosti k tej ali oni deželi. Ievol%cija je namreč dala svo'odo ose'i, svo'odo dejanja pa je moral dosledno do'iti t%di narod kot sk%pnost posamezni# ose'nosti istega jezika in iste krvi... ...Jezikovno enotnost je 'ilo tre'a sedaj v do'i politične svo'ode izraziti t%di v smisl% enotne Slovenije. /e#i, Slovaki, ;oljaki, "emci, 7adjari, Sr'i in talijani, vsi so stremeli, da se nji#ovo narodno ozemlje t%di v državnem in %pravnem ozir% kot celoza zaokroži in odloči od ostalega sveta... 28 7atija 7ajar iljski je pisal, da je tre'a v Sloveniji $kadar koli #očemo in kakor #očemo po malim v ole in v kanclije vpeljati na slovenski jezik&, sicer pa si je predstavljal Slovenijo z deželnim z'orom, ki 'i 'ila tesno povezana s @rvako. ;odro'neji program je sredi poletja 1353 o'javil časopis 'lovenija. 6am so o'javili t%di letak aj bodemo 'lovenci esarja prosili, ki vse'%je dve točki 4 z daljo razlago! 1. $a politiško razkrojeni narod 'lovencev na ranjskim, Itajerskim, %rimorskim in oroškim kakor eden narod, se tudi v eno kraljestvo z imenom 'lovenija sklene, in da ima za)se svoj zbor... 2. $a ima 'lovenski jezik v tem 'lovenskim kraljestvu popolnoma tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških, in laški v laških deželah; da tedaj 'lovenski jezik v šole in v kanclije vpeljemo, kadar hočemo in kakor hočemo... 6e za#teve niso 'ile %resničene. $;reden pa je d%najski parlament mogel pričeti z %pravno razdelitvijo države, ga je vlada nasilno razp%stila. 6%di vpraanje zedinjene Slovenije je 'ilo radi tega odloženo skoro za dve desetletji z dnevnega reda.& 2
25
Josip 7al, op. cit., str. 34+. 'id., str. GG8. 2 'id., G3G. 28
25
## () do Dolomitske i8jave (143) Ko govorimo o mednarodnem položaj% in o z%nanji politiki Slovenije, moramo 'iti pozorni t%di na $preddržavni čas& oz. na dejanja, ki so pripravljala pogoje za nastanek samostojne države. V začetk% je 'ila slovenska država il%zija ali *antazija. Holgo časa 4 recimo do konca prve svetovne vojne 4 ni#če ni resno razmiljal, da 'i 'ilo mogoče slovenski narod preo'likovati v samostojno oz. neodvisno državo. deja o samostojni državi je imela načelne in instinktivne nasprotnike. ;rva pripravljalna dejanja segajo v leto 1353. Konec maja 1+1G so Slovenci v "ajniški deklaraciji izrazili %panje na *ederalistično pre%reditev Dvstro4grske, v kateri 'i imeli 4 sicer sk%paj z avstroogrskimi @rvati in Sr'i 4 več 'esede in svo'ode. 6%di pozneje, v rski (j%lija 1+1G) in Nenevski izjavi (takoj po premirj%, novem'ra 1+13) je 'il govor o razčlenjeni j%žnoslovanski državi, v katero 'i se zdr%žili dve enoti! Kara\or\evieva kraljevina in zagre'ka S@S, ki jo je vodil Dnton Koroec, vendar je el razvoj v dr%gačno smer. V J%goslaviji je 4 klj%' nekaterim poznejim pomislekom v Versailles% 4 prevladal koncept asimilacije in $troimenega& j%goslovanskega naroda, iz česar izvirajo mnoga vpraanja, nesporaz%mi in pro'lemi. V ozadj% odnosov med Slovenci in južnoslovanskimi narodi so delovala pomem'na jezikovna in terminoloka vpraanja v zvezi s pojmi, kot so ljudstvo, narod, nacija in država . ;rimerjava sr'skega izvirnika rske deklaracije in prevoda, ki je 'il pripravljen za 'ritanske in dr%ge angleko 'eroče diplomate na kon*erenci v Versailles%, pove, da se je marsikaj izg%'ilo in zamealo v prevod%. /eprav sr'ska 'eseda $narod& v slovenčini pomeni $lj%dstvo& (v nemčini recimo $das Volk&, v anglečini $people&), jo včasi# (netočno) prevajamo z 'esedo $narod&, ki se v slovenčini pri'liž%je pomen%, ki ga ima v nemčini, anglečini in *rancočini 'eseda $nation& in ki pomeni državo. "acija pri Slovenci# 4 kar je npr. leta 1+3G po%darila "ova revija s %rispevki za slovenski nacionalni program 4 pomeni narodno državo, v državo preo'likovan narod. Sr'ski izvirnik Kr*ske deklaracije govori o $troimenem lj%dstv%&! %re svega, predstavnici 'rba, +rvata i 'lovenaca ponovo i najodsudnije naglašavaju, da je ovaj naš troimeni narod (podčrtal H.I.) jedan isti po krvi, po jeziku govornom i pisanom, po oseOajima svoga jedinstva, po kontinuitetu i celini teritorije, na kojoj nepodvojeno živi, i po zajedničkim životnim interesima svoga nacionalnog opstanka i svestranog razvitka svoga moralnog i materijalnog života.
28
Slovenski prevod rske deklaracijeE2 je žal zavajajoč, saj pie! %redstavniki 'rbov, +rvatov in 'lovencev, predvsem ponovno in najodločneje poudarjamo, da je ta naš troimeni narod (podčrtal H.I.) eden in isti, po krvi, po jeziku, govorjenem in pisanem, po občutku svojega edinstva, po kontinuiteti in celovitosti ozemlja, na katerem nedvomno živi, in po skupnem življenjskem interesu svojega narodnega obstoja in vsestranskem razvoju svojega moralnega in materialnega življenja. Dngleki prevod ( (he %act o oru)23 je 'il natančneji od slovenskega, saj pravi! *n the irst place the representatives o the 'erbs, roats, and 'lovenes declare aneM and most categoricall# that o%r people constit%tes '%t one nation (podčrtal H.I.), and that it is one in blood, one b# the spoken and Mritten language, b# the continuit# and unit# o the territor# in Mhich it lives, and inall# in virtue o the common and vital interests o its national e-istence and the general development o its moral and material lie.
z sr'skega izvirnika Kr*ske deklaracije in iz dr%gi# listin tega časa iz#aja, da je za sr'sko, #rvako in slovensko lj%dstvo značilna temeljna enakost, medtem ko se je angleki prevajalec $spoprijel& s terminolokim pro'lemom. "a neki način je sr'ski izvirnik zaostril po 'ritanskem oz. za#odnoevropskem (pravzaprav pa t%di po sr'skem) ok%s%! naše ljudstvo predstavlja zgolj eno samo nacijo. /e se je 'ralec potemtakem zanesel na ta prevod, zares ni videl no'ene ovire, da se Sr'i, @rvati in Slovenci ne 'i zdr%žili v eno državo na podlagi pravice narodov do samoodločbe. Nenevska izjava J$eclaration o the onerence o eneva, 3ovember 66, 6<6:K je za spoznanje 'olj zadržana, vendar %pora'lja podo'ne izraze! nekdanje meje so preprečevale zvezo našega ljudstva J@union o our people>K, omenja zagre'ki 3arodni svet43arodno vijeOe kot @3ational ouncil o 9agreb>, sicer pa po%darja, da 'o nova sk%pna in nedeljiva država (@indivisible 'tate)unit>) članica družbe svobodnih nacij J@member o the 'ociet# o Cree 3ations>K.
7edtem ko je za vse Sr'e, @rvate in Slovence iz Dvstro4grske in iz Sr'ije nemara %pravičena oznaka $lj%dstvo&, saj naj 'i se vsi sk%paj z'rali v novi državi, sta zanje gotovo napačni oznaki $narod& in $nacija&, čeprav slednji izraz v mnogi# jeziki# pomeni isto kot država. ;ri Dngleži#, Francozi# in t%di pri talijani# velja predpostavka identitete med državo in narodom, saj se je v te# in podo'ni# primeri# 4 v slovenskem ele leta 1++1 4 (večinski) narod preo'likoval v državo. "ekateri slovenski prevajalci so vsekakor pretiravali, ko so za vse'ino j%goslovanske države določili narod, ki ga ni 'ilo. Sr'ski $narod&, ki v slovenčini pomeni $lj%dstvo&, so prevedli s slovensko 'esedo $narod&, s čimer so olajali delo tistim, ki so v tre# (ali več) narodi# videli enega oz. so ji# želeli spojiti v en narod. Slovenci so, kot vidimo, vstopili v J%goslavijo s težkimi terminolokimi, pravnimi in političnimi 'remeni.
2G
$Hodatek, Kr*ska deklaracija&, 'lovenci v očeh *mperija J%riročniki britanskih diplomatov na pariški mirovni konerenci leta 6<68+4>1.
2
Dmeriki predsednik ?oodroC ?ilson je že pred versajsko kon*erenco, v začetk% leta 1+13, o'javil 15 točk o %reditvi 9vrope po . svetovni vojni! %veljavitev javne, op%stitev tajne diplomacije, svo'odne morske poti, svo'odna trgovina, zmanjanje vojska in razorožitev, potena pre%reditev kolonij, spotovanje r%ske samoodloč'e, spotovanje celovitosti 0elgije, vrnitev *rancoskega ozemlja, taliji pripada ozemlje v sklad% z etničnim načelom, Dvstro4grski omogočiti primerno možnost razvoja, neodvisnost 'alkanski# držav, samoodloč'a narodov smanskega cesarstva in neovirana plov'a skozi Hardanele, neodvisnost ;oljske, o'likovanje Hr%tva narodov, ki naj jamči neodvisnost vse#, maj#ni# in veliki# držav.
?ilsonove točke niso 'ile v celoti %resničene. Versailles je npr. kaznoval "emčijo z nevzdržno visokimi odkodninami:reparacijami (552 milijard ]). 9na temeljni# značilnosti slovenskega preddržavnega razvoja je 'ila v tem, da so 'ili njegovi protagonisti pogosto negotovi in neodločni oz. da so se pri %sodni# odločitva# 4 vse do leta 1++ 4 praviloma opirali na dr%ge narode. deja o samoodloč'i se je %veljavila v nastopi# amerikega predsednika ?ilsona. 6a nad dogajanjem v zvezi s samoodloč'o sicer ni 'il navd%en, saj naj 'i prvotno načelo ^nacionalnosti_ do'ivalo vedno 'olj ^etnogra*ski značaj`. 7edtem ko so Dngleži in Dmeričani narod:nacijo (nation) raz%meli kot sk%pnost organizacije, življenja in izročila, so "emci narod ( Volk ) povezovali z izvorom in krvno sorodnostjo. V Versailles% se je postavljalo vpraanje, kdo je tisti, ki $sam& odloča- Kdo je ta $sam& (sel*)- Kronisti omenjajo $raso, ozemlje in sk%pnost&. Dllen H%lles je 2+. avg%sta 1+1+ pisal svojem% prijatelj% @%g#% ?ilson%! $Vse 'olj opazna težnja kon*erence po večkratnem odpiranj% in spreminjanj% odločitev je na konc% prepričala male narode, ki se #očejo na#raniti z Dvstro4grsko, da se kon*erenca ne more odločiti in da je naj'olje, če vzamejo stvari v svoje roke...& a Slovence so 'ile 4 kot rečeno 4 versajske reitve katastro*a. Katastro*a se je %telesila v rapalski pogod'i in v korokem ple'iscit% (1+2). 7ed o'ema vojnama so se pojavljale polemike o slovenskem narodnem in j%goslovanskem nacionalnem vpraanj%. 9no takni#, resda previdni# polemik predstavlja Vidmarjeva knjiga ulturni problem slovenstva (1+>2), s katero je polemiziral 9dvard Kardelj. ;od vplivom marksistični# avtorjev, kot je 'il Kardelj ( 0azvoj slovenskega narodnega vprašanja, 1+>+), se je irila teorija o stapljanju narodov. Ho neke mere je 'ila s taknimi pogledi o'remenjena t%di odločitev če'inskega kongresa K;S za J%goslavijo (1+>G).
2G
V kraljevini J%goslaviji so 'ili izredno vplivni slovenski klerikalci (SBS) s Korocem, Krekom, K%lovcem, Sernecem, Aosarjem..., deloma li'eralci s @ri'arjem, Kramerjem, Iavni#arjem, Ii'nikarjem, erjavom..., vendar je 'ila z%nanja politika v sr'ski# roka#. zjeme so 'ili veleposlaniki slovenskega rod%, npr. van @ri'ar, zidor =ankar, Beonid ;itamic... X Beta 1+13 so se Slovenci ločili od Dvstro4grske, nakar so se vklj%čevali v različne državne tvor'e oz. nji#ove organe. 1. avg%sta 1+13 so v Bj%'ljani %stanovili 3arodni svet E<, ki se je pozneje podredil "arodnem% več% ali 4 kot pravi 7al 4 3arodni veči 'lovencev, +rvatov in 'rbov, ta pa se je okto'ra razirila s #rvatsko4sr'sko koalicijo in postala $enotna organizacija J%goslovanov #a's'%rke monar#ije&. > 'stajala sta potemtakem ljubljanski 3arodni svet in zagrebška 3arodna veča . 2+. okto'ra so v Bj%'ljani razglasili svo'odo in neodvisnost, >1. okto'ra pa je lj%'ljanski "arodni svet imenoval 3arodno vlado za 'lovenijo, katere predsednik je postal osip %ogačnik. P6 van @ri'ar se v svoji# 'pominih pritož%je, da so (izdajalsko, $avstrijakantsko&) vlado postavili za njegovim #r'tom, ko je 'il odsoten v agre'%, sicer pa priznava, da je rač%nal na svoje članstvo v njej. stega dne (>1. okto'ra 1+13) je "arodna veča, ki ji je predsedoval Anton orošec, o'vestila prijateljske zaveznike vlade, da se je %stanovila $država Slovencev, @rvatov in Sr'ov, ki #oče stopiti v sk%pno državo s Sr'ijo in /rno goro&.>2 6.i. zedinitev v enotno kraljevino Sr'ov, @rvatov in Slovencev se je zgodila 1. decem'ra, ko je t%di prene#ala *%nkcija "arodne veče. ;o zdr%žitvi v kraljevino je *%nkcija prene#ala t%di ;ogačnikovi vladi, 2. jan%arja 1+1+ pa je 0eograd namesto nje postavil $eželno vlado za 'lovenijo, ki jo je vodil Janko 0rejc.>> ;rva slovenska vlada je trajala od >1. okto'ra 1+13 do 2. jan%arja 1+1+, torej := dni. >. maja 1+58 se je sestal $slovenski parlament&, ki ga je vodil Franc Kremžar. Skliceval se je na Dtlantsko listino, na kralja ;etra in na $demokratične zaveznike&, ki so jim poslali t%di 'rzojavke.>5 6akrat je nastala t%di dr%ga slovenska vlada 4 'lovenski narodni odbor ) njena sestava pa je 'ila naslednja! dr. J. 0asaj, rav. 0. Iemec, dr. D. Wmajd, dr. F. 0ajlec, zastopnik ;rekm%rja, dr. 7. Kranjc, inž. B. 0evc, I. itnik, dr. 7. ajc in dr. =elestin Jelenec. (dsotna sta 'ila zastopnika Koroke dr. Kolterer, in ;rimorske dr. D. Kacin.) Hr%ga slovenska vlada je 4 če rač%namo, da so njeni člani o' konc% vojne po'egnili na avstrijsko Koroko 4 trajala nekako 7 dni. 2+
d'or lj%'ljanskega narodnega sveta je vodil Dnton Koroec, v njem pa so 'ili e Aj%ro /ervar, van @ri'ar, Josip Jerič, van Kejžar, Dl'ert Kramer, Bovro ;ogačnik, Fran Smodej in Josip ?il*an. Alej van @ri'ar, "oji spomini **, Bj%'ljana 1+23, str. 2G. > $"arodno večo& so %stanovili v agre'% septem'ra 1+13. Alej 7al, op. cit ., str. 111+. >1 /lani te vlade so 'ili poleg ;ogačnika e van 0rejc, Vekoslav K%kovec, Vladimir Iavni#ar, Dnton Kalan, Karol Vrstovek, Vladimir Iemec, Karl 6riller, van 6avčar, ;avel ;estotnik, Bovro ;ogačnik, Vekoslav 0recelj in Dnton Kristan. Alej van @ri'ar, op. cit., str. >>4>G. >2 *bid., str. 112>. >> Alej Dndrej Ia#ten, %ozabljeni slovenski premier ) %olitična biograija dr. anka &rejca J6:7<)65 0rzojavka kralj% ;etr% . se je glasila! ^;oslanci narodnega predstavnitva za Slovenijo Vam poiljajo s prve seje v Bj%'ljani izraze vdanosti in zvesto'e ter Vas n%jno va'ijo na svo'odno slovensko ozemlje, ki ga drže Vae zveste čete.` 0rzojavki 6r%man% in =#%rc#ill% sta 'ili o'e enaki ! ^;oslanci narodnega predstavnitva za Slovenijo Vam poiljajo s prve seje v Bj%'ljani vdane pozdrave s pronjo za takojnjo intervencijo, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Sporočamo, da smo njegovo veličanstvo kralja ;etra . zaprosili, naj se nem%doma vrne v domovino.` Alej 6ine He'eljak, 9bornik oledar 'vobodne 'lovenije 0%enos Dires, Drgentina 1+8 (I6VSB 4 77=, 'log 11. j%nij 23.)
23
"aslednjo 4 tretjo 4 slovensko vlado je vodil 0oris Kidrič, %stanovljena pa je 'ila 8. maja 1+58 v Djdovčini. /lani Kidričeve (ajdovske) vlade so 'ili 7arijan 0recelj, Vida 6omič, Franc Snoj (SBS), oran ;olič, Jože ;okorn, Ferdo Kozak , Dle 0e'ler , Franc Beskoek , Janez @ri'ar , 6one Faj*ar (krčanski socialisti) in 7arjan D#čin. ;o Kidrič% so slovensko rep%'liko vlado vodili naslednji predstavniki Kom%nistične partije oz. KS! 7i#a 7arinko (1+541+8>), 0oris Kraig#er (1+8> 4 1+2), Viktor Dv'elj (1+2 4 1+8), Janko Smole (1+8 4 1+G), Stane Kavčič (1+G 4 1+G2), Dndrej 7arinc (1+G24 1+G3), Dnton Vrat%a (1+G341+3), Janez emljarič (1+3 4 1+35) in H%an Winigoj (1+3541++). Slovenija je imela kom%nistično vlado od leta 1+58 do leta 1++, torej je K;S oz. KS vladala skoraj 1 let. /etrta vlada je 'ila sestavljena 1. maja 1++, vodil jo je Bojze ;eterle, trajala pa je do 15. maja 1++2, torej dve leti. X a Slovence v kraljevini J%goslaviji je 'ila prelomnega pomena %stanovitev Oniverze Kralja Dleksandra . v Bj%'ljani (1+1+). 7ed prvimi rektorji je 'il Beonid ;itamic (1+2841+2), sicer avtor temeljnega pravnega dela $ržava (1+2G), ki je leta 1+>> (pod naslovom A (reatise on the 'tate ) izlo t%di v HD. ;itamic je kot ekspert sodeloval na versajski kon*erenci, leta 1+2 pa je postal predsednik $eželne vlade. ;ozneje je 'il j%goslovanski veleposlanik v HD (1+2+41+>8). Bj%'ljana vse do leta 1++1 ni 'ila prestolnica slovenske države, 'ila pa je glavno mesto dežele, pokrajine oz. 'anovine. V prostori# dananje predsednike palače oz vlade Iep%'like Slovenije je na primer med letoma 1+21 in 1+2> deloval van @ri'ar, ki je 'il pokrajinski namestnik za 'lovenijo. P1 7ed letoma 1+2+ in 1+51 je 'ila Bj%'ljana sedež $ravske banovine, ki so jo vodili H%an Sernec (1+2+41+>), Hrago 7ar%ič (1+>4 1+>8), Hinko ;%c (1+>8) in 7arko "atlačen (1+>841+51). ;rvak Slovenske lj%dske stranke Dnton Koroec je postal predsednik j%goslovanske vlade 2G. j%lija 1+23, vendar je na tem mest% ostal le do konca leta 1+23, ko je sledila Dleksandrova diktat%ra. X Kot vidimo, se je državnost pri'liževala Sloveniji v valovi# in relativno počasi. ;remiki so 'ili povezani s t%jimi odločitvami in domačimi dejanji po končani# vojna#! po prvi (;ogačnikova vlada) in dr%gi svetovni vojni (0asajeva in Kidričeva vlada) in po konc% #ladne vojne (;eterletova vlada). "a premike in razvoj slovenske državnosti pa so vplivali t%di dr%gi, predvsem ideoloki spori in k%lt%rni 'oji, ki ji# je 'ilo največ v čas% kom%nistične o'lasti 1+5841++. 7ed o'ema vojnama so 'ili glavni (k%lt%rno4politični) oporečniki Josip Vidmar z že omenjenim ulturnim problemom slovenstva (1+>2), 9dvard Koc'ek s %remišljevanjem o Ipaniji (1+>G) in 9dvard Kardelj z 0azvojem slovenskega narodnega vprašanja (1+>+). >8
@ri'ar je 'il slovano*il, zato je energično zavračal sle#erni pomislek, da 'i Slovenci la#ko dosegli $zedinjeno Slovenijo& z%naj J%goslavije. ;o vsem videz% so pomisleki ostajali, ali so se celo pojavljali na novo! t%di ideja, da 'i se Slovenija zdr%žila z talijo. Alej @ri'ar, op. cit., str. 5+3.
2+
;o dr%gi svetovni vojni je 'ilo oporečnikov in sporov mnogo več. ačelo se je s Koc'ekovim 'trahom in pogumom (1+81), ki je pomenil zavrnitev socialističnega realizma nadaljevalo s polemiko med Vidmarjem in i#erlom ( Denin in (olstoj ) 1+8), s ;%čnikovimi članki (1+83), ki so na neki način nadaljevali Uilasove analize v 'eograjski 0or'i s spopadom o %kinjanj% narodov med H%anom ;irjevcem in Ho'rico Tosičem (1+1) s Kardeljevim pogromom nad %erspektivami ( &eležke o družbeni kritiki 4 1+8) s polemiko med konservativnimi in avantgardnimi književniki ( $emokracija da, razkroj ne 4 1+3) s kaznovanjem li'eralni# pro*esorjev FS;" in z napadi na Koc'eka zaradi intervj%ja o povojni# z%najsodni# po'oji# (1+G8) končalo pa z 3ovo revijo (1+3G).> 6i k%lt%rni 'oji so danes tako rekoč poza'ljeni, nji#ovi sledovi počivajo v knjižnica# in ar#ivi#. V svojem čas% so 'ili ognjeviti in %sodni. "avsezadnje so 'ili mnogi nji#ovi protagonisti nagrajeni, dr%gi pa kaznovani 4 kot npr. Koc'ek in ;%čnik. porečnikom je svojevrstno zadovoljstvo oz. re#a'ilitacijo seveda pomenila slovenska državnost leta 1++1 oz. 1++2. X V dr%gi svetovni vojni je Slovenija izginila z zemljevida. ;o dr%gi svetovni vojni, v socializm%, je 'ilo razmiljanje o samostojni državi prepovedano in kaznivo. "ato je osamosvojitev postala točka razlikovanja, vendar so 'ili njeni nasprotniki 4 zaradi propada socializma 4 v de*enzivi. Beta 1++ je postala samostojna država predmet navdušenja. "ato je postala vsakdanja, t%patam t%di sporna realnost. "esreče dr%ge svetovne vojne je najprej napovedala @itlerjeva aneksija Dvstrije marca 1+>3. Sledilo je =#am'erlainovo pop%čanje v zvezi s S%deti septem'ra 1+>3, medtem ko je 'il zloveči sporaz%m med Stalinom in @itlerjem oz. 7olotovom in Ii''entropom avg%sta 1+>+ %vod v napad na ;oljsko (septem'er 1+>+), s čimer se je začela . svetovna vojna. J%nija 1+5 je nastala *rancoska l%tkovna vlada v Vic#j%, napad na S j%nija 1+51 pa je zanetil požar, ki je za pol stoletja spremenil o'ličje 9vrope. Slovenski 'oj proti ok%patorj% se je začel v znamenj% tevilni# nesporaz%mov, ki so posledično pripeljali do veliki# tragedij. Kom%nisti in člani $ruštva prijateljev 'ovjetske zveze so najprej %stanovili %rotiimperialistično ronto, ki so jo po @itlerjevem napad% na Sovjetsko zvezo preimenovali v 8svobodilno ronto. V navd%enj%, ki je vse'ovalo sestavine arogantnosti, saj so zavračali sodelovanje z eta'liranimi slovenskimi strankami >G, so se voditelji F lotili spreminjanja slovenskega narodnega značaja, ki ni 'ilo nič dr%gega kot nov posk%s konverzije. napovedjo, da 'ojo Slovenci iz naroda #lapcev postali narod junakov , so k narodnoosvo'odilnem% gi'anj% pritegnili veliko do'ronamerni# lj%di, z likvidacijami konk%rentov (maja 1+52 je VS %'il npr. Bam'erta 9#rlic#a, okto'ra istega leta 'ana "atlačna) pa so sprožili državljansko vojno. >
te# spori# je leta 1+3+ o'irno poročal pisec te# vrstic (Himitrij I%pel, 'lovenski intelektualci ) od vojaške do civilne družbe, Bj%'ljana 1+3+. >G "epripravljenost za sodelovanje z %veljavljenimi strankami je leta 1+5> dosegla vr#%nec z Holomitsko izjavo, na to nepripravljenost pa spominjajo t%di nekatere Kardeljeve ideje ($pl%ralizem samo%pravni# interesov&) in e pozneje priložnostne stranke $novi# o'razov&, ki so nastale na podlagi 'oja zoper t.i. $zasl%garstvo&, tj. zoper meritokracijo.
>
J%goslavija (in z njo Slovenija) se je zapletla v vojno po ne%speni# prizadevanji# kneza ;avla, da 'i se dogovoril z "emci oz. po sr'skem p%č%, ki se je proslavil z geslom 0ajši vojna kot sporazum ($ &olje rat nego pakt/ &). Kraljevska vlada je pristala v izgnanstv%, v J%goslaviji pa sta se v senci nemke in italijanske ok%pacije, predvsem pa pod dro'nogledom zaveznikov spoprijela 6ito in 7i#ailovi. ;ose'no zadnji dve leti vojne so slovenski politiki in diplomati stare ole oma#ovali med lojalnostjo londonski kraljevski vladi in 6itovem% partizanskem% gi'anj%. Vplivni član SBS in j%goslovanski veleposlanik v Drgentini in Kanadi zidor =ankar je relativno zgodaj opozarjal, da se 'o morala J%goslavija na mirovni kon*erenci sklicevati na dosežke partizanov, po sestank% s 6itom na Vis% (avg%sta 1+55) pa je v pism% ko*% Iožman% celo %gi'al, ali 'i 'ilo mogoče doseči zdr%žitev domo'rancev s partizani. =ankar je realistično ocenjeval interes in pomen Sovjetske zveze za pri#odnost 0alkana, J%goslavije, 6rsta in Slovencev. ;oleti 1+5> je v pismi# (npr. Franc% Snoj%) %gotavljal, da 'o %soda 6rsta odvisna od sovjetske podpore. pozarjal je na nevarnost anglekega načrta o tržaki državici s slovenskim zaledjem, ki 'i za%stavila sovjetski prodor v Sredozemlje. 7enil je, da 'i (po vojni) 6rst pogoltnil Slovenijo, ne Slovenija 6rsta. 6rst 'i la#ko držali, če 'i 'ili del velikega sistema (0ritanije ali S).>3
>3
=*. Dndrej Ia#ten, $;relomno o'do'je zidorja =ankarja&, 9bornik za umetnostno zgodovino 212, str. 2+4218 in Dndrej Ia#ten, *zidor ankarQ $iplomat dveh ugoslavij. Bj%'ljana, I= SDO, 2+.
>1
*zjava omunistične partije 'lovenije, slovenskega 'okolstva in krščanskih socialistov dne 6. marca 6<P o okrepitvi politične in organizacijske enotnosti 8svobodilne ronte pod vodstvom %' (znana pod imenom $olomitska izjava 4 v nadaljevanj% H) je vplivala na slovensko politiko in na življenje Slovencev vse do leta 1++, v marsikaterem pogled% pa je njen vpliv č%titi e danes. H je 'ila *ormalna potrditev razmerja moči v osvo'odilnem gi'anj%, napoved monopola Kom%nistične partije in že t%di $očičenje& (l%stracija) njeni# politični# tekmecev. H, ki so jo podpisali K;S (Kardelj, Kidrič in Beskoek), $slovensko Sokolstvo& (I%s in B%'ej) in krčanski socialisti (Koc'ek, Faj*ar in 0recelj) vse'%je naslednja kolosalna sporočila!
%' je kot stranka prevzela avantgardno vlogo v slovenskem narodnem osvobodilnem gibanju. ...pravilnost ugotovitve, da pripada družbeno vodstvo slovenskega naroda proletariatu 'lovenije in da je za slovensko nacionalno bodočnost pravilna samo pot, ki jo je že prehodil veliki ruski narod, ...se omunistična %artija 'lovenije, ki je zgrajena in vodena po organizacijskih in političnih načelih boljševizma in ki predstavlja kot celota ter z vsako svojo organizacijsko postojanko avantgardno središče osvobodilnega boja, širi, razvija in utrjuje vsepovsod na slovenskem ozemlju in na vseh področjih slovenskega javnega življenja. $ruge izmed ustanovnih skupin 8C ne organizirajo samostojnih strank in političnih organizacij. Hstrezajoče svojim nacionalnim, političnim in socialnim stremljenjem, ki so glede vseh temeljnih vprašanj istovetna s stremljenji %', ne čutijo in ne vidijo nobene potrebe za posebne lastne stranke ali politične organizacije. 0azmerje med krščansko socialistično skupino in %' je v skladu z dejanskim stanjem stvari in v interesu 8C tako, da je in ostane krščansko socialistična skupina izraz prehajanja slovenskih katoliških množic na napredne nacionalne in družbene pozicije ter njihovega sodelovanja na takih pozicijah. P<
Slovenska kom%nistična revol%cija (leta 1+5>) se je dogajala v j%goslovanskem kontekst%, tj. v kontekst% %veljavljanja 6itove vojske in njegove politike do zaveznikov, med katerimi je imela pose'no mesto Sovjetska zveza. 6ito se je 'al, da 'i prilo do izkrcanja Dngležev oz. Dmeričanov v Halmaciji ali v stri, ker 'i takna pomoč prila prav 7i#ailovi% in privržencem londonske vlade. "avsezadnje si je =#%rc#ill premislil, ker je 4 na podlagi različni# zavezniki# poročil 4 ocenjeval, da je partizanski prispevek k zaveznikem% podjetj% pomem'neji od 7i#ailovievega. 5
:*L#?#@$# K*$+!:?# V @%' ## V!?*V$! V*<$!
>+
=*. $okumenti ljudske revolucije v 'loveniji, knjiga 7, Bj%'ljana 1+31, str. 1>41. tem podro'no pie ?alter 9. Io'erts v knjigi (ito, "ihailoviO and the Allies, 6<6)6<1. Alej t%di Himitrij I%pel, 3egotovo življenje 627. članice 893, Bj%'ljana 21>, str. 51452. 5
>2
SBS, vodstvo domo'ranstva SBS, londonska vlada K;S, protiimperialistična *ronta (do j%n. 1+51) K;S, osvo'odilna *ronta (po j%n. 1+51 oz. 1+52) HD, Velika 0ritanija Sovjetska zveza 1+>+41+51 Sovjetska zveza po j%n. 1+51 "acistična "emčija 1+51
8.
Iazpad Več4 Sodelovanje z J%goslavije, strankarska nacistično neodvisna demo4 "emčijo slovenska kracija (ok%patorjem) država da Ha
Sodelovanje z HD, Veliko 0ritanijo
Sodelovanje s Sovjetsko zvezo
-
ne
"e
da
"e
da
-
Ha
ne
Ha
ne
da
"e
ne
"e
da
da
"e
da
"e
-
ne
Ha
ne
"e
ne
"e
da
Ha
ne
da
ne
ne
*d povojni pobojev (145) do ?itove smrti, $ove revije (140) in =ajni;ke deklaracije ## (144)
>>
Vpraanje povojni# po'ojev je 'ilo dolga leta prepovedana tema. ;ravi plaz je zato leta 1+G8 povzročil Koc'ekov intervj% v tržakem 9alivu. V sodelovanj% z 0orisom ;a#orjem in Dlojzem Ie'%lo je Koc'ek glede po'ojev razkril nekatere in*ormacije, ki so ga 'remenile in na neki način vplivale na njegovo literarno delo ves povojni čas. Slovenski partijski *%nkcionarji so 'ili najprej zgroženi, nekateri 4 kot npr. Josip Vidmar 4 so po'oje celo opravičevali, nato so se odločili, da 'ojo intervj%j% odvzeli dramatičnost na ta način, da ga o'javijo v matični Sloveniji, kar se je 4 s ponatisom v 3aših razgledih leta 1+G 4 t%di zgodilo. 3ova revija je med letoma 1+3> in 1+38 o'javljala dotlej neznane Koc'ekove dnevnike iz let 1+81 in 1+82 (v kateri# avtor opis%je potres v zvezi s knjigo 'trah in pogum), leta 1+35 pa je 'il za tisk pripravljen ocbekov zbornik, ki je vse'oval spis Spomenke @ri'ar $Krivda in gre#& (v katerem avtorica o'%ja teme iz Koc'ekovega intervj%ja o po'iti# domo'ranci#), vendar je po zasl%gi slovenske cenz%re izel ele leta 1+3G. 51 Beta 1+3 je zagre'ki Alo'%s izdal Koc'ekov $nevnik 6<16)6<1E, ki ga je pripravil pisec te# vrstic. 52 ;ovojni z%najsodni po'oji (domo'rancev in dr%gi# protikom%nistov, vendar ne samo slovenski#) vznemirjajo zagovornike človekovi# pravic, slovensko politiko in organizacije civilne dr%ž'e 4 v Sloveniji in v izseljenski sk%pnosti 4 že mnogo let. "eprijetne po%darke k tej zgod'i, v kateri se skrivajo glavni zapleti s spravo med kom%nisti in domo'ranci, med slovensko levico in desnico, med slovenskimi vladami in opozicijami... je leta 2+ dodal tedanji predsednik rep%'like Hanilo 6Yrk, ki je eno od zamolčani# in pozno odkriti# gro'ič (0ar'arin rov, @%da jama) označil kot $dr%gorazredno temo&. god'a o po'iti# domo'ranci# je odmevala t%di v mednarodnem prostor%, predvsem v zvezi s prizadevanji gro*a 6olstoja v Veliki 0ritaniji. ;odro'neje in*ormacije in razlage vse'%je t%di delo Jo#na =orsellisa in 7arc%sa Ferrarja 'lovenia 6<1.P Velika #ipoteka sk%pin in posameznikov, ki so povezani s slovenskim kom%nističnim režimom, so t%di montirani procesi (1+5G, 1+53), ki so sledili z%najsodnim po'ojem. ;rocesi zoper nekdanje ta'oričnike (Hac#a%), nekdanje ind%strialce, anglo*ile pa t%di r%so*ile naj 'i %stra#ovali more'itno konk%renco, predvsem pa naj 'i j%goslovanski tovarii '%dnim opazovalcem v Sovjetski zvezi dokazali, da znajo 'iti neizprosni t%di oni. 6e sk%pine in posamezniki so se povezali v omrežja, ki e vedno 4 v čas% tega pisanja 4 čitijo str%kt%re nekdanje politične policije (Od'e, SHV, KS), do neke mere pa t%di njeno premoženje, privilegije, vpliv itn. 55 X d 15. stoletja je 'il 6rst #a's'%rka posest, predvsem pa je 'il povezan s slovenskim etničnim ozemljem. ;o Versailles% in Iapall% je 'ila ta tradicija gro'o prekinjena. ' 51
ocbekov zbornik, %r. H. I%pel, 7ari'or ('zorja, namenja) 1+3G. 9dvard Koc'ek, $nevnik 6<16)6<1E, agre' 1+3. 5> Jo#n =orsellis, 7arc%s Ferrar, 'lovenia 6<1 ) "emories o death and survival ater 5orld 5ar **, Bondon4"eC Eork 28. 55 ;isec te# vrstic je o te# težava# pisal v več knjiga#, nazadnje v 3egotovem življenju 627. članice 893. Alej str. >34>. 52
>5
konc% dr%ge svetovne vojne je J%goslavija zasedla 6rst, vendar zased'a iz več razlogov, t%di zaradi korenitosti j%goslovanski# %praviteljev, ni 'ila naj'olj %spena. 58 adeva s 6rstom ni %spela niti na pariki kon*erenci (1+5), nakar se je 4 menda zaradi stra#% slovenski# politikov, da 'i Slovenija ostala 'rez morja 4 zapletla s po'%do, da 'i 6rst postal sedma j%goslovanska rep%'lika. aradi nesoglasij v Varnostnem svet% " se ni %resničila ideja o 'vobodnem tržaškem ozemlju , nato pa je tržako vpraanje zaradi spora z n*orm'irojem o'viselo v zrak% do leta 1+85. ;o londonski spomenici je važneji del S6 z veliko slovensko manjino pripadel taliji, Sloveniji pa je z delom =one 0 ostalo precej nereeni# vpraanj! od gradnje novega pristaniča in posledic vojake %prave do vpraanja italijanski# optantov:izgnancev in nereene meje s @rvako. ' konc% vojne je 'ila povezava med J%goslavijo in Sovjetsko zvezo nespod'itno dejstvo, ki pa ni niti pokodovalo k%pčij med zavezniki, niti ni 'istveno prispevalo k trdnejem% mednarodnem% položaj% J%goslavije oz. Slovencev. Beta 1+88 sta 4 t%di zaradi konk%renčni# pojavov na svetovnem prizorič% (0and%nka kon*erenca azijski# in a*riki# držav z %delež'o Kitajske) 4 6ito in @r%čov zakopala 'ojno sekiro, nakar je J%goslavija leta 1+1 prevzela vodenje neuvrščenega gibanja. 0istvo hladne vojne v 9vropi do'ro ponazarja =#%rc#illov izrek iz leta 1+5! RCrom 'tettin in the &altic to (rieste in the Adriatic, an iron curtain has descended across the ontinent.R J%goslovanska propaganda je dolga leta (%speno) %stvarjala vtis, da je J%goslavija 'istveno različna od t.i. vz#odnega 'loka. 7edtem ko je 'il njen politični, večinoma pa t%di gospodarski sistem enak sovjetskem% in medtem ko sta 'ili vsaj do estdeseti# let slovensko4italijanska in slovensko4avstrijska meja enaki dr%gim mejam med Vz#odom in a#odom, so j%goslovanske o'lasti zaradi t%rizma, predvsem pa zaradi zdomcev in zaradi nji#ovi# denarni# nakazil sprostile potovanja v t%jino. 7ed koncem dr%ge svetovne vojne in osamosvojitvijo so na mednarodni položaj J%goslavije oz. rep%'like Slovenije vplivali naslednji važni dogodki in dejstva!
58
'ritansko izročanje domo'rancev iz Vetrinja in z%najsodni po'oji leta 1+58 montirani sodni procesi (dac#avski, "agodetov...) 1+5G41+5+ dejstvo, da je po let% 1+5G oz. po let% 1+85 prilo do prestavitve zgodovinske slovenske o'ale (6ržič40arkovlje) proti j%g% (He'eli rtič4Sečovlje), in da se je iz slovenske stre izselilo več kot 2G. talijanov 5 medtem ko je okrog 8. Slovencev ostalo v taliji
=*. 0ogdan =. "ovak, (rieste 6<6)6<1, =#icago 1+G. =*. 'lovensko)italijanski odnosi 6::=)6<17, poročilo slovensko)italijanske komisije, Koper 2, str. >. 5
>8
resol%cija n*orm'iroja 1+53, dejstvo, da je 'il med letoma 1+53 in 1+8> j%goslovanski z%nanji minister 9dvard Kardelj Stalinova smrt leta 1+8> in *e'r%arja 1+8 $tajni govor& @r%čova, ki je pomenil prvi o'rač%n s stalinizmom madžarska vstaja 1+8, srečanje 6ito4Kenned 1G. okto'ra 1+> (Kenned %'it 22. novem'ra 1+>)
>
gospodarska re*orma 1+8, padec Iankovia 1+, smrtna nesreča 0. Kraig#erja 1+G sovjetska ok%pacija /ekoslovake 1+3, li'eralna medigra s Stanetom Kavčičem 1+G41+G2, pismo 6ita in Holanca 1+G1, restalinizacija, nova %stava 1+G5 6itova smrt 1+3, 8G. tevilka "ove revije 1+3G,
%stanovitev koalicije Hemos 1+3+... X
>G
6e dogodke in dejstva je tre'a raz%meti v kontekst% irega evropskega oz. svetovnega dogajanja, tj. #ladne vojne in njeni# zaveznitev (?9O 4 1+53, "D6 4 1+5+, Varavski pakt 4 1+88). V ta kontekst spadajo e!
7ars#allov načrt (dananji# 1 milijard dolarjev vredni !uropean 0ecover# %rogram 1+53), pro'lemi z 0erlinom (2. letalski# poletov 4 air4li*t 4 s katerimi so za#odni zavezniki leta 1+53 reili 'lokado 0erlina) Dvstrijska državna pogod'a 1+88, Iimska pogod'a o 9vropski# sk%pnosti# 1+8G sovjetski vesoljski %spe#i (Sp%tnik 1+8G), @r%čov sproži 'erlinsko krizo okto'ra 1+83 He Aa%lle postane predsednik Francije decem'ra 1+83, sestanek Kenned4@r%čov na H%naj% j%nija 1+1 in postavitev 0erlinskega zid% 1>. avg%sta 1+1 k%'anska kriza okto'ra 1+2 @elsinka sklepna listina in simski sporaz%mi 1+G8, nastop papeža Janeza4;avla 1+G3, 'trategic $eense *nitiative (SH) Ionalda Ieagana 1+3>, perestrojka in glasnost 7i#aila Aor'ačova 1+38, nastop Bec#a ?alese in sindikata Solidarnost 1+3, padec 0erlinskega zid% 1+3+. X
;rvi 4 ne%sliani 4 znanilci in zagovorniki slovenske državnosti so 'ili 0ožo Vod%ek (1+2G), Bam'ert 9#rlic# (1+51), =iril e'ot (1+5) in Franc Jeza (1+3>). K državnosti spada 4 kot smo že rekli 4 t%di diplomacija. ;rve korake v smeri slovenske diplomacije je naredil li'eralni kom%nist Stane Kavčič (1+G41+G2), ko je navezoval politične stike s sosednimi deželami 0avarsko, FJK in Koroko, iz česar se je razvila $elovna skupnost Alpe)adran (1+G3). Kavčiča so nemara o'toževali za nacionalizem in separatizem, vendar so 'ile takne o'tož'e glede na %stavno %reditev nesmiselne. Ostava iz leta 1+G5 dejansko omenja pravico do samoodloč'e in odcepitve, o'enem pa vsa poo'lastila v zvezi s tem prep%ča zvezi kom%nistov, ki je 4 poleg j%goslovanske vojske 4 po ustavi vodilna idejna in politična sila, predvsem pa garant nerazdr%žljivega 'ratstva in enotnosti. V čas% 6itovega življenja so 'ile kakrnekoli po'%de v smeri slovenske državnosti nemogoče.
>3
### :olitika in diplomacija diplomacija lovenije lovenije / "erlinski 8id, ljubljanski 8id, vojna in mir ("rioni, -aa) "ajprej je tre'a povedati, da smo 2 let nazaj živeli v socialistični J%goslaviji, v kateri so 'ile stranke prepovedane in v kateri sta 'ili e vedno zelo dejavni in nevarni 'lužba državne državne varnosti (SHV) in voja ontraobveščevalna služba kom%nisti kom%nistična čna 'lužba vojak kaa ontraobveščevalna (KS). ;remiljevanje o %stanovitvi 'lovenske demokratične zveze sega v leto 1+33, v čas aretacije Janeza Jana oz. procesa proti četverici J06, nastanka 0avčarjevega 8dbora za zaščito človekovih pravic, manove 'lovenske kmečke zveze in k%lt%rniki# z'or z'orov ovan anjj (v zače začetk tk%% pod pod $dež $dežni niko kom& m& SHB SHB)) v =ank =ankar arje jeve vem m dom% dom%.. Sk%p Sk%pin inaa $"ovorevijai&, ki s(m)o se leto prej spoprijeli s slovenskimi o'lastmi zaradi t.i. 12. smo v priz prizad adev evan anj% j% po številke, tj. %rispevkov za slovenski nacionalni program program , smo politični simetriji želeli o' novo $kmečko& stranko postaviti gi'anje (organizacijo(organizacijozvezo- stranko-), ki 'i %strezalo tradiciji svo'odolj%'ni# in domolj%'ni# gi'anj, 3ove revije, neravnod%ni# izo'ražencev in li'eralnega srednjega sloja. Vzporedno s SH se je %stanavljala t%di 6omičeva 'ocialnodemokratska zveza 'lovenije , pozneje pa so nastale e dr%ge stranke, sk%paj pa smo 28 let nazaj %stanovili $emos. 6o so 'ili začetki slovenske demokracije, v vse'inskem pogled% pa prva %spena po'%da za samostojno slovensko državo. Seveda je tre'a 'lovenski kmečki zvezi priznati prvenstvo. SK je 'ila v začetk% 'olj stanovska organizacija, organizacija, pozneje pa je delovala kot dr%ge stranke v Hemos%, vendar smo 'ili takrat vsi po vrsti 4 morda z izjemo 6omiča 4 previdni pri razglaanj% svoji# strankarski# am'icij. 0avčarjev d'or je #otel o#raniti svoj nadstrankarski značaj. 7i smo se imenovali $zveza&, vendar smo klj%' Smoletovem vztrajanj%, da sodelujemo v (torej znotraj) SHB, povedali, da smo samostojni in da sodelujemo s SHB. Iežim in javnost sta doživljala doživljala SH kot opozicijo opozicijo in kot nevarno alternativo alternativo režim%. "astajanje nekom%nistični# strank v kom%nistični# država# je 'ilo skrajno previdno. V resnici je 'ila poljska 'olidarnost , ki se je začela pri'ližno takrat kot naa "ova revija, stranka, ki je vsaj od začetka leta 1+3+ sodelovala pri pogajanji# z vlado, nato pa poleti zmagala na prvi# demokratični# volitva#. Važno je predvsem to, da so se stvari v Sloven Sloveniji iji dog dogaja ajale le istoča istočasno sno s sprem spremem' em'am amii v dr%gi# dr%gi# kom%ni kom%nisti stičn čni# i# država država#. #. /e zanemarimo vpraanje prvenstva, je 'ilo važno, da je Slovenija ne#ala zaostajati za dr%gimi podo'nimi narodi 4 česar ne moremo reči za J%goslavijo v celoti. Han po %stanovitvi SH sem do'il o'isk iz agre'a. Vlado Aotovac in Slavko Aoldstein sta mi predlagala, da 'i %stanovili #rvaki oddelek SH. /e se prav spominjam, sta imela seznam 2 možni# #rvaki# članov SH. Alede na to, da je SKH poskr'ela za članstvo v 9vropski lj%dski stranki in glede na to, da so se 6omičevi 4 pozneje ;%čnikovi 4 socialdemokrati pri'liževali socialistični internacionali, v SH nismo imeli dr%ge iz'ire kot li'eralno internacionalo. S tem se je takrat strinjal t%di Jana. ;isec te# vrstic sem 'il naj'ližji nemkim li'eralcem (FH;), kar je 'il t%di vzrok mojem% predlog% o povezovanj% z BHS. Ies pa je, da so nam pri
>+
prvi# volitva# (1++) pomagali avstrijski konservativci. konservativci. eno 'esedo, mainstream SH je 'il kom'inacija konservativnosti in li'eralnosti. @oteli smo 'iti sredinska stranka. Seveda nismo preveč marali levičarjev, po dr%gi strani t%di nismo 'ili slepi, ampak zmerni nacionalisti. Iazlike med volilnimi rez%ltati strank leta 1++ so 'ile 4 vsaj z dananjega vidika 4 neznatne. SKH je do'ila malo manj kot 1>P, SK 12 in pol, SH pa +,81P. ;%čnik je do'il G,>+P. Važno Važno je 'ilo, da je zmagala koalicija Hemos. ;eterle pa e kdo je pozneje razlagal, da sem (pisec te# vrstic) želel postati predsednik vlade, kar ni res. ivel sem v prepričanj%, da se mora predsednik vlade spoznati na tevilke in na ekonomijo, sam pa sem imel čisto dr%gačno izo'raz'o. animali sta me k%lt%ra in z%nanja politika. e pred volitvami sem predlagal, naj 'o predsednik vlade kak gospodarstvenik. ;redlagali smo 7arjana =erarja, ki je 'il direktor 0elinke. ;o dr%gi strani pa je 'ila vloga SH pri osamosvajanj% klj%čna. SH je imela poleg predsednika parlamenta (0%čar) notranjega (0avčar), o'ram'nega (Jana) in z%nanjega ministra, to sem 'il jaz. 0rez SH naj'rž ne 'i 'ilo osamosvojitve. Hanes se veliko govori o vojski in o 'oj% z JBD. 6o je 'ilo seveda klj%čno, ampak 'rez mednarodnega priznanja slovenske slovenske države ne 'i 'ilo. ;ri tem moram 'iti zadržan. zadržan. Vsega nismo nismo naredili na 7. Veliko Veliko je naredil ;eterle, marsikaj t%di K%čan, ki sem ga pogosto spremljal. V SH, ki je nastala na 'rezstrankarskem prizorič%, so delovali različni lj%dje. 6ako kot se nekatere stranke v Hemos% niso zavedale, da la#ko od#od ene same stranke por%i koalicijo, tako se nekateri v SH niso zavedali, da la#ko $razkol& osla'i položaj stranke ali njeni# predstavnikov v Hemos%, posledično pa t%di njegov razpad. "ekateri v Hemos% so 'ili alergični na SH (če da ima preveč vpliva), nekateri v SH so želeli okrepiti njeno $desno& krilo in so se pritoževali nad zmernostjo in pop%stljivostjo v njej. Ko sem nekoč o'iskal izseljence v neki daljni deželi, sem slial, da je G ali 3P Slovencev katoličanov in 'i potemtakem o'last pripadala predvsem SKH. "aj 'o tako 3arodno demokratsko ali dr%gače. dr%gače. Sk%pina Sk%pina 'olj $desni#& $desni#& članov SH je %stanovil %stanovilaa 3arodno stranko, ki potem ni prila v parlament in se je %topila v SKH. V ozadj% je 'ila t%di privatizacija, glede katere se nismo mogli zediniti niti v stranki, kaj ele v Hemos%. "a razvoj dogodkov je precej vplival 7encinger, ki sem m% takrat ose'no t%di verjel. V vsakem primer% je 'ila nestrpnost v Hemos% in v SH 4 #vala 0og%, da smo %resničili vsaj osamosvojitev 4 sla'a za razvoj demokracije. Iazloge za razpad Hemosa in SH la#ko najdete t%di v sestavi Hrnovkove vlade po volitva# leta 1++2. V tej vladi sta 'ila poleg BHS t%di ;eterle ;eterle in Jana. SH je 'ila 'ila %tele %teleenj enjee idej idej "ov "ovee revije revije in večje večjega ga dela dela slove slovensk nskee svo'od svo'odolj olj%'n %'nee inteligence. V SH je nastalo veliko idej in programski# dok%mentov, v njej je 'ilo veliko pomem'ni# politikov. SH je navezala stike z vsemi li'eralnimi avtoritetami v 9vropi. Hanes tradicijo SH 4 vsaj deloma 4 nadalj%je SHS. Sicer je v Sloveniji zmanjkalo li'era li'eralne lne,, zmerne zmerne,, sredin sredinske ske politi politike. ke. "ek "ekoč oč je takno takno politi politiko ko zasto zastopal palaa BHS, BHS, po od#od% Hrnovka iz vlade pa nič več. Bi'eralne stranke so praviloma manje od konservativni# in socialistični#. 6o dejstvo, ki ga odraža rez%ltat na prvi# volitva# (+,81P), je nagnilo nekatere demokrate, da so si iskali prostor desno od sredine. BHS je 'ila močneja od evropskega povprečja, ker je pritegnila tako del t.i. levice kot del t.i. desno, ampak naprej. naprej. desnice. 9no od gesel BHS je 'ilo 3e levo, ne desno,
5
X /eprav je svet ministrov 9vropske %nije že 1. decem'ra 1++1 sklenil, da 'odo vse članice priznale samostojnost Slovenije, je *ormalno priznanje 4 v sklad% s sklepom 1. decem'ra 4 nastopilo ele 18. jan%arja. V zvezi s tem 'om navedel svoj tele*onski pogovor s @ansom Hietric#om Aensc#erjem. 1G. decem'ra zj%traj mi je sporočil naslednje! $...Sklenili smo, da vas 18. jan%arja priznajo vse države #krati. V 'istv% priznanje že imate, saj ministrski svet o njem ne 'o več razpravljal.& $6orej je de*initivno-& $He*initivno 0ilo je e nekaj razlik. "ekateri so komplicirali, nato je He 7ic#elis predlagal *orm%lo, da vas priznamo 18. jan%arja. /e ste čakali toliko časa, 'oste e en mesec. Vendar 'o "emčija storila, kar je o'lj%'ila. ;riznali vas 'omo že pred 'ožičem, v Bj%'ljano 'omo poslali am'asadorja, vendar 'o *ormalno nastopil ele 18. jan%arja.& Sklep ministrskega sveta in iz'ira dat%ma sta 'ila rez%ltat slovenski# prizadevanj in svetovnega dogajanja! 1. ;o let% let% 1+3G 1+3G ("ov ("ovaa revi revija ja,, 7ajn 7ajni ika ka dekl deklar arac acij ija, a, nove nove stra strank nke. e.....)) je 'ila 'ila slovenska opozicija vklj%čena v evropske demokratične procese, ki so pripeljali do por%enja 0erlinskega zid% +. novem'ra 1+3+ 2. Kone Konecc leta 1++ 1++ smo se Slovenc Slovencii na ple'iscit ple'iscit%% 4 t%di zaradi zaradi zaostale zaostale in sovražne sovražne 'eograjske politike 4 enod%no odločili za neodvisno in samostojno slovensko državo >. 28. j%nija j%nija 1++1 smo smo razglasil razglasilii neodvisnos neodvisnostt od SFIJ, nato nato je sledila sledila kratka kratka vojna, vojna, ki smo jo končali 5. G. j%li j%lija ja 1++1 1++1 na 0rio 0rioni ni#. #. 6akra akratt je Slov Sloven enij ijaa za tri tri mese mesece ce za%s za%sta tavi vila la osamosvojitvene osamosvojitvene postopke 8. G. okto'ra okto'ra 1++1 1++1 se je ta za%stav za%stavitev itev (moratori (moratorij) j) iztekla iztekla v istem istem čas% se je je 'ližala 'ližala konc% kon*erenca o J%goslaviji v @aag% . 28. okto'ra okto'ra 1++1 1++1 se je na podlagi podlagi sklepov sklepov #aake #aake kon*er kon*erenc encee in dvostra dvostransk nski# i# sporaz%mov JBD %maknila iz Slovenije 2. konec konec leta leta 6<<6 6<<6 je razpadla razpadla 'ovjetsk 'ovjetskaa zveza; zveza; 3. 66. januarja 6<
51
o' konc% tridesetletne vojne (153) je pomenil %veljavitev državnosti in razmejitev med državnimi in cerkvenimi oz. ideolokimi pristojnostmi. animiv kontrap%nkt k tem% sistem% je dananje dogajanje v zvezi z islamskimi *%ndamentalisti oz. vse 'olj razirjeni pojav civilizacijski# sporov in vojn oz. terorizma, ki se ne ozira na državne meje in ki iz#aja iz istovetnosti (tj. nedi*erenciranosti) državni#, vojaki# in verski# meril. X +. novem'ra 1+3+ so vz#odni "emci podrli 'erlinski zid in odpravili mejo med vz#odnim in za#odnim delom mesta, med "HI in I", med socializmom in kapitalizmom. S tem sta se 4 vsaj *ormalno 4 končala polstoletna #ladna vojna in stoletje evropski# totalitarizmov. 5G ;rva lastovka evropske pomladi je 'ila nemara sklepna listina @elsinke kon*erence (KVS9)53, ki so jo leta 1+G8 (poleg amerikega predsednika Aeralda Forda in za#odnonemkega kanclerja @elm%ta Sc#midta nič #%dega sl%teč in samozavestno podpisovali t%di sovjetski Beonid 0režnjev, vz#odnonemki 9ric# @onecker in j%goslovanski Josip 0roz 6ito. Slednji je na prelomne j%goslovanske (pa t%di evropske) dogodke vplival s svojo smrtjo leta 1+3. V osemdeseti# leti# prejnjega stoletja so začele peati partijske centrale v 7oskvi in v 0eograd%. 0erlinski zid se je zr%il t%di po zasl%gi ose'nosti, kot so 'ili papež ?ojtQa, predsedniki @avel, Ieagan, ?aQRsa in Aor'ačov. 7ed slovenskimi prispevki # konc% #ladne vojne so 'ili 3ova revija, proces &(9, "ajniška deklaracija, nove opozicijske stranke in koalicija $emos. @ladna vojna se je 4 kot rečeno, vsaj *ormalno 4 končala z razpadom J%goslavije, JBD, Varavskega pakta in Sovjetske zveze. ;etnajst let po padc% 0erlinskega zid% (25) je 'il konec #ladne vojne zapečaten s iritvijo 9O in "D6. B ačetki j%goslovanske krize segajo v osemdeseta leta prejnjega stoletja. dgovor nanjo predstavlja dogajanje, ki ga imen%jemo slovenska pomlad. Beta 1+3G je izla 8G. tevilka 3ove revije, leta 1+33 pa se je 4 ne#ote t%di po zasl%gi kom%nistične nomenklat%re, ki je sprožila vojaški proces proti četverici 4 začela organizirati politična opozicija. Ko je +. novem'ra 1+3+ padel &erlinski zid , je 'il normalni del slovenske dr%ž'e 4 podo'no kot so 'ili normalni lj%dje v dr%gi# kom%nistični# država#, razen morda v Sr'iji 4 pripravljen na temeljite spremem'e.
5G
V zvezi z dogajanjem pred 28 leti glej serijo člankov v nemki reviji $Sie'en 6age, die die ?elt verbnderten&, Serie 14G, $er 'piegel 215, t. >3455. 53 Heset zapovedi sklepne listine! 1. s%verena enakopravnost, spotovanje pravic, ki spadajo k s%verenosti 2. odpoved grožnji z %pora'o sile >. nedotakljivost meja 5. ozemeljska celovitost držav 8. mirno reevanje sporov . nevmeavanje v notranje zadeve G. spotovanje človekovi# pravic in temeljni# svo'očin, vklj%čno s pravico miljenja, vesti, vere ali prepričanja 3. enakopravnost in samoodloč'a lj%dstev +. sodelovanje med državami 1. izpolnjevanje mednarodno pravni# o'veznosti v do'ri veri.
52
Slovenija je 'ila 4 podo'no kot /eka, 9stonija, @rvaka, Batvija, Bitva, 7adžarska, ;oljska ali Slovaka 4 pripravljena na prelom z a'sol%tistično državo, tj. z državnim aparatom, za katerim je stala, če si sposodimo 'esede Beonida ;itamica, $mogočna kom%nistična stranka&. 5+ V konkurenci, ki je 'istvena sestavina demokracije in ki zaradi nakopičeni# prednosti voditeljev socialističnega samo%pravljanja in zaradi j%goslovanskega ozadja ni 'ila čisto potena, so posrečeno prevladale stranke slovenske pomladi. Slovenija je postala o'lj%'ljena dežela, pravzaprav obljubljena država. Vladajoči razred propadle države se je leta 1++ (vsaj začasno) preselil v opozicijo. /eprav je lo za spor in celo za vojno med Slovenijo in J%goslavijo in čeprav smo v Sloveniji zaradi tega dosegli delen in začasen sporaz%m med $emosom in slovenskimi kom%nisti, so 'ile razlike med slednjimi in nji#ovimi tovarii v 0eograd% po vsem videz% manje, kot so 'ile razlike med slovenskimi kom%nisti in Hemosom. ;odpora strank slovenske pomladi vladajoči politiki 1. decem'ra 1+3+, ko jo je posk%sil s po#odom nad Bj%'ljano ($miting resnice&) zr%iti Slo'odan 7iloevi, je 'ila na neki način paradoksalna. Skoraj četrt stoletja je tega, kar so Jože ;%čnik, ;eter Jam'rek in 6ine @ri'ar 4 ko se je izkazalo, da 'o sprejemanje nove slovenske %stave trajalo dlje, kot je 'ilo prvotno načrtovano in priakovano 4 v ;oljča# prepričali poslance Hemosa, da je potre'no čimprej izvesti ple'iscit o samostojni in neodvisni slovenski državi. "ekateri %deleženci sestanka so imeli sprva 4 'odisi v zvezi z o'ram'no pripravljenostjo doma 'odisi zaradi negativni# stalič v t%jini 4 nekaj zadržkov glede dinamike osamosvojitveni# korakov, vendar je prevladalo prepričanje o zgodovinskem $okn% priložnosti&. Sledila so težavna in napeta pogajanja z opozicijo in s tedanjim predsednikom predsedstva, ki sta nasprotovala dat%m% (2>. decem'er) in ognjevito licitirala pri merili# veljavnosti ple'iscita. V nekem tren%tk% sta celo predlagala, naj 'i ple'iscit propadel, če za samostojnost in neodvisnost ne 'i glasovali vsaj dve tretjini volivcev. V tem tren%tk% je nastal vtis, kot da nasprot%jeta samostojnosti in neodvisnosti slovenske države. ;o dr%gi strani so k napetosti prispevali $zagreti& zagovorniki ple'iscita. ;ojavila se je 'ojazen, da 'i 'ila slovenska politika $zaradi malenkosti skoraj pripravljena spet zapraviti zgodovinsko priložnost& 8. Jože ;%čnik je po#itel z napovedjo, da 'o ple'iscit pred 0ožičem, 7ilan K%čan pa se je jezno spraeval, $ali ;%čnik misli, da se la#ko državne odločitve sprejemajo na Hemosovem kl%'%-& 81 ;o'%de oz. odločitve večine so sicer normalen pojav. Vendar takrat, novem'ra 1++, Hemos vseeno ni odločal sam, ampak so več dni in noči trajala pogajanja s strankami prejnjega režima SH;, S7S in SSS. 6a pogajanja so povezala vse slovenske stranke, da so si la#ko razdelile zasl%ge za ple'iscitni rez%ltat in za samostojno državo, ki je nastala po ple'iscit%. 5+
Beta 1+2G je pro*esor prava in kasneji (1+2+41+>5) j%goslovanski veleposlanik v ?as#ington% Beonid ;itamic opisoval delovanje a'sol%tistične ali policijske države, v kateri so $v interes% države dovoljeni t%di protipravni čini&. ;itamic je opisal t%di delovanje sovjetskega sistema, ki ga je mogoče videti v $pravi l%či le, ako pomnimo, da stoji za državnim aparatom mogočna kom%nistična stranka, katera odloč%je po svojem lastnem od'or% o vse# vpraanji# notranje in z%nanje politike.& Alej Beonid ;itamic, $ržava, ;revalje 1+2G, str. 22 in 12. ;o let% 1+58 so slovenske o'lasti ;itamica preganjale in zapostavljale. 8 S temi 'esedami je pogajanja med Hemosom in kom%nisti ocenjeval Janez Jana. 81 Alej pričevanji Janeza Jane in Himitrija I%pla, ki sta 'ila navzoča na sestank% v ;oljča# +. novem'ra 1++! %remiki 1++2, str. 3G4+, 'krivnost države 1++2, str. G+43>.
5>
6edanja opozicija ni sprejemala zgodovinske priložnosti za samostojno državo 'rez pripom'. Ko je 'ilo enkrat jasno, da ple'iscit 'o, so si nekateri prizadevali, da 'i 'il %spe# čim manji. ;ro*esor mednarodnega prava Hanilo 6Yrk je celo napovedoval, da ple'iscit ne 'o imel mednarodno4pravni# posledic. Hemos% je komaj %spelo priva'iti tedanjo opozicijo iz zgreene na pravo stran zgodovine. Vladajoča 4 Hemosova 4 koalicija je 4 glede na zgodovinski tren%tek 4 delovala konstr%ktivno, povezovalno, in je poskr'ela za enotno ravnanje slovenske politike. $emos je s svojimi pobudami in odločitvami dosegel zgodovinski uspeh, ob tem pa je pred zgodovino rešil obraz tedanje opozicije. aj bi bilo, ko bi bila neodvisna slovenska država nastala proti volji tedanje opozicije? d tistega časa je Slovenija najprej napredovala, nato pa t%di nazadovala.
B "e le t%ji ( $er 'piegel, (he uardian ), celo nai, slovenski mediji so (j%lija 21>) o'javili 4 misleč, da gre za %godno novico 4 podatek, da se je a*era z domnevnim amerikim in 'ritanskim prisl%kovanjem politikom prijateljski# držav izognila Sloveniji, medtem ko naj 'i prisl%kovalni sistemi delovali v vse# sosedni# država#, t%di v agre'%. Iesneje od vpraanja, ali so Dmeričani prisl%kovali t%di v Sloveniji, je vpraanje, ali je ('ila) Slovenija za prisl%kovalce dovolj zanimiva. 7orda je Slovenija po let% 23 ne#ala 'iti zanimiva državaBeta 1++ smo 'ili soočeni z j%goslovansko, dvajset let pozneje pa s slovensko krizo, ki v nekateri# pogledi# spominja na j%goslovansko. Vsak dan smo posl%ali lamentacije o $sla'i# krediti#&, tj. o naračanj% državnega dolga. Holg je, kot pove slovenski pogovor, o'lj%'a. Kdor ne plača, kar je dolžan, je prelomil o'lj%'o oz. je, kot pravi neki dr%gi ('alkanski) pregovor, o'lj%'il, da 'i delal veselje 'edakom. 0esedi neodvisnost in samostojnost pomenita spor 4 v naem primer% celo vojno 4 s t%jo državo in lj%dmi od dr%god. Sprva, kot rečeno, ni 'ilo temeljne (ideoloke) razlike med 'eograjsko in lj%'ljansko %radno o'lastjo. Iazlikovati sta se začeli o' zaostrovanj% nacionalnega vpraanja, ki je začasno %maknilo z dnevnega reda domačo konk%renco. 6%patam82 sliimo predloge, naj 'i se %prli 9vropski %niji tako, kot smo se nekoč %prli J%goslaviji. 6o je seveda velik nesporazum. /eprav ni mogoče spregledati dejavnikov z%naj slovenski# moči, smo si najnovejo krizo, predvsem pa njeno trdovratnost in glo'ino prisl%žili sami. 'toževanje 9vropske %nije ali "emčije zaradi slovenski# *inančni# in moralni# zadreg le prikriva dejanske zadrege in 'istvo slovenskega polma. ;ri tem Slovenija plač%je visoko ceno zaradi la#komiselnosti bančnih lastnikov, nadzornikov in %praviteljev, 'ranilcev t.i. nacionalnega interesa. 6i so z večdesetletno zam%do v Slovenijo presadili japijevsko, nekoč 'i rekli hohštaplersko miselnost, ki jo ponazarja geslo !njo# noM, pa# later ) Hživaj zdaj, plačaj kdaj drugič/ $daj& naj 'i namesto tisti#, ki so do'ili $sanjske kredite& in kateri# imena vlada skriva kot državno skrivnost, te kredite odplačevali vsi davkoplačevalci. K sk%pnem% dolg% slovenski# davkoplačevalcev 'o tre'a 4 po vsem videz% 4 navsezadnje priteti t%di stroke za 82
"edavno je neki sindikalni voditelj sredi pogajanj z vlado izjavil, naj si 4 da ne 'i 'ilo tre'a omejevati plač v javni %pravi 4 vendar iz'ori 'olje pogoje v 0r%slj%.
55
odkodnine t.i. izbrisanim, morda celo hrvaškim varčevalcem Djubljanske banke, da ne govorimo o zgreeni#, propadli#, predvsem pa pobeglih naložbah. Ha ne govorimo o neraz%mni# tveganji#, kot je 4 o' $verodostojnosti& in enoglasnosti #rvaki# pogajalcev, da ne 'ojo priznali stika slovenskega morja z mednarodnimi vodami 4 neraz%mljivo tvegan t.i. arbitražni sporazum o državni meji s @rvako. "e glede na omenjene težave je 'ila slovenska z%nanja politika večinoma %spena. ;redvsem desnosredinske, sredinske in $meane& sredinsko4desne koalicijske vlade so Slovenijo pripeljale v 9=H, predsedovale VS9, D9D (7ednarodna agencija za atomsko energijo) in 9O, predvsem pa so Slovenijo postavile v evrski in schengenski sistem. 6.i. pomladne stranke so preo'likovale slovensko narodno vprašanje v slovensko državo. Vendar statistika pokaže, da so t.i. pomladne stranke vodile slovensko vlado vsega G let in pol, preostali# 1G let pa so jo vodili Janez Hrnovek (kar sicer ni 'ilo najsla'e), 6one Iop, 0or%t ;a#or, Dlenka 0rat%ek in 7iro =erar. ;ri tem izrač%n% nista %potevana položaj predsednika rep%'like ali evropskega komisarja. "ovem'ra 1++ v ;oljča# ni lo le za novo državo, ampak t%di za demokracijo. Kot je 'ilo rečeno, so 'ile odločitve povezane z o'likovanjem nove slovenske %stave, v kateri je zagotovljena svo'oda izo'raževanja, izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in dr%gi# o'lik javnega o'večanja in izražanja... a čas pred četrt stoletja so 'ili značilni naporni in dolgotrajni pogovori, pogajanja, ki so trajala cele noči, vendar so se pogajalci na konc% razli s sporaz%mom in z vklj%čitvijo vse# lj%di do're volje. a Hemos je 'ila pri ideoloki# in t.i. kadrovski# vpraanji# značilna politika vklj%čevanja, ne izklj%čevanja. 6o je veljalo praktično povsod! na področj% 'ančnitva, diplomacije, državne in javne %prave, v k%lt%ri, pri nacionalni# mediji#, v pravosodj%, olstv%, vojski in znanosti. Hemos je odprl vrata vsem, ki so želeli sodelovati pri %stvarjanj% nove države. B V Sloveniji je pogosto sliati 4 pravzaprav 'analen 4 komentar,
da se preveč ukvarjamo s preteklostjo, namesto da bi se ukvarjali s prihodnostjo.
V resnici pri#odnost ne o'staja o'stajata le dve vrsti preteklosti! stareja in noveja preteklost.8>
8>
V Sloveniji je stareja preteklost povezana z revol%cijo, socializmom, J%goslavijo in zmago v . svetovni vojni (1+58), noveja pa s padcem &erlinskega zidu, ustanovitvijo $emosa J6<:
;ri#odnost 4 v smisl% oprijemljivi# dejstev in podatkov 4 ne o'staja, vendar pravimo, da ta ali ona država ali ose'a $ima pri#odnost&. Ba#ko 'i torej rekli, da imata nekaj, kar ne o'staja. mata pač %panje, da se 'osta v pri#odnosti znali 4 'olje ali vsaj tako kot v preteklosti.
58
V Sloveniji iz takni# ali dr%gačni# razlogov živi domneva, da naj 'i 'ili
nekateri modeli (npr. $demokratični socializem&) primerni t%di za pri#odnost, medtem ko naj 'i 'ili nekateri dr%gi, čeprav noveji (npr. $neoli'eralizem&), za pri#odnost ne%pora'ni.
Iaz%mevanje politični# programov in razporejanje volilni# pre*erenc otež%je retorika,
ki se po eni strani sklic%je na pri#odnost in novosti ($novi o'razi&), po dr%gi strani pa čiti $prido'itve socializma&.
6o retoriko omogoča t%di peanje spomina. Letrt stoletja je relativno dolga do'a in po svoje je raz%mljivo, da v takem čas% opea spomin. ato države, ki spot%jejo svojo preteklost, %stanavljajo in vzdrž%jejo %stanove, ki skr'ijo, da važni spomini ne z'ledijo in ne %gasnejo. Slovenska država oz. njena akt%alna o'last postajata poza'ljivi glede svojega iz#odiča in dedičine, 'rez katere države splo# ne 'i 'ilo.
Dli je petindvajset let dolga ali kratka do'a
Letrt stoletja je minilo od padca 0erlinskega zid% oz. od konca #ladne vojne do časa tega pisanja. 6oliko časa je minilo od %stanovitve Hemosa (tj. od koalicije, ki je zmagala na volitva# leta 1++ in dosegla %stanovitev samostojne države) do tega pisanja. 6oliko časa je minilo od vzpona do zatona *rancoske revol%cije (1G3+41315). 6oliko časa je minilo od začetka . svetovne vojne (1+15) do začetka . svetovne vojne (1+>+). Stara J%goslavija je trajala dve leti manj kot četrt stoletja (1+1341+51). ;rimorski Slovenci so živeli pod talijo dve leti več kot četrt stoletja (1+134 1+58).
Veliko zgodovinsko pomem'ni# o'do'ij je 'ilo kraji# od četrt stoletja. ;rimoža 6r%'arja so prvič izgnali iz Slovenije po dvanajsti# leti# sl%ž'ovanja, dr%gič pa po tre# leti# sl%ž'e. 9dvarda Koc'eka so izgnali iz slovenske politike po deseti# leti#, Staneta Kavčiča pa po peti# leti#. 'lovenska pomlad , ki je nastopila istočasno z r%enjem 0erlinskega zid%, je eden tisti# pojavov v slovenski zgodovini, ki je pretresel in prizadel %trjeno splono zavest, vendar je njen vpliv v relativno kratkem čas% t%di opeal. 6ako kot dr%gi protesti (6r%'ar, ;reeren, =ankar, Koc'ek, Kavčič...) v slovenski zgodovini je t%di protest slovenske pomladi (recimo $emos) doživel svoje zvezdne tren%tke, nato pa se je slovensko življenje vrnilo v stare kolesnice. Ha jim je 'ila povrnjena veljava, so prelomni dogodki na Slovenskem morali čakati večje tevilo let.
7erilo demokratičnosti 4 če #očete spodo'nosti 4 in %spenosti neke dr%ž'e je njena sposo'nost vklj%čevanja protestni# pojavov oz. čas nji#ove %veljavitve kot legitimnega sestavnega dela nacionalnega življenja. 7erilo demokratičnosti je t%di zadržanost, kar zadeva o'rač%navanje z nasprotniki vladajoče ideologije oz. splone zavesti.
5
'lovenska pomlad se je začela pri'ližno o' istem čas% kot na ;oljskem, nove stranke (Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krčanski demokrati, eleni Slovenije...) pa so nastajale že pred podiranjem oz. padcem &erlinskega zidu. "a z'orovanja v =ankarjev dom ali predenj je leta 1+3+ vsakokrat prilo dvakrat toliko lj%di, kot je 'ilo sedežev. 7nogim, ki so (o)stali na #odniki# (ali pred #io) ni ostalo dr%gega, kot da so dogajanje spremljali prek monitorjev. Dprila 1+3+ so poljski kom%nisti s Solidarnostjo podpisali sporaz%m o (deloma) svo'odni# volitva# (8P poslanski# sedežev spodnjega doma je 'ilo rezervirani# za ;artijo, >8P za opozicijo), j%nija istega leta pa je opozicija dosegla veliko zmago. "a Kitajskem so na dan poljski# volitev iz'r%#nile demonstracije, ki se ji# je %deležil milijon protestnikov. S trga 6iananmen ji# je pregnalo >. vojakov, pri čemer je 'ilo več sto mrtvi#. Ko se 7oskva in Aor'ačov nista zmenila za stisko poljski# kom%nistov, je avg%sta 1+3+ prilo do koalicijske vlade 7azoCieckega oz. Solidarnosti z nekdanjimi zavezniki kom%nistov. Kom%nisti so tako do'ili predsednika rep%'like, Solidarnost pa vlado ($va predsednik, na premier&). 6akrat se je na 7adžarskem zgodil panevropski piknik, s katerega je v tre# %ra# po'egnilo v Dvstrijo vz#odni# "emcev. Vsa vz#odna 9vropa je dr#tela od navd%enja in groze. Konec septem'ra je z%nanji minister Aensc#er več tisoč vz#odni# "emcev odpeljal iz ;rage v a#odno "emčijo. ;otem je 0erlinski zid padel, kot 'i 'il iz kartona. Slovenski kom%nisti se niso zgledovali po Kitajci#. Ko so se 'eograjski voditelji (z Dntejem 7arkoviem in Slo'odanom 7iloeviem na čel%) preo'lekli v ovčje kože in s pomočjo svoji# propagandni# strojev %stvarjali vtis, da počnejo isto kot Bec# ?aQRsa v Varavi in Vaclav @avel v ;ragi, so se slovenski kom%nisti (na kongresi# decem'ra 1+3+ in jan%arja 1++) odločili za polemiko z 0eogradom in za sodelovanje s slovensko protikom%nistično opozicijo. /e p%stimo o' strani vpraanje preo'lačenja in preimenovanja (KS4SH;), la#ko rečemo, da so se odločili za ravnotežje med močjo in legitimnostjo.
X Alavna pro'lema mednarodni# odnosov sta vojna in mir. Vojna je stvar vojakov, mir je stvar diplomatov. Hiplomatski %spe# svetovni# razsežnosti je 'il $unajski kongres (1318), ki je 9vropi prinesel sta'ilnost praktično do prve svetovne vojne. Kongres, ki je 'il pravzaprav mirovna kon*erenca, %živa v po%čeni javnosti velik %gled! 'veta Aliansa je obračunala s rancosko revolucijo in z 3apoleonom, vendar ni kaznovala Crancije. 9po#alni dosežek je mogoče pripisati *rancoskem% diplomat% in ministr%, čigar polno ime oz. naslov je harles "aurice de (alle#rand)%Srigord, prince de &SnSvent . 9vropski prvaki pod vodstvom avstrijskega z%nanjega ministra 7etternic#a so kaznovali režim, ne pa države ali naroda. Slovenci smo se v ta velikanski in veličastni proces 4 kot e kdaj pozneje 4 vklj%čili s protokolarnimi %sl%gami, ko se je kongres leta 1321 nadaljeval v Bj%'ljani. Sk%paj z "apoleonom so propadle t%di *lirske province (13+41315), vendar 4 če do'ro premislimo 4 Sveta Dliansa in Dvstrija Slovencev nista odvrnili od pozneji# narodnoosvo'odilni# dejanj, ki so se začela z lirijo. V primerjavi z H%najem in klj%' veliki dozi amerikega idealizma je 'ila mirovna kon*erenca v Versailles% (1+1+) 4 klj%' do'rem% mnenj%, ki ga imamo o diplomaciji 4 kolosalna polomija. "jeni voditelji so zr%ili tri cesarstva, predvsem pa so kaznovali 3emce. avezniki "emcem niso dop%stili nji#ovega 6alleranda, ki ga "emci po vsem videz% niti niso imeli. dvzeli so jim ozemlje, ki je 'ilo veliko kot tri Slovenije in na katerem je živelo G milijonov "emcev, predvsem pa so jim naložili velikanske
5G
odkodnine. Versailles se je maščeval tudi 'lovencem , saj je zaveznika talija prido'ila tretjino slovenskega ozemlja, na katerem je živelo >. Slovencev. Kaznovanje "emčije po . svetovni vojni je 'ilo dr%gačno kot v Versailles%. (;redvojne) "emčije niso le zmanjali (v korist Francije, ;oljske in Sovjetske zveze), ampak so jo t%di razdelili na za#odni in vz#odni del, pri čemer je 4 o' denaciikaciji 4 vsaj kaznovanje za#odnega dela prene#alo relativno kmal%, z 7ars#allovim načrtom (1+53) in z vklj%čitvijo v "D6 (1+88). V vz#odnem del% "emčije in v Sovjetski zvezi se seveda ne 'i strinjali, da so "emcem gre#e iz . svetovne vojne odp%stili samo na a#od%. ;o mnenj% zanesenjakov je 'ila 3emška demokratična republika (1+5+41++) za "emce nagrada, večinoma pa 4 t%di glede na tevilo lj%di, ki so 'ežali iz nje 4 sodimo, da je 'ila %jetnitvo. 6% se la#ko začne velika in naporna razprava o težava# življenja v socializm%. B 7nogi zgodovinarji %gotavljajo, da se je . svetovna vojna pravzaprav končala ele s padcem 0erlinskega zid%, kar 'i pomenilo, da je trajala G8 let. V čem naj 'i padec 0erlinskega zid% razreil pro'leme, ki so ji# %stvarili atentat na avstroogrskega prestolonaslednika v Sarajev% (1+15), . svetovna vojna in razpad $d%najskega& sistema, ki je trajal 4 denimo 4 1 let--menjene %gotovitve iz#ajajo iz ocene zgodovinski# posledic kaznovanja in izklj%čevanja 4 narodov. ;o konc% #ladne vojne naj 'i spoznali, da je neprecenljiva sestavina mednarodni# odnosov 4 stabilnost. @enr Kissinger v svoji najnoveji knjigi (5orld 8rder, E=6 ) zagovarja ravnotežje med močjo in legitimnostjo. Opora'a državne moči (vojske, policije, pravosodja) 'rez pravične podlage %stvarja ali stopnj%je mednarodne pro'leme. z tega razloga je recimo Slovenija na začetk% pogajanj o državni meji s @rvako za#tevala %potevanje načela e- aeTuo et bono. Kot je znano, je 'ilo to načelo v končni verziji Dr'itražnega sporaz%ma potisnjeno na ro'. Dr'itražno sodiče naj 'i za določitev meje %pora'ilo mednarodno pravo, medtem ko naj 'i poleg prava %potevalo $pravičnost& in dr%ga lepa načela ele pri določanj% stika 'lovenije z odprtim morjem... Kot je 'ilo že večkrat povedano, Slovenija ne potre'%je polj%'nega stika, ampak potre'%je ozemeljski stik, torej odprto pot iz ozemeljskega morja na odprto morje, s čimer sta povezani vsaj dve akt%alni slovenski gospodarski težavi! modernizacija koprskega pristaniča in nov železniki tir med Hivačo in Koprom. ;o konc% #ladne vojne in po osamosvojitvi je Slovenija relativno #itro navezala stike s poraženo stranjo, tj. s Sr'ijo oz. J%goslavijo, sporaz%mela pa se je t%di z državljani te# dve# držav, ki so želeli postati slovenski državljani. H%najski sporaz%m o nasledstv% (21) je %zakonil enakopravnost vse# držav naslednic SFIJ in določil sistem reevanja zapletov iz preteklosti. 6o je 'ilo dragoceno diplomatsko izročilo, ki ga (kot kažejo zapleti z varčevalci B0) nova slovenska diplomacija po let% 2+ ni znala %pora'iti. ;ostavimo e dve vpraanji Dli je mogoče načelo ravnotežja med močjo in pravičnostjo %pora'iti t%di v notranji politiki- Dli je to načelo akt%alno t%di danesmagovita koalicija Hemos je po let% 1++ 4 pose'ej na državotvorni# področji#, kot je npr. z%nanja politika 4 vzpostavila do'ro sodelovanje z j%goslovanskimi diplomati
53
slovenskega rod%. 6o sodelovanje je 'ilo naravnost zgledno, ko je lo za iz'iranje veleposlanikov. "e glede na strankarsko večino v parlament% je Hemos 4 v prepričanj%, da je potre'no ravnotežje med močjo in pravičnostjo 4 'rez predsodkov vklj%čeval v slovensko diplomacijo t.i. j%go4diplomate. 6a spomin je, tako se zdi, v četrt stoletja popolnoma opeal. "elegitimna %pora'a moči v mednarodni# odnosi# povzroča nesta'ilnost, irjenje smrtonosni# sporov in vojn v notranji politiki pa prinaa gospodarsko, moralno in 4 seveda 4 politično krizo. B ;ovsod po Srednji in Vz#odni 9vropi so proslavili padec 0erlinskega zid% in konec #ladne vojne (+. novem'ra 1+3+) kot osvoboditev, tj. kot petindvajseto o'letnico svobode.85 ' tem se postavljata dve vpraanji! v čem je 'istvo osvo'oditve in zakaj slovenska politika, kjer je ljubljanski zid (npr. z %stanovitvijo novi# strank in z 7ajniko deklaracijo) padel že spomladi leta 1+3+, posveča osvo'ajanj% tako malo pozornosti-dgovora sta na dlani!
v nekdanji# t.i. socialistični# država# osvoboditev praviloma pomeni konec petdesetletnega zaostajanja, konec komunistične diktature in uvedbo večstrankarskega sistema, tj. demokracije, socialno4tržnega gospodarstva, spotovanja človekovi# pravic, predvsem pa dr%ž'ene sta'ilnosti v slovenski politični imaginaciji je pojem osvo'oditve nekako zaseden s koncem dr%ge svetovne vojne in z uvedbo Jne s koncemK komunistične diktature , pri čemer je ostalo odprto in celo prepovedano vpraanje premika iz dežja *aizma pod kap kom%nizma velik del akt%alne slovenske politike se e danes ne istoveti (povsem) z uvedbo večstrankarskega sistema .
ceno akt%alnega slovenskega strankarskega prizoriča 'i si la#ko olajali z %gotovitvijo, da gre za pojmovno zmedo ali pretvarjanje. V resnici pa imamo opraviti z delitvijo!
na stranke, ki se istovetijo s koncem kom%nistične diktat%re oz. z %ved'o večstrankarskega sistema, in na stranke, ki 4 milo rečeno 4 niso op%stile privrženosti kom%nistični diktat%ri oz. enostrankarskem% sistem%, kar kažejo predvsem s tem, da pomanj%jejo nj%ne krivice, žrtve in tragedije.
a to dr%go sk%pino je značilna kultura zanikanja. "jeni privrženci pravijo, da v Sloveniji pred letom 1+3+ nismo imeli diktat%re. "amesto da 'i rekli! 8prostite/, 'ranijo propadli j%goslovanski sistem. S tem na neki način potrj%jejo d%#ovito %gotovitev o nekdanji# socialistični# država#! da je v njih mogoče predvideti vse razen preteklosti. 6o je najresneji pro'lem dananje Slovenije. 85
;adec 0erlinskega zid% so, raz%mljivo, naj'olj svečano praznovali v "emčiji, na /ekem in na 7adžarskem. "a veliki kon*erenci $28 let svo'odne 0olgarije& se je 11. in 12. novem'ra v So*iji z'rala večina pomem'ni# vz#odno4 in srednjeevropski# državnikov, akademikov in novinarjev, ki so 'odisi sodelovali pri osvo'ajanj% 9vrope, 'odisi se istovetijo z njim. Kon*erence se je %deležil t%di pisec te# vrstic.
5+
;o skoraj petdeseti# leti# (1+5>41+3+) prepovedi, skrivanja in zaničevanja po različni# enostrankarski#, 'rezstrankarski#, samo%pravni# in delegatski# posk%si# je povsod v 9vropi, t%di v Sloveniji, klj%' opisani kulturi zanikanja postalo očitno, da je (več)strankarski sistem neizogi'na sestavina %spene države. Ieevanje politični# (k%lt%rni#, gospodarski#...) težav 'rez svobodnega tekmovanja med strankami je nemogoče. J%goslovanski pa e kateri polm je 'il posledica sla'ega političnega sistema, tj. manjinske vladavine revol%cionarjev, ki niso nikoli tvegali volitev. Hemokracija predpis%je tekmovanje med strankami, ki si morajo za svoje predstave o reitvi prido'iti večino volivcev. Kdor misli reevati pro'leme, mora imeti (ali %stanoviti) stranko in z njo zmagati na volitva#. B ;ri tem je seveda veliko odvisno od opredelitev in %smeritev stranke, veliko t%di od njeni# ose'nosti. Volivci 'i morali imeti možnost iz'iranja med dejanskimi alternativami, npr. med evropskimi in protievropskimi strankami med strankami, ki zagovarjajo modernizacijo, in strankami, ki opravič%jejo in %pravič%jejo zaostajanje. V nekateri# država# je iz'ira nazorneja in lažja že zato, ker imajo manje tevilo strank, ponekod le dve konk%renčni stranki. "ejasne opredelitve in strankarska #ipokrizija odvračajo volivce in povzročajo nizko %delež'o na volitva#. S to težavo se soočamo t%di v Sloveniji. V začetk% slovenske demokracije pred petindvajsetimi leti so 'ile, %potevaje evropsko strankarsko tradicijo 4 če ne tejemo vladajoči# kom%nistične in socialistične stranke 4 %stanovljene kmečka JljudskaK stranka, tri liberalno)demokratske stranke JD$', '$9 in rosova D'K, socialno)demokratska, zelena in krščansko)demokratska stranka. ;ozneje so slovenski kom%nisti s pomočjo prijateljev v socialistični internacionali (ki je U propos do zadnjega di#a zagovarjala o#ranitev J%goslavije) izmaknili socialno4 demokratsko ime ;%čnikovim socialnim demokratom, ki so se %maknili 4 recimo 4 'olj na desno. ;otem so sledile e dr%ge trans*ormacije, vendar se je %domačilo 'olj ali manj zasilno in v 'istv% nepravilno razlikovanje med desno4sredinskimi strankami, ki so se sklicevale na poreklo v slovenski pomladi, in levo4sredinskimi strankami, ki so 'olj ali manj opazno zastopale interese nekdanjega kom%nističnega režima. ;rva težava je v tem, da so se v tem polj% začele kopičiti stranke, ki so se istovetile z %ved'o, ne s koncem enostrankarskega sistema. Hr%ga težava je v tem, da so si za vsake volitve izmislile novo ime. 6retja težava je, da je po Hrnovkovi smrti na to stran prestopila in se v njej razkrojila t%di BHS. magovalci #ladne vojne ( $emos) zaradi prezaposlenosti s postavljanjem državni# in demokratični# %stanov, z oporekanjem 0eograd%, s prido'ivanjem raz%mevanja mednarodne javnosti za slovenske nacionalne interese, z eno 'esedo, z osamosvajanjem 4 pa t%di zaradi nekateri# napak, ki so 'ile povezane predvsem s postkom%nistično ev*orijo in naivnostjo 4 niso 'ili oz. niso mogli 'iti dovolj pozorni na *inančne ma#inacije slovenski# poražencev #ladne vojne. Iez%ltat je že spet na dlani! 38P časa po let% 1++ so glavne državne položaje v Sloveniji o'vladovale t.i. levo4sredinske stranke. 9dini pomislek v zvezi s tem izrač%nom je mogoč pri vladi Janeza Hrnovka, ki je t%di zaradi političnega pragmatizma dosegala relativno do're gospodarske in z%nanjepolitične rez%ltate, npr. z včlanitvijo v 9O in "D6.
8
/e p%stimo o' strani jezo, zavist in lj%'os%mje, pa t%di zapletene razprave o pravičnosti ali legitimnosti, je izklj%čevanje in celo čičenje sk%pin in posameznikov, ki se opirajo na osvo'oditev leta 1+3+, skrajno nevarno. Alede na plitek 'azen sposo'ni# in izk%eni# Slovencev je la#ko kadrovska politika, ki a priori izklj%č%je polovico narodnega telesa, samo porazna. Ha je tako, pričajo porazni gospodarski rez%ltati in sploni zaton Slovenije na mednarodnem prizorič%. B ' praznovanj% 28. o'letnice padca 0erlinskega zid% so se pojavili rez%ltati raziskav in anket, iz kateri# je mogoče sklepati, da evropski t%denti in dijaki 'olj sla'o poznajo novejo zgodovino, saj se ji# pri'ližno P zaveda konca #ladne vojne, o' tem pa celo zamenj%jejo 0erlinski zid s Kitajskim zidom. /e se spomnimo malomarnosti oz. odporov pri o'ravnavanj% slovenske osamosvojitve v slovenski# ola#, verodostojnosti te# podatkov ni mogoče resno %govarjati. ;omanjkljivo znanje zgodovine je povezano s olsko politiko, s splonim k%lt%rnim oz. političnim ozračjem v Sloveniji 4 in v 9vropi 4 do neke mere pa t%di s prodiranjem novi# in*ormacijski# te#nologij, ki raz'remenj%jejo ole in olarje %čenja in memoriranja, če da $je vse to tako ali tako na internet%&. 6aken spročen položaj je po svoje razveseljiv, saj zgodovinska dejstva vendar ostajajo živa in dosegljiva, po dr%gi strani pa je izrazito negativen in nevaren, saj v sodelovanj% z množičnimi mediji in o' 'rez'rižnosti nadzorni# %stanov, recimo pravosodja, da ne govorimo o vse težje dostopni# ar#ivi#, dop%ča svojevrstno neodmevnost in neobčutljivost za važna zgodovinska in akt%alna dr%ž'ena vpraanja omogoča skoraj neopazno in neslišno irjenje neresnic, ponaredkov in polresnic. Hel te zgod'e je polemika o osvoboditvi! ali so se Slovenci osvo'odili leta 1+58 ali ele leta 1+3+ oz. 1++1V Sloveniji se torej nismo preveč živa#no %kvarjali s proslavljanjem četrtine stoletja, ki je minila od padca 0erlinskega zid%. ' tem pa se posameznikom, ki jim spomin seže tako glo'oko v dro'ovje slovenske zgodovine, postavlja vpraanje, zakaj slovenska država 4 precej 'olj kot dr%ge nekdanje socialistične države 4 tako rekoč molči o' o'letnica# $padca& ljubljanskega in npr. goriškega, da ne omenjamo tržaškega zidu? 9den od razlogov je zadrega v zvezi z j%goslovansko, torej t%di slovensko zmago v . svetovni vojni, ki so jo zmeali z revol%cijo in avtoritarnim kom%nističnim režimom. ' tem je tre'a reči, da padec *aizma oz. nacizma leta 1+58 ni v nikakrnem nasprotj% s padcem kom%nizma med letoma 1+3+ in 1++1. Iazlog, zakaj so nekateri zgodovinarji zadržani do . svetovne vojne in zakaj trdijo, da se je . svetovna vojna končala ele leta 1++ (;arika listina KVS9), je v revolucionarni vnemi, ki je držala v ujetništvu vso Vzhodno in del 'rednje !vrope, in povzročila nesmiselne žrtve in dr%ge tragedije, predvsem pa petdesetletno gospodarsko zaostajanje. ;ose'ej kočljivo je dejstvo, da je $lj%'ljanski zid& padel pravzaprav že leta 1+33 z %stanovitvijo 'lovenske kmečke zveze, s protesti zaradi vojakega procesa J06, ali vsaj v začetk% leta 1+3+, ko so nastale nove stranke SH, SHSS, SKH itn. padc% lj%'ljanskega zid% pač ni 'ilo no'enega dvoma več po volitva# spomladi 1++. "ato se je Slovenija strmo vzpenjala s ple'iscitom konec leta 1++, z izjavo o neodvisnosti 28. j%nija 1++1 in z mednarodnim priznanjem konec istega leta oz. v začetk% leta 1++2.
81
Slovenski državni voditelji so 4 razen izjem 4 poza'ili, da je padec lj%'ljanskega zid%, ki so ga videli kot odvzem pridobitev socializma, leta 25 omogočil vklj%čitev v 9O in "D6, ki je pač ne 'i 'ilo 'rez razpada J%goslavije. Ko ne 'i 'ilo padca lj%'ljanskega zid%, 'i Slovenci 4 v komaj predstavljivem primer% j%goslovanske vklj%čitve leta 25 4 v 9vropski %niji govorili sr'o#rvako n e naprej, ko ne 'i 'ilo padca lj%'ljanskega zid% in slovenskega vzpona v 9O in "D6, ne 'i prilo do padca goriškega in kajpada tržaškega zidu, ki je po . svetovni vojni in po zmagi revol%cije, mimogrede povedano, postal svetovni pro'lem. ;adec 'erlinskega, lj%'ljanskega, tržakega in gorikega zid% ter konec nasilja, ki so ga dolgo časa predstavljali ti zidovi, je Sloveniji omogočil, da so jo v t%jini spotovali kot eno naj%speneji# novi# držav, kot $naj'oljo %čenko v razred%&. 8malovaževanje navedeni# prelomni# procesov in brezbrižnost pri praznovanj% osvo'oditve leta 1+3+, ki sta se razma#nila predvsem po let% 23, sta seveda prispevala k realnem% padc% 'r%to domačega proizvoda, k velikanskem% zadolževanj%, gospodarski in moralni krizi v Sloveniji, predvsem pa k njenem% drsenj% in padc% v irelevantnost oz. nepomem'nost. B Beta 1++ je 'ila samostojna slovenska država predmet navdušenja. "ato je postala vsakdanja realnost. "asprotniki osamosvojitve, ki so 'ili prej v deenzivi in so prvo leto ali dve molčali, so kmal%, nemara že leta 1++>, začeli oenzivo. samosvojitev je postala točka političnega obračunavanja. V nekem tren%tk% so nasprotniki samostojne države postali njeni voditelji, njeni zagovorniki pa so pristali v opoziciji. S tem ko so prili na o'last nasprotniki osamosvojitve, je osamosvojitev postala neko zanimivo vpraanje, skoraj skrivnost. Beta 1++1 je 'ilo pri mednarodnem priznavanj% samostojne Slovenije nekaj težav, izvirajoči# iz apriorni# simpatij, ki ji# je v t%jini %živala 6itova politika zaradi spora s Stalinom oz. zaradi domnevne nesloge v socialističnem ta'or%. 6o tradicijo (ki se je imenovala ne%vrčenost) je gojila j%go4diplomacija, na njej pa je gradil t%di 7iloevi. ;o dr%gi strani so celovitost J%goslavije podpirali socialisti. Iazpada J%goslavije so se 'ali Arki, Wpanci, poleg nji# t%di Dmeričani, ki so se 'ali razpada Sovjetske zveze in konca ravnotežja. Važno je 'ilo, da neodvisnosti Slovenije niso nasprotovali I%si (Jelcin), po poletj% 1++1 pa niti Sr'i. ;riznanje neodvisnosti Slovenije in @rvake je predvsem zasl%ga nemko4*rancoskega dogovora. ;ri 'oj% za priznanje je Slovenija 'olj po%darjala demokracijo in človekove pravice, samoodloč'o smo razlagali kot vpraanje demokracije, ne kot narodno osvo'oditev. ;ri tem se je naa retorika, ki smo jo %pora'ljali v inozemstv%, razlikovala od retorike v Sloveniji. J%go4diplomati so se pridr%žili novi slovenski diplomaciji. ;o eni strani so 'ili patrioti, po dr%gi strani so 'ili prerač%nljivi! vsa 9vropa se je spremenila.
82
talijanski (levičarski) politik ;iero Fassino je leta 2> opisal svoj pogovor z 7ilanom K%čanom in =irilom Ii'ičičem na dan razglasitve neodvisnosti (2G. j%nija 1++1)! $Slovenci so prosili, naj ji# ne 'i p%stili sami#, pri čemer so rotili italijansko in evropsko levico, naj neodvisnosti 'ivi# j%goslovanski# rep%'lik ne podarita desnici.& 88 talijanski z%nanji minister Aianni He 7ic#elis je e jan%arja 1++2 grozil, da talija ne 'o priznala Slovenije, če ne podpie (rilateralnega sporazuma , ki naj 'i za člane italijanske manjine odpravil mejo med Slovenijo in @rvako. @krati je 'il He 7ic#elis avtor kompromisa, ki je priznanje Slovenije in @rvake premaknil za en mesec (na 18. jan%ar 1++2), vendar je 'ila odločitev ministrov 1. decem'ra 1++1 dokončna. ;ač pa je talija >1. j%lija 1++2 (Scotti odstopil 23. j%lija, =olom'o nastopil 1. avg%sta) potrdila veljavnost simski# sporaz%mov kot slovensko4italijanski# sporaz%mov. Fassino t%di pravi, da so morale v 'alkansko krizo namesto 'ogate in neodločne 9vrope leta 1++5 poseči HD. ;ri tem se strinja z Aensc#erjem, ki je v pogovor% (z I%plom) 1. decem'ra 1++1 $na vpraanje, kako si razlaga negativno staliče in aktivnost HD proti priznanj% Slovenije in @rvake, odgovoril, da je početje 0%s#a LneverjetnoL. 7ed možne razloge za takno o'naanje je vklj%čil veleposlanika immermanna in 9agle'%rgerja.& V omenjeni knjigi Fassino poroča o nesmiselni italijanski 'lokadi Slovenije, ki je 'ila potem reena leta 1++ 4 s pomočjo ;rodija in Fassina. B ;rvi slovenski zakon o z%nanji# zadeva# je Sk%pčina rep%'like Slovenije sprejela 8. j%nija, o'javljen pa je 'il v Hradnem listu 0epublike 'lovenije 28. j%nija 1++1 (t. 1, str. 2+). $eklaraciji o neodvisnosti (28. j%nija 1++1) in spopad% z J%goslovansko lj%dsko armado so sledili z%nanjepolitični oz. diplomatski koraki. G. j%lija je na 0rioni# pod pokroviteljstvom ministrske trojke 9vropske sk%pnosti (@ans van den 0roek, Joo de He%s ;in#eiro, Jacf%es ;oos) potekala kon*erenca med slovensko in j%goslovansko delegacijo. ;o pogajanji# 8 je 'ila sprejeta &rionska deklaracija, ki pomeni začetek slovenske z%nanje politike in diplomacije.
88
;iero Fassino, %er passione, 7ilano 2>, str. 2+2. G. j%lija je 'ilo na 0rioni# več sestankov, ki so se ji# s slovenske strani %deleževali 7ilan K%čan, Janez Hrnovek, Bojze ;eterle, France 0%čar in pisec te# vrstic najprej je 'il na vrsti sestanek s predstavniki dvanajsterice (ministrska trojka veleposlaniki "izozemske, B%ksem'%rga in ;ort%galske), dr%gi je 'il sestanek s predstavniki predsedstva in izvrnega sveta J%goslavije (7esi, 7arkovi, 0rovet, Aračanin, Bončar, 6%p%rkovski, 0ogičevi, Kosti, Jovi, Hrnovek) tretji sestanek je 'il samo z van den 0roekom, sklepni plenarni sestanek pa je 'il (v nedeljo) zvečer. V ozadj% so potekali e pogovori na tiri oči, med katerimi je 'il nemara najvažneji pogovor med Hrnovkom in Joviem. Alej t%di Himitrij I%pel, 'krivnost države, spomini na domače in zunanje zadeve 6<:<)6<14132. 8
8>
85
88
8
;o 0rioni#, torej v čas% tromesečnega moratorija, sta predsednik sk%pčine France 0%čar in pisec te# vrstic 15. avg%sta v 0eograd% 'olj ali manj na skrivaj o'iskala starega znanca, sogovornika v mnogi# slovensko4sr'ski# de'ata# v osemdeseti# leti#, navsezadnje t%di sodelavca 3ove revije, sicer sr'skega narodnega voditelja, pisatelja in poznejega j%goslovanskega predsednika Ho'rico Tosia. Sogovorniki so sestavili dok%ment, ki je pospeil %mik Slovenije iz j%goslovanske krize in %trditev države.
8G
0rionska kon*erenca je pomenila %vod v jesensko "irovno konerenco o ugoslaviji v @aag% (G. septem'ra do 18. decem'ra 1++1), ki jo je vodil ;eter =arrington in ki je Io'ert% 0adinter% oz. njegovi ar'itražni komisiji naročila, naj izdela mnenja, na podlagi kateri# 'i oz. je 'ilo mogoče izreči mednarodna priznanja naslednic SFIJ. 8G pisanem% diplomatskem% vrvež% sta sledila dva epo#alna dogodka! od#od JBD iz Slovenije 28. okto'ra 1++1 in razpad Sovjetske zveze za 0ožič istega leta 1++1. X adnje čase se veliko, pogosto t%di malomarno govori o nacionalnem interesu. nteres nacije je predvsem njeno preživetje, tj. vzdrževanje sposo'nosti za kolikor toliko neovirano, mirno in tvorno življenje v mednarodnem okolj%. 6o sposo'nost je tre'a %strezno varovati in razvijati. ;otre'na je k%lt%rna, socialna in gospodarska s%'stanca, ki se meri z različnimi kazalci, npr. z viino 0H;, z dosežki na izo'raževalnem, znanstvenem, zdravstvenem področj% itn. K nacionalnem% interes% spada t%di mednarodni %gled, ki je prav tako merljiv z različnimi lestvicami 'onitetni# #i, mednarodni# agencij, intit%tov itn. "acionalni interes se ne o'lik%je z dnevno politiko ali s političnimi deklaracijami. 8blikuje se v daljem o'do'j% nacionalnega življenja, z zgodovinskimi izk%njami in preizk%njami, izražajo pa ga predvsem %stava in zakoni. "acionalni interes potem, ko je %trjen in splono sprejemljiv, uresničujejo državne %stanove, predvsem parlament in vlada, z%naj države pa ga predstavlja z%nanja politika, za katero so o'ičajno pristojna z%nanja ministrstva. Alede na različne te#noloke in politične pospeke tem ministrstvom segajo v 'esedo vse mogoče %stanove, organizacije civilne dr%ž'e itn., kar pa e ne pomeni, da so te dr%ge %stanove in organizacije t%di odgovorne za predstavljanje 4 ali začito 4 nacionalni# interesov neke države. ;o let% 1++2 je Slovenija relativno %speno %veljavljala svoje interese! po let% 2 je sklenila več mednarodni# pogod', npr. d%najsko pogod'o o nasledstv% SFIJ, k%lt%rni sporaz%m z Dvstrijo in vatikanski sporaz%m. 6o žal ne velja za doseženi in para*irani sporaz%m o državni meji med Slovenijo in @rvako ($sporaz%m Hrnovek4Iačan 21&), ki ga je @rvaka odpovedala in je 'il leta 2+ prep%čen ar'itraži. ;redvsem pa je 'ila Slovenija %spena pri svojem pri'liževanj% 9vropski %niji in zaveznitv% "D6. Formalno je postala članica o'e# povezav leta 25, naslednje leto je predsedovala VS9, leta 23 pa 9vropskem% svet%. ;red tem je prevzela evropsko val%to evro in se priklj%čila sc#engenskem% sistem%.
8G
Alej prav tam (I%pel 1++2) str. 13>42. Alej e Himitrij I%pel, 3egotovo življenje 627. članice 893, Bj%'ljana 21>, str. 1>41GG.
83
> @lanstvo v !' in $%?* (200) Beta 25 je Slovenija opravila e zadnje izpite državne zrelosti, leta 2G pa se je priklj%čila o'močj% evra in sc#engenskem% sistem%. ;redlanska (21>) jesenska resol%cija !vropske ljudske stranke (9BS49;;), ki se sklic%je na pol leta staro kritiko !vropske komisije na račun slovenskega sodnega sistema , najprej pravi, da so za premagovanje krize in za konec tranzicije v Sloveniji potre'ne gospodarske in dr%ge re*orme. anje je po mnenj% 9;; n%jna @široka podpora slovenskega prebivalstva> , torej delovanje s sk%pnimi močmi. 9;; poziva organizaciji, kot sta Svet 9vrope in VS9, naj spremljata $skladnost tekoči# postopkov z vladavino prava in mednarodnimi merili&. "a konc% resol%cija po%darja potre'o po nepristranskem in neodvisnem sodstv% v vse# država# članica# 9O in poziva k #itrem% sprejem% učinkovitih lustracijskih zakonov v država# članica#, kjer to e ni 'ilo storjeno, kakor t%di dosledno %resničevanje, pregleden in javen nadzor tega procesa. Kot smo videli, nekateri slovenski in celo evropski, resda izklj%čno levičarsko %smerjeni politiki nasprot%jejo resol%ciji 9;;, če da gre za neprimerne komentarje politični# strank na rač%n sodni# postopkov, za neprimerno izrekanje o nji#, celo za $nedop%sten pritisk na pravosodne organe&. Dvstrijski socialist in poslanec 9; @annes SCo'oda, ki je nekoč srdito 'ranil enotnost J%goslavije in celo podpiral 7iloevia, je resol%cijo konk%renčne stranke 9;; označil za kandalozno, če da postavlja pod vpraaj neodvisnost slovenskega sodstva. "ekatere slovenske stranke so se pose'ej razvnele zaradi omem'e l%stracije. 9;; naj 'i #otela $vse politične nasprotnike nagnati s prizoriča&, njena resol%cija pa naj 'i 'ila pam*let, ki postavlja $pod vpraaj t%di evropsko sk%pnost in njene pravne predpise&, iri neresnice, pek%lacije in 'lati Slovenijo. 0rali smo celo, da resol%cija 9;; pomeni $resen napad na slovensko s%verenost in neodvisnost njenega sodstva&. V zvezi z l%stracijo je znano, da se ji je v začetk% demokratične Slovenije Hemos izognil. aradi pritiska J%goslavije in njene vojske je 'ilo takno ravnanje raz%mljivo, morda t%di raz%mno. V zvezi s tem je tre'a povedati, da so edino l%stracijo v Sloveniji %resničevali kom%nisti in nji#ovi nasledniki, t%di po osamosvojitvi. V zvezi z razmerjem med strankami in sodstvom kaže spomniti, da sodnike v Sloveniji voli Hržavni z'or, ki je sestavljen iz politični# strank in odloča z večino nji#ovi# glasov. Sodnike predlaga sodni svet, katerega manjino 4 na predlog predsednika rep%'like (ki je 'il v Sloveniji vse# 25 let predstavnik t.i. levice) 4 voli Hržavni z'or, večino SS pa sami sodniki, ki so 'ili izvoljeni z večino strankarski# predstavnikov v Hržavnem z'or%. Alede na to, da danes v sodnem sistem% del%je e veliko pravnikov iz j%goslovanski# časov, in glede na to, da so nekdanjo rep%'liko sk%pčino pred osamosvojitvijo vodili kom%nisti, predvsem pa glede na to, da so 'ili več kot petnajst let po njej v parlament% v večini nji#ovi nasledniki, si ni težko odgovoriti, kakna je 'ila dosedanja prevlad%joča %smeritev slovenskega sodnega sistema. Ker sta ga Hemos in osamosvojitev p%stila nedotaknjenega, je mogoče sklepati na pristranskost v korist t.i. levice.
8+
6ako je mogoče sklepati t%di zaradi sistema izo'raževanja, ki je 'il postavljen v čas% socialistične J%goslavije in v katerega Hemos oz. osamosvojitvena ekipa nista 'istveno posegala. 6oda 'olj 'istveni so %govori v zvezi z razmerjem med Slovenijo in 9vropsko %nijo. Večina omenjeni# komentarjev pomanj%je pomen resol%cije, če da gre za strankarsko izjavo, spregled%je pa več notorni# dejstev. ;rvič, demokratični parlamenti so sestavljeni iz strank, ki so potemtakem temeljna sestavina demokracije. Hr%gič, resol%cija 9;; se sklic%je na pol leta stare %gotovitve 9vropske komisije, ki je odločilen organ 9vropske %nije in potemtakem t%di slovenski organ, v marsikaterem pogled% viji in pomem'neji od slovenske vlade. 6retjič, resol%cija 9;; ponavlja sklepe iz resol%cij Sveta 9vrope iz let 1++, 2 in 2+, torej ne govori le v imen% svoji# članic, ampak v imen% vse# 9vropejcev, ki glas%jejo v Svet% 9vrope. "aj'olj pa skr'ijo izjave, ki resol%ciji nasprot%jejo v imen% slovenske s%verenosti in ki 9;; očitajo, da postavlja pod vpraaj evropsko sk%pnost. "ekje je 'ilo celo sliati glo'oko%mno primerjavo, če da je resol%cija 9;; nekaj podo'nega kot resol%cija n*orm'iroja iz leta 1+53. Kot je znano, se je takratna 6itova J%goslavija %prla diktat% Stalinove Sovjetske zveze, ki jo je 'ila posnemala več kot deset let, nakar se je 4 po nekajletnem premor% 4 sk%paj z njo ali sama zapletala v različne kom'inacije s tako ali dr%gače %vrčenimi revol%cionarnimi režimi, navsezadnje pa sta o'e propadli. 9načenje 9vropske %nije s Sovjetsko zvezo ni le žaljivo, ampak je t%di nespametno in nevarno. Veljalo 'i spomniti, da se je v začetk% s Sovjetsko zvezo na svojo roko povezalo nekaj sto slovenski# kom%nistov, medtem ko je o povezavi Slovenije z 9O odločil re*erend%m. 0istvo %govorov proti resol%ciji je kritika 9vropske %nije, ki naj 'i ogrožala slovensko s%verenost. 6o te %govore pri'liž%je tistim, ki pri#ajajo v zvezi z znamenito %krajinsko predsednico in poznejo politično zapornico J%lijo 6imoenko. Kot je znano, se je v njenem primer% 9vropska %nija temeljito $vmeala& v notranje %krajinske pravosodne zadeve. "a žalost, Okrajina e ni članica 9O kot Slovenija, saj 'i morala to vmeavanje %potevati kot del normalnega pravosodnega postopka. a Slovenijo je koristno, da nad njenim pravosodjem in dr%gimi %stanovami 'edijo %stanove 9vropske %nije. "a konc% 'i se veljalo zamisliti nad priporočilom, da je za reevanje Slovenije potre'na iroka podpora slovenski# lj%di, kar pomeni %veljavitev načela vklj%čevanja in sodelovanja, ne pa izklj%čevanja na podlagi politični# predsodkov. X ;isec te# vrstic se je 1+. novem'ra 21> na pova'ilo *rancoskega veleposlanika in vodstva lj%'ljanske pravne *ak%ltete srečal s starim znancem Io'ertom 0adinterjem, nekdanjim predsednikom *rancoskega %stavnega sodiča in predsednikom ar'itražne komisije, ki je konec leta 1++1 oz. v začetk% leta 1++2 *ormalno potrdila razpad J%goslavije. 7ed dr%gim sva govorila o pri#odnosti 9vropske %nije, glede katere sva se strinjala, da ne 'i smela 'iti 'rez'rižna do pojavov totalitarizma 4 predvsem onstran svoji# meja, npr. v Okrajini in v I%siji. 6otalitarizem, pravna država, politična morala, predvsem moralnost pravnikov je 'ila t%di sicer tema 0adinterovi# pogovorov z lj%'ljanskimi t%denti. 0adinter je govoril t%di o 'lečečem, vendar spornem pravnik% nacistične "emčije =arl% Sc#mitt%.
B 7imogrede! =arl Sc#mitt v del% $er &egri des %olitischen ) %ojem političnega ) 1+2G) pravi! 1. a izvrevanje zakonov je potre'na avtoriteta (s%verena o'last). akona ne %stvarja resnica, ampak o'last. S%veren odloča o izjemnosti položaja. 2. ;olitika temelji na razlikovanj% med prijatelji in sovražniki resnični kon*likti so nereljivi s posredovanjem (mediacijo). >. 7eje politične nacije sovpadajo z mejami državljanstva. 5. Bi'eralizem zanika potre'o po pravem političnem odločanj%. 8. Bi'eralci sk%ajo %domačiti:%krotiti politiko v imen% svo'ode posameznika, vendar niso sposo'ni vzpostaviti politične sk%pnosti. . Kadar se lj%dje nočejo odločati med prijatelji in sovražniki, sledi anar#ija. G. Hiktat%ra manjine je la#ko klj%' vsem% demokratična (če #oče prevzgojiti državljane, da 'i večinsko sprejeli tren%tne manjinske reitve)B 13. novem'ra 21> je nemki tednik $er 'piegel o'javil intervj% s @ansom4 =#ristianom Strh'elejem, poslancem eleni# v nemkem 0%ndestag%. ;oslanec, ki je znan kot odvetnik politični# levičarjev, v najnovejem čas% pa zaradi podpore $žvižgač%& 9dCard% SnoCden%, se je med dr%gim dotaknil t%di razmer v "emčiji po . svetovni vojni. animiv je njegov premislek o $dnev% osvo'oditve&, ki ga po eni strani povez%je z zavestjo o vojnem poraz% ($;rej so vsi lj%dje okrog mene konec vojne opisovali kot poraz...&), po dr%gi strani pa s trdoživostjo nekdanji# nacistov (leta 1+3 so oprostili sodnika nacističnega lj%dskega sodiča Ie#seja). Strh'elejev premislek va'i k irem% premiljevanj% o evropski zgodovini. Henimo, da za premiljevanje iz'eremo dvajseto stoletje, znano po izo'ilj% politični# il%zij, zadreg in stra#ot, povzročeni# z vsaj tremi o'likami totalitarizma! kom%nizmom, *aizmom in nacionalsocializmom. Henimo, da zgod'o začnemo po prvi svetovni vojni, ko smo se Slovenci 4 kot državljani Dvstro4grske 4 znali med njenimi poraženci, kar so nam zmagovalci o' tem, da so nas zedinili s Kara\or\evievo Sr'ijo, zarač%nali z izg%'o ;rimorske in Koroke. "e motijo se analitiki, npr. ;#ilip 0o''itt, ki raz%mejo dr%go svetovno vojno kot nadaljevanje prve, #ladno vojno pa kot nj%no nadaljevanje, ki se je končalo ele s ;ariko listino leta 1++, natanko takrat, ko se je začelo slovensko osamosvajanje. Kot je znano, so 'ili 6itovo partizansko gi'anje in slovenski kom%nisti med zmagovalci dr%ge svetovne vojne, kar je 4 o' tem, da je tržako vpraanje postalo svetovno vpraanje 4 omogočilo vrnitev ;rimorske in prestavitev slovenske o'ale iz področja severoza#odno od 6rsta v področje j%govz#odno od 6rsta, kar je med dr%gim zapletlo t%di slovensko4#rvake odnose. V dr%gi svetovni vojni sta poleg HD, Velike 0ritanije in Francije zmagali t%di Sovjetska zveza in J%goslavija. Vendar sta v nadaljevanj%, v
1
čas% #ladne vojne, propadli o'e! J%goslavija in Sovjetska zveza, torej sta postali poraženki, medtem ko so za#odne države z Dmeriko na čel% ostale zmagovalke $dolge vojne& 2. stoletja. ' tem pa se pojavi vSliki paradoks! medtem ko so Sovjetska zveza 7i#aila Aor'ačova, 6itova J%goslavija (7iloevieva Sr'ija...) in slovenski kom%nisti #ladno vojno izg%'ili, so se med njenimi zmagovalci poleg /e#ov, 9stoncev, Ar%zincev, @rvatov, Batvijcev, Betoncev... znali t%di Slovenci. Okrajinci so se nekaj let po zmagi J%čenka in 6imoenkove (28) vrnili med poražence, kjer je ostala t%di 0elor%sija. Slovenci, ki so dvajseto stoletje začeli z nezadostnim %spe#om, so ga a'solvirali z odliko. ' tem se la#ko vpraamo, ali je 'il odgovor Dntona Koroca avstro4ogrskem% cesarj% Karl% leta 1+13 4 !s ist zu spGt, "ajestGt/ Veličanstvo, prepozno je/ 4 navsezadnje prezgoden. Klj%' nasmek% zgodovine in zmagi v #ladni vojni so se Slovenci v zadnjem čas% znali v velikanski# težava#. "amesto, da 'i se vedli kot zmagovalci, se vedejo kot poraženci. %nanji minister Karl 9rjavec se je na sestank% sveta 9O za z%nanjo politiko po vsem videz% odločil za ta'or poražencev, saj se je, kot (13. novem'ra 21>) poroča S6D, ko je lo za Okrajino, pridr%žil o'oževalcem Viktorja Jan%koviča in o'toževalcem J%lije 6imoenko! %ojavil se je tudi predlog, da se podpis odloži za leto dni, a slovenski minister ob tem opozarja, da je lahko to Rzamujena zgodovinska priložnostR. %odpis sporazuma z Hkrajino je namreč po njegovih besedah za !H Rzelo pomemben z geostrateškega vidikaR. R"islim, da bi bilo zelo narobe, če bi vezali podpis le na (imošenkovo...>
Seveda ne gre le za z%nanjo politiko Dlenke 0rat%ek in Karla 9rjavca, ampak za veliko 'olj %sodno in temeljno vpraanje! ali se Slovenci s prepevanjem nternacionale 83, z omalovaževanjem izjav evropski# %stanov in strank, navsezadnje pa z zaničevanjem osamosvojitve, tj. zmage v #ladni vojni, resnično priklj%č%jejo ta'or% njeni# poražencev. ' vse# dr%gi# žalostni# pojavi#, ki spominjajo na nesrečno J%goslavijo, se Slovenija ne vede kot zmagovalka niti v odnosi# s sosedno @rvako, ki je sicer enako kot Slovenija zmagala v #ladni vojni, vendar se 4 podo'no kot Slovenija 4 spogled%je z vzorci iz 2. stoletja! %ogovori med slovenskim zunanjim ministrom in njegovo hrvaško kolegico o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev iz nekdanje zagrebške podružnice Djubljanske banke JD&K niso prinesli preboja... !rjavec in %usiOeva sta se strinjala, da je glavna razlika v prevodu angleške besede Rsta#R. 'lovenija jo razume kot prekinitev postopkov, medtem ko jo +rvaška razume kot mirovanje postopkov za največ dve leti. (77= in S6D, 2. novem'ra 21>).
a zmago Slovenije v #ladni vojni med letoma 1+3+ in 1++2 je nemara naj'olj zasl%žna državotvorna politika novi# demokratični# strank in koalicije Hemos, vendar je mednarodna sk%pnost odlično spričevalo podelila vsem Slovencem. "anj 'i se la#ko 4 če 'i se #otele 4 sklicevale vse stranke in vse vlade. 83
7iljena je proslava $neva upora v lj%'ljanski# Stožica#, na kateri so slovenski voditelji sk%paj s tržakim pevskim z'orom 2G. aprila 21> prepevali kom%nistične in partizanske pesmi.
2
X V zadnjem čas% se pojm% $nacionalnega interesa& pripis%jejo negativne lastnosti. 15. j%lija 212 je ekonomist gor 7asten izjavil! $ $anes lahko dodam, da je ideja nacionalnega interesa bankrotirala še etično in moralno. Večina nosilcev ideje v gospodarstvu je namreč v kazenskih postopkih. *deja je bankrotirala tudi intelektualno. Hstvarili naj bi nosilce gospodarskega razvoja, naše suverenosti. V četrtem letu krize razvoja ni, gospodarsko suverenost pa lahko zaradi nesposobnosti reševanja težav kmalu izgubimo. Vse, kar lahko slišimo od glasnikov nacionalnega interesa, je pripisovanje krivde za nastale razmere izmišljenemu zunanjemu sovražniku neoliberalizmu...> Beto dni pozneje, 23. j%lija 21> je Jože 0ičak napisal! @$anes je bolj ali manj jasno, da so bili menedžerski prevzemi spodbujeni s pravljicami o nacionalnem interesu, ki jih je razširjal prav učan, pri tem pa mu je pomagal ekonomist ože "encinger in še drugi tako imenovani staroekonomisti. *deja, da lahko sami upravljamo in da zato tujcev sploh ne potrebujemo, ima zdaj v 'loveniji domovinsko pravico, državljane je pa drago stala. 'trašenje, da bodo tujci samo uničili gospodarstvo, se je zarezalo v vse pore družbe, toda nekatera podjetja, ki so jih prevzeli ali jih vodijo tuji lastniki, dokazujejo ravno nasprotno. Dep primer je armacevtska družba Dek, ki je zdaj v skupini 'andoz, na prelomu tisočletja pa je bilo porabljenega veliko črnila o tem, da ga bodo Ivicarji uničili, da ne bo razvoja, da bodo odpuščali, zaposlene spremenili v mezdne delavce. 3ič od tega se ni zgodilo.> "acionalni interes je 4 kot rečeno 4 skr' za koristi nacionalne, 'odisi narodne 'odisi državne, sk%pnosti. Alede na to, da narodi in države ne živijo v praznem in 'rezčasnem prostor%, je glavna skr' nacionalne oz. državne sk%pnosti njen obstoj , torej preživetje na mednarodnem prizorič% in v zgodovini. /e nas ne zanimajo koristi posamezni# sk%pin (slojev, strank...), ampak celotne (nacionalne) sk%pnosti, 'i morali od čim večje večine njeni# članov 4 s pomočjo volitev, re*erend%mov, anket... 4 izvedeti, kaj je po nji#ovem prepričanj% koristno za sk%pnost in kaj je tre'a storiti za njeno korist- ;redvsem pa! kaken 'i moral 'iti njen mednarodni položaj- 6% vstopamo na področje mednarodni# odnosov in z%nanje politike, ki je prva poo'lačena za zastopanje nacionalnega interesa na mednarodnem prizorič%. "arod in država, ki si nista na jasnem glede svojega nacionalnega interesa, ne moreta voditi primerne z%nanje politike. "arod ali država, ki 'odisi razpadeta 'odisi se stopta z dr%gimi narodi ali državami, izg%'ita pravico do lastne z%nanje politike, ki je v končni posledici t%di ne potre'%jeta. 6akrat izg%'i smisel t%di nacionalni interes. V preteklosti so nam nacionalni interes s pozicije moči ali celo nado'lasti določali dr%gi narodi in dr%ge države, ki so 'ili 'olj ali manj 'rez'rižni do Slovencev, pri čemer so 4 včasi# celo s pomočjo slovenski# ekspertiz in izvriteljev 4 izkoričali interesne (predvsem pa socialne) razlike znotraj podrejenega narodnega sistema. Vendar nam pogledov na $narodov 'lagor& niso vedno pripisovali oz. predpisovali le t%jci, ampak so nam ji# v sklad% s svojimi pose'nimi predstavami 4 na primer v časi# t.i. socializma 4 pripisovali oz. predpisovali t%di samozvani nacionalni, tj. partijski voditelji, ki so pač $vedeli, kaj je do'ro za lj%dstvo&. $nacionalnem interes%& smo začeli resneje razpravljati po osamosvojitvi, predvsem zaradi njegovega zlora'ljanja za prido'ivanje premoženja in o'lasti nekdanji# nacionalni# voditeljev, ki so 'ili sicer poraženi v #ladni
>
vojni, vendar so nekako preživeli osamosvojitev. "acionalni interes v no'enem primer% ne more 'iti $teorija& ali politika neke stranke ali sk%pine, ki 'i 'ila naperjena zoper dr%ge stranke ali sk%pine v isti državi. V demokratičnem svet% se politične sk%pine praviloma tr%dijo prepoznavati splone interese in jim 4 vsaj do neke mere 4 prilagajati svoje (delne) interese. mago in %spe# jim zagotavlja skladnost z interesi večine oz. nji#ovo čim 'olj zvesto predstavljanje. 7edtem ko demokratični sistemi praviloma prepreč%jejo prikrivanje in vsiljevanje, tj. neresnično predstavljanje delni# (pose'ni#, partik%larni#...) interesov kot sploni# interesov, se politične stranke večkrat težko %prejo takni sk%njavi oz. tveganj%. Oveljavljanje pose'ni#:delni# interesov pod pretvezo, da gre za dejanske, vendar neprepoznane splone interese, je značilno za revol%cionarna gi'anja. Ha 'i %gotovili, kaj je dejanski nacionalni interes, se moramo 4 kot rečeno 4 posvetovati z volivci, nato pa je tre'a nji#ovo naročilo kar naj'olje predstaviti oz. %veljaviti na mednarodnem prizorič%. Beta 1++ je takno naročilo izo'likoval plebiscit, kasneje, predvsem po let% 23, pa sta se naročanje in izvrevanje naročil zapletli. 3ejasnost naročil in protislovna zunanja politika sta potisnili 'lovenijo na rob mednarodne relevantnosti. Alavno prizoriče za %veljavljanje slovenskega nacionalnega interesa je poleg domačega parlamenta seveda politično prizoriče 9vropske %nije. 9vropska %nija ima (sama) veliko težav pri raz%mevanj% svoje vloge oz. poslanstva po konc% #ladne vojne ima pa t%di težave s svojo podo'o v oče# dr%gi# držav ali povezav. Stvar niti malo ni preprosta, ker 9O ni enotna organizacija, kot so HD, Kitajska ali ndija, ampak je kr#ka, ranljiva in najmanj razdvojena. Hanes govorimo o nacionalni# interesi# držav članic. Ko 'i 'ila 9O enotna organizacija kot HD, 'i la#ko govorili o nacionalnem interes% 9O, pri čemer 'i morali ne#ati govoriti o nacionalni# interesi# držav članic oz. 'i la#ko govorili le o nji#ovi# pose'ni#, lokalni#, manjinski#... interesi#. Kot rečeno, 9vropska %nija ni enotna in nima svojega nacionalnega interesa. Ha 'i 'ila stvar e 'olj zapletena, so do neke mere neenotni t%di njeni sestavni deli, čeprav se zdi, da pri večini članic o'staja temeljno soglasje (nacionalni interes) glede z%nanje oz. evropske politike ne glede na politične stranke. /e zanemarimo dejstvo, da je področje z%nanje politike v !vropski uniji v glavnem v roka# držav članic, se z njim 4 v okvir% t.i. skupne zunanje in varnostne politike (SV;) , skupne varnostne in obrambne politike, zunanje trgovine in razvojnega sodelovanja 4 največ %kvarja 'vet !H za zunanje zadeve (S), ki ga sestavljajo nacionalni z%nanji ministri, predsed%je pa m% visoki predstavnik za '9V% . 6a ose'a je o'enem komisar za zunanje odnose oz. podpredsednik !vropske komisije, *%nkcionar, ki ga mnogi imen%jejo zunanji minister !H . /e %potevamo, da ima precej 'esede pri določanj% z%nanje politike !vropski svet (ki ga sestavljajo predsedniki vlad:držav) , la#ko rečemo, da se z njo na najviji ravni %kvarja 35 ose' (po 23 članov 9S, 9K in S). Seveda se z z%nanjo politiko 4 do neke mere 4 %kvarja t%di !vropski parlament (G poslancev) , v katerem prevlad%jeta lj%dska (9;; 4 2G5 poslancev) in socialistično4demokratska stranka (SH 4 1+8 poslancev). d'or za z%nanje zadeve 9; teje G+ članov, kar je malo v primerjavi z ose'jem 9vropske sl%ž'e za z%nanje dejavnosti ( !uropean !-ternal Action 'ervice), ki teje >5 ose', del%joči# v stodevetintrideseti# predstavnitvi#:delegacija# 9O. 6a množica evropski# *%nkcionarjev in diplomatov tekm%je z z%nanjimi ministrstvi in z njimi povezanimi sistemi v država# članica#. Francosko ministrstvo za z%nanje zadeve na
5
primer zaposl%je okrog 18., nemko okrog G., 'ritansko pa okrog 15. lj%di, ki se %kvarjajo z z%nanjo politiko. "ejasno opredeljen nacionalni interes povzroča nejasno z%nanjo politiko. S tem v zvezi je tre'a omeniti primer arbitražnega sporazuma o državni meji med 'lovenijo in +rvaško (podpisanega konec leta 2+), ki je izzval re*erend%m, ta pa razdelitev volivcev na dva skoraj enaka dela. 8+ 6o z vidika nacionalnega interesa nekoristno podjetje so spremljali izmikanje amerikim investicijam, naklonjenost do avtoritarni# režimov (od Bi'ije do 0elor%sije in Okrajine), o'č%dovanje I%sije, polemike o varčevalni politiki 9vropske %nije in "emčije, predvsem pa %smeritev na 0alkan, ki jo spremlja domotožje po socialistični J%goslaviji, ki naj 'i 'ila 'olj posrečena država od Slovenije. di se, da se Slovenci razmeroma malo zanimamo za mednarodni položaj svoje države. 6o pomeni, da se razmeroma malo zanimamo za slovensko z%nanjo politiko, e manj pa za z%nanjo politiko 9vropske %nije. "a področj% z%nanji# zadev nismo preveč dejavni niti v Sloveniji niti v 0r%slj%, iz česar sledi, da na tem področj% t%di nismo 'ogvekako vplivni. "ekaj težav imamo zaradi dolge zgodovine narodne podrejenosti in zaradi nedolge (triindvajset let trajajoče) državne tradicije. Vendar je 'istveni pro'lem pešanje političnih elit . Are za to, da 4 t%di ko 'i se vsi strinjali glede nacionalnega interesa 4 nimamo primerni# zastopnikov in me#anizmov, da 'i ga znali %činkovito predstavljati oz. %veljavljati, e pose'ej spričo okoličine, da Slovenija zadnja leta $drsi v irelevantnost& kot država, kar je že spet povezano z dr%gorazrednostjo oz. omenjenim pomanjkanjem primerni# predstavnikov, negativne selekcije itn. X V zvezi z vsem tem je z'%dila pozornost kon*erenca, ki se je zgodila v 0erlin% 23. avg%sta 215. ;ozorni, če ne celo zaskr'ljeni, 'i morali 'iti zaradi naslednji# realni# in sim'olni# dejstev! 1. lo naj 'i za prvo v vrsti 'alkanski# kon*erenc, ki naj 'i se sestajale letno med letoma 215 in 213 2. 0erlinska kon*erenca se je 4 verjetno zaradi opomina, da je 0alkan sod smodnika 4 začela sto let po začetk% prve svetovne vojne, končala pa naj 'i se sto let po njenem konc% >. %deleženci kon*erence, ki jo je vodila najpomem'neja politična ose'a v 9vropi, Dngela 7erkel, so 'ili razdeljeni na gostitelje (Dvstrija, 9vropska komisija, Francija, "emčija) in goste (Dl'anija, 0osna in @ercegovina, /rna gora, @rvaka, Kosovo, 7akedonija, Slovenija in Sr'ija) 5. kon*erenca je mednarodno javnost opozorila, da je tre'a v pova'ljeni# država# in med njimi doseči $dodaten dejanski napredek& glede! sprave, glede vladnega vodenja JgovernanceK, obvladovanja korupcije in organiziranega kriminala, neodvisnosti pravosodja in upoštevanja opozicije... 8. kon*erenca je 4 očitno vse pova'ljene 4 pozvala, naj se pri'ližajo merilom 9vropske %nije, za to pa so med dr%gim potre'ni pluralistično medijsko prizorišče, neodvisni sindikati in gospodarstvo brez političnega vmešavanja; 8+
Iez%ltat re*erend%ma je 'il! 81,85P ! 53,5P v korist vlade. V Sloveniji se je t%di razirilo mnenje, da 'i 'il 9rnest ;etrič v primerjavi z Jernejem Sekolcem 'olji predstavnik Slovenije v ar'itražnem sodič%.
8
. zaskr'ljeni zaradi *inančni# primanjkljajev so gostitelji kon*erence priporočili tuja vlaganja, izvoz in konkurenčnost; razvoj energetike, transportnih povezav, akademsko in poklicno usposabljanje... in o'lj%'ili pomoč pri vsem tem. ;olitični analitiki so po vsej priliki zmedeni zaradi vzporednic 'alkanske kon*erence 2154213 s prvo svetovno vojno, v kateri so 'ili tako gostitelji kot gostje na nasprotni# strane#, in v kateri so se dr%ga proti dr%gi 'ojevale celo pova'ljenke opazovalci, ki imajo do'er spomin, pa se 'odo o' te# sporočili# spomnili kon*erenc iz leta 1++1, npr. haaške konerence , ki si je prizadevala preprečiti razpad J%goslavije. a Slovenijo so to manj važne podro'nosti o' glavnem sporočil% kon*erence, da 9vropska %nija Slovenije klj%' njenem% članstv% in klj%' tem%, da je leta 23 predsedovala 9O, ne teje za gostitelja, ampak za gosta, ki potre'%je pomoč, ki ga je potre'no disciplinirati ali navsezadnje %vrstiti v nekakno novo 'alkansko ali celo j%goslovansko sk%pnost. 6akna koncentracija 'i morda pripeljala do tega, da 'i gostom 'alkanske kon*erence namesto osmi# (že v tem tren%tk% pa namesto dve#, #rvakega in slovenskega) zadočala en sam sedež v 9vropskem svet% in eno samo komisarsko mesto. ;ri tem, da je tako rekoč nemogoče %govarjati kritični diagnozi slovenskega položaja, zaradi katerega je raz%mljivo t%di discipliniranje, je naj'olj pretresljivo, da se je to zgodilo Sloveniji potem, ko se je 4 sk%paj z nekaterimi dr%gimi sosednimi ali 'ližnjimi državami 4 dve desetletji kar %speno oddaljevala od j%goslovanskega modela. S tem v zvezi je 'ila presenetljiva izjava 'ive predsednice vlade, da ji je %spelo reiti suverenost 'lovenije, e 'olj pa izjava z%nanjega ministra (spomladi 215), da je Slovenija pripravljena posredovati med I%sijo in 9vropsko %nijo. 6o izjavo 'i la#ko raz%meli kot napoved ločitve Slovenije od 9vropske %nije, saj ni %potevala rez%ltata re*erend%ma iz marca 2> (ko je +P slovenski# volivcev glasovalo za članstvo) in več kot desetletnega delovanja Slovenije v 9O. Ba#ko 'i sklepali, da slovenska vlada želi %mestiti Slovenijo z%naj 9O. ;on%d'a Slovenije za posrednika med 9O in I%sijo je 'ila resna napaka ali pa celo preo'rat slovenske z%nanje politike. tem se 'omo prepričali, ko 'omo izvedeli za sedežni red naslednje kon*erence oz. ko 'omo %gotovili, na katero stran mize so posadili Slovenijo. 7orda 'i la#ko organizatorjem 'alkanske kon*erence predlagali, naj 'o naslednje srečanje 4 o' pogoj%, da 'o imela Slovenija enak položaj kot Dvstrija, Francija in "emčija 4 v Bj%'ljani.
=ajna drava, narodni 8na6aj "a svet% je več kot 1> držav, ki imajo manj kot deset milijonov pre'ivalcev. latko Wa'i %pravičeno opozarja, da la#ko s pojmom $manje države& označ%jemo velike države z malo pre'ivalci, maj#ne države z veliko pre'ivalci, maj#ne države z malo pre'ivalci in včasi# države polj%'ne velikosti, ki se ne %kvarjajo z velikimi mednarodnimi pro'lemi, ampak predvsem same s se'oj. 1 godovinarji maj#nim državam, če pomislimo na antične grke ali srednjeveke italijanske države, izkaz%jejo veliko spotovanje, danes pa si morajo vse države, velike (kot Kitajska, I%sija ali HD) ali maj#ne (kot Dndorra, =iper, 9stonija, Batvija, Bitva, Biec#tenstein, B%ksem'%rg ali Slovenija) veljavo prido'iti z raz%mno, po možnosti o'č%dovanja vredno politiko. Velikost vsekakor ni zanemarljiva. "ekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji Jimmja =arterja (1+GG41+31) 'ignieC 0rzezinski je pisc% te# vrstic, ko si je po let% 1++G prizadeval za ameriko podporo slovenskem% članstv% v "D6, nekoč aljivo rekel, da "D6 Slovenije pravzaprav ne potre'%je. $/e 'i jo potre'ovali, 'i jo preprosto ok%pirali,& je 'il njegov odgovor. Dmerika predsednika, ki sta o'iskala Slovenijo, sta 'ila 4 vsaj po javni# izjava# sodeč 4 nad njo 'olj navd%ena. Aeorge ?. 0%s# je o' prvem o'isk% (21) Slovenijo imenoval $maj#en kos ne'es&, dr%gič pa 4 ko je predsedovala 9vropski %niji 4 $velik kos ne'es&. ;odo'no kot velike države so la#ko t%di maj#ne države %spene ali ne%spene, čeprav imajo prve in dr%ge nekatere prednosti 4 in sla'osti 4 ne glede na %spenost. 7aj#ne države so 'olj okretne, vendar 'olj o'č%tljive za vplive iz okolja, velike so 'olj varne, vendar težje o'vladljive itn. /eprav slovensko ozemlje ni veliko, je na njem relativno veliko prostora. Slovenija ne spada med najgosteje naseljene države. 9nako tevilo lj%di kot v Sloveniji (2 milijona) živi t%di na palestinskem ozemlj% Aaza, ki ima pri'ližno enako velikost kot koprska o'čina. Slovenske državotvorne zadržanosti 4 in značajski# pose'nosti 4 ni 'ilo krivo maj#no ozemlje, ampak relativno maj#no tevilo pre'ivalcev. Slovenski predniki si nekoč po vsem videz% niso mogli predstavljati, da 'i si la#ko 'rez t%je pomoči %stanovili samostojno državo. X Kdor 'i #otel 4 denimo t%jcem 4 na kratko razložiti slovensko zgod'o ali pa 4 denimo 4 povzeti jugoslovanski del slovenske zgodovine , 'i la#ko le navedel 4 po vrsti, dr%gega za dr%gim 4 dogodke, ki so povezani z 9dvardom Koc'ekom. 6ej domnevi 'i 'ilo mogoče %govarjati, če da je vendar potre'no ločevati med narodno in literarno zgodovino. K
;rim. Aeorge ?. Arason, $ForeCord& v . Wa'i in =. 0%koCski (%r.), 'mall 'tates in the %ost)old 5ar 5orld, 'lovenia and 3A(8 !nlargement, Bondon 22, str. Z. 1 latko Wa'i, prav tam, str. >.
G
tem% %govor% 'i 'ilo mogoče pripomniti, da je že 9dvard Kardelj %gotovil, da je slovenska zgodovina v 'istv% literarna zgodovina, važne premisleke na to temo pa sta 4 če izvzamemo nekaj posk%sov pisca te# vrstic 2 4 prispevala vsaj Josip Vidmar in H%an ;irjevec. %gotovitvijo o posebnem poslanstvu besedne umetnosti pri 'lovencih 'i 'ilo že spet mogoče polemizirati oz. 'i 'ilo potre'no to poslanstvo časovno omejiti. Vendar Koc'ek ni 'il le pesnik, ampak t%di politik in državnik. Koc'ekova 'io4 oz. 'i'liogra*ija se dejansko 'ere kot klj%čna:paradigmatična slovenska zgod'a oz. kot povzetek j%goslovanskega dela slovenske zgodovine! 1. spomladi 1+>G je Koc'ek o'javil %remišljevanje o Ipaniji, v katerem je kritiziral cerkveno politiko v zvezi s pansko državljansko vojno 2. spomladi 1+51 (do @itlerjevega napada na S) je Koc'ek oma#oval glede sodelovanja v Antiimperialistični ronti zaradi pakta med nacisti in kom%nisti (Ii''entrop47olotov) >. konec 1+51 je Koc'ek temeljnim točkam 8C dodal . točko ($ osvo'odilno akcijo in aktivizacijo slovenski# množic preoblikuje F slovenski narodni značaj&)! iz naroda #lapcev (kot ga je označil =ankar) naj 'i Slovenci postali narod j%nakov 5. spomladi 1+5> je Koc'ek podpisal $olomitsko izjavo, ki je napovedala, nato pa t%di dejansko odpravila strankarski pl%ralizem 8. jeseni 1+81 je Koc'ek o'javil literarno meditacijo o raz%mevanj% ideoloki# nasprotnikov 'trah in pogum, zaradi česar so ga izo'čili iz tovariije in iz slovenske politike . spomladi 1+G8 je v tržakem:;a#orjevem 9alivu izel intervj% ( !dvard ocbek, pričevalec našega časa), v katerem je Koc'ek javno spregovoril o povojni# z%najsodni# po'oji# domo'rancev G. leta 1+35 je 'ila za tisk pripravljena G. tevilka z'irke 9namenja z naslovom ocbekov zbornik, ki pa je na o'javo (zaradi cenz%rnega posega v zvezi s člankom Spomenke @ri'ar) čakala do leta 1+3G 3. leta 1+3 je Koc'ekov $nevnik 6<16) 6<1E o'javljala "ova revija, naslednje leto pa je izel kot samostojna knjiga pri Alo'%s%. "aa klj%čna zgod'a se začne z erozijo (drsenjem v irelevantnost) moralni# in demokratični# načel! tako konservativci (=erkev) kot kom%nisti (Dntiimperialistična *ronta) se paktirajo s skrajno desnico (s *aisti in nacisti). ;olitično prizoriče je poenostavljeno do skrajnega eno%mja, ki spravlja o' živce moraliste (kot je 'il Koc'ek), li'eralne:demokratske sloje oz. države (kot sta Velika 0ritanija in HD) in seveda J%de. Koc'ek se je takrat domislil, da 'i 'ilo mogoče Slovence reiti s spremem'o nji#ovega narodnega značaja da 'i postali iz naroda #lapcev narod j%nakov, kar pomeni, da 'i postali samostojni in neodvisni, niti *aistični niti kom%nistični, ne desni ne levi. 7ožnost za za%stavitev moralne erozije in za spremem'o značaja je Koc'ek (podo'no kot nekateri za#odni demokrati) navsezadnje videl v $veliki koaliciji& vse# proti*aistični# sil, v $mavrični& kom'inaciji kom%nistov, kristjanov, k%lt%rnikov in li'eralcev. dr%go 'esedo! potre'na je neodvisna in notranje raznolika, razno'arvna, $mavrična& Slovenija. Koc'ek je nekaj časa verjel, da je ta možnost svo'odilna *ronta, vendar se je že spomladi 1+5> prepričal, da je F samo *asada, za
2
Himitrij I%pel, 'vobodne besede od %rešerna do ankarja (socioloka t%dija o slovenskem leposlovj% kot glasnik% in po'%dnik% nacionalne osvo'oditve v dr%gi polovici devetnajstega stoletja), Koper 1+G.
3
katero se z'irajo revol%cionarni odredi, ki pripravljajo teren za a'sol%tno o'last kom%nistov. ;o spor% med @itlerjem in Stalinom (tj. po spor% med *aisti in kom%nisti) so se nekateri konservativci odločili za prvega, li'eralci, demokrati, moralisti in J%di pa za dr%gega. 6a dr%ga 4 Stalinova, 6itova, Kidričeva in Koc'ekova 4 stran je o' pomoči za#odni# zaveznikov porazila prvo stran, vendar ni iztre'ila le *aistov, ampak je temeljito očistila in zasedla ves politični prostor tako, da za železno zaveso ni 'ilo več no'enega prostora za li'eralce, demokrate, moraliste ali proti*aistične konservativce. "astopil je čas nasilja, terorja. Koc'ekova zgod'a in j%goslovanski del slovenske zgodovine je pravzaprav zgod'a o eroziji in terorju, pri čemer t%di Koc'ek spoznava, da teror iz#aja iz moralne erozije o' ravnod%nosti do totalitarizma oz. iz poenostavljanja političnega prizoriča na naše in njihove, iz #ladne vojne, delitve vplivni# s*er, l%stracije itn. 6i pojavi in ti procesi so se nekoč opirali na gesla o ogroženosti pridobitev socializma, v ozadj% pa so kraljevali koristolj%'je, ideoloki primitivizem in 'lokovska razdelitev sveta. X Kot vidimo, vse'%je slovenska zgodovina nekaj nesrečni# poglavij. "ekatera so očitna, dr%ga so 4 ali so 'ila do nedavnega 4 neznana ali prikrita. ;ri komentiranj% in razkrivanj% te# poglavij so se odlikovali slovenski pesniki, pisatelji in dramatiki, začeni s ;reernom, =ankarjem, Koc'ekom, Smoletom itn. 6ako 'eremo, da 'lovenec že mori 'lovenca, brata 7P , da so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila7... 0eremo o k%lt%rnem 'oj% med slovenskimi klerikalci in li'eralci8, o vojskovanj% Slovencev za korist dr%gi# narodov , o državljanski vojni med letoma 1+51 in 1+58 in o povojni# z%najsodni# po'oji# G, o dac#a%ski# procesi#3... 7ed te komentarje spada znana izjava H%ana ;irjevca 4 pozneje razvita v avtorjevi# razprava# o vprašanju naroda7< 4 da je to, kar drugi počno s 'lovenci, manj važno od tistega, kar 'lovenci počno sami s sabo. V najnovejem čas% smo 4 nedaleč od te# razprav 4 govorili t%di o $prijateljskem ognj%&. G Ko si predstavljamo vse te nesrečne pojave in pomislimo na revol%cionarno napoved v 5. temeljni točki svo'odilne *ronte, ki jo je prispeval 9dvard Koc'ek, da pri#aja ali vsaj mora priti do spremembe slovenskega narodnega značaja (ki jo je tre'a raz%meti na ozadj% znamenitega =ankarjevega očitka o hlapčevstvu), 'olj ali manj %temeljeno sklepamo, da so ti nesrečni pojavi in dogodki nekako povezani s slovenskim značajem, torej z neko miselnostjo ali s pose'nim vzorcem vednja, ki naj 'i 'il značilen za večino Slovencev. 6orej se zdi, da moramo prep%stiti 'esedo psi#ologom in psi#iatrom.
>
France ;reeren, Hvod h rstu pri 'avici van =ankar, +lapci, Hr%gi akt 8 "pr. v roman% === vana 6avčarja "pr. v roman% $oberdob ;reži#ovega Voranca G "pr. v 'trahu in pogumu, v dnevniki# in intervj%ji# 9dvarda Koc'eka, v Antigoni Hominika Smoleta 3 "pr. pri gorj% 6orkarj% in Vladimirj% Kavčič% + H%an ;irjevec, Vprašanje o poeziji, vprašanje naroda, 7ari'or 1+G3. G gl. npr. knjigo 'lovensko predsedovanje v ognju lastnih sil, ki jo je leta 2+ (v Bj%'ljani) o'javil avtor te# vrstic. 5
+
Iaziskovalci značilnosti slovenskega (narodnega) značaja G1 poleg pregovorne discipliniranosti in marljivosti največkrat po%darjajo težave, kot so neza%pljivost, prepirljivost, sprtost, zamerljivost, zavistnost G2 in zavrtost po dr%gi strani pa zavračajo stereotipe o slovenski po#levnosti ali #lapčevstv%, če da so za Slovence prej značilni! agresivnost, 'rezo'zirnost, gospodovalnost, gro'ost in napuhG>. ;oznavalci slovenske d%evnosti pogosto omenjajo t%di navznoter obrnjeno napadalnost , tj. samoagresivnost in samodestr%ktivnost, ki se izražata v relativno visokem tevil% samomorov. V nekem tren%tk% pa se znajdemo v zadregi, saj avtorji te# %gotovitev marsikatero značajsko pose'nost pripis%jejo dr%ž'enim razmeram in (predvsem negativnim) zgodovinskim izk%njam, npr. položaj% podrejenosti in dr%gorazrednosti v država#, ki so ji# vodili dr%gi narodi *izični (ne)velikosti narodne sk%pnosti, nekdanji tradicionalni razdeljenosti na dežele (kot so Kranjska, Koroka, Wtajerska, ;rimorska...) in istovetenj% z njimi navsezadnje pa t%di kom%nistični revol%ciji, ki je pri Slovenci# sprostila nekatere pretekle travme in zavrla nekatere tradicionalne vrline. ;o vsem tem 'i se la#ko znali v paradoksalnem položaj%, saj se zdi, da komentatorji prelagajo odgovornost 4 za slovenske nesreče 4 dr%g na dr%gega! pisatelji in politiki na pokvarjen značaj, psi#ologi in psi#iatri na zgodovino in dr%ž'ene odnose, ti pa naj 'i že spet izvirali iz značajski# pose'nosti... ;ogled na razmerje med narodnim značajem in zgodovinskimi ali celo akt%alnimi dr%ž'enimi razmerami je seveda odvisen od strokovne ali celo nazorske privrženosti komentatorjev, ki pa se vseeno strinjajo, da so spremem'e značaja zapleten proces, ki ga je težko %smerjati z dr%ž'enimi ali celo političnimi posegi. Večina komentatorjev 5. temeljne točke F se recimo strinja, da se ni 4 vsaj ne v celoti 4 posrečila. We leta 1+3 je 0ogo Ara*ena%er napisal! $/etrta temeljna točka F 4 kolikor je realna 4 je e vedno enako na začetk% svojega %veljavljanja, kot je 'ila 1.1+51 o' svojem nastank%.& G5 V ozadj% razprav o slovenskem narodnem značaj% 4 pri 0. Ara*ena%erj%, pri B. Odet% 4 se skriva pa t%di pojavlja domneva, da 'i se slovenski narodni značaj spremenil, če 'i prilo do nastanka slovenske države. V tem primer% 'i ta značaj postal $državotvoren&. z doslej povedanega iz#aja več sklepov! da je spreminjanje značaja zapleten in dolgotrajen proces da se spreminjanje slovenskega značaja, kot so si ga zamislili revol%cionarji v F, ni posrečilo vse do nastanka samostojne države da o'staja možnost spremem'e slovenskega narodnega značaja v primer% nastanka samostojne slovenske države da so s spreminjanjem slovenskega narodnega značaja težave t%di po osamosvojitvi in da je v ozadj% te# težav po vsej priliki težnja, da se slovenska osamosvojitev ne 'i v celoti posrečila. ' te# logični# sklepi# se zastavlja vpraanje! ali gre pri zavrtem %veljavljanj% državne samostojnosti za težnjo po o#ranjanj% tradicionalnega (pred4državotvornega) slovenskega značaja ali pa gre pri tem za zadnje in o'%pne krče tradicionalnega narodnega značaja, ki so sicer v od#ajanj%-V vsakem primer% je mogoče sklepati, da sta osamosvojitev in lastna država 'istvena mejnika v slovenski zgodovini in slovenski miselnosti, po dr%gi strani pa je mogoče G1
npr. Dnton 6rstenjak in Janek 7%sek 9avist naj 'i 'ila eden od sedmi# smrtni# gre#ov (poleg jeze, lenobe, napuha, pohlepa, pohote, požrešnosti )... G> 6%di napuh naj 'i 'il smrtni gre#. Slovenski značaj naj 'i 'il podvržen vsaj dvema smrtnima gre#oma. G5 0ogo Ara*ena%er, $godovinsko gledanje na spreminjanje narodnega značaja nasplo# in na vpraanje slovenskega narodnega značaja pose'ej&, 'odobnost 1+3, t. 12. G2
G
sklepati, da se tadva mejnika e vedno spoprijemata s preddržavno (pred4evropsko, retrogradno...) miselnostjo. 6% 6% se postavlja vpraanje, zakaj je ta miselnost tako vztrajna in tako močna-- a odgovor na to vpraanje je tre'a stopiti korak nazaj, npr. k 5. temeljni temeljni točki točki F. F. 6a in dr%ge točke F predstav predstavljajo ljajo ideoloki ideoloki temelj temelj povo povojneg jnegaa kom%nističnega sistema v Sloveniji. 6a sistem je med dr%gim 4 o' motnja#, kot so 'ili a*era s Koc'ekovo z'irko Stra# in pog%m (1+82), izgon 7ilovana Uilasa (1+8>41+85), polemika Tosi4;irjevec (1+1), gospodarska re*orma (1+8), Kavčičev li'eralizem (1+ (1+G4 G41+ 1+G2 G2), ), 6itova itova smrt smrt (1+3 (1+3) ),, 8G. 8G. tev tevil ilka ka "o "ove ve revi revije je (1+3 (1+3G) G) 4 teme temelj ljil il na pojmovanj% naroda kot pre#odnega in minljivega minljivega pojava in na pojmovanj% pojmovanj% države, države, ki 'o odmrla podo'no kot narod, nadomestila pa naj 'i jo nekakna glo'alna kom%nistična sk%pnost, v kateri ni#če na narodni značaj in na nacionalno državo splo# ne 'o pomislil. Dkt%alni nasprotniki slovenske osamosvojitve, ki 4 med dr%gim 4 tako 'lago %govarjajo irjenj% r%skega državnega ozemlja na rač%n Okrajine, so e vedno zamaknjeni v vizijo svetovne kom%nistične sk%pnosti, pri čemer jim pomagajo različne $strateke analize&, predvsem pa z nostalgijo po stari# pravični# časi# okraeni koncept:kompleks koncept:kompleks totalnega o'vladovanja dr%ž'e. Klj% Klj%čn čnaa slov sloven ensk skaa zgod zgod'a 'a se je odvi odvija jala la na drse drseči či podl podlag agii eroz erozij ijee vred vredno nott in revol%cionarnega nasilja, o' poplava# 'rez'rižnosti in ne%mnosti, med dr%gim t%di kot smrtna nevarnost za resnicolj%'ne lj%di, kot je 'il Koc'ek. Ieilni program sta 'ili samostojna država in $mavrična& kom'inacija demokratični# strank. V zadnjem čas% se postavlja resno vpraanje, kako se je %resničeval ta program in ali ga je v dananji# razmera# splo# e mogoče dejansko %resničiti.
G1
4 redo8emlje, rednja !vropa Sto let nazaj, na predvečer sr'skega narodnega praznika (Vidov dan) je v 9vropi vladal mir. j%traj naslednjega dne, 23. j%nija, sta na sarajevsko železniko postajo prispela nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga o*ija =#otek, do'er mesec pozneje pa se je začela prva svetovna vojna, ki je %pora'ila petinestdeset milijonov vojakov in v kateri je izg%'ilo življenje dvajset milijonov lj%di, med njimi okrog >. Slovencev, ki so se (večinoma) 'ojevali na strani Dvstro4grske Dvstro4grske in 'ili poraženi sk%paj z njo. ačela se je vojna, v kateri so 'ili Slovenci in Sr'i (z njimi pa seveda t%di I%si) na nasprotni# 'regovi#. 7ed vojno, v katero se je na antantni strani, proti Dvstro4grski Dvstro4grski in t%di proti Slovencem, vklj%čila talija, se je razkrila pomem'na dilema v zvezi z odnosi med slovanski slovanskimi mi narodi in v zvezi zvezi z 0alkanom 0alkanom!! ali bo prevladal srednjeevropski ali JjugoKvzhodnoevropski koncept? "avsezadnje sta se zaradi 0osne spoprijeli Dvstro4 grs g rska ka (ki (ki jo je podp podpir iral alaa pred predvs vsem em "e "emč mčij ija) a) in Sr'i Sr'ija ja (ki (ki jo je do okto okto'r 'rsk skee revol%cije) podpirala predvsem I%sija. "asprotje med srednjeevropskim srednjeevropskim (avstrijskim oz. slovensko4#rvakim) slovensko4#rvakim) in j%govz#odnoevropskim j%govz#odnoevropskim (oz. sr'skim) konceptom se je zaostrilo v čas% dr%ge svetovne vojne, vojne, saj so se @rvati @rvati organ organizi izirali rali v samos samostoj tojno no državo državo "H@ "H@,, vojsko vojskovan vanje je proti proti ok%patorjem pa je vsaj v začetk% oma#ovalo med Bondonom in 7oskvo, dokler se ni razvilo v revol%cionarno gi'anje, ki se je večinoma zgledovalo po sovjetskem model%. jugoslovanskega oz. ruski koncept ;o dr%gi dr%gi svetov svetovni ni vojni vojni je zmagal zmagal srbski koncept jugoslovanskega sovjetskega naroda naroda, ki je 'il preprosto raz%mljiv t%di Dngležem in Dmeričanom, Dmeričanom, saj so 4 na podlagi netočni# prevodov, predvsem pa po liniji najmanjega odpora sklepali, da Sr'i, @rvati in Slovenci govorijo isti jezik itn. Ha takno sklepanje ni 'ilo 'rez osnove, srbskohrvaškoslovenskii jezik. pričajo olska spričevala iz stare J%goslavije, ki navajajo srbskohrvaškoslovensk tem sta se e leta 1+1 prepirala H%an ;irjevec in Ho'rica Tosi, pozneje so %vajali skupna jedra21 itn. V social socialist ističn ičnii J%gosl J%goslavi aviji ji je 'ilo 'ilo velik velikoo posk%s posk%sov ov,, da 'i %ve %velja ljavil vilii sr'č sr'čino ino oz. sr'o#rvačino kot %radni državni jezik. ;osk%si se 4 zač%da 4 niso zataknili tam, kjer 'i 'il taken jezik naj'olj t%j, npr. v Sloveniji ali v 7akedoniji, ampak na @rvakem, kjer je deklaracijo o #rvakem knjižnem jezik% leta 1+G podpisal celo 7iroslav Krleža. ;osk%s z državnim jezikom je %spel predvsem v ;artiji, v vojski in v diplomaciji. magovitost sr'skega oz. j%govz#odnoevropskega koncepta se je izkazala v 0osni in @ercegovini, ki so jo 4 čeprav je 'ila nekoč tako kot Slovenija in @rvaka del Dvstro4 grske 4 popolnoma očistili srednjeevropski# vplivov. 9den glavni# razlogov za polm J%goslavije je 'ila njena z%nanja politika, ki ni 'ila povezana z interesi njeni# narodov. narodov. ;oložaj v gi'anj% ne%vrčeni# je J%goslavijo v G8
$Sk%pna jedra& (1+3>) so 'ila j%goslovanski, tj. sr'sko4črnogorski posk%s poenotenja olski# programov, programov, %čni# načrtov in %č'enikov predvsem s področja zemljepisa zemljepisa in zgodovine. Heleži posamezni# posamezni# narodov v sk%pni# programi# naj 'i 'ili sorazmerni z deležem, ki ga narodi predstavljajo v j%goslovanskem pre'ivalstv%.
G2
9vropi 'olj ali manj izoliral. Iazen slikovitosti ni prinaal ničesar. "e%vrčene države niso imele 4 razen dosmrtni# predsednikov 4 tako rekoč ničesar sk%pnega z J%goslavijo. J%goslavija 'i la#ko 'ila nekoč, kot 'i 'ila la#ko danes Slovenija, povezana predvsem s sred srednj njee eevr vrop opsk skim imii in sred sredoz ozem emsk skim imii drža država vami mi,, vend vendar ar 'i to ogro ogrozi zilo lo mono monopo poll Kom%nistične partije in seveda odnose s Sovjetsko zvezo. B /e primerjamo dananji položaj /eke, 7adžarske, ;oljske in Slovake s tragedijo Srednje 9vrope, o kateri je leta 1+35, pred padcem 0erlinskega zid%, pesimistično in slikovito pisal 7ilan K%ndera, seveda la#ko %gotovimo prelomne iz'oljave. ;o konc% #ladne vojne so te države 4 seveda t%di Slovenija in @rvaka, kajpada t%di 'altske države 4 sestavni del evropske civilizacije, 9O, "D6 itn. 6ežiče in srediče Srednje 9vrope predstavlja vezna rep%'lika "emčija, poza'ljeni sta prva in dr%ga svetovna vojna, v kateri# je 'il srednjevropski koncept poražen. /eprav je ocenjevanje dosežkov stoletja po prvi svetovni vojni e vedno o'č%tljivo, je naj'rž mogoče reči, da Slovenci z njimi nismo mogli 'iti pretirano zadovoljni. ;o prvi svetovni vojni smo (razen redki# prostovoljcev) vendarle sodili med poražence, poražence, ki sta jim 'ili odvzeti Koroka in ;rimorska po dr%gi svetovni vojni pa so se vse do leta 1+3+ 4 razen vrnitve ;rimorske 4 dogajale manj razveseljive reči, med katerimi je tre'a omeniti izg%'ljanje gospodarske konk%renčnosti konk%renčnosti in nespod'%dno:represivno nespod'%dno:represivno politično in splo# mentalno ozračje. animiv animiv koncept Srednje 9vrope predstavlja predstavlja t.i Višegrajska četverica četverica (V5), politična povezava /eke, 7adžarske, ;oljske in Slovake, ki se je v začetk% (1++1), pred ločitvijo /eke in Slovake, imenovala Viegrajski trikotnik in je zdr%ževala moči za pristop k 9vropski %niji in zaveznitv% "D "D6. 6. V začetk% niti četverica niti Slovenija nista nali dovolj sk%pni# točk, da 'i se povezali v peterico, pozneje pa je novo kom'inacijo 4 t.i. 'trateško partnerstvo Dvstrije, /eke, 7adžarske, ;oljske, Slovake in Slovenije 4 iznala Dvstrija. 6a kom'inacija je najmanj diala ;oljakom, ki v njej predstavljajo največjo državo. ;red j%goslovansko krizo in pred razpadom Sovjetske zveze se je srednjeevropskega povezovanja s %entagonalo in +eksagonalo lotila talija. Dvstri vstriji ji,, tal talij iji, i, J%go J%gosl slav avij ijii in 7adž 7adžar arsk skii so leta leta 1++ 1++ v 0ene 0enetk tka# a# prik priklj lj%č %čil ilii /ekoslovako, leto pozneje pa e ;oljsko. "aslednica te povezave je 'rednjeevropska pobuda (S9; 4 =9), ki vklj%č%je 13 držav! Dl'anijo, Dvstrijo, 0elor%sijo, 0olgarijo, 0osno in @ercegovino, /eko, /rno goro, @rvako, talijo, 7adžarsko, 7akedonijo, 7oldovo, ;oljsko, Iom%nijo, Slovako, Slovenijo, Sr'ijo in Okrajino. V Sloveniji se večkrat postavlja vpraanje, zakaj Slovenija že v začetk% ni pristopila k V5- "ekateri komentatorji očitajo slovenskim politikom podcenjevanje četverice. 6o vpraanje je nekoč sprlo K%čana in Hrnovka, vendar so 'ile dejanske okoličine 'olj zapletene, kot se govori v javnosti. ;redvsem je 'ila Slovenija v čas% o'likovanja V> oz. V5 zaposlena z ločevanjem od J%goslavije in z mednarodnim priznanjem svoje državnosti (18. jan%ar 1++2). Ko je pozneje poizvedovala, ali 'i 'ila do'rodola, so 'ili odgovori in izgovori s strani članic V5 različni. G a nekatere slovenske ('olj levo %smerjene) politike je 'ila politična %smeritev V5, predvsem kar zadeva članstvo v "D6, "D6, preveč radikalna, glede vstopa v 9O pa so v Sloveniji menili, da imajo 'olje ad%te kot četverica. G
V zvezi z odnosi med V5 in Slovenijo glej Himitrij I%pel, 'lovenija na svetovnem prizorišču, Bj%'ljana 211, str. 1>3415.
G>
10 lovenskorva;ki odnosi "ekoč so se Slovenci 4 pri svoji# državotvorni# načrti#, kolikor so ji# splo# imeli 4 zanaali na dr%ge narode, med njimi t%di na @rvate. 6o zanaanje je lo tako daleč, da so nekateri slovenski politiki, npr. van 6avčar, člane svojega naroda imenovali $alpske @rvate&. V svoji# državotvorni# izjava# so se sklicevali na zgodovinske pravice #rvakega naroda, za glavno mesto države S@S po razpad% Dvstro4grske pa so iz'rali agre'. 7ed o'ema vojnama se je slovenska politika 4 klj%' nekaterim dr%gačnim pogledom 4 oddaljila od #rvake in se naslanjala na sr'sko politiko. 7ed dr%go svetovno vojno so si @rvati 4 resda pod pokroviteljstvom talije in "emčije 4 %stanovili svojo državo, Slovenci pa so oma#ovali med kraljem ;etrom in 6itom, ki je na konc% prevladal. ;o let% 1+58 so $oma#ovali& @rvati. ;o eni strani je 'ila @rvaka pro'lematična zaradi svojega nacionalizma, ki m% je podlegel celo 7iroslav Krleža ( $eklaracija o imenu in položaju hrvaškega književnega jezika 1+G) in ki se je najmočneje izrazil v t.i. maspoku (1+G1) , po dr%gi strani so iz @rvake pri#ajali naj'olj goreči revol%cionarji in kom%nistični voditelji, npr. Stipe W%var. ;o 6itovi smrti in tik pred razpadom J%goslavije je Slovenija glede demokratični# spremem' pre#itevala @rvako (ki so ji kom%nisti o' vsaki priložnosti očitali %statvo), vse do 6%\manove izjave, da 'o @rvaka storila enako kot Slovenija in to na isti dan (28. j%nija 1++1). Slovenija in @rvaka sta nato sk%paj nasprotovali j%goslovanski in sr'ski (7iloevievi) politiki, vendar sta 'ila položaja v te# dve# rep%'lika# tako različna, da je sodelovanje navsezadnje precej opealo, @rvati pa so celo očitali Slovencem, da so se reili J%goslavije na nji#ov rač%n. ačetnim neprijaznostim 4 ko je 7esi v zveznem predsedstv% glasoval proti od#od% JBD iz Slovenije 4 so sledili zapleti v zvezi z 'ančnimi in dr%gimi nasledstvenimi vpraanji, z jedrsko elektrarno Krko, na konc% pa v zvezi z določanjem državne meje in ri'ikimi incidenti. Beta 1++8 je prilo do prvi# ne%speni# posk%sov reevanja mejnega vpraanja, pozneje, leta 1+++ je med Slovenijo in @rvako (enako ne%speno) posredoval nekdanji ameriki o'ram'ni minister ?illiam ;err, po 6%\manovi smrti (1+++) pa sta Hrnovek in Iačan poleti 21 (ko je Slovenija pristala na sporaz%m o o'mejnem promet% in sodelovanj% 4 S;S) sklenila sporaz%m o meji na morj% (s t.i. $dimnikom&), vendar ga je @rvaka kmal% odpovedala. Beta 2+ sta 0or%t ;a#or in Jadranka Kosor reitev prep%stila ar'itražnem% sodič%, ki do tren%tka tega pisanja e ni odločilo niti o meji niti o $stik%& slovenskega morja z mednarodnimi vodami. 7ed slovensko4#rvakimi zapleti je na dr%gem mest% po zapletenosti vpraanje #rvaki# devizni# #ranilni# vlog v Bj%'ljanski 'anki, o katerem je sicer odločila d%najska pogod'a o nasledstv%, ki so jo podpisale vse nekdanje j%goslovanske rep%'like. Hel te# vlog je @rvaka 4 enako kot Slovenija, ko je lo za j%goslovanske 'anke na njenem ozemlj% 4 prenesla na svoje 'anke, del te# vlog pa je ostal ne%rejen in 'i ga morali %rediti s pogajanji pri 0S (0anka za mednarodne poravnave) v 0asl%. @rvaka je 'ila pri %veljavljanj% svoji# konceptov %speneja od Slovenije.
G5
;redsedniki vlad in ministri za z%nanje zadeve so #oteli pro'lem %rediti v let% 212 in 21>, vendar niso 'ili %speni. Konec leta 21> sta 9rjavec in ;%sieva %gotovila samo to, da se državi glede reevanja spora o Bj%'ljanski 'anki ne strinjata. 0istvo nestrinjanja je v tem, da @rvaka pričak%je izplačilo pri#rankov varčevalcev, ne strinja pa se s povrnitvijo denarja, ki so si ga 'ila od Bj%'ljanske 'anke izposodila #rvaka podjetja, pri čemer je 'ila 'anka večji %pnik kot dolžnik. ;reprosto povedano! Bj%'ljanska 'anka je na @rvakem potroila več, kot je zasl%žila. Slovenija je sama, nemara 'rez potre'e, odprla vpraanje preneseni# devizni# pri#rankov #rvaki# varčevalcev iz nekdanje zagre'ke podr%žnice Bj%'ljanske 'anke. ;ro'lem je nastal, ko je postalo jasno, da si "emorandum o razumevanju , ki sta ga v zadnji# izdi#ljaji# takratne slovenske vlade 11. marca podpisala takratni slovenski premier Janez Jana in #rvaki premier oran 7ilanovi, vsaka država razlaga po svoje. "ovem'ra 21> sta se 9rjavec in ;%sieva strinjala, da je glavna razlika v prevod% angleke 'esede sta. Slovenija jo raz%me kot prekinitev postopkov, medtem ko jo @rvaka raz%me kot mirovanje postopkov za največ dve leti. Slovenija po 'eseda# 9rjavca ne 'o dala soglasja za tako imenovani zastoj in od @rvake pričak%je prekinitev postopkov na sodiči# do končne reitve v sklad% z memorand%mom. 6a določa, da je tre'a spor razreiti v okvir% pogajanj o s%kcesiji. Slovenski z%nanji minister je izjavljal, da je zanj memorand%m mednarodna pogod'a, ;%sieva pa je odgovarjala, da 'i se morali o'e strani strinjati, da gre za mirovanje postopkov. Večkrat je t%di omenila, da je @rvaka pripravljena iskati reitev za spor o B04j% t%di v okvir% ar'itraže. @$ogovor z "okric,> pie v sporočil% S6D, @namreč določa, da bi morali rešitev iskati v okviru pogajanj o nasledstvu. 8be strani tudi različno tolmačita odgovor &anke za mednarodne poravnave, ki je namesto posredovanja ponudila zgolj svoje prostore za srečanja. ' tem naj bi bila za +rvaško možnost reševanja v okviru sukcesije končana. 'lovenski minister se je takoj po pogovorih odpravil nazaj v Djubljano in se ni udeležil predvidene večerje v 9agrebu. V 8dmevih je !rjavec povedal, da je bil memorandum podpisan v dobri veri in v pričakovanju, da bo hrvaška vlada uspela prekiniti sodne postopke, da bi se zadeva reševala tam, kjer se mora ) v okviru sukcesije in dunajske pogodbe o pravu mednarodnih pogodb. 'lovenski minister je izrazil presenečenje, da si v 9agrebu drugače razlagajo memorandum, in sam ocenjuje, da očitno ni volje za reševanje spora prek dunajske pogodbe, kot je bilo dogovorjeno v memorandumu. 9a 'lovenijo arbitraža ni sprejemljiva, saj bi to po mnenju !rjavca samo še dodatno zakompliciralo zadevo. V memorandumu je namreč jasno zapisano, da gre za vprašanje sukcesije in da do dokončne rešitve postopki pred hrvaškimi sodišči stojijo. !rjavec je pričakoval, da bodo +rvati memorandum ratiicirali na enak način kot slovenska vlada, kar so tudi zagotovili, se pravi z uredbo in objavo v uradnem listu. Djubljana je dobila diplomatsko noto, kar je pomenilo, da je bila zadeva ratiicirana, kot je to storila slovenska stran. (o sta ob podpisu memoranduma jasno povedala tudi anša in "ilanoviO. Le bi se res pogovarjali o zastoju, ki ima neko časovno omejitev ) se pravi dve leti, bi bilo to zapisano v memorandumu.
G8
9daj je pa po besedah !rjavca hrvaški sodnik, ki odloča v eni od zadev, ugotovil, da memorandum ormalno sploh ne obstaja, ker ni objavljen v njihovem uradnem listu, in zato tega dokumenta ne more upoštevati. 'lovenija bo še naprej vztrajala pri reševanju v okviru sukcesije, in če bodo hrvaška sodišča še naprej vodila postopke in bo prišlo do pravnomočnih sodb, bomo uveljavili nepristojnost hrvaških sodišč za reševanje tega vprašanja, kar nam zagotavlja prav memorandum, je zatrdil !rjavec.>
adevo je komentiral t%di #rvaki predsednik vo Josipovi, ki je ocenil, da @rvaka v celoti spot%je memorand%m, in je vladama o'e# držav predlagal, da poičeta kompromis, namesto da izg%'ljata čas s prevodom memorand%ma. Ko gledam tekst memorand%ma, 'i povedal, da @rvaka resnično v celoti spot%je določila, je dejal Josipovi in spomnil, da je 'il vedno kritičen do #rvako4slovenski# odnosov, t%di do #rvake strani, ker je menil, da je to koristno, a v tem tren%tk% @rvaki ni kaj očitati. ;o 'eseda# #rvakega predsednika Slovenija dr%gače raz%me določilo iz memorand%ma, ki govori o mirovanj% postopkov proti Bj%'ljanski 'anki in "B04j% na #rvaki# sodiči#. deja je 'ila, da v o'do'j% dve# let, kot to predvideva #rvaki zakon, la#ko postopki mir%jejo, da 'i nali reitev. 7islim, da 'i morali čas, ki ga pora'ljamo za interpretacijo pomena 'esede LstaL iz memorand%ma, 'olj izkoristiti za iskanje kompromisa, je dejal Josipovi, ki se je ponorčeval iz vztrajanja pri eni sami 'esedi! $ato priporočam,& je rekel Josipovi, $da p%stimo pomen ene 'esede, pogovarjajmo se o 'istv%.& 9rjavec je v dmevi# po%daril, da je 'il memorand%m kompromis. Slovenija je namreč najprej vztrajala, da se %maknejo poo'lastila za tož'e, medtem ko so @rvati povedali, da tega ne morejo storiti. ato je 'ila kompromisna reitev mirovanje te# postopkov do dokončne reitve v okvir% s%kcesije. B ;isec te# vrstic je (25. j%lija 215)o tej zadevi pripravil osn%tek pisma za slovenskega predsednika rep%'like! $;red nekaj dnevi je Slovenijo po mnogi# leti# 4 na presenetljiv in neprijeten način 4 do#itelo vpraanje, ki iz#aja iz razpada nekdanje SFIJ in za katero smo verjeli, da 'o reeno v sklad% z mednarodno pogod'o, ki so jo naslednice SFIJ podpisale na H%naj% 2+. j%nija 21. 9vropsko sodiče za človekove pravice je v zadevi AlišiO proti Sloveniji 4 'rez %potevanja omenjene mednarodne pogod'e in pose'nosti j%goslovanskega 'ančnega sistema 4 naložilo, da mora tožnikom iz 0i@ in iz @rvake izplačati pri#ranke, ki so 'ili naloženi v #rvaki# in 'osanski# 4 dejansko samostojni#, tj. lokalno:teritorialno povezani# 4 podr%žnica# B0 in za katere je jamčila nekdanja *ederacija. Opamo, da la#ko prispevate, 'olje, pričak%jemo, da 'oste prispevali k reitvi ne%godnega položaja, ki naj 'i 4 spričo nezavidljivega gospodarskega položaja, v kakrnem smo se znali v zadnjem čas% 4 dodatno o'remenil slovenski prorač%n in slovenske državljane. 6o svoje %panje oz. pričakovanje opiramo na Vao podporo
G
sporaz%m%, ki sta ga marca 21> na 7okrica# dosegla predsednika vlad Jana in 7ilanovi, in na dosežke v slovensko4'osanski# odnosi#, ki iz#ajajo iz Vaega o'iska v 0i@ prejnji mesec. "a 7okrica# sta se Slovenija in @rvaka 4 o' o'lj%'i, da 'o Slovenija podprla vklj%čitev @rvake v 9O 4 zavezali, da 'osta vpraanje devizni# vlog reevali v okvir% pogajanj o nasledstv% SFIJ oz. v sklad% z d%najsko pogod'o. 7enimo, da 'i 'ilo 4 glede na pomanjkanje časa 4 prav, če 'osanske in #rvake kolege čim prej spod'%dite k pogajanjem, ki 'i la#ko prinesla koristi za vse %deležence. 6o e pose'ej velja za @rvako, kjer so gospodarska podjetja pri podr%žnici B0 do'ila posojila, ki daleč presegajo dolgove 'anke do varčevalcev. 9nostranske reitve in kaznovanje Slovenije %tegnejo sla'o vplivati na odnose nae države z omenjenima državama, da ne govorimo o vse 'olj negativnem razpoloženj% v Sloveniji, ki se spogled%je z a's%rdno domnevo, da zanj ni kriva pomanjkljiva politična doslednost, ampak osamosvojitev. 7orda je priel čas, da Slovenija napred%je od stanja, za katero sta značilna tradicionalni nedržavotvorni narodni značaj in t.i. prijateljski ogenj, tj. norost, kadar se vojska namesto z nasprotniki spopada s svojimi lastnimi vojaki. elimo si torej, da prispevate k naprednim in koristnim reitvam za Slovenijo.& ;ismo navsezadnje ni 'ilo odposlano.
GG
11 Lo6evanje Katalonija)
naroda od drave (:alestina,
Ckotska,
a samoodloč'o oz. izstop nekega naroda iz neke mnogonarodne ali nadnarodne organizacije morajo 'iti izpolnjeni nekateri pogoji, npr. kulturna diskriminacija naroda ali celo izična grožnja centralnih oblasti proti narodu, njegov relativno ugoden gospodarski položaj, predvsem pa ugoden zgodovinski trenutek . 9na naj'olj pomem'ni# izjav po kotskem re*erend%m% je 'ila izjava 'ritanskega prvega ministra =amerona, da je dr%ženo kraljestvo sestavljeno iz štirih nacij ($*o%r nations&), ki je tako rekoč ederalistična izjava. Hoslej so v anglosakem in v *rancoskem svet% v glavnem enačili narod in državo. 3ation je 'ila dr%ga 'eseda za državo. z tega izenačevanja:razlikovanja so izvirali mnogi nesporaz%mi, vsaj od Versaillesa (1+1+) naprej, ko se je 4 deloma pod vplivom idealistične politike ?oodroCa ?ilsona 4 začelo %veljavljati načelo samoodločbe narodov , ki je doseglo svojo veliko zmago s koncem kolonializma v estdeseti# leti# (leta 1+! deklaracija " 1815), navsezadnje t%di z začetkom t.i. ne%vrčenega gi'anja. ;rva svetovna vojna in Versailles sta dosegla %ničenje cesarstev, ne pa t%di večnacionalni# držav. Klj%' načel% o samoodloč'i pa ?ilson oz. Versailles nista 'otrovala nastank% narodni#, ampak narodnostno raznoliki# in sestavljeni# držav, kot sta 'ili /ekoslovaka in J%goslavija. 9den veliki# nesporaz%mov se je (če zanemarimo talijo) pojavil z za#tevo Ddol*a @itlerja po osvo'oditvi oz. priklj%čitvi s%detski# "emcev leta 1+>3. 6aken razvoj sta za%stavili . svetovna vojna oz. parika kon*erenca leta 1+5, eden od receptov pa je 'il ederalizem. 6a se je %veljavil v socialistični# država# in npr. v I". %oseben poskus sožitja narodov v okviru multinacionalne in nadnacionalne organizacije predstavlja !vropska unija. elje ta'ora kotski# pritrjevalcev ($Ees&) glede samostojnega članstva v 9vropski %niji (ki je podo'na slovenskim željam iz leta 1++1) potemtakem ni mogoče razlagati kot primer klasičnega separatizma.
;o padc% 0erlinskega zid% so se pojavile kompromisne ideje o $sk%pnosti neodvisni# držav& in $kon*ederaciji&, vendar so $%jetniki& narodi praviloma izkoristili zgodovinski tren%tek za %stanovitev nacionalni#:narodni# držav. "ji#ove meje večinoma potekajo po nekdanji# rep%'liki# meja#, ki niso v vse# pogledi# enake etničnim (primer Ar%zije, Okrajine). ;o velikem tresk% ($'ig 'ang&) v začetk% devetdeseti# let ostaja na dnevnem red% e nekaj odprti# vpraanj. Wiri seznam $ogroženi#& držav vse'%je (poleg nekateri# a*riki# držav) e 0elgijo, =iper, Ar%zijo, talijo, Kanado, Kitajsko, I%sijo, Wpanijo, 6%rčijo, Okrajino in Veliko 0ritanijo. Seznam kandidatov za neodvisnost pa o'sega npr. Abhazijo, &eneško republiko, Lečenijo, Clandrijo, +ongkong, užno 8setijo, atalonijo, urdistan, 3ovo 0usijo, %ridnjestrje, uebec, 'everno *rsko, Ikotsko, (urško republiko iper, Valonijo in 5ales.
G3
;ro'lemi in perspektive te# kandidatov oz. kandidatk za samostojno državnost so različni. Večinoma gre za gospodarska in kulturna (ideoloka, jezikovna, verska...) vpraanja. Alede na to, da sta postavitev in pre%reditev države povezani s stroki, je nj%n %spe# odvisen od *izične (gospodarske) kondicije kandidata. V nekateri# primeri#, ko gre za gospodarsko i'keje kandidate, je osamosvojitev vpraljiva. gospodarski# posledica# osamosvojitve v ognj% osamosvajanja razmiljajo le redki. V slovenskem primer% je 'ilo taknega razmiljanja relativno veliko. V primeri#, ko gre za dele, ki so gospodarsko močneji od $ogrožene& celote (Katalonija GG, 0eneka rep%'likaG3, navsezadnje Slovenija in @rvaka), je %speen pre#od k neodvisnosti 4 o' izpolnjeni# nekateri# dodatni# pogoji# 4 'olj verjeten. Alede na to Wkotska G+ predstavlja %ganko. ;o dr%gi strani 'i 'ilo mogoče %spe#e ali ne%spe#e re*erend%mov in prizadevanj za neodvisnost razložiti t%di dr%gače! privilegirane province želijo o#raniti privilegije, zatirane province pa %pajo na 'olje življenje v primer% samostojnosti. V primeri# k%lt%rni# razlik je marsikaj odvisno od zgodovinskega tren%tka, od tevila pre'ivalcev (Katalonija G,8 milijonov, Wkotska 8, Slovenija 2) in od organizacije večnacionalne države. /im 'olj rigidna je ta organizacija in čim 'olj neprivlačna sredstva %pora'lja za o#ranjanje celovitosti (enopartijski sistem, j%goslovanska vojska), tem večja je verjetnost %spene ločitve. Wkotska je zanimiv primer, saj je tekmovanje (med k%lt%rnimi in gospodarskimi arg%menti) potekalo v demokratičnem vzd%j%. 'a ta'ora (k%lt%rni in gospodarski) sta 'ila pri'ližno izenačena. 'ojim (gospodarskim in k%lt%rnim) arg%mentom pa je nekaj manjkalo. Jezikovno vpraanje je 'ilo po eni strani važno, po dr%gi že nekako zastarelo in preseženo (Wkoti govorijo angleko). ;olitične zamere (pomanjkanje vpliva na centralno vlado) so 'ile v tem pogled% e najresneje, medtem ko so 'ili po vsem videz% odločilni gospodarski vidiki, s katerimi so centralna vlada in njeni zagovorniki iz poslovnega sveta la#ko celo izsiljevali (selitev 'ank, podjetij...) velik del kotske javnosti, ki je imela svoje interese investirane v o'stoječi oz. veljavni 'ritanski sistem. a %speno ločitev in za %speno ločeno življenje (kot se je izkazalo v primer% 'altski# držav, do neke mere v slovenskem in #rvakem primer%) so $potre'ni&! otipljiva k%lt%rna ali *izična grožnja centralni# o'lasti, relativno trden gospodarski položaj kandidata za samostojnost, predvsem pa %goden zgodovinski tren%tek. ;rizadevanje r%ske politike, da 'i o'%dila stare čase, je povezano z dejstvom, da je naj'olji čas (leta 1++1) pač zam%dila. V zvezi s tem je po%čno 'ranje članka nekdanjega čekega predsednika Vaclava Kla%sa $ačnimo s pravo %krajinsko de'ato& (BetLs start a real Okrainian de'ate). Kla%s predvsem %gotavlja negotovo k%lt%rno istovetnost Okrajine. ;ravi, da gre za dve $naciji&, kar pomeni dve državi in dva naroda. ;oleg tega omenja pomanjkljivo državno tradicijo Okrajine, ki je o'remenjena s Stalinovimi posk%si %stvarjanja sovjetskega naroda, in 4 v primerjavi z r%skim 4 sla'otno %krajinsko gospodarstvo. $"o'eno presenečenje ni,& pravi Kla%s, $da #očejo 'iti pre'ivalci Krima del 'ogateje in %speneje I%sije.& te# pro'lemi# 'i se I%si in Okrajinci nemara lažje pogovarjali leta 1++1, čeprav so se o nji# pogodili v 0%dimpeti vsaj leta 1++5. Vendar pogod'a ni zdržala.
GG
Katalonija po 0H; na glavo pre'ivalca presega povprečje Wpanije (cca 23. proti 28. evrov). Hežela Veneto po 0H; na glavo pre'ivalca presega povprečje talije (cca >. proti 2. evrov). G+ Wkotska po 0H; na glavo pre'ivalca presega povprečje dr%ženega kraljestva (cca >8. proti 23. evrov). G3
G+
Vpraanje je, ali pritiski islamskega ekstremizma prinaajo zgodovinski tren%tek, ki 'i na 0ližnjem vz#od% in e vz#odneje spod'%dil procese osamosvajanja in o'likovanje novi# držav. Klj%čno je seveda vpraanje palestinske države, ki je predmet otipljivi# groženj, o'enem pa prizoriče skoraj nepremostljivi# gospodarski# sla'osti. zraelci so po eni strani žrtve napadov s strani @amasa, po dr%gi strani so gospodarji položaja. Kot žrtve imajo pravico do samoo'ram'e, kot gospodarji položaja pa so e 'olj odgovorni, da poičejo rešitev spora. ;ri tem jim je mednarodna sk%pnost, t%di 9vropska %nija, ki je sicer pretežno neza%pljiva do @amasa, pripravljena pomagati. Kdor je 'il kdaj v Aazi, ki je velika kot koprska o'čina in v njej živita skoraj 2 milijona lj%di, si težko predstavlja, da 'i 'il žrtev kdo dr%g kot pre'ivalci Aaze. 6oda t%di ;alestinci imajo odgovornost. ;ro'lem je v tem, da so med sa'o precej sprti. ;redstavljata ji# organizaciji Fata# in @amas, ki nimata sk%pne politike niti do zraela niti do ara'skega sveta niti do a#oda. "i sk%pne strategije reevanja spora. ;ro'lem je t%di v tem, da o'oroženi in napadalni del ;alestincev izkoriča neo'oroženo civilno pre'ivalstvo kot čit. Ha imajo ;alestinci pravico do samoodloč'e, je prepričan tako rekoč ves svet, navsezadnje so priznanje v tem pogled% do'ili t%di v ", saj so država nečlanica opazovalka. ;alestina na žalost ni država 'rez napake, saj ne o'vlad%je svojega ozemlja, se ne vzdrž%je sama itn. Ieitev spora ni v priznanj% pravice do samoodloč'e, ampak v postavitvi samostojne in neodvisne (kar je danes skoraj presežen pojem) palestinske države. Opori proti ok%patorjem so seveda legitimni in ji# sankcionirajo znana staliča ", pogosto pa se sprevržejo v notranje spore in v državljanske vojne. V za#odnem svet% zato prevlad%je staliče, da ima diplomacija prednost pred vojsko, v najsla'em primer% pa je mogoča #%manitarna intervencija mednarodne sk%pnosti v smisl% odgovornosti za zaščito (responsi'ilit to protect). %nanji ministri 9O (ki jim ni mogoče očitati neskladnosti z mednarodnim pravom) so 22. j%lija 215 podprli staliče, da je tre'a razorožiti @amas oz. teroristične sk%pine, kar pa si je zrael razlagal kot podporo svojem% ravnanj%, ki ni prizadelo le teroristov, ampak t%di palestinsko civilno pre'ivalstvo. zrael sicer 4 v svoji državi 4 vzdrž%je relativno visoko raven varovanja človekovi# pravic, pri svoji politiki pa se seveda sklic%je na tragedijo, ki so jo 4 v zvezi s človekovimi pravicami 4 doživeli J%dje med . svetovno vojno. Slovenija mora e naprej delovati v okvir% 9O, ker sama nima dovolj gospodarske ali vojake moči. Seveda je vpraanje, ali so slovenska staliča dovolj prodorna, da 'i jim ostali 9vropejci prisl%#nili. Staliče, da je pripravljena posredovati med I%si in 9O, Sloveniji niso prinesli pose'nega %gleda ali vpliva. Sankcije ('ojkot zraela), pose'ej če za njimi ne stojijo močne države (kot 9O v primer% sankcij proti I%siji), o'ičajno niso %spene. ;o dr%gi strani vemo, da je zrael pomagal Sloveniji, ko je 'ila v stiski. 6o pa nas ne odvez%je, da zrael opozarjamo na spotovanje mednarodnega prava.
3
6isti, ki predlagajo sankcije proti zrael%, 'i morali z enakimi merili o'ravnavati t%di sankcije proti I%siji in e kateri državi. Slovenska javnost ni povsem natančno in*ormirana o povezava# med ;alestinci in 'ivo egiptovsko o'lastjo (7o#ameda 7orsija), ki je podpirala radikalne elemente v Aazi. Slovenija 'i la#ko prispevala k razlagi in odstranitvi nekateri# predsodkov. "avsezadnje 'i moral 'iti o' Fata#% oz. ;D v pogajanja vklj%čen t%di @amas, zato pa 'i ga morali ne#ati demonizirati o' vsaki priložnosti. ;alestinska vlada 'i naj'rž morala izplačati plače cca 5. delavcem, ki ji# ima na plačnem seznam% @amas. ;redvsem je potre'no trdno premirje. ;rej ali slej 'o potre'na v Aazi t%di *izična navzočnost mednarodni# sil, vendar 'o s tem naj'rž k%p pravni# in politični# težav. ;redvsem pa je potre'na nova politika 9O na temelj% premirja iz leta 212. 9O naj podpira enotnost Fata#a in @amasa, predvsem pa naj prispeva # gospodarskem% razvoj% ;alestine. 9O je že v preteklosti prispevala znatna sredstva za ;alestino, vendar so 'ila pogosto predmet vojakega %ničevanja. ;odpora mednarodne sk%pnosti ;alestini 'i se morala po o'seg% pri'ližati podpori, ki jo %živa zrael. B V zadnjem čas% se je zaostrilo vpraanje %stanavljanja nove irako4sirske islamske države SS oz. SB pod vodstvom ekstremistični# s%nitov. 3 svo'ajanje, osamosvajanje ali %stanavljanje novi# držav je zapleten proces, ki ni mogoč 'rez sodelovanja mednarodne sk%pnosti, %pora'e mednarodnega prava itn. Seveda je mogoče marsikaj doseči t%di z vojno in s terorističnimi dejanji, z etničnim čičenjem itn. V J%goslaviji smo imeli nekaj izk%enj s tem, vendar smo taknem% postavljanj% meja in držav nasprotovali. 9nako velja t%di danes, torej mora Slovenija stopiti na stran mednarodne sk%pnosti, mednarodnega prava itn. Septem'ra 215 je ameriko z%nanje ministrstvo o'javilo seznam zaveznikov v 'oj% zoper SS. "a njem se je znala t%di Slovenija. 6o je po eni strani povezano z naim članstvom v 9O in "D6, po dr%gi strani pa sta se s sodelovanjem 4 ki je sicer logično 4 slovenska vlada oz. 7 morala strinjati. "ao vlogo vidim v za%stavljanj% more'itni# tokov 'ojevnikov SS prek naega ozemlja pa t%di v #%manitarni pomoči. ;redvsem pa 'i 'ilo do'ro, ko 'i mediji o'javljali čim več in*ormacij o dogajanj% na 0ližnjem vz#od% in sk%ali čim 'olje raz%meti te procese. 7islim, da ne gre za opredeljevanje za ali proti slovenskem% sodelovanj%, ampak za raz%mevanje pro'lemov, ki ji# je nekoč nesrečno opisal Sam%el @%ntington. X Dmeriki napad na SS je pomem'en, za marsikoga odreilen, za marsikoga (t%di za ameriko javno mnenje) sporen dogodek. Vendar gre za to, da razložimo in raz%memo, za kaj gre. "ova sirsko4iraka islamska država si prizadeva ok%pirati in o'vladati ozemlje, ki pripada različnim državam, in spremeniti meje, ki so ji# nekoč postavile kolonialne sile, Francija in 0ritanija. V tem smisl% gre za neke sorte osvo'odilno 3
ara'ski# delitva# zanimivo pie @enr Kissinger v knjigi 5orld 8rder ('vetovna ureditev ), "eC Eork 215, str. 15.
31
gi'anje, vendar na način, ki ga mednarodna sk%pnost ne sprejema in se m% zoperstavlja. ;oleg HD, 9O, "D6 in dr%gi# so v tej vojni igralci predvsem 6%rčija, rak, Sirija, do neke mere ran in dr%ge ara'ske države. V ozadj% je e nereeno 'ližnjevz#odno vpraanje. 6ri vpraanja! 1. kaj pomeni %stanavljanje države na verski podlagi2. kaj se dogaja z ara'skimi:m%slimanskimi državami, ko ji# zap%stijo kolonialni gospodarji ali vojska (;a#lavi, Sadam, Aada*i, 7%'arak...)>. ali se %resnič%je napoved Sam%ela @%ntingtonaB Beta 1++G (*ormalno leta 1+++) se je zaveznitvo "D6 razirilo s tremi državami! /eko, 7adžarsko in ;oljsko. Hrnovkova vlada je 'ila videti razočarana zaradi iz'ora, ki ni vklj%čeval Slovenije, v ozadj% pa se je pripravljal rezervni scenarij s t.i. 3eM Agenda oalition:6 , v katero je Slovenija o' prizadevanj% stalnega predstavnika v " dr. Hanila 6Yrka vstopila leta 1++3, nakar je iz njega po intervenciji Hrnovka, ki je za podporo pri včlanitvi v "D6 prosil predsednika HD =lintona, t%di izstopila. Vilenska oz. vilni%ka sk%pina deveti# kandidatk za članstvo v "D6 je o'stajala od sestanka v prestolnici Bitve 13. maja 2. 6o so 'ile! Dl'anija, 0olgarija, 9stonija, Batvija, Bitva, 7akedonija, Iom%nija, Slovaka in Slovenija, naslednje leto pa je k deveterici pristopila t%di @rvaka. Beta 2> se je Slovenija pridr%žila t.i. vilenski4vilniuški izjavi, ki so jo v zvezi s svojimi načrti v rak% spod'%dile dr%žene države v Dmerike in je 'ila neke vrste vstopnica za "D6. Beta 25 se je zaveznitvo razirilo s sedmerico držav, med katerimi je 'ila t%di Slovenija /eprav v Sloveniji nad sk%pinskim nastopom kandidatk za "D6 niso 'ili navd%eni, 'i se iz njega težko izvzeli, razen če 'i #oteli 4 v sklad% s tradicionalno držo slovenske t.i. levice 4 nasprotovati Dmeričanom, "D6 itn. Vilensko izjavo je potrdil slovenski parlament. 7imogrede! nasprotovanje izjavi je 'il zadnji posk%s s strani nasprotnikov "D6, da Slovenija ne 'i postala članica. Slovenija mora 'iti 4 če #oče %živati začito "D6 4 solidarna z državami, ki so ji podo'ne. Septem'ra 215 je ameriki State Hepartment o'javil seznam držav, ki podpirajo vojako intervencijo zoper slamsko državo (SS). "a tem seznam% se je 4 o' precejnjem zgražanj% slovenski# medijev 4 znala t%di Slovenija. 6o, da "D6 in 9O rač%nata s Slovenijo, da nas e nista odpisala, je do'ro. (;omislimo, da v zadnji# leti# ni 'ilo no'eni# vr#%nski# o'iskov iz HD v Sloveniji. 6o nekaj pomeni.) koaliciji so se naj'rž pogovarjali na vr#% "D6 v ?ales%, kjer sta 'ila 0rat%kova in 9rjavec. "e verjamem, da sta se nevede pridr%žila seznam%. Slovenija naj'rž ne 'o imela kakni# pose'ni# vojaki# nalog, ampak la#ko prepreč%je pre#ajanje t%ji# 'orcev SS iz dr%gi# držav prek nae države la#ko prispeva #%manitarno pomoč, predvsem pa la#ko prispeva k raz%mevanj% pro'lemov.
31
;rotijedrska oz. protinatovska sk%pina 3eM Agenda oalition je prvotno vse'ovala! 0razilijo, 9gipt, rsko, J%žno D*riko, 7e#iko, "ovo elandijo, Slovenijo in Wvedsko. adnji dve sta sk%pino zap%stili.
32
Slovenija se je osvo'odila v sklad% z mednarodnimi merili in pravili, v sklad% z mednarodnim pravom. 9O in "D6 sta posegla na ozemlje J%goslavije v sklad% z načelom " 0esponsibilit# to protect 4 tj. načelom odgovornosti za začito pred nasiljem režimov, ki krijo človekove pravice. Beta 215 se dogaja nekaj podo'nega. 6orej se la#ko proti SS z'ere vsa mednarodna sk%pnost. ;ro'lem je v tem, ker sta v Siriji zdaj dva igralca, ki krita človekove pravice! Dsadov režim in SS. Koalicija sk%a poraziti o'a 4 s pomočjo sirske opozicije in K%rdov. K%rdi živijo v 6%rčiji, rak%, Siriji, ran% in celo na Kavkaz%. 6a nji#ova naselitev in pomanjkanje države je velik pro'lem. daj so K%rdi nenadoma prijatelji Dnkare, ker odvračajo islamiste. "e glede na polemike je mogoče pričakovati, da 'o Slovenija ostala članica 9O in "D6, ne pa $nekaj vmes& med I%sijo in 9O. zolacionizem je o'ičajna iz#odična drža mednarodne sk%pnosti oz. večine držav, kadar se postavi vpraanje nji#ove %delež'e v vojaki# operacija#. V začetk% je izolacionizem, ki se %makne neravnod%nosti, ko se izkaže, da se narodi po'ijajo med sa'o, torej je potre'na intervencija mednarodne sk%pnosti. daj se to dogaja, %pajmo, da je mogoče reiti nedolžne lj%di (trije milijoni 'eg%ncev-) in k%lt%rne spomenike.
3>
12 Rusija in 'krajina
Sto let po prvi svetovni vojni, v kateri so se spopadli in v kateri so večinoma propadli evropski imperiji in v kateri so se slovanski narodi celo 'ojevali dr%g proti dr%gem% petinsedemdeset let po napad% nacistične "emčije na ;oljsko, s katerim se je začela naj'olj %nič%joča in naj'olj krvava glo'alna vojna petindvajset let po padc% 0erlinskega zid% in konc% #ladne vojne
sta 9vropa in svet 4 o' vedno 'olj odkriti# neposredni# vojaki# posegi# I%ske *ederacije v vz#odni Okrajini 4 ponovno soočena z možnostjo iz'r%#a vojne, ki 'i la#ko vodila celo v jedrski spopad in ogrozila svetovni mir. 7nogi so že na začetk% %krajinske krize opozarjali na nevarnosti razplamtevanja krize v Okrajini, kateri je pozneje sledila nasilna priklj%čitev Krima I%ski *ederaciji, in to navklj%' z mednarodno pogod'o potrjeni zavezi I%sije, da garantira nedotakljivost meja Okrajine, ker je le4ta po razpad% Sovjetske zveze privolila v enostransko jedrsko razorožitev v prid svetovnem% mir%. Kaj je mogoče reči o' odkritem vojakem poseg% I%sije na vz#od% Okrajine in o' vedno večji# žrtva# civilnega pre'ivalstva o' posk%s% Okrajine, da ponovno vzpostavi o'last nad ozemljem, ki so ga zasedli pror%ski separatistiSpor med r%sko manjino in %krajinskim večinskim pre'ivalstvom glede pravic manjine in za#tev po njeni večji avtonomiji 'i morali reevati izklj%čno na mirolj%'en in demokratičen način. Vojako vmeavanje I%ske *ederacije v notranje spore v Okrajini je nedop%stno. I%ske vojake in paravojake sile 'i se morale %makniti iz Okrajine. I%sija 'i morala prene#ati o'oroževati separatiste v Okrajini. ;ri tem ni mogoče nasprotovati #%manitarni pomoči I%sije prizadetem% pre'ivalstv% 4 ne glede na njegovo narodnost. 'lasti v Okrajini sk%ajo vzpostaviti nadzor nad vsem svojim ozemljem, pri čemer so tvegane predvsem vojake akcije v %r'ani# okolji#. 6e akcije povzročajo žrtve med civilnim pre'ivalstvom. 7ednarodna sk%pnost, predvsem VS9, "D6 in 9O, sk%a z diplomatskimi sredstvi spod'%diti pogovore med Okrajino, I%sko *ederacijo in separatisti. ;ogovori 'i privedli do mirolj%'ne reitve kon*likta, do zagotovitve pravic r%ski manjini, k njeni varnosti in večji avtonomiji o' spotovanj% ozemeljske integritete Okrajine. We leto dni nazaj je r%ska manjina živela v sožitj% z večinskim %krajinskim pre'ivalstvom.
35
Slovenija 'i morala o'soditi vojako posredovanje I%sije v spopadi# v Okrajini in sk%paj z državami 9O sodelovati pri napori# za mirolj%'no reitev %krajinske krize in pri preprečevanj% iz'r%#a nove vojne na vz#od% 9vrope. We naprej je tre'a podpirati Okrajino pri o'ram'i njene ozemeljske integritete in pri mirolj%'ni reitvi kon*likta. 9notnost 9O pomeni močan instr%ment odvračanja I%sije, da 'i z vojako silo zasedla vz#odni del Okrajine in dosegla takno spremem'o njenega položaja, ki 'i omogočila priklj%čitev k I%siji. Aospodarske in *inančne sankcije proti I%ski *ederaciji so n%jen instr%ment odvračanja I%sije od vojakega posega v Okrajini. "egativni %činki gospodarski# sankcij I%siji so zanemarljivi v primerjavi z možnimi človekimi žrtvam in ogromno gospodarsko kodo, ki 'i jo prinesla more'itna vojna večji# razsežnosti v 9vropi. B 3ekaj statistike za začetekQ rim meri E7.=== kvadratnih kilometrov, je malo večji od 'lovenije in vsebuje približno toliko prebivalcev kot 'lovenija.
;osegi I%ske *ederacije zoper s%verenost in ozemeljsko celovitost Okrajine z'%jajo skr', saj gre za pogla'ljanje krize v tej državi in za očitno kritev mednarodnega prava, Ostanovne listine dr%ženi# narodov, @elsinke sklepne listine pa t%di speci*ični# zavez I%ske *ederacije o spotovanj% s%verenosti in teritorialne integritete Okrajine, ki iz#ajajo iz '%dimpetanskega memorand%ma leta 1++5 in 'ilateralne pogod'e o prijateljstv%, sodelovanj% in partnerstv% iz leta 1++G. Slovenija 'i morala podpirati demokratične procese v Okrajini, njeno s%verenost in celovitost kakor t%di njeno s%vereno pravico iz'ire, v katere mednarodne organizacije in povezave 'o vstopala. Okrajinska kriza %tegne sprožiti daljnosežne posledice za sta'ilnost mednarodni# odnosov, za za%panje in sodelovanje v 9vropi. godovinski spomin terja, da se o' najnoveji# r%ski# grožnja# in nji#ovi# implikacija# spomnimo načrtov 7iloevieve Sr'ije v zvezi s sr'skim pre'ivalstvom v 0i@, na @rvakem in na Kosov% 4 na žalost pa t%di mYnc#enskega paktiranja v zvezi s S%detskimi "emci leta 1+>3, da ne govorimo o kasneji# pakti#, ki so sprožili . svetovno vojno. askr'ljenost se pojavlja t%di zaradi izjav slovenske vlade oz. njenega ministrstva za z%nanje zadeve. Are za izjave o pripravljenosti Slovenije, da 'i posredovala med 9vropsko %nijo in I%sko *ederacijo, ker da $imamo z I%sijo do're odnose&. ;oleg tega, da dop%čajo dvom o do'ri# odnosi# med Slovenijo in Okrajino, poleg tega, da %stvarjajo vtis, kot da Slovenija ni članica 9O, ampak nekakna vmesna in neopredeljena država med 9O in I%sijo, takne izjave prenaajo težiče pro'lema, ki je v celoti r%ski proizvod, na odnose med 9O in IF. zjave slovenske vlade v zvezi z Okrajino niso samo politično sporne in nesprejemljive, ampak so t%di nepravilne z vidika mednarodnega prava in diplomatske stroke. V mednarodni javnosti %tegne nastati vtis, kot da Slovenija podpira težnje po vračanj% sovjetski# modelov in teorij o omejeni s%verenosti ali se jim celo pridr%ž%je. Slovenija si je že v preteklosti in v okvir% 9O prizadevala za do're odnose z I%sko *ederacijo in z Okrajino. 9O je Okrajini zagotavljala evropsko perspektivo, v zadnjem
38
čas% pa ji je pon%dila t%di članstvo. 6akni politiki se Slovenija ni odpovedala in se ji ne more odpovedati. B Beto 1++2 je 'ilo tako rekoč prvo leto nove slovenske diplomacije, zato so 'ili nekateri procesi na mednarodnem prizorič% videti 'olj dramatični, kot so 'ili v resnici. Iavno nasprotno pa 4 vsaj po dvajsetletni oddaljenosti in premislek% 4 velja za nastop r%skega ministra Dndreja Kozireva na ministrskem svet% onerence o varnosti in sodelovanju v !vropi leto dni po razpad% Sovjetske zveze, 15. decem'ra 1++2 v Stock#olm%. 6am je imel Kozirev dva govora. V začetk% kon*erence je podvomil o za#odni oz. evropski %smeritvi I%sije in napovedal o'rat v tradicionalno, avtoritarno, azijsko smer. ;otem ko je zavralo v klope# amerike delegacije, potem ko je nemki minister Kla%s Kinkel odsotno pre'ral vnaprej pripravljeni prijazni govor in ele po tem, ko je vedska ministrica 7argaret#a a* Ogglas izrazila zadrego zaradi r%skega staliča, se je Kozirev dr%gič prijavil k 'esedi. ;ojasnil je, da je želel čim 'olj nazorno prikazati, kakna 'i %tegnila 'iti pri#odnja r%ska z%nanja politika, ko 'i spodletelo akt%alni Jelcinovi ekipi. 32 Sporočilo r%skega z%nanjega ministra Kozireva deloma pojasnj%je relativno %goden potek in izid slovenske osamosvojitve oz. naega prizadevanja za mednarodno priznanje. Jelcinova vlada je osvo'odilne težnje na prostori# nekdanje Sovjetske zveze in J%goslavije raz%mela v okvir% lastne r%ske težnje po osvo'oditvi od sovjetske tradicije. Jelcin 4 na veliko presenečenje 0eograda 4 v čas% j%goslovanske krize ni stopil na 7iloevievo stran. B Korenine dananje %krajinske krize segajo v čas stalinizma, velike lakote in celo lj%dožrstva pred dr%go svetovno vojno, v čas r%skega in %krajinskega sodelovanja s @itlerjem med vojno, v čas sla'e vesti in navidezne velikod%nosti "ikite @r%čova leta 1+85, predvsem pa razkroja Sovjetske zveze leta 1++1. Iesna kriza v Okrajini je iz'r%#nila pred desetimi leti z ogorčenim tekmovanjem med Viktorjem Jan%kovičem in Viktorjem J%čenkom, ki je 'il septem'ra 25 celo zastr%pljen. Hananje dogajanje je mogoče raz%meti na ozadj% izidov dr%gega (spornega) kroga volitev 21. novem'ra 25, na kateri# je zmagal Jan%kovič, na ozadj% pomarančne revolucije in ponovni# volitev 2. decem'ra 25, na kateri# je zmagal J%čenko. V tej zgod'i posredno nastopajo pravica narodov do samoodločbe, kot se je pojavila v okvir% politične *ilozo*ije ?oodroCa ?ilsona oz. na versajski kon*erenci leta 1+1+ v zgod'i nastopata @itlerjevi priklj%čitvi Dvstrije in S%detov (1+>3), Avstrijska državna pogodba (1+88) in deklaracija " t. 1815 o konc% kolonializma (1+). 6% navsezadnje 4 od leta 25 4 nastopata t%di 9vropska %nija in "D6. "a določen način je 'ila v %krajinsko dogajanje zaradi predsedovanja 8rganizaciji za varnost in sodelovanje v !vropi (VS9) leta 28 vklj%čena t%di Slovenija. 3> Soočili smo se z velikim neredom, ki ga je p%stil za se'oj razpad Sovjetske zveze, predvsem z mejnimi vpraanji, ki niso 'ila pomem'na v čas% nekdanje sk%pne države, zdaj pa so proizvajala vojne ali vsaj $zamrznjene kon*likte&. Seznam pro'lemov je vse'oval spore med 32
;rimerjaj Himitrij I%pel, 3egotovo življenje 627. članice 893, Bj%'ljana 21>, str. 1+5. Beta 28 je 'il predsed%joči (=#airman in **ice) VS9 pisec te# vrstic, ki je 1. jan%arja tega leta o'iskal zmagovalca ponovljeni# volitev Viktorja J%čenka v počitniki #ii v Karpati#. 3>
3
Drmenijo in Dzer'ajdžanom (Aorski Kara'a#), med 7oldovo in Okrajino (;ridnjestrje), med I%sijo, Okrajino in Ar%zijo itn. ;oleg za#tev po samostojnosti so se vse 'olj glasno pojavljale za#teve po demokraciji, kar je pomenilo velikansko odgovornost za VS9, od katere so 4 v zvezi z $opazovanjem& volitev 4 nekatere članice pričakovale pop%stljivost, dr%ge pa strogost. Vrtnični revol%ciji v Ar%ziji je sledila pomarančna revol%cija v Okrajini revol%cionarji so napovedovali nadaljevanje, 'ranilci %veljavljenega reda pa so menili, da $'o počasi dovolj&. B Okrajinski dogodki leta 25 so se godili v čas% od#ajanja stare in nastopanja nove slovenske vlade. 6edanji predsednik rep%'like dr. Janez Hrnovek je zaradi tega, predvsem pa zaradi zaskr'lj%joče prelomni# pojavov v Okrajini pova'il na posvet več politikov, vojaki# in diplomatski# strokovnjakov. ;odo'no kot danes so 'ila staliča različna! kar velik del Hrnovkovi# sogovornikov je napovedoval vojako kon*rontacijo med Okrajino in I%sijo. "a dr%gi strani so 'ile simpatije na strani $revol%cionarjev&, saj smo pri nji# prepoznavali podo'ne vrednote, kot so vodile slovensko osamosvojitev. "ova slovenska vlada je 4 preprosto povedano 4 podpirala J%čenka. B Seveda se je v tem čas% z I%sko *ederacijo in Okrajino %kvarjala t%di !vropska unija, ki je 'ila sicer zaskr'ljena zaradi zapletov s %ogodbo o ustavi za !vropo , s ;alestino in s Kosovom. 'vet za splošne zadeve in zunanje odnose je 1>. decem'ra za#teval zadostno tevilo mednarodni# opazovalcev za ponovno izved'o dr%gega kroga predsedniki# volitev v Okrajini. Hogovorili smo se, da 'o 9O $okrepila odnose s to državo&, če se volitve posrečijo. $ačetni okvir za to 'o akcijski načrt v okvir% evropske sosedske politike, 9vropska %nija pa mora razmisliti t%di o tem, kako 'olj konkretno odgovoriti na evropske aspiracije Okrajine. Hemokratičen razvoj v Okrajini je la#ko pomem'en pospeevalec demokratični# procesov v celotni regiji.& 35 B ;roti večer% novoletnega dneva 28 sem se srečal s pravkar izvoljenim novim predsednikom J%čenkom, ki je takrat 4 v zanimivi sm%čarski dači v Karpati# 4 gostil t%di 7io Sakavilija. 6a je 'il pred enim letom 4 po vrtnični revoluciji 4 postal predsednik Ar%zije in je 'il za predsednika VS9 zanimiv sogovornik predvsem zaradi sporov z Ddžarijo, D'#azijo in J%žno setijo. a praznično in počitniko okraeno mizo so 'ile izrečene mnoge velike, preroke in nevarne 'esede, iz nji# pa 'i la#ko sklepal, da sta vrtnična in pomarančna revol%cija le prvi poglavji velikega posovjetskega romana, ki se 'o končal s prevratom v 7oskvi. 6akno prevzemanje strateki# po'%d s strani %krajinski# in gr%zinski# demokratov naj'rž ni moglo ostati neopaženo v Kremlj%, kjer je sprožilo zadrege, stra#ove, jezo in odpor. V začetk% leta 28 sem domneval, da si velika I%sija taknega izzivanja ne 'o dovolila. ;o dr%gi strani se revol%cionarni val ni iril proti sredič%, ampak proti 35
;rim. Himitrij I%pel, 'lovenija na svetovnem prizorišču, Bj%'ljana 211, str. 11.
3G
peri*eriji, proti Kirgiziji, kjer je VS9 pred natanko devetimi leti posk%ala zavarovati prostor za demokratično politiko in za dialog med sprtimi stranmi. B a raz%mevanje %krajinsko4r%ski# odnosov oz. r%ske za#tevnosti 4 ki se je pred Krimom (poleti 23) pojavila že v zvezi z Ar%zijo in njenima pokrajinama j%žno setijo in D'#azijo 4 je tre'a omeniti t%di vr# zveze "D6 v 0%kareti v začetk% aprila 23. 6am so HD predlagale postopno vklj%čevanje ($;artnerstvo za mir&) Ar%zije in Okrajine, tem% pa so nasprotovale nekatere evropske države, predvsem 0ritanija, Francija in "emčija. Kot je znano, je iritvi "D6 na ozemlje nekdanje Sovjetske zveze, torej že v primer% 'altski# držav, nasprotovala I%sija. a#odne države so najprej zanemarjale, po veliki iritvi leta 25 pa %potevale r%ski interes glede nadziranja $'ližnje t%jine&. B ;ravica naroda do samoodloč'e spada med norme t.i. ius cogens in je temeljno načelo mednarodnega prava. 6a pravica se je %veljavila predvsem v proces% dekolonizacije, mnoge (zvezne) države pa imajo to pravico zapisano v %stavi. 6%patam se kdo spra%je, zakaj Slovenija, ki je sama nastala na podlagi plebiscita, %radno nasprot%je veljavnosti re*erend%ma 1. marca 215 o odcepitvi (osamosvojitvi-) Avtonomne republike rim od Okrajine, pri čemer je 'il rez%ltat re*erend%ma podo'no $ple'iscitaren&, kot je 'il rez%ltat slovenskega ple'iscita leta 1++. "ekaj vpraanj v zvezi s tem sprožajo t%di slovenske %radne izjave, ki so 'ile o'javljene pred 1. marcem predvsem ministrova izjava o do'ri# slovensko4r%ski# odnosi# in o pripravljenosti za $posredovanje med 9O in I%sijo&. 6%patam se pojavljajo t%di primerjave s Kosovom. ;rimerjava med Slovenijo in Krimom epa iz več razlogov. ;rvič! odstotek slovenskega pre'ivalstva v Sloveniji je precej viji od odstotka r%skega pre'ivalstva na Krim%, od koder je povr#% vsega Stalin leta 1+55 deportiral 2. avto#toni# 6atarov. Slovenci razen Slovenije t%di nimajo no'ene dr%ge države, torej je v primer% slovenske osamosvojitve lo predvsem za preo'likovanje naroda v nacionalno državo. Hr%gič! j%goslovanska zvezna %stava je 4 klj%' svojem% novorek% in pravnim nesmislom 4 dop%čala samoodloč'o narodov in celo pravico do odcepitve, medtem ko %krajinska %stava tega ne dop%ča. 6retjič! %krajinska o'last ni ogrožala o'stoja krimski# I%sov, niti ji# ni napadla z vojsko, ampak je priel napad z nasprotne strani! kot da 'i slovenska vojska zasedla avstrijsko Koroko ali F%rlanijo4J%lijsko Krajino in priklj%čila tamkajnje Slovence k matični domovini. /etrtič! 0adinterova komisija je %gotovila, da je J%goslavija razpadla, torej se Slovenija ni odcepila, ampak je po razpad% J%goslavije kot ena njeni# naslednic zgolj poskr'ela za svoj o'stoj. n najvažneje! z %krajinskega vidika so krimski I%si manjina, ki jim vsekakor pripadajo vse mogoče varovalke in začite, vendar ne 'i smeli spreminjati državni# meja. ;redstavljajmo si, kako 'i reagirala mednarodna sk%pnost, ko 'i Slovenci za#tevali spremem'o meja pri 6rst% ali pri Aorici We 'olj delikatna je primerjava s Kosovom, ki se je pojavila kot sestavina r%skega zagovarjanja samostojnosti oz. priklj%čitve Krima. samosvojitev Kosova je predvsem povezana z razpadom J%goslavije, saj so kosovski Dl'anci sprejemali j%goslovanski, ne
33
pa sr'skega državnega okvira. ;o dr%gi strani je 'ilo Kosovo 4 podo'no kot kolonije, ki ji# je leta 1+ osvo'ajala deklaracija " 4 predmet nezasliani# politični# pritiskov, nasilja in vojaki# napadov. Sicer so nastajanje kosovske države nadzirale mednarodne organizacije in pomem'ne države, ki so leta 23 Kosov% izrekle mednarodno priznanje, o njem pa je navsezadnje leta 21 odločalo #aako sodiče. ;roti r%ski priklj%čitvi Krima govori t%di dejstvo, da I%sija ne priznava Kosova, da o pro'lem% /ečenije splo# ne govorimo. "a konc% je tre'a reči, da so r%ski narod in I%ska *ederacija, nj%na zgodovina, predvsem pa k%lt%ra vredni visokega spotovanja. V čas%, ko sem 'il pisec te# vrstic z%nanji minister, sem si močno in iskreno prizadeval za odlične odnose med Slovenijo in IF. akt%alni politiki in o zmogljivosti 9vropske %nije v zvezi s podporo %krajinskim evropskim am'icijam je mogoče reči nekaj podo'nega kot v zvezi z odločitvijo "D6 v 0%kareti, klj%' tem% pa mislim, da posredovanje Slovenije med 9O in I%sijo ne 'i prineslo prelomni# rez%ltatov. B J%lija 6imoenko je na predvolilnem z'orovanj% v desi v začetk% maja 215 o'tožila Kremelj, da potiska Okrajino v krvav $j%goslovanski scenarij& 38 slovenski z%nanji minister Karl 9rjavec pa je v začetk% marca:krize 215 predlagal, da 'i 'lovenija ) za rešitev ukrajinske krize ) posredovala med 0usijo in !H . V čem so podo'nosti in razlike med Okrajino in Slovenijo med dogajanjem leta 1++1 in leta 215 v Sovjetski zvezi in J%goslaviji--- 'e, Okrajina in Slovenija, sta nastali leta 1++1 z razpadom dve# kom%nistični# (sestavljeni#, *ederalni#) sistemov! Sovjetske zveze in J%goslavije. ;roces osamosvajanja pa je 'il različen! Sovjetska zveza:I%sija Okrajine ni napadla leta 1++1, kot je J%goslavija:Sr'ija napadla Slovenijo ampak triindvajset let pozneje. J%goslovanski napad na Slovenijo je 'il eden od dogodkov konca #ladne vojne, ki se je tako za J%goslavijo kot za Sovjetsko zvezo končala konec leta 1++1. Okrajina, ki je 4 mimogrede rečeno 4 največja evropska država :7 , se je razlikovala od Slovenije po tem, da je imel njen državotvorni narod močnejo etnično $konk%renco& kot slovenski! Okrajina naj 'i po popis% leta 21 vse'ovala okrog GGP Okrajincev, Slovenija pa okrog 3>P Slovencev. 3G ;oleg tega so 'ili v Okrajini do razpada S asimilacijski procesi, predvsem na jezikovnem področj%, močneji kot v J%goslaviji! o'ičajni jezik mnogi# Okrajincev je r%čina. 33 Sovjetsko zvezo in J%goslavijo, nj%ne narode, Okrajino in Slovenijo povez%jeta dva, tako rekoč zgodovinska, procesa! preurejanje državnih meja in prehod JtranzicijaK v demokracijo. ;rvi proces, ki %čink%je na dr%gega, izvira iz začetka 2. stoletja. ;red stotimi leti, v prvi svetovni vojni, je I%sija zavrla am'icijo Dvstro4grske, da 'i se (o' vsem dr%gem) %veljavila kot slovanska, 'alkanska in sredozemska država. e takrat 4 podo'no kot o' konc% #ladne vojne 4 je lo za #rvako4sr'ski spor, v katerem so na #rvaki strani sodelovali t%di Slovenci. Wlo je za spor glede položaja $j%goza#odni#& Slovanov! ali naj postanejo konstit%tivni del z "emčijo povezane Dvstro4grske ali z I%sijo povezane Sr'ije! podo'no, kot gre danes za vpraanje, ali naj Okrajina postane 38
=*. 9ric# Follat#, 7att#ias Sc#epp, $Hie ;bpstin&, $er 'piegel, 12. 8. 215, str. 3+. ;ovrina Okrajine . km2, pre'ivalstvo 58 milijonov. 3G "eslovensko pre'ivalstvo Slovenije je raznoliko (1P neopredeljeni#, po 2P Sr'ov in @rvatov, 1P 0onjakov...), medtem ko je v Okrajini živelo več kot 3 milijonov oz. okrog 62W 0usov. 33 I%čina je materni jezik za več kot 15 milijonov (2+,>P) %krajinski# državljanov. 3
3+
del vplivnega o'močja 9vropske %nije ali I%sije. Okrajina je danes v podo'nem položaj%, kot je 'ila po . svetovni vojni vsa 9vropa. ' konc% #ladne vojne je Okrajina postala 4 nekako vpraljiva, nedokončna 4 vz#odna meja a#odne 9vrope. ' konc% #ladne vojne, po padc% 0erlinskega zid%, z razpadom Sovjetske zveze in J%goslavije je prilo do spremem' državni# meja in do notranji# politični#, gospodarski# in dr%gi#, predvsem normativni#, t%patam le deklarativni# spremem'. dpravljena je 'ila apriorna vodilna vloga kom%nistične partije, državno premoženje se je 4 čeprav je velika količina ostala v državni# roka# 4 začelo privatizirati:prerazporejati po novi# merili#. aradi trdoživosti stari# vplivni# omrežij so nekdanji partijski aktivisti postali (so)lastniki 'ank, zavarovalnic in večji# podjetij, v %krajinskem in r%skem primer% predvsem plinski# in na*tni# dr%ž'. Iazpad Sovjetske zveze in neodvisnost Okrajine konec leta 1++1 naj 'i 'ila %stvarila pogoje za zlato mrzlico, t.j. 'olj ali manj nekontroliran razma# podjetnitva, kopičenja premoženja, novega razreda 'ogataev itn. 6a proces so nekateri povrno imenovali vrnitev kapitalizma, čeprav v%lgarna razsipnost, kot si jo privočijo r%ski oligarhi (ali npr. slovenski tajkuni), ni ravno glavna značilnost kapitalizma. /eprav v primer% razpada Sovjetske zveze ni prilo do vojne med I%sijo in dr%gimi novimi državami 4 kot med J%goslavijo oz. Sr'ijo in j%goslovanskimi rep%'likami 4 je marsikje prilo do spopadov in t.i. zamrznjenih sporov, npr. v D'#aziji, Aornjem Kara'a#%, setiji ali ;ridnjesterj%, kar je do določene mere in različno prizadelo politično in gospodarsko življenje držav, kot so Drmenija, Dzer'ajdžan, Ar%zija, 7oldova in Okrajina. 6o e 'olj velja za akt%alno dogajanje v Okrajini, za re*erend%me in odcepitve v senci r%sko4%krajinski# vojaki# spopadov na Krim%, v vz#odni Okrajini itn. me J%lije 6imoenko je v Sloveniji postalo prepoznavno konec leta 25 v zvezi z %krajinskimi volitvami, ki so navsezadnje prinesle zmago Viktorj% J%čenk%, poraz pa soimenjak% Jan%kovič%, ki smo ga v Sloveniji spoznali že prej, leta 2>. 3+ ačetek slovenskega predsedovanja 8rganizaciji za varnost in sodelovanje v !vropi 48V'!K je sovpadel z zmago J%čenka in 6imoenkove, ki sta 'ila sicer %veljavljena %krajinska politika 4 najprej sopotnika, nato nasprotnika kom%nistov oz. predsednika K%čme. + a Slovence, ki smo imeli za sa'o j%goslovansko vojno, trajajočo celo desetletje, je 'ila $sovjetska& zgod'a v začetk% (predvsem v čas% Jelcinovega predsedovanja) 4 klj%' zamrznjenim sporom 4 videti relativno mirolj%'na. 6a vtis se je spremenil poleti 23, ko sta se od Ar%zije ločili D'#azija in J%žna setija, povsem spreo'rnil pa se je pet let pozneje s priklj%čitvijo Krima in z dogajanjem v vz#odni Okrajini, za katero poročevalci domnevajo, da odraža prizadevanje I%sije po razkroj% %krajinske države. ;o eni strani je mogoče %gotoviti, da sta se Okrajina in Slovenija po let% 23 oddaljili! Slovenija del%je v okvir% 9O in "D6, Okrajina je z%naj tega okvira. ;o dr%gi strani je t%di v Sloveniji č%titi znamenja miselnosti, ki del%je v smeri proti Okrajini, npr. v stalič%, da se je Krim $odcepil& podo'no kot Slovenija (čeprav se Slovenija ni priklj%čila k no'eni dr%gi slovensko govoreči državi) ali npr. v stališču, da je za krizo v Hkrajini odgovorna !vropska unija, ki da je Hkrajini vsiljevala svoje koncepte. 3+
Viktor Jan%kovič je 'il na o'isk% v Sloveniji novem'ra 2> kot predsednik %krajinske vlade. Beonid K%čma je 'il predsednik Okrajine med letoma 1++5 in 28.
+
+
V ozadj% razmiljanja o r%sko4%krajinski# odnosi# so seveda energetska vpraanja, ki delijo 9vropsko %nijo na najmanj tri sk%pine! na sk%pino držav, ki je življenjsko, strateko odvisna od %voza r%skega plina na sk%pino, ki ima zaradi krize resne, vendar taktične in reljive težave in na sk%pino držav, ki zagovarja načela mednarodnega prava, ki vidi nevarnost r%skega političnega vpliva itn. V tem ozadj% del%jejo t%di razmiljanja o država#, ki 'i se la#ko postavile na r%sko stran in 'i la#ko spremenile politiko 9vropske %nije. V tem kontekst% je tre'a pozorno spremljati dogajanje v slovenski z%nanji politiki. K tej pozornosti spada t%di pozornost do načrtovanega plinovoda užni tok , predvsem pa pozornost do sodelovanja @rvake pri energetskem načrtovanj% I%sije in 9O. ;omem'na razlika med slovensko pomladjo in %krajinsko pomarančno revol%cijo je seveda v tem, da so %krajinski odpor leta 25 vodili najviji *%nkcionarji 'ivega režima, medtem ko je 'il Hemos (leta 1++) amaterska dr%čina. Alavna sk%pna težava dananje Slovenije in dananje Okrajine je povezava politike in gospodarstva. Vplivni lj%dje 4 pri nas večinoma kom%nisti 4 so imeli možnost prevzemanja nekdanji# državni# podjetij in so si postavili o'last o' *ormalni# str%kt%ra#. al to ni 'ilo omejeno le na I%sijo, Okrajino in Slovenijo, ampak velja celo za I", kjer je azprom 'ivega kanclerja imenoval na mesto predsednika nadzornega sveta plinovoda 3ord 'tream A. ;op%stljivost slovenske politike oz. njeno raz%mevanje za poteze IF v Okrajini nista nekaj izjemnega. Seveda je v 9vropi veliko o'č%dovalcev r%ske k%lt%re, predvsem pa prerač%nljivi# podjetnikov, ki v I%siji vidijo poslovne priložnosti. Hanes se simpatije kažejo predvsem v zvezi s sankcijami, ki naj 'i I%sijo odvrnile od irjenja ozemlja ali političnega vpliva. 7noge evropske države, t%di članice 9O 4 zaradi svoji# gospodarski# ali dr%gi# interesov 4 nasprot%jejo o'č%tnejim sankcijam zoper IF. nanim r%skim somiljenikom v 9O, npr. 0olgariji, se v zadnjem čas% priklj%č%je t%di Slovenija. 6%patam nastaja vtis, kot da sta 9O in:ali "D6 glede vzvodov oz. sankcij proti I%siji notranje neenotna in potemtakem nemočna. Seveda marsikje rač%najo, da 'i sankcije dosegle $kontraprod%ktivne& %činke, vendar podro'ni rač%ni naj'rž niso 'ili narejeni ali ji# niti ni mogoče narediti. V vsakem primer% 'i %činki večjega gospodarskega povezovanja med 9O in IF koristili tako 9O kot IF, vendar 'i se morali I%si o tem ele prepričati. 6akno prepričevanje prepreč%jejo procesi, ki na politično prizoriče vračajo sim'oliko in retoriko #ladne vojne. 2+. j%lija 215 so 9O in HD 4 zaradi sestrelitve malezijskega letala 7@1G (1G. j%lija) 4 proti I%siji napovedale gospodarske:trgovinske sankcije. Are za omejitve trgovanja z opremo za natni in obrambni sektor in s tehnologijo za @dvojno uporabo> za obrambne in civilne namene; ruske državne banke so izključene iz najemanja kreditov na evropskih kapitalnih trgih .
+1
"emka kanclerka 7erklova je izjavila, da so %krepi neiz'ežni. +1 0r%selj in ?as#ington %pata, da 'o r%ski predsednik ;%tin prene#al s kampanjo proti Okrajini, kjer so *e'r%arja strmoglavili promoskovskega predsednika Jan%koviča. 6oda ;%tin e naprej poilja orožje separatistom. +2 7ark Beonard+> %gotavlja! 6. E. P. .
adnji# dvajset let smo posl%ali, da svet postaja glo'alna vas. +5 9vropska %nija je napovedala sankcije proti I%siji. +8 "ekateri so mislili, da so glo'alni trgovinski odnosi predigra # glo'alni vladi. + Kon*likti postajajo gonilna sila mednarodni# odnosov 4 'olj kot trgovina. +G
+1
$ust%na &a'lak and (ric )eech, »(* and *.+. announce ne' sanctions on Russia over *kraine«, Reuters, July 29, 2014. » inning support from the (* for sanctions 'as the trickier task, -ecause the (uropean -loc does more than 0 times as much trade 'ith Russia as the *nited +tates does and it s 2 mem-er states must agree unanimousl% on an% measures./o mitigate the impact on (uropes o'n econom%, the ne' sanctions 'ill not affect previous contracts, 'hich means 1rance 'ill -e allo'ed to go ahead 'ith deliver% of a naval helicopter carrier it has alread% sold to Russia. Russias oil industr% has -een targeted -ut its natural gas, 'hich po'ers (uropean industr% and lights its cities, has -een spared. Russia is the 'orlds -iggest eporter of natural gas and second -iggest eporter of oil. +till, some (uropean countries and companies 'ill face real pain. )ritish energ% giant )&, the -iggest foreign investor in Russia 'ith a near 20 percent stake in Russias -iggest oil compan% Rosneft, complained its -usiness could -e hurt. 3ondons financial services hu- could face disproportionate harm from measures against Russian -anks. 4erman manufacturing firms could lose customers.« +2 »5n the ground on /uesda%, intense fighting -et'een government troops and pro6Russian re-els killed do7ens of civilians, soldiers and re-els over the past 2# hours, as 8iev pressed on 'ith an offensive to defeat the Mosco'6-acked revolt. +hells hit the center of 9onetsk, a cit % 'ith a pre6'ar population of nearl% a million people 'here residents fear the% 'ill -e trapped on a -attlefield -et'een advancing *krainian troops and Russian6-acked re-els 'ho have vo'ed to make a stand. *krainian forces have -een pushing re-el units -ack to'ard their t'o main ur-an strongholds of 9onetsk and 3uhansk and have sought to encircle them in several places. /he government sa%s its forces have retaken several villages in the rolling countr%side near 'here the airliner crashed, killing all 2" passengers, most of them 9utch. :/he enem% is thro'ing ever%thing it has into the -attle to complete encirclement of t he 9;R,:
+> +5
Mark 3eonard, »Clashes 'ith Russia point to glo-ali7ations end>, (C1R . avgust 20#.
For t#e past tCo decades Ce #ave #eard t#at t#e Corld is 'ecoming a glo'al village 'eca%se o* t#e 'readt# and dept# o* its trading and investment links, its nascent glo'al governance and t#e netCorks o* t#e in*ormation age. +8 6#e 9O #as anno%nced sanctions t#at Cill #it I%ssia in t#e 'anking, oil and de*ense ind%stries. + 7an saC glo'al trade relations as a prel%de to glo'al government. +G 6#e driving *orce o* international relations Co%ld 'e con*lict rat#er t#an trade.
+2
13 Aunanja politika in diplomacija 28. novem'ra 21> je predsednik rep%'like 0or%t ;a#or predaval o slovenski z%nanji politiki. ;riporočil je $'olj poglo'ljeno regionalno sodelovanje na področj% 'ive delovne sk%pnosti Alpe adran, med klj%čnimi z%nanjepolitičnimi prod%kti slovenske diplomacije pa izpostavil po'%do &rdo %rocess&, torej 'alkansko povezovanje. ;rizoriče slovenske z%nanje politike je opisal s pomočjo $ekscentrični# krogov& in $esti# sidrič! 1. 0erlin4;ariz, 2. ?as#ington, >. 7oskva, 5. Dnkara, 8. 6okio in . "eC Hel#i.& ;redsednik je pisca te# vrstic razveselil, ker je 4 pri pristop% in metodi 4 posnel pičevo enajst let staro razmiljanje o o'likovanj% $primerne z%nanje politike& +3, le da je 'il seznam držav takrat nekoliko dr%gačen. V razpravi po predavanj% je menda neki posl%alec predsednik% očital, da je po krivici izp%stil Kitajsko. ;isc% te# vrstic se zdi e 'olj zanimivo to, da predsednik ni opazil, da so 4 zaradi težki# časov 4 v mnogi# država#, s katerimi se radi primerjamo, vlade sestavile t.i. velike koalicije. V sosedni# država# taliji in Dvstriji pa v "emčiji imajo velike koalicije levi# in desni# strank, v Wvici pa so velike koalicije splo# v navadi. ;redsednikovi pogledi na akt%alno slovensko z%nanjo politiko so la#ko takni ali dr%gačni, ne 'i pa smeli zanemariti glavnega dejstva, da je Slovenija po let% 23, v čas% ;a#orjeve vlade, začela 4 če para*raziram ;a#orjevega pred#odnika na predsednikem položaj% 4 $drseti v irelevantnost&. Kot je 'ilo raz%meti (iz nekaj dni stare izjave Karla 9rjavca), pora'i o'ram'ni minister (Ioman Jakič) za svoja potovanja enako vsoto denarja kot z%nanji minister. Helegacija Dlenke 0rat%ek, ki je 1. decem'ra 21> potovala v 7oskvo, ni vse'ovala z%nanjega, pač pa o'ram'nega ministra. ;redsednica vlade je predstavljala gospodarske možnosti Slovenije v Franciji, v taliji in v "emčiji, ni pa potovala v HD. ;rejnja slovenska $leva& vlada Dlenke 0rat%ek npr. v 9vropi ni imela močni# povezav, saj se njena tedanja glavna stranka ;ozitivna Slovenija ni povezovala z evropskimi socialisti, ampak z li'eralci, ki v 9vropi, predvsem pa v "emčiji, vse 'olj nazad%jejo. Sedanji slovenski z%nanji minister, ki je vodja %pokojenske stranke, seveda ni član no'ene evropske strankarske dr%žine. Hrsenje v $irelevantnost&, z dr%gimi 'esedami naračanje državn(ik)e malomarnosti, pa se je začelo že mnogo pred ;a#orjem in celo pred njegovim pred#odnikom. Kot je znano, je nekdanji predsednik 7ilan K%čan v nekem o'č%tljivem in %sodnem tren%tk%, 23 maja 1++G, ko je lo za nemko podporo pri slovenskem vklj%čevanj% v "D6, nekdanjem% kanclerj% @elm%t% Ko#l% rekel, da 'i Slovenija raji kot v "D6 +3
Alej Himitrij I%pel, %revzem zgodbe o uspehu, Bj%'ljana 25, str. 8248G.
+>
la v 9vropsko %nijo. "aslednje leto (+. j%nija 1++3) je slovenski veleposlanik pri " Hanilo 6Yrk Slovenijo včlanil v zdr%ženje protijedrski# in protinatovski# držav 3eM Agenda oalition, iz katerega smo se izvlekli samo po odločni intervenciji Janeza Hrnovka. "ato je Slovenija spomladi leta 25 klj%' težavam vstopila v 9O in "D6. Ha so slovenski $levičarji& podpirali članstvo v "D6 s *igo v žep%, je priznal sam 7ilan K%čan, ko je 13. marca 21 rekel! (o je drugačen 3ato, kakršnega sem si predstavljal. Le bi bili danes pred vprašanjem, ali naj 'lovenija vstopi v 3ato ali ne, mojega tako velikega angažmaja ne bi bilo. Kot rečeno, se je slovensko napredovanje dogajalo v stalnem spor% s posamezniki in omrežji, ki so želeli o#raniti prido'itve socializma. 6a $prijateljski ogenj& izvira iz nekateri# prirojeni# in podedovani# slovenski# težav, ki jih bo treba čim prej dokončno premagati. Alavni pro'lemi slovenske zgodovine so povezani z nasprotjem med narodom in državo , z odvisnostjo od dr%gi# narodov, s pomanjkanjem državne (samo)zavesti in državne tradicije, ki ga izražajo oznake o narodni zaostalosti, podrejenosti in dr%gorazrednosti (Slovenci kot sl%ža'niki, kot #lapci, kot k%lt%rni pro'lem, kot narodno vpraanje...). Ko so živeli v Dvstriji, so se Slovenci navzeli nekateri# srednjeevropski# značilnosti, kot sta znameniti emFtlichkeit in 'chlamperei (domačnost in zanikrnost). V J%goslaviji so se navzeli miselnosti, ki jo izraža stavek z obljubo razveselimoo bedakaR. ;omem'ni sestavini slovenskega narodnega značaja pa sta ostali 4 ne glede na politični in državni okvir 4 marljivost in poštenje, ki j% sim'olizira izrek 8bljuba dela dolg. Alavna pro'lema mednarodni# odnosov sta vojna in mir . a vojno je potre'na vojska, za mir je potre'na diplomacija. V čas% dr%ge svetovne vojne so se Slovenci %vrstili v zavezniški in zmagovalni ta'or, kar je 'ilo koristno vendar po vojni niso dosegli niti demokratične %reditve niti samostojne državnosti. Hr%gi svetovni vojni, v kateri so poleg demokratov zmagali t%di kom%nisti, je sledila hladna vojna, v kateri so zmagali demokrati, komunisti pa so bili poraženi . Slovenija je 'ila med zmagovalci, J%goslavija pa med poraženci #ladne vojne. Slovenska državnost je povezana s koncem #ladne vojne. Slovenska osamosvojitev oz. preo'likovanje naroda v samostojno (nacionalno) državo sta povezana z o'likovanjem samostojne vojske in diplomacije. 6o preo'likovanje se začne leta 1++ in se konča z mednarodnim priznanjem leta 1++2. ;o zgodovinski# dosežki# in v leti#, ko se je %veljavljala kot konstr%ktivna in spotovana članica mednarodne sk%pnosti, se Slovenija ni povsem otresla 'remen preteklosti ta so se v najnovejem čas% celo povečala in se izražajo v pojavi#, ki ji# različni avtorji imen%jejo z različnimi imeni! nedokončana tranzicija, globoka država in @strici iz ozadja>. Kolonializm% (rasizm%, apart#eid%) o'ičajno sledi osamosvojitev. Hiktat%ri (kom%nistov, Sovjetske zveze, J%goslavije, Vz#odne "emčije) o'ičajno sledi demokracija. V zdr%ženi "emčiji ni zavladala Vz#odna "emčija, ampak a#odna "emčija. 0ot#i in de Klerk% sledi 7andela, 6it% in 7iloevi% sledita Hemos in ;%čnik. Večina raz%mni# lj%di si težko predstavlja vrnitev 0ot#e, @oneckerja ali 7iloevia.
+5
Kredit pri#aja iz latinskega glagola credo, ki pomeni verjamem. 0esedo dolgujem prevajamo z debeo, dolg, ki je 4 kot vemo 4 narejen iz obljube, pa z debitum. Kdor mi posodi denar, veruje moji obljubi, da ga 'om vrnil. a#odna civilizacija počiva na tej o'lj%'i in na tej veri, ki sicer vse 'olj peata in se kr#ata. ;riel je čas $k%lt%rni# protislovij kapitalizma&. V zadnji tretjini prejnjega stoletja smo se navd%ili nad plačevanjem 'rez denarja oz. nad miselnostjo, ki jo označ%je znameniti izrek !njo# noM, pa# later (Oživaj zdaj, plačaj pozneje), sim'olizirajo pa jo kreditne kartice, npr. $iners. 0istvo nekdanje j%goslovanske in sedanje slovenske *inančne in moralne krize je v prepričanj%, da splo# ni tre'a izpolnjevati o'lj%' in da nikoli ne 'o tre'a vračati dolgov. $ o'lj%'o razveseli 'edaka&, 'ančna posojila so postala darila. zg%'e se pokrivajo z vedno vijimi davki, takne države, ki so 'odisi diktat%re ali na do'ri poti, da to postanejo, imen%jemo propadle države ( ailed states). B V tekočem mandat% 9vropskega parlamenta in 9vropske komisije (215421+) %tegne priti v 9O do strateki# po'%d in morda celo do spremem' ($ever closer %nion&), glede kateri# 'i morala svoje povedati t%di Slovenija, torej si v tem čas% ne 'i smeli privočiti (z%nanje)politične povrnosti. Kaj la#ko Slovenija doseže v 0r%slj%- Fizične in te#nične omejitve so velikanske, poleg tega slovenska vlada na evropsko prvenstvo ne poilja vedno svoje prve postave. 6akno ravnanje je 'ilo nekoč značilno za predstavljanje slovenske politike v 0eograd%. Ha 'i dosegla primeren %činek v 9vropski %niji, 'i si morala Slovenija znotraj irega igriča, na katerem tekm%je osemindvajset držav, določiti t%di ožje (zavezniko) igriče, in to glede na tri najvažneje dejavnike. ;redvsem ne 'i smeli poza'iti, da je Slovenija gospodarsko tesno povezana z "emčijo. "ato ne 'i smeli poza'iti, da je postala članica 9O t%di @rvaka. "a konc% pa 'i si morali vedno znova dopovedovati, da je Slovenija o'enem sredozemska in srednjeevropska država, kar sicer deloma velja t%di za talijo, ne velja pa povsem za @rvako torej 'i morali poskr'eti za prvorazredne odnose z Dvstrijo, /eko, @rvako, talijo, 7adžarsko, ;oljsko in Slovako. Ko 'i vlada prepoznala dejanski nacionalni interes, 'i si morala zastaviti e važneja vpraanja! kakno 9vropsko %nijo potre'%je Slovenija- S kom naj se poveže in kako naj ravna v primer%, da se 'o 9O razvijala v smeri $vse tesneje zveze& ( ever closer union)- V primer%, da 'o 9O postajala *ederacija, 'odo seveda 'olj od *ormalni# pristojnosti veljale prvorazredne ose'nosti in do're ideje. ;o vsem tem se seveda postavlja vpraanje z%nanje politike 9vropske %nije in koliko oz. kako la#ko nanjo vpliva Slovenija. 9O nima enotne, ampak sk%pno z%nanjo politiko, ki je odvisna od soglasja oz. od vpliva velike večine članic. Kot smo videli pri primer% nekdanje J%goslavije, je 'ila 9O %spena le v primer% Slovenije, tj. na brionski konerenci j%lija 1++1, medtem ko je pozneja #aaka kon*erenca tako rekoč propadla. 9O se je zelo tr%dila na Kosov%, vendar 'i 'il tamkajnji položaj 4 da ne govorimo o tragedija# v 0i@ in o o'rač%n% z 7iloeviem 4 'rez posegov HD in "D6 nereljiv.
+8
;omem'no dejstvo, ki vpliva na mednarodni položaj 9O, je v tem, da je 'ila 9O z zdr%ževanjem "emčije in Francije prva znanilka premagovanja dedičine . svetovne vojne, nato pa je 4 s iritvijo in sk%paj z "D6 4 po let% 1+3+ oz. po 11. septem'r% 21 4 postala zmagovalka hladne vojne. V 9O sta 4 kot je splono znano 4 najvplivneji članici Francija in "emčija, od kateri# je ena stalna članica Varnostnega sveta ", dr%ga pa ne. Heloma je %soda 9vropske %nije in njena z%nanja politika povezana z %sodo 8rganizacije združenih narodov oz. z njeno more'itno re*ormo. Varnostni svet je sestavljen po volji zmagovalcev . svetovne vojne, generalno sk%pčino pa o'vlad%jejo zmagovalci povojnega protikolonialnega gi'anja, ki se je decem'ra 1+ izrazilo v znani deklaraciji o konc% kolonializma (1815) in se pogosto povez%je z državami, poraženkami hladne vojne. dr%gimi 'esedami, " e ni dokončno pretrgala popkovine z dr%go svetovno in protikolonialnimi vojnami. "jena re*orma je odvisna od prilagajanja rez%ltatom konca #ladne vojne, kar pomeni, da 'i pomem'ne položaje v njej morale do'iti države kot "emčija in Japonska, predvsem pa 'i morala stalno mesto v Varnostnem svet% (namesto Francije in Velike 0ritanije) do'iti 9vropska %nija. 0istvene sestavine primerne z%nanje politike 9vropske %nije vidim v odločnem vztrajanj% pri evropejstv%, torej pri evropski k%lt%ri, ki je povezana z izročili #%manizma, krčanstva in razsvetljenstva, predvsem pa s koncem #ladne vojne. 9vropska z%nanja politika 'i morala 'iti n%jno povezana s severnim Dtlantikom ("D6), s Sredozemljem in z 0altskim morjem Slovenija pa 'i se la#ko odlikovala s previdnim angažiranjem pri razreevanj% zapleteni# odnosov 9O s slovanskimi sosedi (0elor%sija, I%sija, Okrajina). Kar zadeva slovensko nacionalno politiko, 'i se morala te#tnica čim prej (%rgentno) nagniti v korist strank, ki zastopajo stabilnost in novo deiniranje nacionalnega interesa, torej povezovanje evropsko %smerjeni# strank, zaveznic slovenske pomladi in slovenske državnosti 'rez revol%cionarni# in 'alkanski# 'remen. "e 'i smeli zanemariti dejstva, da imajo zdaj Dvstrija, talija, "emčija 4 da o Wvici ne govorimo 4 vlade veliki# koalicij. B ;isec te# vrstic je 'il z%nanji minister Slovenije v čas% osamosvajanja oz. mednarodnega priznanja (1++41++2), nato pa spet v čas% vklj%čevanja v 9O in "D6 (2423). Kot je znano, je Slovenija vstopila v čakalnico za pridr%ženo članstvo v 9O (9vropski sporaz%m) decem'ra 1++>, ko e ni 'ilo konec j%goslovanske krize nakar nas je marca naslednjega leta z vetom za%stavila italijanska vlada Silvia 0erl%sconija. Wlo je za italijansko izsiljevanje v zvezi z nepremičninami. kto'ra 1++5, ko sem 'il poslanec Hržavnega z'ora, so sledila nesrečna pogajanja v glej%. Spominjam se, da me je takrat pova'il na pogovor predsednik vlade dr. Janez Hrnovek in mi pokazal rez%ltat pogajanj med ;eterletom in 7artinom, ki se mi ni zdel niti sla' niti do'er, vendar ga je Slovenija potem zavrnila. ;adel je ;eterle, priel je 6#aler, vendar je stvar vzel v roke Hrnovek sam. Sledilo je leto 1++8, ki je 'ilo leto čakanja, kratki# stikov in slovesni# priseg. 0or%t ;a#or je na primer izjavil, da Slovenija talijanom ne 'o dala $niti opeke&. Konec tega leta je s pomočjo Javierja Solane, ki je 'il panski z%nanji minister in Hrnovkov prijatelj, prilo do $panskega kompromisa&, ki smo ga kasneje (1++G) 4 po žolčni# polemika# 4 vpisali v %stavo. K reitvi sta prispevala spremem'a
+
vlade v taliji leta 1++ in 4 kot smo izvedeli iz knjige ;iera Fassina 4 priporočilo predsednika =lintona, naj talija ne#a 'lokirati Slovenijo. Sporaz%m o pridr%žitvi je 'il sklenjen j%nija 1++. "o, resnici na lj%'o je tre'a povedati, da so talijani ponovili vajo leta 21. 6istega dne, ko se je zgodil napad na Svetovni trgovinski center (11. septem'ra), me je o'iskal 0erl%sconijev z%nanji minister Ienato I%ggiero in mi predlagal, da 'i Slovenija sim'olično prep%stila taliji nekaj #i. Wla sva k Hrnovk%, ki je rekel $;acta s%nt servanda& ;otem so li dogodki v dr%go smer! 9O in "D6 sta se #itro razirila daleč proti Vz#od%. V 'istv% se je ta proces končal ele z r%sko priklj%čitvijo Krima. Ko je Slovenija vstopila v 9O, je veljala za do'ro %čenko, danes jo pogosteje omenjajo med pro'lematičnimi članicami %nije. Kateri so poglavitni vzroki za toSlovenski vzpon se je začel konec leta 1++G, ko se je 9vropski svet v B%ksem'%rg% odločil za iritev $8 1&. Slovenija je na primer vse do #elsinkega 9vropskega sveta (1+++) veljala kot naj'olja v esterici (/eka, 9stonija, 7adžarska, ;oljska, Slovenija =iper). Beta 1+++ je v Bj%'ljano priel 0ill =linton, leta 21 sta se na 0rd% srečala 0%s# in ;%tin. Sloveniji so leta 25 kot prvi novi članici za%pali predsedovanje 9O v prvi polovici l. 23, prvi smo prevzeli evro in sprejeli sc#engenski sistem. Vr#%nec je 'il, kot rečeno, evropsko predsedovanje. 6akrat je Slovenija predstavljala vso 9O na sestanki# 9O z HD ali z Batinsko Dmeriko, celo na sestanki# A3. ;otem smo zaradi *inančne požrenosti in la#komiselnosti, predvsem pa zaradi ideoloki# čistk zali v slepo %lico, iz katere nismo prili vse do danes. /lanice in vodstvo 9O se za Slovenijo preveč ne zanimajo. Hržave so zanimive v dve# primeri#! kadar so do'er zgled ali kadar so velik pro'lem. Slovenija ne more 'iti zgled, zelo velik pro'lem pa nismo več ali e nismo. ;oleg tega je Slovenija maj#na država in se la#ko %veljavlja samo s pametnimi lj%dmi, ki imajo do're ideje in do're zveze. V 9O odločajo predvsem 9vropska lj%dska (9;;), socialdemokratska (SH) in li'eralna stranka (DBH9). Vzemimo srednjeevropske oz. viegrajske države (V5), kot so /eka, 7adžarska, ;oljska in Slovaka. Slovenci smo nekoč skoraj nekoliko vi#ali nosove, če nas je kdo primerjal z njimi. ;ri tem smo poza'ili, da je Slovenija poklicana za povezovanje med Sredozemljem in Srednjo 9vropo. malovaževanje in poza'ljivost izvirata iz propadle ideje o 'ratstv% in enotnosti z j%žnoslovanskimi narodi. Hr%ge srednjeevropske države so tako rekoč na 'oljem kot mi. Are za države, ki so očistile svoje vodilne str%kt%re elementov starega sistema, poleg tega so večje od Slovenije, imajo na razpolago več talentov, da ne govorim o tem, da no'ena med njimi ni 'ila tako sovražna do t%ji# vlaganj kot Slovenija. ;ri nas se govori o demokratičnem socializm% "amesto, da 'i priva'ili t%je vlagatelje, smo prelagali tisti denar, ki smo ga imeli, iz enega žepa v dr%gega, poleg tega pa naj 'i ga precej t%di odteklo iz države. Slovenija je 'ila zgled za nove članice in za države, ki so nastale po razpad% J%goslavije. Vodili smo VS9 in 9O. Kaj pa danes- a 9O je nemara 'olj zanimiva @rvaka, poleg tega se spreminja t%di 9O. Hanes imajo države članice manj vpliva v 9O, kot so ga imele pred desetimi leti. 9vropskem% svet% ne predsed%jejo več države članice, ker imamo predsednika Sveta in z%nanjo ministrico. 6orej 'i morali 'iti e skr'neji pri iz'or% ose', ki ji# poiljamo v 0r%selj ali v imen% 9O po svet%.
+G
"avsezadnje gre t%di za denar. 9O nam je o'lj%'ila pomoč pri stratekem projekt% dr%gega tira Koper4Hivača, vendar tega nismo izkoristili. Klj%' vsem% nas 9O var%je pred krizo. Ba#ko pa 'i nam pomagala e mnogo 'olj, ko se nekateri nai voditelji ne 'i 'ali, da jim 'o gledala pod prste. 7nogo 'olj kot članstva v 9O 'i se morali 'ati življenja z%naj 9O. al smo poza'ili, kako smo živeli, predno smo 'ili člani 9O. Je pa seveda res, da živimo v prevratnem čas% in da marsikatere dejavnosti propadajo. "a primer k%lt%ra knjige, tiska, gledaliča... Kateri so glavni izzivi, ki čakajo Slovenijo kot članico %nije- Slovenija je, kot je 'ilo že večkrat po%darjeno, sredozemska in srednjeevropska država #krati. Ha 'i pravilno in %speno delovala, potre'%je neoviran stik z odprtim morjem, pri čemer nas zaradi lastne ne%mnosti ovirajo @rvati, in do'ro železniko povezavo od Kopra do meja z Dvstrijo in 7adžarsko, pri čemer nas pre#itevajo talijani. ;red več kot desetimi leti smo v 7 pripravili novo strategijo, ki smo jo imenovali primerna zunanja politika, s čimer smo #oteli reči, da so minili j%naki časi in da se je tre'a prilagoditi novim razmeram. al se moji nasledniki dolgo niso %kvarjali z resnimi stratekimi izzivi, ampak so e kar naprej #oteli soliti pamet nekdanjim 'ratskim narodom, nakar si je najnoveji minister izmislil gospodarsko diplomacijo. Ha diplomacija pomaga gospodarstv%, je seveda samo%mevno, kot če vojska pomaga pri elementarni# nesreča#. al je ta politika, e pose'ej s staliči okrog Okrajine in I%sije, zala v slepo %lico. Slovenski partnerji 'i morale 'iti države Sredozemlja in Srednje 9vrope, pri čemer 'i morali v sklad% s svojimi zmogljivostmi vzorno nastopati znotraj 9O in znotraj "D6. Slovenska politika se je poenotila 4 ali je vsaj dajala vtis enotnosti 4 ko je lo za 9O in "D6. Ko je 'il cilj dosežen, sta se začela iriti %tr%jenost in razočaranje. "ekateri so začeli *antazirati o demokratičnem socializm%, o zgolj državnem zdravstv% in olstv%, kot smo j% imeli nekoč itn. Sicer je pojem enotnosti sporen zaradi sla'ega izročila evropskega totalitarizma. 9vropa daje danes prednost sk%pni politiki in raznolikosti. Slovenija je žal v slepi %lici, poleg tega pa se slepimo, da nismo v slepi %lici. 6ežko 'i se poenotili, ne 'i se smeli poenotiti, da nismo v slepi %lici. daj gre za to, kako priti ven iz slepe %lice. "a žalost ne gre dr%gače, kot da se vrnemo na iz#odiče, k začetk% slovenske samostojne države. ;rvo pravilo 'i moralo 'iti! spot%jmo svojo državo ;ravo smer pa 'o mogoče določiti le s sporaz%mom med glavnimi dejavniki. B /as med letoma 1+3G in 1++ ni 'il zgočen in zgodovinski samo za Slovenijo, ampak je 'il tak t%di za 9vropo in 9vropsko %nijo. Slovenski koncept in slovensko pričakovanje sta 'ila v začetk% povezana s 8G. tevilko "ove revije, v kateri je 'il o'javljen slovenski nacionalni program, torej načrt za slovensko državo, ki 'i morala 'iti samostojna in demokratična. 6a načrt je 'il s strani tedanjega režima gro'o zavrnjen. Beto 1+33 je 'ilo leto resni# kon*rontacij. Ostanovile so se prve stranke, režim pa je odgovoril s procesom J06. Beta 1+3+ je 'ila o'javljena 7ajnika deklaracija, ki je 'ila tako rekoč prva napoved %stanovitve slovenske države. ;red tem so o'stajali j%goslovanski načrti (7H 1+1G 4 odločitev Slovencev za J%goslavijo), kom%nistična revol%cija, ki je Slovenijo pri'ližala Sovjetski zvezi, in posamezna razmiljanja o samostojnosti, kot sta 'ili 9#rlic#ov (1+51) in e'otov načrt
+3
(1+5). 'lovenska demokratična zveza je pred volitvami (jan%arja 1++) o'javila staliče $V 9vropo prek 0eograda ali Bj%'ljane-&. 6o staliče vse'%je predlog, da rep%'like meje postanejo državne meje. ' vsem tem se postavlja vpraanje! zakaj Slovenija ni mogla postati samostojna država pred letom 1++1- akaj je ele 1G. članica "- Vsekakor so se z%nanjepolitični načrti iz tega časa posrečili. Slovenija je leta 25 vstopila v 9O in "D6, 28 predsedovala VS9, 23 je vodila 9O. Slovenija je postala $naj'olja %čenka v razred%&. "ajresneji pro'lem je 'ila zadržanost Slovenije glede t%ji# vlaganj, ki se je imenovala $slovenski nacionalni interes&. ;o let% 23 se je začela zgrad'a podirati. "amesto da 'i nadaljevala z evropsko politiko 4 kot ;oljska, /eka, 9stonija... 4 in se povezala z viegrajsko četverico, zgradila dr%gi tir, ki 'i omogočil povezavo med Sredozemljem in Srednjo 9vropo... se je vrnila na 0alkan, začela koketirati z I%sijo predvsem pa se je osredotočila na *inančno oskr'o stari# omrežij. ačela sta se pritoževanje zaradi $'rezglavega varčevanja& in $'rezglavo zapravljanje&. Kaj je mogoče storiti;redvsem 'i 'ilo tre'a do'ro premisliti, kaj pomenita konec . svetovne vojne (1+58) in konec #ladne vojne (1++). "ato 'i morali premisliti, kaj v 9vropi pomeni sprava med nekdanjimi sovražniki ("emci, Dngleži, Francozi...). B (Ielativno) pozna osamosvojitev je gotovo posledica dolgotrajnega s%'jektivnega (samo)prepričevanja in zaznavanja nezadostnosti za samostojno državnost, ki sta 'ili povezani z o'jektivno državno razdeljenostjo, neenotnostjo in predvsem malotevilnostjo. V dvajsetem stoletj% so Slovenci videli reitev v zavezništvih! v povezovanj% z dr%gimi narodi in v zanaanj% na dr%ge narode. Slovensko4#rvako4 avstrijsko zaveznitvo v prvi svetovni vojni je prineslo poraz, nakar se je začelo slovensko4#rvako4sr'sko zaveznitvo, v katerem je 'ilo veliko oma#ovanja, saj so Slovenci v j%goslovanski kraljevini veljali za sr'ske zaveznike, ki so 'ili navezani na Francoze in Dngleže tik pred začetkom vojne pa so se oglaali t%di zagovorniki #rvakega osamosvajanja ("H@) in "emcev. 7ed dr%go svetovno vojno so Slovenci oma#ovali med F, londonsko vlado in t.i. kola'oracijo. ' konc% . svetovne vojne sta praznovali 4 oz. 'i morali praznovati 4 zmago dve sk%pini Slovencev! večinska, ki je 'ila povezana z F in s Sovjetsko zvezo, in sk%pina, ki je 'odisi načelno 'odisi zaradi simpatij z j%goslovansko vlado v Bondon% navijala za Dngleže. Kot je znano, je že med vojno pri#ajalo do napetosti med slovenskimi $sovjeto*ili& in $anglo*ili&, ki so 'ili zavezniki 4 in so za%pali v trajneje zaveznitvo 4 v 'oj% proti istem% sovražnik%. Iazmere so se zapletle, ko so se Dngleži odpovedali četnikom in se povezali s kom%nisti, ki so 'ili po d%i predvsem zavezniki Sovjetske zveze. ;ovojno slovensko politično prizoriče la#ko #ipotetično poenostavimo z delitvijo na tri 4 resda neenake 4 dele! na sovjetske, angleke in nemke zaveznike oz. na dve vrsti zmagovalcev in na poražence. apleteni položaj so reili z diktat%ro stalinističnega tipa, ki je poleg poražencev zavrgla t%di del zmagovalcev, kar je 'ila nemara največja napaka 6itovega režima. "aslednja *aza (proizvodnje nasprotnikov) je
++
'il spor s Stalinom, ki je razdelil kom%nistično oz. partizansko sk%pnost zmagovalcev. 6o je navsezadnje povezalo več vrst poražencev, ki pa se niso mogli organizirati v opozicijo zaradi razmer, za katere je prepričljivo jamčila Sovjetska zveza. godovinski porazi 4 vse do 6itove smrti, do čekoslovakega in poljskega prevrata oz. do slovenske pomladi (katere značilna mani*estacija je 'ila 7ajnika deklaracija 1+3+) 4 niso spod'%jali samostojnosti, ampak iskanje novi# zaveznikov. "amesto @rvatov so postali prijatelji Sr'i, namesto Sr'ov @rvati, namesto Dvstrije J%goslavija, namesto Velike 0ritanije Sovjetska zveza, namesto Sovjetske zveze gi'anje "e%vrčeni# itn. ;redstava o samostojni državi je 'ila težavna predvsem zaradi zaveznikega zmagoslavja. 7edtem ko se je relativno la#ko ločiti od poražencev, je ločitev od zmagovalcev videti nespametna. Vendar leto 1+3+ in konec #ladne vojne nista potrdila zmagoslavja vse# zmagovalcev . svetovne vojne! poraženki sta postali J%goslavija in Sovjetska zveza. Ha 'i 'il položaj nekdanji# zmagovalcev e 'olj zapleten, se je kot zmagovalka #ladne vojne (poleg HD, Velike 0ritanije, Francije...) pojavila "emčija, poleg nje pa 0olgarija, 0osna in @ercegovina, /ekoslovaka, 9stonija, Ar%zija, @rvaka, Batvija, Bitva, 7akedonija, 7adžarska, 7oldavija, ;oljska, Iom%nija, Slovenija, Okrajina... V prevratnem čas% med letoma 1+3+ in 1++2 so se mnogi, t%di do'ronamerni lj%dje spraevali! kako je mogoče, da so #eroji 'oja proti *aizm% postali poraženci- ;ro'lem seveda ni v zmagi nad *aizmom, ampak v zmagi nad sle#ernim totalitarizmom in nad sle#erno diktat%ro. magala je demokracija, ki si je po zmagi prisl%žila veliko črni# pik, vendar o tem kdaj dr%gič. Samostojna slovenska država je 'ila napovedovana vse od leta 1+3+, njeno dejansko samostojno življenje pa se je začelo z mednarodnim priznanjem konec leta 1++1 oz. vsaj z vstopom v " spomladi leta 1++2. Slovenska samostojnost ni 'ila samodejen ali samo%meven dogodek, ampak je imela veliko nasprotnikov, med katerimi so 'ili!
j%goslovanska, sr'ska in politika JBD z%nanjepolitični esta'limenti mnogi# za#odni# držav, predvsem HD voditelji evropski# socialistični# in socialdemokratski# strank slovenski kom%nisti ($prenovitelji&), deli rep%'liki# %stanov in organizacij, sk%pine somiljenikov j%goslovanskega režima...
V zgodovini so 'ili slovenski 'ojevniki za narodne pravice praviloma v spor% s t%jimi gospodarji, z "emci in navsezadnje t%di s Sr'i v 'oj% za slovensko državo pa je 'ilo tre'a nasprotovati t%di stra#% domači# veljakov. Wlo je za elite, ki vsaj v začetk% niso 'ile zavezane neodvisnosti, ampak so 'ile 4 nasprotno 4 odvisne od dr%gi#! od sistema in %stanov 'ive države in njeni# rep%'lik, od socialistične:kom%nistične miselnosti, od privrženosti mednarodnem% delavskem% gi'anj% itn. ;ri prizadevanj% za samostojno državo je med zmagovalci . svetovne vojne prilo do oma#ovanja in vse #%je oma#ljivosti, ki jo je do neke mere podžigala #ipertro*irana retorika zmagovalcev #ladne vojne in ki je pripeljala do kon*rontacije na točki sprejemljivosti oz. nesprejemljivosti osamosvojitve in samostojne države. V tej l%či se nam dogajanje v Okrajini in priključitev rima razkrivata kot posk%s razveljavitve pozitivni# reitev #ladne vojne, med katerimi je t%di samostojna slovenska država. ' tem se 4 pač pisc% te# vrstic 4 postavlja vpraanje, ali 'i 'ilo mogoče doseči spravo ) ne med zmagovalci in poraženci **. svetovne vojne, ampak ) med zmagovalci **.
1
svetovne vojne in zmagovalci hladne vojne. 6o seveda ni preprosto vpraanje. Are za znotraj4 in med4generacijske, za znotraj4 in med4nacionalne procese. 6i procesi so glede sporaz%mevanja in sodelovanja nemara 'olj konstr%ktivni in %speneji, kadar gre za odnose med različnimi generacijami, kot če gre za odnose znotraj iste generacije. Kot je znano, so do'ro %speli procesi sporaz%mevanja in celo zaveznitev med nekdaj sovražnimi evropskimi narodi! med "emci, Francozi in Dngleži v 9vropski %niji, pri čemer seveda no'enega od te# narodov, predvsem "emcev, ni mogoče preprosto izenačiti z režimi ali vojskami . svetovne vojne. 6%di zaradi tega zgleda je n%jno potre'no zdržati različne naskoke in napade na 9vropsko %nijo. ;relomni značaj in epo#alni dosežek konca #ladne vojne je v tem, da so zanj poleg novi# generacij zasl%žni t%di nekateri zmagovalci in nekateri poraženci . svetovne vojne.
B d odločitve za samostojno Slovenijo je minilo petindvajset let, od vstopa v 9O (in v "D6), ki je 4 po mnenj% pisca te# vrstic 4 potrdil in zavaroval to odločitev, je preteklo deset let. 6ežave, ki so nas doletele proti konc% prvega desetletja 21. stoletja, sprožajo v javnosti različne, večinoma č%stvene (jezne, razočarane, privočljive...) odzive, ki po vsem videz% niso omejeni samo na Slovenijo. 6ežave imajo svoje gospodarske in politične, predvsem pa moralne vidike. Hržave, ki so se zaradi svetovne krize in zaradi potratnosti znale v podo'ni# težava# kot Slovenija, so po#itele z %streznimi %krepi, predvsem z omejitvami, t%di taknimi, ki so zmanjale manevrski prostor, predvsem polj%'nost političnega odločanja. ;onekod so to označevali kot omejevanje s%verenosti, kar ni naj'olja oznaka, saj sta omejevanje in samoomejevanje značilnost vsakega zdravljenja. ;ovezava z 9O je za Slovenijo reitev, ne o'remenitev, saj vsaj do neke mere zadrž%je la#komiselnost, 'eri erozijo načel in meril, značilno za nekatere nerazvite, t%di vz#odevropske, predvsem nekdanje socialistične države. Slovenci si v zgodovini nismo na'rali veliko izk%enj, ki 'i nam koristile pri %pravljanj% samostojne države. dnosov z državo smo se %čili, ko je nismo imeli ko je 'ila postavljena z%naj narodnega ozemlja in so jo vodili dr%gi, torej smo si 4 v zgodovini 4 o'likovali pose'no državljansko $moralo&, ki je po eni strani dop%čala ali celo spod'%jala golj%*ijo, nezvesto'o in celo zaničevanje, po dr%gi strani pa priložnost za 'ogatenje. ;olitika in o'last sta sl%žili zase'nim (ali sk%pinskim) interesom, o'likoval se je novi razred. "e glede na %sodnost notranje politike in njeni# karam'olov na področj% *inanc, pravosodja, olstva, zdravstva itn. pa 'o za pri#odnost Slovenije, če 'o okrevala in si opomogla, odločilna zunanja politika. 9vropska %nija se 'o po vsem videz% naj'rž pri'liževala 'olj ali manj *ederalni %reditvi, vendar 'o ta proces spremljala t%di notranja dierenciacija , ki 'i morala zanimati predvsem maj#ne države, kot je Slovenija. Vsaka članica si 'o prizadevala okrepiti in %veljaviti svoje $komparativne& prednosti. V slovenskem primer% gre za neoviran prehod od 'redozemlja v 'rednjo !vropo, pri tem pa se sreč%jemo s konk%renco, ki je la#ko zaveznica ali nasprotnica. Ker 'o večina članic naj'rž ovirala prevlado direktorija najmočneji# držav (Francija, "emčija, Velika 0ritanija), se 'ojo znotraj 9O o'likovale regionalne povezave. a Slovenijo 'i 'ilo smiselno in naravno povezovanje z državami Srednje 9vrope in Sredozemlja, 'olj tvegana pa 'i 'ila politika, ki 'i se %smerila na 0alkan ali e dlje na Vz#od. Slovenija 'i la#ko igrala pomem'no vlogo v !vroregiji, ki 'o 4 če 'o 4 vse'ovala poleg Slovenije e
11
severnoitalijanske in j%žnoavstrijske regije, nemara t%di dele 7adžarske in "emčije (0avarska), predvsem pa #rvako stro. B 6%patam se v javnosti postavlja vpraanje, kaj je Slovenija prido'ila s članstvom v 9vropski %niji- So jo v zvezi s tem doletele neprijetnosti ali sla'ostiV "ajniški deklaraciji 6<:< smo zapisali, da se 'omo $kot s%verena država samostojno odločali o povezava# z j%žnoslovanskimi in dr%gimi narodi v okvir% prenovljene 9vrope&. 0rez osamosvojitve 'i nas v 9vropo vklj%čevali dr%gi in v 9O ne 'i 'ilo sled% o slovenčini. Seveda 'i la#ko ostali t%di z%naj 9vrope in 'ili prikrajani za te#noloki razvoj, za možnosti t%dija (9rasm%s), za sta'ilno val%to, za 'rezmejne možnosti potovanj itn. Statistika dokaz%je, da smo od evropski# povezav vendar imeli gospodarske koristi, povečala se je naa k%pna moč itn. Koliko mesecev delamo za en avto ali za en televizor- Hesetletje po vstop% v 9O je tre'a razdeliti na dve polovici. V prvi polovici (25423) smo relativno #itro napredovali, predsedovali 9O, imeli so nas za naj'oljo %čenko v razred% itn. ;otem smo o'č%tili posledice dolgoletnega pritiska $nacionalnega interesa&. ;red desetimi leti v Sloveniji nismo poznali evroskeptikov. 9vroskepticizem je sk%pno ime za več različni# pojavov. "ajprej so t% politične in z njimi prepletene gospodarske elite iz prejnjega časa, ki ji# evropska merila motijo in se jim ne znajo ali ne morejo prilagoditi. ;otem so t% pojavi svetovne *inančne in 'ančne krize. Vendar vidimo, da se je večina evropski# držav te krize že reila, torej gre za domače pro'leme. a nae 'ančne l%knje gotovo ni kriva 9O. ;olitične sk%pine, ki sk%ajo prikriti te resnice, imajo velik vpliv na medije, ki potem za'avljajo čez 9vropo. Seveda smo si v deseti# leti# t%di natančneje ogledali evropske %stanove, ki so res z'irokratizirane. 9vropski 'irokrati ne delajo naj'olje, niso nikom%r odgovorni (zaradi nedemokratičnega sistema iz'iranja), poleg tega pa imajo 'ajne plače. Vsekakor veliko arg%mentov za dvom oz. jezo. Dli res vemo, kaj v 0r%slj% počne slovenski komisar:kaV pri#odnosti se 'o 9O notranje di*erencirala. Slovenija kot maj#na država potre'%je zaslom'o in sodelovanje sorodni# držav. "aa vloga je skr'eti za pretok Sredozemlje4 Srednja 9vropa, torej se moramo tako t%di povezovati. 9O se naj'rž nekaj časa ne 'o irila, saj je naletela na odpor na vz#odni# meja#. Vendar za 9vropejce ni dr%ge alternative, ko da na svetovnem prizorič%, kjer so se %trdili vliki igralci (HD, 0I=S...), nastopajo sk%paj. Dli se 'o pri tem Sloveniji posrečilo igrati pomem'no vlogo, je spet odvisno od nas. /e 'omo v 9O poiljali nesposo'ne lj%di, kot smo ji# nekoč poiljali v 0eograd, 'omo počasi izginili z ekrana. B Kako 9vropejci danes ocenj%jejo stiske in iz'ire v začetk% . svetovne vojne- Beta 1+>+ sta Stalinova Sovjetska zveza in @itlerjeva "emčija postali, do 22. j%nija 1+51 pa t%di ostali veliki zaveznici. Spomladi 1+51 so v (ali vsaj pri) $ruštvu prijateljev 'ovjetske zveze v Bj%'ljani %stanovili %rotiimperialistično ronto, ki je ele po @itlerjevem napad% na Sovjetsko zvezo do'ila ime 8svobodilna ronta. V zvezi s tem je mogoče %gotoviti predvsem dvoje! da sta 'ili nekdanji veliki zaveznici t%di veliki poraženki 2. stoletja. "emčija je 'ila poražena leta 1+58, Sovjetska zveza pa leta 1++1.
12
Slovenija s praznovanjem dogodka, ki se je zgodil v senci taknega zaveznitva, ne pritrj%je ravno evropski miselnosti, ki ji je zavezana od leta 1+3+, *ormalno pa vsaj od leta 25. ;ol stoletja 'o tega, kar je znameniti pro*esor primerjalne književnosti na lj%'ljanski Filozo*ski *ak%lteti H%an ;irjevec v svoji# predavanji# z naslovom 'lovenci in !vropa o'žaloval razlike med slovenskimi in evropskimi merili oz. %gotavljal večinsko #repenenje Slovencev po istovetenj% z 9vropo. "jegov t%dent, pisec te# vrstic, sem mnogo let pozneje svoja predavanja na ;rimorski %niverzi imenoval 'lovenci v !vropi. Vključitev 'lovenije v !vropsko unijo 4 neposredno iz Bj%'ljane, ne prek 0eograda 4 je 'ila sestavni del programa osamosvojitvene koalicije $emos. 6a evropska politika je 'ila napovedana že v "ajniški deklaraciji pred petindvajsetimi leti. "a evropski načrt je 'il povezan s stratekimi vpraanji. ;o eni strani smo raz%meli, da konec #ladne vojne predpostavlja vklj%čitev vse# $%jetniki# držav& (0olgarija, /ekoslovaka, 7adžarska, "HI, ;oljska, Iom%nija) v 9vropsko %nijo. 7ed kandidatkami sprva ni 'ilo J%goslavije, ki se je #valila, da ne spada v sovjetski 'lok, predvsem pa je razvoj dogodkov v vz#odnem del% J%goslavije kazal v nasprotno smer. S kom%nistično in 7iloevievo J%goslavijo v 9O ni 'ilo mogoče, iz česar sledi, da je 'ila slovenska osamosvojitev tesno povezana z vklj%čevanjem v 9vropo. Ieevali smo se sr'skega nacionalizma in j%goslovanskega %nitarizma. V začetk% leta 1++2 smo 'ili reeni, vendar nas je spomladi 1++5 %stavila talija 4 dogodek, ki je grozil, da 'omo zam%dili evropski vlak, na katerem so se %do'no namestile predvsem viegrajske države. Kot smo pre'rali pri Fassin%, so nas takrat reili Dmeričani, poleg tega je (spomladi 1++) prilo do politične spremem'e v taliji, nekoliko pa je s $panskim kompromisom& pomagal t%di Javier Solana. 6ako smo konec leta 1++G pristali v l%ksem'%rki iritveni sk%pini $81& (/eka, 9stonija, 7adžarska, ;oljska, Slovenija =iper). Konec leta 2 smo 'ili že v "ici, kjer smo nastopali v novi pogod'i, pristopna pogajanja pa smo končali dve leti pozneje. 0ilo je videti, kot da je Hemosov program v celoti %resničen! Slovenija je 'ila 4 prvič v zgodovini 4 samostojna država, vklj%čitev v 9O pa je o'etala demokracijo in 'laginjo. ;o#vale na rač%n Slovenije niso 'ile vlj%dnostne narave. 0ili smo 4 kot je rad povedal Hrnovek 4 zgod'a o %spe#%. 3ad !vropsko unijo smo bili navdušeni, saj smo se 4 tako je 'ilo videti 4 zne'ili zanemarjanja realnosti in zaničevanja ose'nega dostojanstva, diktat%re, nek%lt%re, sla'e gospodarske, predvsem pa *inančne politike, meja itn. Slovenija je izkoristila nekaj priložnosti predvsem med letoma 25 in 23, ko smo predsedovali VS9 in navsezadnje sami 9vropski %niji. ;revzem evra in schengenskega sistema nas je zavaroval pred različnimi protievropskimi težnjami in nas postavil na realna tla, predvsem na gospodarskem področj%. "e glede na vse težave in zaostalost slovenske administracije smo iz 'r%seljske 'lagajne do'ivali več, kot smo plačevali vanjo, na 0H; na pre'ivalca pa je dosegel +1P evropskega povprečja. %o $rnovškovem odhodu iz vlade JE==EK so se začela velikanska notranjepolitična trenjaQ stara politična omrežja so si začela prisvajati zgod'o o %spe#%. Koncept t.i. $nacionalnega interesa&, kar je napačno in nezasl%ženo ime, je postavil nekakno novo železno zaveso po sredini slovenske dr%ž'e. ;o zasl%gi te politike nismo 'ili deležni evropski# (ali ameriki#) vlaganj, vije prod%ktivnosti in gospodarske dinamike, kot smo jo 'ili pričakovali in kot 'i si jo 'ili zasl%žili po petintirideseti# leti# stagnacije. Opam si t%di reči, da dolgo časa v 0r%selj nismo poiljali naj'olji# lj%di, ampak tiste,
1>
ki so 'ili doma kom% v napoto. V 9O si 4 razen "emcev 4 t%di nismo poiskali primerni# zaveznikov. /eprav smo veliko naredili za nekdanje j%goslovanske rep%'like in za Kosovo, predvsem v čas% predsedovanja leta 23, 'i zdaj la#ko za nekaj časa ne#ali skr'eti za 0alkan. 6esneje 'i se morali povezati s srednjeevropskimi državami! /eko, 7adžarsko, ;oljsko in Slovako. al nam 4 dokler je 'il čas, npr. v leti# 2+ in 21 4 ni %spelo izkoristiti prednosti, ki smo ji# imeli pred @rvako, in tako smo o'tičali s #rvako4slovenskimi pro'lemi na točki ranljivosti, ki meče senco na vso slovensko z%nanjo politiko. $anes 'lovenija v !H ne pomeni veliko oz. $drsi v irelevantnost&. "eki 'ivi slovenski predsednik, ki nima dar% za ocenjevanje realnosti, je trdil ravno o'ratno. Iekel je, da za Slovence $v irelevantnost drsi& 9vropska %nija, kar seveda ni res. Slovenci 'i se morali glede na svojo velikost 'istveno 'olj potr%diti. Hržave so zanimive, kadar so zelo do're ali kadar so v veliki# težava#. Alede na to, da smo maj#ni, in glede na to, da je j%goslovanska kriza mimo, nam ostane predvsem to, da se po'oljamo. 6o pomeni, da moramo 9vropski %niji poleg pritož' pon%diti t%di kakno reitev. Kaj 'i la#ko prispevali- akaj 'i 'ila Slovenija zanimiva- Kot t%ristična destinacija, kot naslov, ki si ga velja zapomniti- Ha 'i t%jci kaj vlagali v Slovenijo, 'i morali pri nas %krotiti stara omrežja in napi#njeno 'irokracijo. Ba#ko 'i se vpraali, kako to, da smo ne%speni pri %pravljanj% z državo, ki ima toliko pre'ivalcev kot srednje veliko mesto v Dmeriki in ki ga s pečico sodelavcev %činkovito o'vlad%je ž%pan- ;o dr%gi strani so maj#ne države v mednarodni sk%pnosti enakopravne z velikimi in morajo opravljati skoraj vse *%nkcije, kot ji# opravljajo države, ki imajo petdeset ali sto milijonov pre'ivalcev, kar pomeni, da na državljana maj#ne države odpade toliko opravil, kot ji# v veliki# država# opravlja dvajset ali petdeset lj%di. ;otemtakem 'i moralo v Sloveniji primanjkovati lj%di, ne pa dela in delovni# mest. V Sloveniji je tre'a veliko narediti, torej je veliko dela zato se la#ko vsak dan 'olj č%dimo katastro*alnim podatkom o 'rezposelnosti. "ed pobudniki ustanavljanja !vropske skupnosti so bili tudi Američani , ki so v povezovanj% med nekdanjimi sovražniki, predvsem med Francozi in "emci, videli jamstvo za mir v 9vropi. ;omem'en %činek zdr%ževanja pred letom 1+3+, ki ga nekateri slovenski politiki niso do'ro raz%meli, je 'ila sprava med zmagovalci in poraženci . svetovne vojne, pri čemer so se napetosti pojavile med zmagovalci . svetovne vojne z%naj 9vropske sk%pnosti, predvsem med Dmeričani in Sovjeti. ;o let% 1+3+ se je položaj 'istveno spremenil, saj se je 9O v #ladni vojni, predvsem o' njenem konc%, angažirala na zmagoviti strani in se razirila z njenimi zmagovalci. Sovjetska zveza je gotovo gojila neza%panje do prve 9vropske sk%pnosti, vendar je 'ila kot zmagovalka . svetovne vojne nagrajena z o'lastjo nad vz#odnoevropskimi in srednjeevropskimi državami, predvsem z Vz#odno "emčijo. Vse sk%paj pa se je podrlo o' konc% #ladne vojne, v kateri je 'ila Sovjetska zveza poražena, kar je pomenilo 'istveno okrepitev 9vropske %nije. 6a izid je 4 t%di v Sloveniji 4 spravil v zadrego *%nkcionarje, ki so se %temeljevali z zaveznitvom in zmago v . svetovni vojni. (a obup je v najnovejšem času botroval mnogim zanimivim dogodkom ! od spominske ploče, ki jo je na pročelj% lj%'ljanskega veleposlanitva pritrdil ameriki veleposlanik 7%ssomeli in naj 'i koristila slovenski spravi od napovedi slovenske t.i. levice, da ji grozi prepoved partizanski# pesmi (ki seveda nikoli doslej niso 'ile prepovedane, ampak kvečjem% protežirane, pri čemer pa je t.i. levica dejansko cenz%rirala pto :8.: kitico državne #imne 4 ;reernove dravljice 4 ki omenja 0oga) do r%ske zased'e
15
Krima, ki naj 'i %'lažila poraz v #ladni vojni in posvarila 9vropsko %nijo, naj prene#a s iritvijo. V prihodnosti bo v !H prišlo do nekaterih poenostavitev. /eprav je sistem 9O e vedno pozitivno diskriminatoren in so vanj vgrajene varovalke za maj#ne države, se je pri pomem'neji# odločitva# težko izogniti priporočilom veliki# tre#! Francije, "emčije in Velike 0ritanije. Finančna kriza in reevanje 'ančni# l%kenj nakaz%jeta razvoj v smeri večje centralizacije in %ni*ormiranja, ta pro'lem pa že poznamo iz nekdanje J%goslavije, le da v evropskem primer% 4 #vala 0og% 4 ne 'ojo odločali najmanj, ampak naj'olj razviti. V vsakem primer% pa razmere naravnost kličejo k povezovanj% srednjeevropski# (gotovo t%di severni# ali sredozemski#) držav, kar pomeni %sklajevanje z Dvstrijci, /e#i, 7adžari, ;oljaki, Slovaki... Spretna z%nanja politika 'i morala o' tem poskr'eti za pose'no povezavo s sredozemskimi državami, predvsem z talijo in @rvako. "a no'en način pa si ne 'i smeli dovoliti posla'anja odnosov z "emčijo. Vendar ima slovenska evropska politika svoje izhodišče doma. Are za to, da mora Slovenija svojo maj#nost oz. malotevilnost nadoknaditi z odličnimi posamezniki in po'%dami. Ha 'i 'ili %speni v 9vropi, 'i morali v Sloveniji podpirati naj'olj konk%renčna podjetja, naj'olj prodorne ole oz. koncepte in naj'olj nadarjene posameznike. Slovenija se danes vrača k modelom, ki smo ji# poznali v samo%pravljalski# časi#! nai predstavniki svojim evropskim sogovornikom pogosto govorijo v jezik%, ki ga ti ne raz%mejo. "e gre le za jezikovno kompetentnost, ki se posla'%je po let% 1++, ampak za pojme, ki ji# je mogoče raz%meti le, če si 'il vzgojen v socializm%. Oradni razlagalci jezikovni# sposo'nosti slovenski# voditeljev so nekoč trdili, da je 'olje, če govorijo slovensko, saj jim čas, ki je potre'en za prevajanje, omogoča glo'lji premislek o nji#ovi# sporočili#. V zadnjem času ugotavljamo, da si je 'lovenija zapravila ugled v !vropski uniji, pri čemer nekateri tekmujejo v njenem zasramovanju, drugi pa celo predlagajo, naj jo, predvsem pa 3A(8 ) z njunim uničevalnim kapitalizmom vred ) zapustimo. zg%'ljenega %gleda v 9O ne 'o mogoče povrniti s pesmimi iz dr%ge svetovne vojne, katerim danes in la#ko t%di v pri#odnje izkaz%jemo primerno spotovanje. Slovenija la#ko postane prizoriče evropski# idej, kjer se godi živa#na evropska proizvodnja. 6o 'i la#ko dosegli z evropsko spravo (med zmagovalci in poraženci . svetovne vojne), predvsem pa s sodelovanjem s preskušenimi zmagovalci vseh vojn . gledi so na dlani. Kdo je zmagal v vse# vojna# dvajsetega stoletja- Dmeričani, 0ritanci in Francozi. ;ose'no prijateljsko pozornost pa 'i morali nameniti najnovejim zmagovalcem (#ladne vojne)! 0olgarom, /e#om, 9stoncem, @rvatom, Betoncem, Bitvancem, 7adžarom, 7oldavcem, "emcem, Iom%nom, Slovakom in Okrajincem Ha ne 'o pomote! med najnovejimi zmagovalci so t%di I%si. Ha ji# le ne 'i 4 kot t%di Slovence 4 zanaalo k (sovjetskim, j%goslovanskim) zgledom, ki so 'ili v #ladni vojni poraženi
X Dmeriki veleposlanik v Sloveniji Josep# D. 7%ssomeli je lani (21>) v intervj%j% za ameriko %niverzitetno revijo (he %olitic opisal zgodovinske delitve in politične težave v Sloveniji. V dvomilijonski državi naj 'i o'stajalo $glo'oko sovratvo& e iz časov dr%ge svetovne vojne. ;olovica lj%di je na partizanski strani! $ni mislijo, da so 4 če že ne vsega sveta 4 izpod nacizma reili vsaj ta del sveta in da so zakoniti, do'ri državljani. Hr%ga polovica Slovencev so lj%dje, ki so 'ili 'odisi na strani *aistični# ok%patorjev,
18
katoliki ali kakni dr%gi kristjani, protikom%nisti, ali pa so 'ili demokrati, ki ji# je enako kot *aizem skr'el kom%nizem. "a tisoče so ji# 'rez sodnega postopka poklali takoj po vojni, o čemer ni 'ilo mogoče govoriti več kot petdeset let, zdaj pa to dejstvo zelo razdvaja. 6o je tako, kot če 'i mi po državljanski vojni %'ili Io'erta 9. Beeja, dr%ge 'i poslali v koncentracijska ta'oriča, nato pa o tem ni#če ne 'i smel govoriti do leta 1+2. Ba#ko si predstavljate gnev in prizadetost, do kateri# 'i prilo, ko 'i se 'ilo kaj takega zares zgodilo. Slovenija se e vedno %'ada s preteklostjo, kajti na o'e# strane# mislijo, da ima nasprotna stran v vse# pogledi# vse naro'e, zase pa mislijo, da imajo v vsem popolnoma prav. ;otre'na 'i 'ila 'olj odprta in 'olj iskrena 4 ampak manj č%stvena 4 razprava in dialog o preteklosti. Hokler ne 'o reena razdvojenost, 'o imela država težave z dr%gimi koraki pri gospodarstv% in dr%gje, kajti vsak spor se vrača na to, kar se je zgodilo leta 1+58. ;otre'na je resnična, zrela, spotljiva sprava...& ++ V letonjem televizijskem pogovor% in poznejem komentarj% za $elo je 7%ssomeli nadaljeval s svojimi razlagami slovenske $neenotnosti&. "ajveč jeze je z'%dil z oceno slovenske osamosvojitve! @%relahko vam je bilo. aj, deset ljudi je umrlo v vaši vojni za neodvisnost. "enim, da imajo takrat, ko ljudje skupaj krvavijo, skupaj trpijo, se skupaj borijo, več občutka za narodno identiteto.> Oradno je slovensko 7inistrstvo za z%nanje zadeve veleposlanika poklicalo na pogovor zaradi te izjave. ;ose'ej se je razjezila 9veza združenj borcev za vrednote 38&. 6a jeza je 'ila seveda ponarejena. "jena nepristnost je v tem, da ni prila od organizacij ali predstavnikov, ki so neposredno povezani z osamosvojitvijo, ampak od o'lastnike nomenklat%re in sk%pin, ki se praviloma zaničljivo izražajo o njej, če da je 'ila slovenska osamosvojitev o' konc% #ladne vojne v primerjavi z narodno4osvo'odilnim 'ojem med dr%go svetovno vojno 'olj ali manj zanemarljiva epizoda. Ko 'i te sk%pine #otele, 'i amerikega veleposlanika tolmačile, kot da podpira nji#ovo pomanjevanje pomena osamosvojitve. Vendar ji# v resnici niso vznemirile izjave o osamosvojitvi, ker se pač ne istovetijo z njo, ampak ji# je vznemirilo predvsem veleposlanikovo kritično staliče do kandidat%re Hanila 6Yrka za mesto generalnega sekretarja ", saj sta vlada in 7 dala za 6Yrka roko v ogenj, m% pon%dila svoje *inančne in lo'istične %sl%ge. V 'istv% je veleposlanik 7%ssomeli v svoji izjavi navedel nesporno zgodovinsko dejstvo, da je Hemosova ekipa leta 1++1 %resničila svoj program #itro in %činkovito, z relativno maj#nimi žrtvami. 6%di nekdanji predsednik Hrnovek je večkrat govoril, da so Slovenci malomarni do svoje države, ker so jo do'ili $preveč poceni&. Seveda niti 7%ssomeli niti Hrnovek nista 'ila nespotljiva ali 'rez'rižna do slovenske osamosvojitve. Dmeriki veleposlanik je nato pojasnjeval svoje izjave v $elu. $a tren%tek so 'ili Slovenci enotni, %smerjeni v pri#odnost ter željni in odločeni, da zgradijo novo državo zase in svoje otroke. al so se prekmal% vrnile razpoke v slovenski dr%ž'i in stare zamere so ponovno začele greniti življenja Slovencev. ;odo'no je 'ilo v Dmeriki po dogodki# 11. septem'ra 21. ;isal sem že, da smo po dogodki# tega dne mislili, da 'o naa država ostala enotna, vendar enotnost ni trajala dolgo. Hogodek je 'il prekratek, odziv preveč kontroverzen in politiki precinični. Stara nesoglasja (sicer ne tako glo'oka, kot so v Sloveniji) so se kmal% vrnila med Dmeričane. "a osnovi te# izk%enj sem na novinarsko vpraanje, zakaj menim, da so Slovenci e vedno neenotni, navedel tri ++
Iac#el connell, $Dn ntervieC Cit# Josep# D. 7%ssomeli, O.S. Dm'assador to Slovenia&, (he %olitic ) (he Xale Hndergraduate ournal o %olitics, D%g%st 1>, 21>.
1
razloge! 1) zgodovinska nesoglasja, ki izvirajo iz 2. svetovne vojne in časa po njej 2) nezmožnost v čas% kom%nizma, da 'i odprto spregovorili in o'jektivno razpravljali o te# zgodovinski# nesoglasji# in >) nezmožnost, da 'i 'oj za neodvisnost trajno povezal lj%di in ji# popeljal v novo, enotno dr%ž'o.&1 V vladajoči politiki in v glavni# mediji# so 'ili odmevi na odkritosrčne izjave amerikega veleposlanika pretežno odklonilni, kar na neki način potrj%je nji#ovo veljavnost! vladajoča politika si ne p%sti ničesar reči o kon*rontacija# med dr%go svetovno vojno, e manj med #ladno vojno ali o dialog%. Vendar takna slovenska $o'č%tljivost& ni nekaj novega. korenina# slovenske razklanosti in o %sodnem pomen% samostojne državnosti je pred estdesetimi leti pisal že Franc Jeza. "jegova %potevanja vredna 4 v l%či 7%ssomelijevi# izjav pa e pose'ej akt%alna 4 sporočila, ki so ji# v j%goslovanski Sloveniji seveda ogorčeno odklanjali, so zdaj z'rana v knjigi *n zgodil se bo čudež. Ba#ko 'i ji# %pora'ili kot iztočnico za dialog, o katerem govori 7%ssomeli. B 6ržaki pisatelj, krčanski socialist in oporečnik Franc Jeza (1+141+35) je o slovenskem sovratv%, razklanosti, predvsem pa o pomanjkanj% državotvorne zavesti pisal že leta 1+8>. 'žaloval je odvisniki odnos Slovencev do dr%gi# narodov in nji#ovo %jetnitvo v t%ji# država#. Jeza je ves čas po dr%gi svetovni vojni propagiral samostojno slovensko državo, vendar je ni dočakal. Hržava, ki jo je propagiral, je postala mogoča ele o' konc% #ladne vojne. Franc Jeza je med dr%gim primerjal politična staliča predvojne in medvojne 'lovenske ljudske stranke oz. vodstva protikomunističnega4domobranskega tabora in 8svobodilne ronte oz. njeni# sestavni# delov, omunistične partije 'lovenije in rščanskih socialistov. ;o smrti oz. v odsotnosti Koroca, K%lovca in Kreka so $politični demagogi&, $malenkostni in nesposo'ni politikanti&, celo $zločinski tipi& odvrnili Slovensko lj%dsko stranko, da 'i postala $#r'tenica narodovega odpora proti ok%patorj%, kakor 'i se 'ilo po njeni vlogi in politični tradiciji spodo'ilo.& 6a politika je enačila protiok%patorsko %smerjenost s kom%nizmom in pe#ala $jasnovidneje in moralno zdrave elemente (protikom%nističnega ta'ora)... v zaveznitvo s partijo...&. Vodstvo domo'ranstva je $dop%stilo .. kom%nistom prednost, da so prevzeli vodstvo lj%dstva v osvo'odilni vojni proti ok%patorjem& $*aistični in nacistični tok je odnesel s se'oj slovenski protikom%nistični ta'or&. Jeza je soglaal z navodili londonske vlade 4 med dr%gim t%di s staličem zidorja =ankarja 4 $naj se domo'ranski oddelki pridr%žijo partizanom v protiok%patorskem 'oj%.& a Jezo je 'il $kola'oracionizem logična posledica nemoralnega kola'orantstva z velesr'skimi režimi v stari J%goslaviji&, ki jo je $leta 1+51, v začetk% osvo'odilnega gi'anja .. vsa slovenska javnost dokončno... odrač%nala... in velika večina lj%dstva 'rez pose'nega o'žalovanja ali celo z olajanjem. "i#če si je ni želel nazaj, razen nekateri od tisti#, ki so zavzemali v njenem 'irokratskem aparat% kako %do'no mesto. Vsi so rač%nali, da je razpadla za vedno. ;od vplivom tega splonega lj%dskega miljenja in 1
Josep# D. 7%ssomeli, $Slovenska vojna za osamosvojitev in 'oj za enotnost& (Slovenias ?ar *or ndependence and Str%ggle *or Onit), $elo, 2. jan%ar 215.
1G
razpoloženja so rač%nale z dokončnim razpadom J%goslavije t%di vse politične stranke s kom%nistično in svo'odilno *ronto vred.& 11 Franc Jeza si je prizadeval za $o'likovanje novega slovenskega političnega koncepta&, ki 'i la#ko $reil slovenskega človeka doma in v t%jini m%čne iz'ire med dvema enako totalitarnima in zgreenima konceptoma in s tem iz dananje (1+8>) zagate in pasivnosti ter m% pokazal pot v svo'odo&. V Jezovem primer% imamo opraviti z izrazito državotvornim in graditeljskim staličem. Jezovi teksti omogočajo celovit pogled na politično dogajanje med dr%go svetovno vojno in po njej. 12 z te# tekstov je razvidno, kako %sodno sta se razlikovala koncepta K;S in SBS, predvsem pa nj%na oporiča v mednarodni# odnosi#. 7orda je priel čas, da 'i j% pospravili tja, kamor spadata. B "ekdanji svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar (z%nanji minister) v "i Kissinger je prista t.i. realizma, ki se je izrazil že pri 7etternic#% in pri njegovem ravnanj% na H%najskem kongres% (1321), sicer pa svoje najnoveje delo začenja z 'esedami, ki ji# je slial od predsednika 6r%mana. 6a naj 'i 'il naj'olj ponosen na to, da $smo popolnoma premagali nae sovražnike, potem pa smo ji# pripeljali nazaj v mednarodno sk%pnost.& a Kissingerja je iz#odiče svetovne %reditve vestalski sistem (5estGlischer Criede, %eace o 5estphalia), ki iz#aja iz pogod', ki so ji# po tridesetletni vojni (1134153) sklenili v nemki# mesti# sna'rYck in 7Ynster! V evropskem tekmovanju ni mogla prevladati nobena posamezna zahteva glede resnice ali univerzalne presoje. 3amesto tega je bila vsaki državi dodeljena pristojnost suverene oblasti na njenem ozemlju. 6=
Dntipod vest*alskega sistema, ki predpostavlja s%verenost nacionalni# držav, so islamistične vojne in revol%cije! (a miselnost predpostavlja skoraj popolno nasprotje vestalske svetovne ureditve. V čisti različici islamizma država ne more biti izhodišče mednarodnega sistema, kajti države so posvetne, torej nelegitimne; v najboljšem primeru lahko pridobijo začasen status na poti k večji verski enoti. 3evmešavanje v domače zadeve drugih dežel ne more služiti kot vladajoče načelo, ker nacionalna lojalnost predstavlja odmik od prave vere in ker imajo džihadisti dolžnost, da preoblikujejo dar al4#ar', svet nevernikov. Vodilno načelo tega koncepta svetovne ureditve ni stabilnost, ampak čistost.6=1
11
;rimerjaj Franc Jeza, $Sodo'na slovenska pro'lematika& (1+8>), v! *n zgodil se bo čudež, Bj%'ljana 212, str. 24>. 12 Jeza se v vse# teksti# %kvarja t%di s tržakim vpraanjem, pri čemer za sla'o reitev krivi kom%nistično o'last in ne%potevanje slovenski# nacionalni# interesov v J%goslaviji. 1> @enr Kissinger, 5orld 8rder, "eC Eork 215. 15 "avedeno delo, str. >. 18 ;rav tam, str. 122.
13
Kissinger opis%je in primerja različne državne in verske sisteme, pri čemer %gotavlja, da se 4 razen svetovni# revol%cij in npr. nove islamske države 4 večinoma naslanjajo na vest*alski sistem. 6ako opis%je evropske primere ravnotežja moči, islamizem (ali nered), razmerje med HD in ranom, raznolikost azijski# sistemov, ameriki koncept svetovne %reditve in negotovost velesil, nevarnost irjenja jedrskega orožja in izziv ki'ernetične te#nologije. Alavno sporočilo najnovejega Kissingerjevega dela je %gotovitev, da je 'istvo državnega vodenja in reda v $ravnotežj% med močjo in legitimnostjo&. 1 9anašanje na moč brez moralne razsežnosti bo vsako nestrinjanje spremenilo v preskus moči; stremljenje ne bo imelo počitka; države bo gnalo v nevzdržna tekmovanja varljivih računov glede spremenljive razporeditve moči.
Kissinger na konc% %gotavlja, da 'ojo v pri#odnosti dr%žene države Dmerike imele pomem'no vlogo pri vzdrževanj% svetovnega reda! (oda svetovnega reda ne more doseči nobena posamezna država. $a bi dosegli resničen svetovni red, morajo njegovi sestavni deli pri tem, da vzdržujejo svoje lastne vrednote, prevzeti dodatno kulturo, ki je globalna, strukturna in pravna ) koncept reda, ki presega perspektivo in ideale katerekoli regije ali nacije. V tem zgodovinskem trenutku bi to bila modernizacija vestalskega sistema, izpopolnjenega s sodobnimi realnostmi... (oda @enotnost stvari leži pod površino; odvisna je od uravnovešenih reakcij med nasprotji.> ilj naše dobe mora biti doseči ravnotežje, pri čemer je treba obvladovati pse vojne. 6=2
X 6% z'rani# komentarjev, ki so posvečeni %gotavljanj% zahodnoevropske oz. srednjeevropske usode slovenske države , ne sklepamo po naklj%čj% s sklicevanjem na @enrja Kissingerja. "ekdanji ameriki državnik (nemkega porekla) je zagovornik realizma in sta'ilnosti v mednarodnj# odnosi#. Iealizem 'i nas moral 4 e pose'ej, če pomislimo na izk%nje z versajskim ali kom%nističnim idealizmom 4 odvrniti od more'itni# revol%cionarni# posk%sov in kom'inacij v pri#odnosti.
1
;rav tam, str. >G. ;rav tam, str. >G>4>G5.
1G
1+
1 $ormalnadrua6na lovenija "a začetk% leta 218 vlada v slovenski politiki ustvarjalni nemir. Alede na pripovedi pa napovedi prijateljev in znancev v novoletnem čas% sklepam, da 'o kmal% nastala gneča različni# politični# po'%d, $t#ink tankov&, $act tankov&, politični# omizij in dr%tev, iz kateri# 'odo morda nastale nove stranke in koalicije. ;o dr%gi strani posl%am predsednika vlade dr. 7ira =erarja, ki pravi, da je njegova vlada v stoti# dne#, odkar del%je, %spela stabilizirati politični prostor. Sta'ilnost pomeni ravnotežje, normalnost, red, mir in nadaljevanje 'rez spremem', pretresov ali prevratov. Je =erarjeva izjava v sklad% z dejstvi- 0i morali naem% predsednik% že čestitati ali naj e malo počakamoskanje alternativ in %stanavljanje novi# strank (če dejansko poteka-) ne pomeni ravno, da je vse prav, in ni znamenje mir%. di se, da se Slovenija e naprej oddalj%je od nekdanji# idealov ($dr%ga Wvica&), t%di od razmer, ki so značilne za normalne evropske države. Slovenski državni prorač%n, pokojnine, socialna politika, javna %prava in storitve javnega sektorja (k%lt%ra, pravosodje, olstvo, zdravstvo, znanost ...) so postali odvisni od posojil iz t%jine, nji#ovo odplačevanje pa je naloženo zanamcem. "amesto normalni# razmer, mir% in sprave vlada negotovost. /e do'ro raz%mem nove politične po'%de, gre za to, da se negotovost ne#a. ;isec te# vrstic 4 iz razlogov, ki ji# je že večkrat razložil in o'javil 4 nima no'enega pro'lema s spotovanjem zmagovalcev dr%ge svetovne vojne, njeni# veteranov in partizanov. ;ro'lem je v tem, da so nekdanji revol%cionarji in nji#ovi nasledniki, t.i. svo'odni sindikati, stranke, ki nadalj%jejo tradicijo Holomitske izjave in K;S... zavozili slovensko gospodarstvo in degradirali slovensko državo. 6o se ni zgodilo zaradi pomanjkanja enotnosti, ampak zaradi pomanjkanja zdravega tekmovanja med @neenotnimi>. a#teva po enotnosti pomeni iritev enotnosti t.i. levega bloka oz. njegov prevzem političnega prizoriča v celoti. ;olitična enotnost v skrajni konsekvenci pomeni avtoritarno in paternalistično o'last oz. enostrankarski sistem Slovenska pomlad (Hemos) se je začela v imen% op%čanja enotnosti na rač%n raznolikosti in sodelovanja. 6o tradicijo je deloma nadaljeval Janez Hrnovek. Aospodarska in državna kriza po let% 23 je posledica ne%potevanja *izični# omejitev sistema in gospodarski# zakonitosti (koncept $nacionalnega interesa&), pomanjkljivega pl%ralizma in nespotovanja razlik. 6.i. levica je tevilčno, organizacijsko in *inančno močna (ne pa n%jno v večini), s tem pa t%di privlačna. 6.i. levica se reprod%cira in iri (SHV, 0, SSS, KS, SH;, B, SH, BHS, HeSOS, ares, ;S, aD0, S7=...) najvažneje sl%ž'e v državi so postale 4 podo'no kot v J%goslaviji 4 za privržence ali simpatizerje t.i. desnice nedosegljive (kar e pose'ej dokaz%jejo npr. vladna kadrovanja v zadnji# dne# min%lega leta).
11
;o let% 23 je Slovenija postala mednarodno nezanimiva. a to je med dr%gimi odgovorna z%nanja politika, za katero je značilna preusmeritev od Srednje 9vrope na 0alkan in od a#oda k I%siji. Krepijo se pozivi proti sporaz%mom o svo'odni trgovini z HD in raz%mevanje za avtoritarno vladavino ;%tina. Are za ideoloko nestrpno, evropsko 'rez'rižno in nestrokovno vodenje "99 . 6o razkriva t%di kandidat%ra poraženca zadnji# volitev Hanila 6Yrka za AS " in (v čas% vlade Dlenke 0rat%ek) nasprotovanje kandidat%ri zmagovalca evropski# volitev Bojzeta ;eterleta za položaj AS Sveta 9vrope. a slovenske težave je (v sorazmerj% s časom, ko je vodila državo:vlado, tj. cca 18P) odgovorna t%di t.i. desnica, kar je dr%go ime za demokratične stranke, ki so nastale v čas% slovenske pomladi (SK4SBS, SH4SHSS4SHS, SKH4"Si). Sicer skopo odmerjenega časa pri vzvodi# o'lasti, ki ga je v začetk% (1++41++2) %pora'ila za o'ram'o pred napadi iz SFIJ, za mednarodno priznanje in %veljavitev nove države, pozneje (25423) ni izkoristila za prelomne spremem'e ali %krepe (privatizacija, t%ja vlaganja, davčna zakonodaja, izo'raževanje...). Janeva vlada je 'ila pri %resničevanj% svojega programa v začetk% zadržana, zadnje leto pa se je posvetila predvsem predsedovanj% 9vropski %niji, ki je 'ilo po vsem videz% in sodeč po rez%ltat% volitev 23 enako pop%larno kot zadržanost pri domači# %krepi#. /eprav se ni mogla izogniti premiljevanj% o nacionalni zgodovini in o revol%cionarni preteklosti, je t.i. levica t.i. desnici pogosto očitala, da ji gre za o'rač%navanje in celo za mačevalnost. 6o je 'ila krivična in kodljiva o'remenitev. V začetk% je 'ila t.i. desnica zaradi sk%pni# slovenski# interesov nasproti SFIJ v dialog% s t.i. levico pretirano pop%stljiva. "ato je ta %stvarjala vtis, da t.i. desnico zanimajo predvsem zgodovinski in ideoloki pro'lemi. V zadnjem čas% se je polemika s t.i. levico 4 raz%mljivo, vendar skoraj izklj%čno 4 osredotočila na sla'osti pravosodja, ki si je v primeri#, kot je zadeva ;atria, z izjemo %stavnega sodiča, dop%stilo politično instr%mentalizacijo. ;oložaj zaostr%jeta prenasičenost in naveličanost volilnega telesa v zvezi s političnimi *%nkcionarji, strankami in politiko kot takno. 6a položaj se razkriva v nizki volilni %delež'i, ki spod'%ja nove (*inančno za#tevne) analitične in propagandne prijeme, to pa daje prednost t.i. levici in dodatno de*ormira politično prizoriče. V njegovem ozadj% do'iva velikansko moč 'irokracija, ki zagovarja in množi državne posege na vse# področji# (npr. $energetske izkaznice&, $vrednotnice& in podo'no izmisleki 'irokratov.) "aj se govorice o novi# stranka# (ali po'%da#) e razvnamejo ali pa poti#nejo, za reevanje večine navedeni# pro'lemov, ki ga z eno 'esedo imen%jemo normalizacija, 'odo potre'ni politični vzvodi. Alede na negativne izk%nje v preteklosti 'i nove po'%de morale dati prednost sodelovanju in vključevanju, kar 4 odvisno od volilnega izida pri#odnji# volitev, kadarkoli že 'odo 4 pomeni veliko koalicijo ali povezovanje na sredini političnega prizorišča. V vsakem primer% 'o potre'no reitve razvrstiti v sklad% s prednostnimi nalogami. 7ednje 4 v okvir% politike svo'ode, odgovornosti, konk%renčnosti in modernizacije 4 spadajo! gospodarske reorme (privatizacija, sprostitev za t%ja vlaganja, re*orma pokojninskega sistema in trga dela...) in vrnitev evropske zunanje politike, v katero 'i poleg evergreenov (Viegrajska četverica, 9O, "D6) spadal nov premislek o more'itni pridr%žitvi Slovenije t.i. evroregiji.
111
B
;ri tem resno skr'ijo novi programski dok%menti, ki ji# v te# dne# pripravlja 7inistrstvo za z%nanje zadeve. V nji# se kot (nov) pro'lem postavljajo t.i. nasledstvena vprašanja, čeprav ji# je že reila $unajska pogodba (21), na katero je 7 po let% 23 očitno nekoliko poza'ilo. ;isc% te# vrstic se zdi kandalozna uvrstitev odnosov z 9$A na enajsto mesto med prioritetami slovenske z%nanje politike oz. 7. Oravnoveeno predstavitev in opredelitev 'i za#tevalo vpraanje človekovi# pravic, ki ji# v Sloveniji o'ravnavamo diskriminatorno. nekateri# človekovi# pravica# govorimo kar naprej in vsevprek, o dr%gi# nič, o tem, da je slovenska država nastala na podlagi preloma s sistemom, ki je množično kril človekove pravice, pa po vsem videz% seveda najraji molčimo. animivo je, da dok%menti 7 po%darjajo vodilno vlogo 7inistrstva za z%nanje zadeve pri %sklajevanj% vse# mednarodni# dejavnosti in vse# deležnikov na področj% mednarodni# odnosov Iep%'like Slovenije in o nastopanj% nosilcev politični# *%nkcij oz. deležnikov z%nanje politike v t%jini in v mediji#. V razmera# poenostavljanja in centralizacije v 9O si 'o moralo 7 primerno vlogo in položaj pač pri'oriti V novi# doktrinarni# dok%menti# z'%jata pozornost! povezovanje s $post4sovjetskim prostorom& in zavračanje $idealizma& po #ladni vojni. V stratekem pogled% je sporna domneva, da je za maj#ne države, kot je Iep%'lika Slovenija, ena prednostni# nalog delovanje v " (in dr%gi# mednarodni# in regionalni# organizacija#, ki temeljijo na načel% s%verene enakosti držav in spotovanj% mednarodnega prava). " nikakor ni organizacija, ki 'i temeljila na enakosti držav, saj imajo več pravic države, ki so zmagale v dr%gi svetovni vojni (pravica veta stalni# članic VS). ;o 7 naj 'i si Slovenija želela doseči povprečje razvitosti 9O, za kar naj 'i 'ila pomem'na o#ranitev položaja $neto prejemnice&. "aa z%nanjepolitična doktrina molči o tem, da je 'ila Slovenija v preteklosti že 'liz% tem% povprečj%, po dr%gi strani pa o#ranitev položaja (Slovenije kot) neto prejemnice& ne more 'iti strateka %smeritev. Strategija mora iz'irati med možnostmi in po%darjati prednostne, važneje politike. "e morejo 'iti vsi odnosi prednostni oz. vse države enako stratekega pomena. Vpraanje je, ali imata "emčija in Francija za Slovenijo enak pomen- Vpraanje je, ali ga la#ko imata o' domnevni odločitvi za srednjeevropsko %smeritev- K tej mnogo 'olj spada "emčija. S tem v zvezi se odpira vpraanje odnosov z talijo in Dvstrijo, ki nista le močni gospodarski partnerki, ampak t%di sosedni državi. 7orda je prav, če omenjamo Corum slovanskih kultur , vendar je dejanski pomen tega *or%ma 4 zaradi ponovnega (po dr%gi svetovni vojni že dr%gega) razpadanja slovanske solidarnosti 4 tako rekoč neo'stoječ, razen če sl%ži kot iz#odiče za prijateljstvo z I%sijo, ki pa se v naslednji# leti# 4 zaradi Okrajine 4 ne 'o moglo razvijati neo'remenjeno. ;ri odnosi# z I%sijo manjka analiza ;%tinove politike. "ikakor t%di ni mogoče reči, kot pravijo v 7, da nai odnosi z I%sijo v preteklosti niso 'ili sporni. 0ili so katastro*alni vse do osamosvojitve.
112
;odo'a Slovenije v svet% 'o odvisna od notranjepolitične sit%acije in od ose'nosti, ki jim 'o ta podo'a za%pana. Aospodarska diplomacija, o kateri se toliko govori, je samo%mevna sestavina z%nanje politike, vendar si 7 po nepotre'nem nalaga odgovornost za gospodarski ne:%spe#. "azorska pl%ralnost in %potevanje pro*esionalnosti pri iz'iranj% oz. podpori predstavnikov v t%jini (oz. v evropski diplomatski sl%ž'i) sta kardinalna pro'lema slovenske z%nanje politike in 7. Vrsti kandalov v preteklosti 'i se la#ko izognili z doslednim %potevanjem meritokracije. 7inistrstvo je potre'no generacijske prenove in ga je n%jno odpreti mladim diplomatom. V Sloveniji 'i si morali razjasniti pristojnosti nacionalne z%nanje politike v čas%, ko 9vropska %nija postaja vse 'olj $ closer union& in ko vse pomem'ne odločitve v 9O sprejema 9vropski svet. "egativna kadrovska politika Bj%'ljane 'o e naprej zmanjevala domet slovenskega razmiljanja o ;. 7 'i naj'rž moralo poskr'eti za nastanek pose'nega centra za strateke t%dije, ki 'i ocenjeval razvoj mednarodni# odnosov z vidika veljavnosti vest*alskega sistema in z vidika posegov različni# revol%cionarni# in dr%gi# odreilni# gi'anj, ki se ne ozirajo na državne meje. ;redvsem pa 'i se moral %kvarjati z dananjim položajem manji# držav in maj#ni# diplomacij. e povren pogled na stroke in sestavo te# diplomacij pokaže, da gre v slovenskem primer% za a'sol%tno nizke, vendar relativno visoke zneske, ki 'i ji# morali znati primerno razlagati in predstavljati v javnosti.
11>
klep v nekaj stavki V glavnem je 'esedilo Vojne, spori, sprave, red in mir nastajalo v let% 215, po izid% knjige 3egotovo življenje 627. članice 893, in je na neki način njeno nadaljevanje. ;ri pisanj% sem se oziral na t%dente !vropske pravne akultete, Cakultete za državne in evropske študije, deloma pa t%di Cakultete za slovenske in mednarodne študije , ki naj 'i ele odprla vrata. "aslov sem iz'ral po premislek%, kaj je naj'olj prizadevalo ali spod'%jalo Slovence na nji#ovem po#od% $od k%lt%re do države&. godovino slovenskega naroda 'i la#ko 4 ne glede na to, da so jo pred . svetovno vojno videli predvsem kot literarno zgodovino, nekateri analitiki pa so jo označevali kot zgodovino slovensko)nemških odnosov 4 teoretiki konliktov vzeli kot olski primer. "a Slovenskem sta po volji pre'ivalcev ali zaradi o'jektivni# okoličin naj'olj v ospredj% vojna in 4 kot logična, vendar ne n%jna posledica 4 sprava. Vse do danes ni razčičeno vpraanje, katera vojna (. svetovna ali #ladna vojna-) je Slovencem prinesla svo'odo, zmago ali poraz kar pa zadeva razprave o spravi, red% in mir%, se v glavnem zaostr%jejo in posla'%jejo. V ozadj% tega mojega pisanja je seveda zanimanje za mednarodne odnose in za z%nanjo politiko, pri čemer želim 4 kolikor je mogoče močno in prizadeto 4 po%dariti, da o'staja neka temeljna razlika med domolj%'no in državotvorno politiko, predvsem pa da država 'rez mednarodnega priznanja in mednarodne odgovornosti ne more o'stajati. Vojaki in dr%gi 'ojevniki so za nastanek slovenske države naredili veliko, vendar 'rez pomoči z%nanje politike na konc% ne 'i %speli. 6o se mi zdi vredno po%dariti v tem tren%tk%, ko se množi tevilo $nedržavni#& agentov in dejavnikov in ko se pravzaprav majejo temelji sistema, ki je nastajal več kot >8 let. 6a knjiga med dr%gim pripoved%je, kaj in kako se je Slovencem godilo, ko niso imeli svoje države.
115
:riloe& 1 %vstrijsko :rimorje
118
2 rednjeevropski narodi
11
3 Rapalska poodba 1420
11G
Ruske osvojitve 201
113
Ctudijska literatura, priporo6eno branje&
