2
Ve~ kot avto
Spomini marsikatere slovenske dru`ine na prvi avtomobilisti~en in zato toliko nepozabn nepozabnej{i ej{i izlet na Bled, v Piran, k sorodnikom na de`elo ali kam dlje, v tujino, so zagotovo povezani s fi~kom. V~asih je dobesedno kraljeval na na{ih cestah, danes pa ga razen pri nekaj nostalgi~nih ljubiteljih oziroma fi~komanijakih , ki avto »
«
vzdr`ujejo, negujejo in upravi~eno ponosno le{~ijo, skoraj ni ve~ videti. Avto, v katerem so se u~ile voziti generacije Slovencev, v primerjavi primerja vi z Evropo se je to zgodilo dokaj pozno, bo prihodnje leto dopolnil 50 let. spletni radar •••
3
Ve~ kot avto
FI^KO ^AKA ABRAHA ABR AHAMA MA Po nekaj desetih letih {e ‘ivijo mnogi z njim
povezani spomini - tudi na to, kako je po najve~krat kreditnem pla~ilu in ve~ kot enoletnem ~akanju kon~no pri{el k hi{i kot prvi avtomobil. Najve~krat ni bil prav dobre kakovosti, a to ni nikogar motilo. Fi~ko je legenda povojnih let, tako kot hro{~, spa~ek, katrca, mini ali trabant, wartburg itd. Za nas je toliko pomembnej{i, ker nam je podobno kot pred tem hro{~ Nemcem ali vespa, lambretta ter fiat 600 Italijanom dal ob~utek, da imamo lahko svoj avto. Je nekak{en simbol za~etka splo{ne blaginje ali vsaj njenega dviga oziroma simbol za~etka industrijske revolucije in nove stopnice v razvoju potro{ni{ke dru‘be. Nekako vzporedno z njim so v na{a gospodinjstva za~eli mno‘i~neje vstopati elektri~ni sesalniki, hladilniki, pralni stroji, televizijski sprejemniki, me{alniki … Fi~ko je bil prvo vozilo, dosegljivo srednjemu razredu, za katerega so bili v drugi polovici petdesetih in {estdesetih let luksuznej{i avtomobili iz uvoza prej sanje kot stvarnost. Res je, da smo se takrat za~eli voziti tudi v katrcah, spa~kih, hro{~ih in {e ~em manj{em, a fi~kov je bilo dale~ najve~. Za mnoge pri nas, v dr‘avah nekdanje Jugoslavije, pa tudi v Italiji, [paniji, Argentini in {tevilnih nekdanjih vzhodnoevropskih dr‘avah je bil fi~ko ve~ kot samo avto. Predvsem je bil prvi avto, ki so si ga lahko privo{~ili skoraj vsi, oziroma avto, ob katerem so mnoge dru‘ine prvi~ do‘ivljale vse, kar ponuja to prevozno sredstvo. Sem ne nazadnje sodi ob~utek, da je avto simbol
situiranosti. @e pot v slu‘bo je bila z njim povsem druga~na, da ne govorimo o poti na dopust, dru‘inski piknik, obisk pri sorodnikih na de‘eli, o prevozu ozimnice ali pa samo o o~etovi poti na ribolov oziroma na nogometno tekmo in o materinem odhodu po ve~jih nakupih. Poleg tega je bil, seveda v ustrezni barvi, policijsko, ambulantno in celo voja{ko vozilo, vozilo za pomo~ na cesti itd. Ob vsem tem pa je bil predvsem vozilo, s katerim so vozniki, ki danes ponosno vozijo mnogo presti‘nej{a vozila, pridobivali prvo vozni{ko znanje, izku{nje v cestnem prometu prometu in ob okvarah tudi spoznavali delovanje motorja.
Predhodnik topolin~ek Zgodba o na{em fi~ku je pravzaprav zgodba o fiatu 600. V kragujev{ki tovarni Crvena zastava so ga najprej izdelovali po Fiatovi licenci kot fiat 600 in z leti po~asi »dograjevali«. @e prvih fiatov 600, ki so pri{li iz te tovarne, se je oprijelo ime fi~ko. Za o~eta fiata 600 se {teje Fiatov glavni in‘enir dr. Dante Giacosa (1905-1996), ki je sredi petdesetih let, torej na za~etku splo{nega dviga standarda v Italiji, sprejel nalogo, da skonstruira majhno in predvsem naj{ir{emu krogu Italijanov cenovno dostopno vozilo, v katerem se bodo lahko, v primerjavi z legendarnim topolin~kom, preva‘ale {tiri osebe. Topolin~ka oziroma model fiat 500 topolino (mi{ka) so za~eli izdelovati ‘e leta 1936. Ob nastajanju fiata 600 je bil torej star spletni radar •••
4
Fi~ko, ki ga je te`ko prepoznati.
Zadnje kontrole pred tekmo
Fi~o in alfa 155 v enem spletni radar •••
Ve~ kot avto
‘e skoraj dvajset let, zato je bilo treba najti sodobnej{i nadomestek. Topolin~ek je bil takrat najmanj{e serijsko izdelovano vozilo na svetu in dvosed, izdelovali pa so ga tudi v izvedbi karavan za {tiri osebe. Prvih izbolj{av je bil topolin~ek v bistvu dele‘en v svojem mini nasledniku cinquecentu (fiat nuova 500). Ta je obdr‘al sloves topolin~ka in pri{el na ulice leta 1957. Topolin~ek je imel vgrajen motor s 569 kubi~nimi centimetri in je razvil mo~ 13 kW, kar je bilo takrat dovolj za avto, ki je imel dva sede‘a in dva metra razdalje med kolesi. Mi{ljen je bil za {ir{i krog ljudi. Sprejeli so ga odli~no, tako da so osnovno verzijo izdelovali do leta 1948 in skupaj naredili ve~ kot 110.000 primerkov. Vmes so mu spremenili samo zadnje vzmetenje. Leta 1948 je pri{el na ceste topolin~ek 500B, ki se navzven skoraj ni razlikoval od prvotne razli~ice, sta pa do‘ivela nekaj sprememb njegova motor in mehanika. Imel je 3,5 konjskih mo~i mo~i ve~, izbolj{ane zavore, bolj{e vzmetenje in sodobnej{o elektriko. Takrat je dobil tudi ‘e omenjeno karavansko razli~ico 500 giardiniera-belvedere, v kateri so se lahko peljali {tirje ljudje. Do leta 1949 so izdelali okoli 21.000 primerkov, potem pa se je leta 1950 na cestah pojavila njegova razli~ica z oznako 500C. Ta je imela predvsem kozmeti~ne popravke, {e zlasti popolnoma nov prednji del. Topolin~ek Topolin~ek je takrat dobil tudi sistem
5
Ve~ kot avto
Zastava 850 - zadnji model legendarnega fiata 600, ki ga je Zastava iz Kragujevca prvi~ predstavila na sejmu avtomobilov v Beogradu.
za ogrevanje notranjosti in je tako postal prvi fiat, v katerem potnikov pozimi ni ve~ zeblo. Na voljo je bil tudi karavan, giardin giardiniera. iera. Leta 1952 je pri{el v prodajo {e topolin~ek belvedere. Bil je enak karavanski izvedbi modela 500C, le da ni imel ve~ obeh bo~nih delov izdelanih iz lesa. Obdr‘al je enako platformo in {tiri sede‘e ter zelo zelo malo prostora za prtljago. TopoTopolin~kov modela 500C so izdelali okoli 370.000, tako da je skupno {tevilo izdelanih topolin~kov od njegovega rojstva leta 1936 do konca proizvodnje naraslo na ve~ kot pol milijona. Topolin~ek so nehali izdelovati leta 1955 oziTudi {panski seat je tako reko~ zrasel na fi~ku fi~k u oziroma po nji njihovo hovo na seat seatu u 600. V tovarni v Barceloni so jih za~eli izdelovati leta 1957 in jih tako kot pri nas v {tevilnih izpeljankah izdelovali do leta 1973. Proizvodnjo so torej ukinili kar osem let pred kragujev{ko Zastavo.
roma ob predstavitvi fiata 600, ki je bil zasnovan zato, ker so ekonomsko vse bolje stoje~i Italijani potrebovali ve~ji in udobnej{i dru‘inski avto. ^eprav pri nas topolin~kov in drugih avtomobilov ni bilo toliko kot v Italiji, je podobno kot pri sosedih dviganje standarda nakazovalo potrebo po doma~i proizvodnji manj{ega dru‘inskega avtomobila. Z odkupom licence za fiat 600 je ta avto postal na{ fi~ko.
Rojstvo legende Fiatov glavni in‘enir dr. Dante Giacosa je torej za topolin~kovega naslednika, ki je bil prav tako rezultat njegovega dela, skonstruiral fiat 600. Vmes je skupaj s sodelavci in seveda pod budnim o~esom Fiatovega marketinga naredil {e nekaj drugih modelov. Omenimo fiat 508C, fiat 1100B in 1100E ter 1100-103, bolj znan kot millecento. Dr. Dante Giacosa je z veseljem prevzel nalogo, da ustvari manj{e {tirisede‘no vozilo, a {e vedno z nadvse omejenim prostorom za prtljago. Dolo~ili so mu mu {e prostornino motorja - 633 ccm, spletni radar •••
6
Ve~ kot avto
Je rojev rojevanje anje noveg novegaa fiata trepin trepinoo tudi posl posledica edica nosta nostalgije lgije za fi~ko fi~kom? m?
Fiat 500 topolino je bil predhodnik fiata 600, iz katerega je potem nastal fi~o. Topolin~ka so za~eli izdelovati leta 1936 in je bil v tistem ~asu najmanj{e serijsko izdelovano vozilo na svetu. Imel je dva sede‘a, poganjal pa ga je 569-kubi~ni motor s samo 13 konjskimi mo~mi. Do leta 1948 so jih izdelali 122.000. (topolino.jpg)
majhno te‘o, kompaktno obliko, najve~jo hitrost okoli 100 kilometrov na uro, porabo goriva okoli sedem litrov na sto kilometrov in potovalno hitrost med 90 in 100 kilometri na uro. Tako je nastal fiat 600, zaradi enotne konstrukcije in tehni~nih novosti, povezanih z namestitspletni radar •••
vijo motorja v zadnji del, tehni~no popolnoma novo vozilo tudi za dotedanje Fiatove projekte. Ko je zagledal lu~ sveta, so v svetu izdelovali avtomobile z motorjem v zadnjem delu ‘e kak{nih deset let, tako da so bile prednosti in pomanjkljivosti tak{ne namestitve motorja Fiatovim projektantom dobro znane. Probleme s stabilnostjo vozila, ki so bili posledica motorja v zadnjem delu in pogona na zadnjih kolesih, je dr. Giacosa re{il po svoje. Pri vseh predhodnih modelih vozil s tak{nim pogonom in namestitvijo motorja so te‘ave s stabilnostjo omilili z razporeditvijo te‘e vozila. Dr. Giacosa je problem ene nihajne osi zadnjega vzmetenja, ki so jo vgrajevali v predhodne tovrstne modele, re{il z uporabo dveh polnosilnih rok zadnjega vzmetenja. Ti sta prepre~ili ve~je spremembe naklona zadnjih koles in sta bili nelo~ljivo povezani z nihajno osjo v sistemu vzmetenja.
Za vsak `ep Pri snovanju fiata 600 se je dr. Giacosa dr‘al tudi vodila, da mora biti avtomobil kar se da poceni, da si ga bo lahko privo{~il vsak. To bi lahko dosegli le tako, ~e bi, tako kot pri topolin~ku, snoval majhno vozilo, a kljub vsemu ve~-
7
Ve~ kot avto
je od topolin~ka. Podvig mu je j e uspel. uspe l. ^eprav ^ep rav je bil fiat 600 ob~utno manj{i od karavanske izvedbe topolin~ka, je dajal vtis, da je ve~ji. O tem, kako je nastajal novi mal~ek, je njegov konstruktor obujal spomine takole: »Najprej smo popravili razmerje med sede‘i, stopalkami in volanom, dolo~ili odprtino vrat in {ele potem za~eli okrog te praznine graditi avtomobil. Razmi{ljali smo o prednjem pogonu, toda motor zadaj je bil la‘ji, preprostej{i in torej cenej{i. Potem sva z oblikovalcem Albertinijem rezala vso odve~no karoserijo in brusila ostre poteze. Iskal sem kar najbolj kompaktno in zaokro‘eno obliko, kar zmanj{uje porabo plo~evine in torej tudi maso vozila.« Fiat 600 je bil prvi~ predstavljen javnosti na ‘enevskem avtomobilskem salonu leta 1955, ~eprav je bil narejen ‘e leto prej. Ker njegova serijska proizvodnja leta 1954 nikakor ni stekla, so ga raje predstavili leto pozneje. @e slabo leto O~e fi~ka je bil Fiatov glavni in`enir dr. Dante po njegovi predstavitvi je iz tovarne v Torinu Giacosa. Njegova naloga je je bila, narediti mali pri{el fiat 600 s kar {estimi sede‘i. Model so dru`inski avto, ki bo nadomestil `e skoraj dvajset let poimenovali multipla, pri ~emer so sprednji sis- starega topolin~ka in bo dosegljiv naj{ir{emu krogu tem pre~nega vzmetenja z listnato vzmetjo zamenjali z veznim ~lenom in s sistemom vertikalnega Italijanov. spiralnega vzmetenja. Do leta 1963 so naredili so pogovori o tem, da bi jo sestavljali v Kragu jevc u. Fiat se je izka izkazal zal za ugod ugodnega nega part partnerj nerjaa dobrih 67.000 te prve verzije multiple. Fiat 600 jevcu. so leta 1960 nadomestili z modelom fiat 600D; tudi s ponudbami v zvezi z licen~nimi pogoji in ta je imel prostornino motorja pove~ano na 767 raz{iritvijo pogodbe za izdelavo drugih njegovih ccm in je zato dosegal nekoliko ve~jo hitrost kot vozil v Crveni zastavi. Avgusta leta 1954, ko je fiat 600. [tiri leta pozneje so obrnili odpiranje bil ‘e sklenjen sporazum s Fiatom o odkupu vrat, leto pozneje pa so ga {e nekoliko posodobili. licence za izdelavo Fiatovega kamiona model Fiat 600 so v Torinu nehali izdelovati leta 615, Fiatovega terenskega vozila AR 51 z nazi1970, toda njegova proizvodnja se je nadaljevala vom campagnola, Fiatovih traktorjev na kolesih v Seatovi tovarni v Barceloni, v tovarni NSU/Fiat in gosenicah, se je kazala tudi mo‘nost, da bodo v Nem~iji, v tovarni Concord v Argentini in seve- Ena od izpeljank fiata 600 je bila multipla, ki so jo da v Crveni zastavi v Kragujevcu. Skupaj je bilo za~eli izdelovati leta 1956. Multipla je bila v bistvu narejenih ve~ kot dva in pol milijona teh vozil mini enoprostorec s tremi vrstami sede`ev, v Zastavi oziroma natan~neje, 2.695.197, od tega v Italiji proizvodnjo. okoli 950.000 - v{tete so izpeljanke multipla. V pa se niso odlo~ili za njeno proizvodnjo. [paniji so jih izdelovali od leta 1957 do leta 1973, v Argentini od leta 1960 do leta 1982, v Nem~iji pa od leta 1956 do 1967.
Zastava 750 Zgodba o na{em fi~ku oziroma zastavi 750 se je za~ela {e pred pred rojstvom fiata 600. 600. Dve leti prej je tak takrat ratna na jug jugosl oslova ovansk nskaa voj vojska ska tes testir tirala ala za svoje potrebe razli~na terenska vozila in se najbolj navdu{ila nad Fiatovo campagnolo. campagnolo. Stekli Stekli spletni radar •••
8
Ve~ kot avto
V nekd nekdanjih anjih dr`av dr`avah ah Jugos Jugoslavij lavijee je na cesta cestahh {e prece precejj fi~ko fi~kov. v. Zlas Zlasti ti v Slov Sloveniji eniji in na Hrva{ Hrva{kem kem so zadn zadnje je ~ase vse bolj prilju priljubljen bljenii predel predelani ani v kabrio kabriolete. lete.
v Crveni zastavi lahko izdelovali {e ne predstavljen fiat 600. Leto 1954 velja za za~etek avtomobilske proizvodnje v takratni Jugoslaviji, ~eprav so v Crveni zastavi ‘e leta 1939 za~eli montirati vozila vozila ameri{ke firme Chevrolet in Ford. Do leta 1941 so sestavili sestavili okoli 400 njihovih kamionov. kamionov. Po vojni so v tovarni, ki je od leta 1853 izdelovala topove in oro‘je, nabirali prve izku{nje z avtomobili {e s sestavljanjem 162 d‘ipov willys in nekaj modelov fiatov: 1400, 1300 in 1600; sestavljati so jih za~eli leta 1954. ^ez eno leto je Fi~o ni bil samo ljudsko vozilo, vozilo, ampak tudi policijsko, ambulantno in celo voja{ko.
spletni radar •••
pri{el k nam fiat 600 oziroma fi~ko. Takrat so ‘e kupili licenco za njegovo izdelavo. Povejmo {e to, da so ‘e leta 1953 imeli v tovarni referendum in da se je na njem kar 96 odstotkov zaposlenih odlo~ilo, da dobi~ek iz prej{njih let vlo‘ijo v razvoj avtomobilske industrije. Od leta 1955 pa do leta 1985, ko je s teko~ega traku pri{el zadnji fi~ko, so v Crveni zastavi naredili skoraj milijon fi~kov, natan~neje 923.487. Leta 1956 so jih naredili le 25. To so bile zastave 600 B, z motorjem 633 ccm in 22 konjskimi mo~mi, ki so bile povsem identi~ne Fiatovemu modelu fiat 600E. Naslednje leto so jih naredili ‘e nekaj sto. Leta 1962 je Zastava predstavila novega fi~ka z vgrajenim motorjem 600 D s 767 ccm in 25 konjskimi mo~mi. Takrat so Zastavin fi~ko posodabljali po vzoru posodabljanja istega modela v Fiatovi tovarni. Vsekakor pa dr‘i, da so bili prvi fi~ki iz Kragujevca v glavnem narejeni v Italiji in so jim v Kragujevcu le {e nataknili ta ali oni manj{i del. Kljub temu se je v njihovi proizvodnji marsikje mo~no zatikalo, tako da nobeno leto niso izpolnili na~rtovane proizvodnje. Ve~ Ve~ ko so vanj vgradili doma~ih delov, ve~ je bilo te‘av s kon~nim izdelkom in uresni~evanjem na~rtov. Drugo leto proizvodnje, leta 1956, so jih torej naredili nekaj sto, nato pa vsako leto ve~ in ve~. Po neka-
9
Ve~ kot avto terih podatkih so jih leta 1970 izdelali ‘e dobrih 45.000.
Posodobitve
Zastava 750 - tehni~ni podatki DOL@INA: 3,295 m [IRINA: 1,380 m VI[INA: 1,405 m MEDOSNA RAZDALJA: 2m TE@A PRAZNEGA VOZILA: 605 kg kg DOVOLJENA SKUPNA TE@A: 9255 kg 92 NAJVE^JA HITROST: 110 km km/h VELIKOST REZERVOARJA: 30 l PORABA GORIVA: 5,8 - 6,8 l/l/100 km km MOTO MO TOR: R: 4-t 4-takt aktni ni vrs vrstni tni,, name name{~e {~enn zada zadajj [TEVILO VALJEV: 4 [IRINA VALJA : 62 mm DELOVNA PROSTORNINA: 767 cc c cm KOMPRESIJA: 7 ,5 NAJVE^J NAJ VE^JA A MO^: 25 KS pri 4000 vrtljajih vrtl jajih HLAJENJE: z ventilatorjem in kro‘enjem vode, ki jo poganja ~rpalka MENJALNIK: {t i r i st o p e n j sk i UPLINJA^: UPLINJ A^: Weber Weber 28 ICP ali IPM 28 MGV2 AKUMULATOR: 12 V, 32 Ah SVE^KE: M 14/255 - Bosna F70
Za na{ega fi~ka je bilo {e zlasti pomembno leto 1962, ko so v Kragujevcu dogradili delavnice in uvedli serijsko proizvodnjo na teko~em traku. Tako so lahko naredili 5 avtomobilov na uro oziroma okoli 32.000 avtomobilov na leto. Leta 1964 so fi~ku obrnili odpiranje vrat, tako da se je na zunaj lo~il od o d prvotnega prvotn ega modela fiata 600. Druga~no odpiranje vrat je bilo nujno zaradi ve~je varnosti pri izstopanju iz vozila. Leto pozneje so mu pove~ali nadvse skromen rezervoar za gorivo, tako da je namesto sedemindvajset litrov dr‘al dobrih trideset. Dobil je tudi ve~je ‘aromete, ti so prav tako pomembno vplivali na ve~jo varnost, in bil dele‘en {e nekaj manj{ih sprememb oziroma popravkov. Vseh omenjenih sprememb je bil seveda najprej dele‘en model, ki so ga izdelovali v Italiji, pri nas pa je njiho njihovo vo uvaja uvajanje nje trajal trajaloo in trajal trajalo. o. Najve~je spremembe je na{ fi~ko do‘ivel po letu 1970, ko se je v Italiji nehala proizvodnja fiata 600. Tako je nastal model zastava 750 M, ki je bil v osnovi fiat 600 E, vendar z novim 767kubi~nim motorjem in 30 konjskimi mo~mi, s termostatom in zaprtim hladilnim sistemom. Po tovarni{kih podatkih je pri 5000 vrtljajih razvil 30 konjskih mo~i, dosegel najve~jo hitrost 115 kilometrov na uro in povpre~no porabil od sedem do osem litrov goriva na sto kilometrov. Od ni~ do sto kilometrov naj bi pospe{il v 25 sekundah. Ta model je postal na na{em trgu resen konkurent trabantu iz takratne Vzhodne Nem~ije, njegov Nato je pri{la zastava 750 S, ki je bila enaka kot motor pa so tudi ‘e izdelovali v Jugoslaviji. zastava 750 M, vendar s spremembami pri Lahko bi rekli, rekli, da so bila sedemdeseta in delno merilniku hitrosti in volanu; ta je bil od novej{ega prva osemdeseta leta zlata leta tovarne v Kra- fiata 126. Leta 1980 so za~eli izdelovati zastavo gujevcu. Kar so naredili, je bilo ne glede na 850; navzven je bila enaka zastavi 750 S, vgrajen kakovost mo~ takoj prodati, saj so ljudje na njiho- pa je imela nov motor s 843 ccm, ki so ga pri Fiatu ve avte ~akali dolge mesece, potem ko so jih ‘e vgrajevali v fiat 850. Fi~ko je tako postal {e bolj pla~ali. Se {e kdo spomni, kako je stal vse no~i v »potenten«, saj je s to prostornino motorja razvil vrsti pred mesti, kjer so sprejemali vpla~ila, in mo~ 35 konjskih mo~i in po tovarni{kih podatkih kako je iskal zveze, da bi bil na vrhu seznama najve~jo hitrost 130 kilometrov na uro, pri ~emer ~akajo~ih kupcev? Poleg tega kupci niso mogli je v povpre~ju porabil od 7 do 8 litrov goriva na izbirati barve vozila, ker so jih na tiso~e naredili sto kilometrov. Od ni~ do sto kilometrov je v eni barvi, naslednjih nekaj tiso~ v drugi in tako pospe{il v nekaj manj kot 25 sekundah. Od leta naprej. Je morda morda med vami kdo, ki je takrat takrat ‘arel 1980 pa tja do konca proizvodnje fi~ka leta 1988 od sre~e, ko je prevzel fi~ka, ali sku{al uveljaviti so izdelovali modele zastava 750 L/ 850 L, zastava kak{no reklamacijo in pri tem uspel? 750 LE/850 LE in zastava 750 SC/850S SC. spletni radar •••
10
Ve~ kot avto
Se {e spominjate armaturne plo{~e?
Po ukinitvi proizvodnje fi~ka v Jugoslaviji so ga {e nekaj let izdelovali v Egiptu in v Tur~iji celo do leta 1995. S proizvodnih trakov sta ga po~asi izrinili zastava 1300 in zastava 1500, ki so ju za~eli izdelovati leta 1961, predvsem pa »nacionalna« zastava 101, ki so jo za~eli izdelovati leta 1971 na osnovi osnovi fiata 128 - leto pred tem je bil razgla{en za evropski evropski avto leta - ter zastava zastava 102 oziroma yugo, ki so ga za~eli izdelovati leta 1980.
Fi~ko dirkalnik Fi~ko je bil pomemben tudi za razvoj avtomobilisti~nega {porta pri nas. Nemalokrat so za tekmovanja vanj vgrajevali mo~nej{e motorje - od 1100 ccm do 1300 ccm, ccm, ki so jih sicer vgrajevali v druga, mo~nej{a Zastavina vozila, in celo motorje s prostornino 1600 ccm ter mo~jo 230 konjskih sil. Ve~ina tekmovalnih fi~kov je imela motorje s prostornino od 843 do 896 ccm in mo~jo Fi~ka, ki je v razvoju jugoslovanske avtomobilske industrije odigral odlo~ilno vlogo, so {e leta 2000 srbski ~asopisi v anketi razglasili za jugoslovanski avto stoletja in celo tiso~letja.
spletni radar •••
od 34 do 52 kW, z manj{imi modifikacijami motorjev je bilo mogo~e iz njih iztisniti tudi do 60 konjskih sil. Po letu 1970 so v tekmovalne fi~ke vgrajevali Fiatov motor s prostornino 903 ccm in 45 KW, pozneje 1047-kubi~ni motor s 50 kW in {e pozneje 1116-kubi~ni ter 1300-kubi~ni motor iz Fiata 128. Narejenih naj bi bilo celo okoli 600 fi~kov z vgrajenim motorjem Fiat/Lancia z 1600 ccm. Ena od tekmovalnih razli~ic fi~ka je bila prava po{ast. Vanjo Vanjo so vgradili vgrad ili motor alfe al fe 155, ki je imel originalno 2000 kubikov. Zaradi tekmovalnih standardov v takratni Jugoslaviji so mu morali kubaturo zmanj{ati na 1600 ccm. S {tevilnimi dopolnitvami so ga izdelovali kar dve leti in pri tem uporabili tudi precej drugih delov iz alfe 155. Tako so s fi~kom v obdobju 30 let tekmovali v razli~nih razredih. Najpopularnej{i je bil tekmovalni razred Zastava 750, poleg njega pa so bili {e razredi Zastava 750 special, Zastava 850, Abarth 850 in Abarth 1000.
Nostalgija po fi~ku V zadnjih petnajstih letih je fi~ko kar nekako utonil v pozabo in skoraj izginil s slovenskih cest. Nekaj jih je {e mo~ sre~ati na pode‘elju, pa {e tam jih uporabljajo le za vo‘nje na kratke
11
Ve~ kot avto
Fi~ko je imel vgrajen za tiste ~ase sodoben motor, pona{al pa se je tudi s precej novostmi; s pogonom in motorjem zadaj.
razdalje. V zadnjem ~asu to vozilce postaja kultni avtomobil in zanimiv za zbiratelje starih avtomobilov. Njegovi ljubitelji ustanavljajo klube, kakr{en je na primer Fi~o klub Velenje, ki vsako leto pripravi sre~anje ~lanov. Zadnje njihovo sre~anje, ‘e peto po vrsti, je bilo oktobra na Brezovici pri Ljubljani, na njem pa je bilo mo~ videti kak{nih 20 fi~kov. Med njimi so bili tudi dokaj predelani primerki kabrioletov in celo eden z vgrajeno klimo. Lastniki veteranov vet eranov,, ki so starej{i od ~etrt stoletja, se z njimi kar pohvalijo, vendar to bolj velja za fi~kov motor kot za plo~evino, ki je bila vse njegovo kraljevanje na na{ih cestah njegova {ibkej{a plat. Kar nekaj neko~ nadvse popularnih avtomobilov, kot sta bila na primer Volkswagnov hro{~ in Morrisov mini, je zaradi precej{njega {tevila nostalgi~no razpolo‘enih Evropejcev in splo{nega trenda vra~anja v preteklost ‘e dobilo svoje sodobne razli~ice. Vse Vse ka‘e, da se bo tako zgodilo tudi v torinskem Fiatu, saj svoja nekdaj tr‘no nadvse uspe{na fiat 600 in fiat 500 obuja k ‘ivljenju. Na leto{njem ‘enevskem salonu je Fiat predstavil prototip starega dobrega fi~ka, ki spominja tako na fiat 600 kot na fiat 500. Gre za fiat trepiuno, ki je nekak{en mestni mal~ek, saj je dolg le 3,3 metra, torej samo za slabe {tiri centimetre dalj{i od fi~ka. Njegova posebnost bo neobi~ajna namestitev sede‘ev, tako da se bodo v njem lahko peljali tri odrasle osebe in en otrok. V majhni notranjosti bodo pridobili nekaj prostora tudi na ra~un izredno tankih sede‘ev, sede‘ev, ki bodo iz poliuretanske pene. Ustrezno majhen bo tudi prostor za
Bil je dru`inski avto, ~eprav danes ne moremo razumeti, kako je lahko na morje popeljal {tiri~lansko ali celo pet~lansko dru`ino z vso opremo za taborjenje, zalogo hrane in {e s ~im.
Zaradi namestitve motorja motorja v zadnji del in pogona na zadnja kolesa se je fi~ko dobro dr`al tudi na zasne`enih klancih.
prtljago, ki pa ga bo mo~ s spodrinjenjem zadnje klopi pove~ati. Posebnost trepiuna bo nedvomno {e veliko stre{no okno, ki so mu ‘e dali ime skydome, saj prepu{~a obilo son~ne svetlobe. Fiat namerava s tem vozilom zamenjati dosedanji siecento, obenem pa se bo z njim podal v konkuren~ni boj s proizvajalci tako imenovanih mestnih mal~kov, ki postajajo zaradi mestne gne~e vse bolj priljubljeni med me{~anskimi oziroma primestnimi dru‘inami in so ponavadi njihov drugi avto. No, trepiuno bo vsekakor ve~ kot samo to, saj bo imel lahko vgrajen 1,2-litrski motor z 80 konjskimi mo~mi, 1,4-litrski motor s 94 konjskimi mo~mi in 1,6-litrski motor s kar 120 konjskimi mo~mi. mo~mi. V na~rtih na~rtih imajo celo izvedenko abarth z 1,6-litrskim motorjem in 180 konjskimi mo~mi, tako da bo ta »neofi~o« prava mala cestna po{ast. spletni radar •••
